Uhajs vsak Sso mm; sadall la fsasal SSV. b, Iisoad daBy saeip iflsa. dara sad W*M Pltö'S VETA Uradaiškl Ib proatorlt H. Lawndale AH, Offlot of PubUastlsni M57 South Lswndala Ava. Telephon«, Rockwell 4904. Rudarski voditelji sprejemajo kompromis Cikaška konferenca je bila zaključena takoj prvi dan in komisija Štirih članpv je šla pa delo, da sestavi novo pogodbo. Rudarji naj se pripravijo na delo in kompromis. Mezda jim ne bo znižana, toda delovni pogoji bodo radikalno spremenjeni. Na tisoče rudarjev v Illinoisu bo vrženih na cesto, da narede prostor strojem. Steubenvilli,' 0„ 8. sept. — John L. Owens iz Indianapolisa, mednarodni organizator rudarske unije, je bil včeraj aretiran na federalnem sodišču, ko se rantira rudarjem $7.5Q dnevne udeležil razprave gl©4e izdanja ' «talne sodne prepovedi proti pi-f ketiranju. Owens, je obtožen, da I je hujskal stavkarje v Oh ki k \ nasilnim činom. Chicago, -t Konferenca zastopnikov rudarjev iz 12. dia-trikta (Illinois) in lastnikov premogovnikov v Illinoisu, ki je bi la v sredo otvorjena v hotelu Auditorium, je bila pred večerom že zaključena za nedoločen čas. Toda pogajanja niso bila ' pretrgana. Zborovalci so se ze-dinili, da posebna skupna komi sija izdela novo pogodbo, ki se v nekaj dneh predloži zastopni-, kom. Komisija« ima štiri člane: dva rudarja in dva magnata. Rudarje zastopata Harry Fish-wick, predsednik 12. distrikta, in Walter Nesbit, tajnik-blagaj-nik distrikta. Magnate pa zastopata H. C. Perry iz Hillafoors, III, in GeorgaJL Harrington iz Chicaga. Konference se je udeležilo TO mož. Magnat je so imeli 40 zastopnikov, rudarji pa SO. Raj so ' goTorftt.-ii iiriMXtfsritl linm- bena stranka data poročila za javnost. Niti tega niso povedali, kdo je sklical konferenco; Fishwick je rekel, da so lastniki rovov hoteli konferenco, zadnji ,pa so trdili: "Mi ne, rudarji »o sklicali sestanek." Kakor zdaj atoji situacija, se pripravlja kompromis, ki konča stavko morda v enem tednu. RO-I darji so pristali, da skupna komisija sestavi novo pogodbo; o-peratorji so pristali; da ima komisija samo štiri člane brez petega "nevtralnega komisarja." Kakšno pogodbo sestavi ta komisija? Vse kaže, da se v novi pogodbi obnovi stara jackson villska mezdna lestvica, ki ga mezde. Ali to bo menda vse, kar dobe rudarji v Illinoisu in vse kakor tudi drugod. Drugi pogoji bodo drastično izpremenjeni. V pogodbo pridejo novi delovni pogoji, ki morda prikrajšajo staro mezdo na drugi način. Pride več akordnega dela (piecework). V rove pridejo novi stroji, ki podvoje in potroje produkcijo in zmanjšajo število delavcev. Na tisoče rudarjev pride ob delo. Vse to — in kdove kaj še drugega — se obeta rudarjem, ako sprejmejo kompromis, kater epa so njihovi odborniki deloma že sprejeli. Magnatje premoga že delajo priprave za otvoritev premogovnikov. Rice Miller, vodja operatorjev, ki #na 'premogovnik v Hillsboru, je že poslal tja moštvo, da pripravi vse potrebno za delo. Vsi inženirji in električar-ji, uposleni pri Chicago, Wilmington in Franklin Coal kompa-niji v južnem Illinoisu, so odšli že t torek v Tove t navodilom, naj pripravijo vse potrebno sa delo. 8transki tiri ob rovih se polnijo s praznimi vagoni. Železnica Burlington je poslala sto delavcev v Beardstown, kjer so bili odslovljeni v zadnjem marcu, ko je bilo delo ustavljeno. % Vsa ta znamenja kažejo, da so lastniki rovov prepričani, da rudarji sprejmejo kompromisno pogodbo še te dni in delo v premogovnikih bo v polnem razmahu po vsem Illinoisu še preden pride 15. september. tapir o razoraiaaja na Ligia! skapsiiai Švedski delegat krtači voditelje l ige, ker ao ae dali nablufatl . »hI Mussolini Ja. Ženeva, 8. sept. — Osma redna skupščina Lige narodov podaja živahna. Razprava o vzrokih fiaska vseh dosedanjih razorožitvah akcij se nadaljujejo "»od ostrimi debatami. Švedski zunanji minister E-rich I'j»ki. ki ao pridobili na svo-H,ran francoskega zunanjega , nHtr» Brianda, pritiakajo za •PrejeUf «vojega načrta mirov-p 9arancij. Poljaki bi radi. da 1garantira varatvo pred *u«»jo in Nemčijo. Polet okoli svata Ran gun, Burma, 8. sept. — "The Pride of Detroit" je danes zjutraj poletel v Bangkok, Siam. Letalca Brock in Schlee sta med včerajšnjim poletom Iz Kalkute v Rangun prvič izkusila manzun (indijski vihar, «ki nosi goste oblake prahu). Prah v zraku je bil tako gost, da je zatemnil solnce in pri belem dnevu je nastala tema. Letalca sta srečno premagala manzun. PLETENIN ARSKI DELAVCI V BOJU PROTI 44POGODBI POLITEGA KUZKA". Pričeli so kampanjo, ki napravi konec tej poniževalni pogodbi. Philadelphia, Pa. — Delavci, ki pletejo nogavice, so organizirali veliko kampanjo za odpravo ponižavlne "pogodbe politega kužka," po kateri se delsvec zaveže, ds ne bo pristopil nikdsr k delavski orgsnlzsciji in ovsdil vsskegs delavca, o katerem mu je znano, da je član delavske strokovne organizacije. Na konvenciji pletenlnarskih delavcev, ki izdelujejo nogavice, je bilo navzočih onem deset zastopnikov, vitevši deset zastopnic. Organizirsnje delavk v tej stroki je druga važna tema na konvenciji. ni Brazposalaost v Bal-Haara Ja iiradao aa-rastla zadaja tadaa gtar, brez H« u.. Chicago. — August Slemen», 5728 8. Kdtmar ave., je bil sUr «7 let In brez sredstev. Dela mogel dobiti. V sredo t večer ja ustrelil Ta brezposelnost se ne razteza le na Baltlmore, ampak je splošna prikazen na vzhodu. ■* _______ Baltlmore, Md. — Podjetniki cenijo, da je v mestu 25,000 delavcev brez dela. To je izredno veliko število. Tako poroča Ko-mercijalno društvo, ki pa ni vključilo v to številko one delavce, k* delajo le nekaj dni v tednu. "Skoraj v vsaki induatri-ji je preveč delavcev," izjavlja Komercijalno društvo. "Razmere pa niso take le v Baltimor-ju, ampak zdi se, da je tak položaj po vsem vzhodnem delu Združenih držav. Stavbinska industrija je zelo prizadeta. V mesecu septembru bi morali biti zaposleni vsi stavbinaki delavci, pa jih je komaj polovica. To pomeni, da prihajajo za delavce trdi časi le-tošnjo zimo. Res je, da pri delu na stavbah ne delajo atrojl konkurence stavbinskim delavcem razen stavbinskim težakom, a stavbinski materijal, ki se vporablja danes, je drugačen, kot je bil pred deset ali več leti. Materijal je tako izdelan in dodelan, da hiše grado veliko hitreje kot pred enim desetletjem. Vrhtega pa prihaja na trg vedno nove vrata stavbinaki msterijal. V industriji pa vpre-gajo v delo vedno bolj apopol-njene stroje, pri katerih rabijo vedno manj delavcev, na drugi strani pa stroji več producirá jo, kakor ao preje z večjim števl« lom delavcev. dukt kapitalistične blagovne produkcije in distribucije, ki stremi za tem, da se producirá in razpeča vedno več blags z manjšimi stroški, torej z manjšim številom delavcev. itirja tovarnarji aa ie apira Jo Druge tvrdke sa Izdelovanje kravat ao podplaale pogodbo. Najbolj trmoglavi podjetniki ao pa zaprli svoje tovarne. New York, N. Y. — Tovarnarji, ki ao člani Društva tovarnarjev za izdelovanje kravat, in večina neodvisnih tovarnarjev so podpisali pogodbo z organizacijo izdelovalcev kravat; Štiri tvrdke, pri katerih dela kakih tri sto delavcev so ostale trmoglave in nočejo nlčessr »II-šsti o kakšni pogodbi z delavsko organizacija. Te tvrdke so u-stsvile produkcijo in zsprle svoje tovsrne. Preselile so svoj glavni stan Iz New Yorks v New Hsven In Pougkeepale, kjer u-pajo nadaljevati produkcijo z neorganiziranimi delavci. ' Ampak . organizacija Jim je sled i Is v New Haven In l*ough-keepsle in postavila stavkovne straže okoli njih tovaren. Tovarnarji niso seveda računlll a tem dejstvom in so v škripcih za stavkokaze, kajti stavkovne strele poduče neorganizirane delavce, da je stavka v teh tovarnah^ ' ""podjetniki so upali na veliko število stsvkokszev, zdaj pa vidijo, da so se urezall in da ni lahko dobiti tako velikega števila »tavkokazev, da se zsnje izplača obratovanje tovaren. Atari Egipčani računali za kratek čas. Madison, Wis. — Profesor R. C. Archibald z Brown univerze je dejal te dni na nekem zborovanju, ds ao Egipčani pred 5Ö00 leti raševafl najtežje mstlmatič-ne probleme samo za kratek čas In zabavo, ne pa radi kakih po-treb. t ^ »JL» ZBOR M KOST NISKEMJEZERU Klerikalni govorne r prepovedal zborovanj? v Bregenau. — Njegova prepoved je doiivela flasko. — Zgodilo ne je. kar je govoraer kotel preprečiti. Bregons, Predalako. — Sredi avguata se je šepet vršila velika mednarodna manifestacija ob Koatniškem jeseni, ki je postala tradicija ikosi .trideset let. Tukaj so se «brali vsako leto socis-listi is Nemčije, Švice in Avstrije v veliki masni demonstraciji. Te demonstracije se obdržavajo vsako leto v drugi deželi. Enkrat v Avstriji, na to pa v Nemčiji, pa zogtt v Švici. To leto se je Imels slavnost vršiti v Bregenzu na Predal-skem. Klerikalni governer, kf je gospodar T mali deželci, je porabil to priliko in izigral poredno potoso. Prepovedal je slavnoat pod pretvezo, ds se je bstl izgredov saradi razburjenosti, ki se je pojayila v mesecu juliju na Dunaju, Imel je pač slabo vest. Govtrner je obra-Čal, socialisti sopji obrnili. Sklenili so, da se ¿svnost vrši v Arbonu, švicarskem pristanu, medtem ko se masna demonstracija vrši dne 13. avguata zvečer v Bregenzu. ' Tako so imeli govorniki, ki bi navadno govorili le malo čaaa, priliko, o, proden sts našla Nemčijo." v ! Ista Angelas, Calif., 8. sept. — William Randolph Hearst, lastnik letala "Old Glory", kl Je financiral polet Is Amerike v Rim, Je danes izjavi), da globoko obžaluje nesrečo. To Je le-toa že drugo njegovo letalo, ki Je Izgubljeno. Prvi Je bil "Golden Kagle", ki Je izginil s dvema možema med letalsko tekmo na Havajske otyke. L Hearst se is-govsrjs, ds Je "Old Glory" Sls na zrsčno pot proti njsgovl volji. pn Je svsril Bertauds In Payna pred nevarnostjo, kl jima preti v tem času, pa ga nista poslušala. Hearst Je tudi objavil kores|iondonco, kl Je bila izmenjsna par dni pred poletom med nJim in njegovim urednikom Paynom In lx katere Je razvidno, da Jo Hearst odsvetovsl polet. Rim, 8. sept. —. V Rimu, kjer so bile v teku velike Slsvnostne priprave zs sprejem ameriških letalcev, k I so Imeli priti dsnes opoldne. Je zsvlsdala vellks po-I »ar Jen out vsled nesreče, kl je zsdels "Old Glory". Newyorškl župsn Walker, kl je zdsj v Rimu Muaaolinljev gost, Js imel prlsostvovstl msnlfestscljsm. Žalost se je nssellla tudi v Vatikanu. Papež, kl Je v sredo izrszll veselje, ker je bila "Old Glory" požegnsns od katoliškega duhovna. Je bil pripravil letalcem svoj žegen, a zdaj ne bo nič. Kitajski voditelji v Moskvi. Moskva, S. sept. — Evgen Cen, bivši zunsnji miniatur vlade v Hankovu, \dova dr. Sun-jatsens In drugi fiUj«ki komunistični voditelji ^ danes prišli v Moskvo. Vdova obtožuje svo-jega zeta ia brata, da sta izdala kitajsko revolucijo. Kscco \ snaellljev trg v Berlinu. Berlin, 8. ss|>t. — Komunisti u . v mestnem svetu so včersj pred- prmvečens Sscco in Vsnsettljevl L^,, d(| m W|lhelmplstz v Iter- ■tVM"' , linu st»rem«f»i v «aeco-Tanzettl- Sinclair pravi: "Hujšega hu pj(|U AnJrlško |s>alanU(vo se dodelstva še nI bHo izvršenega h j l ^ ^^ ^ ^tvo,9Q0- - ■ V •; • pa žvrgole v jasni daft. Bi- ~ «tra rečica žubori v lepi prirodi in postrvi švigSjo pod njerto površino. Ranega jutra sem se zbudil v gozdnem šotorišču, kjer živi skupina kakih sedemdeset goz-| Ja lzbraU jraunlk (Trav darjev, ki sekajo les in ga od- LIk) izmed desetih imenovanih premijajo dalje v tovarne za Tudi to je kpo ^ 7a iatotak« rasne kemikalije, produkte »n , 8|ovenako naselbino. Pre Hui>*rHption: United sutaa (oaeept Chicago) and Caaada 16.00 par stranske produkte moderne In- bi t štirideset slo r; Chk,to t7A<), end_for.lsn eoaatrtos »410 par poar. ._ dustrije: leseni alkohol, olja, družin> W imajo lepo oglje In druge izdelke. obdelane kmetije. Nekateri s< Med gozdarji niso kaj pridaUe stari prlšelniki, in tako mi j delaVske razmere. V vojnem ča- na prfmer »rs. Bartol dejala su so plačevali te delavce po iez dvajset let gozdarim ir $3.00 do $3.50 od klaftre drv, kuham gozdarjem." V oddalje danes pa le po $1.76 do $2. Goz- neJu KOzdni kempi pa kuha zi darji, ki delajo za kompanijo, i- sedemdeset ljudi in hodi domo> maj o po $75 na mesec, ih sicer v Travnik, po 26 dni v mesecu, če je lepo »j^ov he ^ ve6 » m vreme. V času deževja jim je je dejaU mrg Bartol> «in tak( Leios je učiteljska organizacija priporočila svoj prof ram.] Prečej odvzete^ in včasih zne- si nadomestimo dom v Ameri sejo pjlh mesečne dnine komaj I k,,, Tako je pripovedovala, k< ^^^^ ido *80 Mo«roče kdo bolje za"lu" je ogledovala ravno novo zače (Kajne teden od 2. septembra pa do 12. je posvečen «, » ta plača se lahko smatra J; 8£vbo se v kratken vzgoji in poduku. Druga leta so priporočale razne orga- kot povprečna. Delo se dobi, pre(jeU z družino. .nizacije federalnemu biroju, kaj naj sprejme v program za8,užek nI kot re"| Ko opisujem ta nova podjet za ta teden. Ta priporočila so bila taka, kakeršna so bila ev' všeč industrijskim in finančnim knezom, t j., da so de- gan, kjer se Ad vertióla« ralas ae MEMBER of THE FEDERATED PB ESS" ISS Datam v ohlepoeja m. p r. (Aoguet ll-ltX7> poleg vošega imena aa aaelove liani da va» Je a teai daevem potekla aeroéalae. Poaovite Je preveiaaae. da oo vem no oetavt Uet. TEDEN ZA PODUK IN VZGOJO. tovih ki sadovnjakih imajo naš ljudje vse drevje obloženo s sad jem in po gredah veliko sočivjs Wm\m m«m„pH* mi rili I j» ***** U0«11 v Travniku, ÎÎ1 okolici Marquette, M ehi- £ opozoriti či nahajam sedaj, jeJ • $matri lavci še bolj poslušni in pokorni in ne godrnjajo, ako sol precej Slovencev, čeprav so žel™6 --- * , n > -rr i rnnoftl ^jjjj protl k mIat deracija, kot poklicani faktor, izdelala piogram za ta te-l^1 ft^g^Kl»0 *** ée ^Vw^ den in ga priobčila v svojem uradnem glasilu "The Ameri- za delom in pripetilo se je, da J« ^^vrf Dobil can Teacher." Ta program se loîi od drugih progra- je v Marquettu, ki je nekako ™ " g Jh° krajih ž!t0 ln tu mov, kakor se dan loči od noči. Marsikateri dpbičkar in ¡¡Jjg^^^LTM^kZ vse di 30 lepi' ^ je Uflr°' podpornik kapitalističnega načina blagovne produkcije Lpotojeno po mestnem prosto-1 "Jl^"^0«^ in distribucije je škripal z zobmi in delal pesti v žepu, ko ru poleg sodni je. Na sodniji 1- ga je čital. Ta program je jamčil, da se delavcem ne bo m«Jo zapore, katere pa dajo na ^ _____ priporočala pokorščina do njih izkoriščevalcev in nf mtI^ 1&^enjft malcev, ampak da bi se ljudstvo podučilo o stvareh, ki sol re zagati. In pripetijo se Je, vc-«f» " Sti^iliw trd potrebne, da jih izve, da se zaveda, da imajo vsi državlja-l da so vse zspore porabili *a pre- iTtLma ni republike iste pravice do življenja, kot jih imajo njih nočiščj i*jJ^f1^^ ¿o- gospodarji, da je umsko in ročno delo razvilo Združene nekim "jo, da si kupijo poljedeUke države do sedanje velikosti. Naravni zakladi bi osUli IESSSTS. v dvojni. Tu jensT >troi^ * P^^ija u ▼ zemlji, mrtvi in nerabni, ako bi ne bilo pridnih umskih reč zelo neprijazno prenočevati jia-in ročnih delavcev, da jih spravijo na svitlo in obdelajo pon^izunaj kajti ^^^ "^^^lana mestTkjei v porine produkte. Ti naravni zakladi so pohvali tisoč ^»e t^ih^U in tisočletja v zemlji in niso koristili nikomur,idokler ni- Hk'ih jezer izvanredno hladne Pred ^ ze enl P"«02*1 ...... g g |- m m ........ 'Kraj se bo še lahko povzpe kajti zemlja se še dobi ponekod 40 akrov za $200 do $300 in železniška postaja, kjer ae lahke odda mleko ali kak drug pride lek, pa ni daleč. — MStija Pogorele. N Kritika o delovanju sa dom. Indtanapolis, Ind. — Delavski položaj je skrajno stab, skoraj bi dejal obupen. Drugače ^menda tudi biti ne more, ker tak je naš politični atandard, da dru gače ne volimo. Naši klerikalci so čvrsto za demokrata, ker je ta za cerkev, nekateri strašan- V sredo bi bila predavanja o razlikah, ki postoje med j bllonlkoga^jiïâtbS' kočiTNa I skô rdeči rdečkarjl pa morajo državo in imperijalizmom. Posebno naj bi se omenile ograji sem naAel par križev in voliti republikanca, ker bi dru- Ameriška delavska federacija in železniške bratovščine v bl1 krlž kot nagrobni gače storili smrtni Kreh. -¡L j .. .„ „ .„» nB11 spomenik z napisom: Društva imajo s prirejanjem in njih delo za socialni napredek. ^ ^ EUn \ytMc ln izletov povkod lepe u- V četrtek bi bila tema Mitična svoboda z obzirom N«™ 1893 ,n umrU " J^6 in, "koraJ "¿fc!: ^WaV na svobodo zborovanja, radia, vključivši vse politične ^^ r^.^Te ^e to j" «tranke, tudi manjšinske kot so socialistična in delavska vrtnico in druge cvetlice. 0- lepo in tudi pohvale vredno, (komunistična). samljen in daleč v gozdu sem Kavno tako bi morali biti slož- je zaskrbelo, ali ni ob času volitev in delavci bi znal za pravo morali oddati glasove za kandi- so prišli ženijalni ljudje, ki so znali te zaklade iztrgati tudi sredi poletja, zemlji iz njenegA osrčja in jih predelati v koristne pro- Med popotniki, ki iščejo pre dukte za človeško družbo. n* «P^1 £ ¿J le redko najti naše rojake, kajti Učiteljska organizacija je za pondeljek priporočila na splošno rečeno, moram pri kot predmet ameriške tradicije o svobodi s posebnim ob-l^^^ žirom na revolucijo, svobodo tiska in govora in Ameriko I Mm^jih našel precej6 v Bi« kot zavetje za politično in versko preganjanje ljudi. Kot Bay ju, Michigan, veselih in po g^slo je bilo priporočeno: "Amerika prva v svobodi in svoje zadovoljnih v gozdarskih d«n0k^i" ' . ^^fpritoi» neke "kempe" |V torek naj bi se Rredavalo o poduku in vzgoji de-1"""1 i» i*"u ,prl4eI ,do Uveev in koliko, je delavko gibanje pHpomoglo, da se je ™Ne WbiRJSl!!? In Amerika razvila do te višine, na kateri je danes. | iepo i>ospravljeno ter je vse ka- zalo, da je kmetija obljudena, ni fiirelctorija. Lahko rečem, ^oaveto tukaj Več čltamo ka-(Or katerikoli drugi slovenski 1st. Moja želja je, da bi JM Prosveta tako razllrfla In udo-nsčila po vseh slovenskih na ielbinah Hrom Unije. jrxTJwsesii- -r-v—* - - - včeva opazovalnica Piie Ivan Msšek. ("Amerika je narod delavcev. Mi Ja še danM razred pere»!tov, ampak v Ameifln ga nI In fa rtikdar ne bo. V Ameriki »mo v»i delavci in aato je Labor day praaplk naa vseh." ie ljudske organizacije in pod-etja. Tako je zelo važen za na-o naselbino sloveMl.'narodni Ioni. Kaj bi bilo, če bi bUa u-1 Z^t^D^ stanova prenešena na privatno I | lastništvo ali pod PrWatno konJ ^^ ^^ (podpisujoč «;rolo, kamor pač vod taktika ^ defav^^odtii!- lekaterih ljudi. To bi pomeni- ^ ie delo težko delo' o, da bi bilo par oseb absoluten "^ti čekeje delo, t^ko delo. gospodar Čez skupno ustanovo, estero tako težko pričakujemo, cer bo koristilo naši kulturni /zdigi. Jaz sem prepričan, d Tia dom lepo bodočnost, samo PM^sUt banke (preletavajoč bankovce): Jaz sem de-javec. Štejem denar. Denid* šteti je delo, težko delo! jjnHfttKKKKJEM železniški magna|?-tj«loč pri ^l^šaissdjs ne bo' smelalpolni mizi): Ali ne vidite, da de- lopustiti, da bi odborniki, kate- ^ «e •i hočejo zastopaU neomajno e- Pečenki In maslenem kruhu, je lako pravico vseh pofrtvoval- tudl delo! a ■ lih delničarjev, ne dobili svoje Boes sUre garde: Danes sem /pljave. Posebno oni, ki zago- pa težko delal. Načrt mastne /arja enakopravnost pri taki in- Korupcije je vsekakor trudapol-itituciji, 4>i moral biti upošte- no delo. /an. S tem, da pokažemo lju- Borzijsn: Jaz aesn delavec! >ezen do enakopravnosti, poda- Igrati na borzi, špekulirati na no šele dokaz, da nam je res zaj račun drugih je delo! rnrodno ustanpvo in da je v nas Kardinal, škof : Mi delamo! ie kal onega krepostnega nače- Moliti, dajati žegne, prodajati a, ki je tako značilno za Sloven- maše in pitati naše trebuhe je e, in to je, da je vsak upravi-•en do svojega jn ds vsakdo za- Kvsrtoplree: Igrati za denar iluži svoje priznanje. J|« delo. Tudi jaz sem delavec! Neobhodno je potrebno tudi I ^ i ■■ & Upravitelj konjake dirke: Beležiti stave je delo. , Sajster-aBvokat: Plaziti se o-koli malih zločincev in odirati jih — je delo. Mi smo narod delavcev! Slepar z delnicami: By Je.su-, mi delamo! PrUHgSir: Reševati duše je veliko delo I Boksar: Jaz sem junaški delavec ! MazaČ: Prodajati vodo za me-dicino in giioj za niazilo je vendar delo! Dlvliendar: Na bregu kopaln Šča sedim dan za dnevom in vo-m^MM že sit. Težko delo! Skeb: Mr jaz ne delam? Vedeževalka: Prerokovati "suckerjam" l?odočnost in pobirati od njih dolArje je že delo! Splrltist: klicati duhove je delo! Krvnik: Jaz obešam ljudi. To je delo! „ Kopar: Mi smo narod delav-cev! tat; gaziti skozi okna v tuje hiše je mukotrpno delo! Prostitutka: Tudi jaz delam! In kako težko! ... jmno gospodarstvo», da ni ne- rvan Molek: )otrebnih stroškov, fri domu je šlo za povjšanje kapitala in naselbina je^podpisala nove delnice, s čemur Je. bilo dovolj jas-10 povedano, da so Slovenci oovifanje kapitala na $90 0 mi' • in zdaj (Dalia.) In kaj je storila kompanija? da ne ostane en sam pra-ek bakra v blatu. Velike ssaal-^|ke vlečejo sipačo iz vodf. Bla- merah in če nas te silijo, mora- mnenju nepotreben in po samo še nepotrebne st: Dom seveda uravnavamo po raz-l^ gumijastih žle- ah in če nas te silijo, mora- \ ^o ** bftgu in tam ™ korporacijo izprememti ali I pretaka po mnogih železnih prenoviti, toda pri tem moramoLT haja v Q?romne ka laziti, da stvari ne spreminja-L v katerih so kemikaUje in •no v zasebno korist kakega PO-L;haja na£aj v sameznika. Vzlic vsemu pa ^ ^¿Tfe ri) trebj pridno delovati za dom in p » yrSl av1 oaziti, da ostane naša skupna £ * Sru^r^t^ki In torUnl Stroji delajo noč in dan in elek-društveni zastopniki, in to negon{Mi m ^ gtroje, séboj Ves tiČnai— roke. mažejo j<> » V petek bl se vršila predavanja o socialni pravici.Ivendar° m6 som Govorilo bi se o zaščiti otroka, delavstvu, davkih, pravi-lpot proti gozdarskemu naseli-1 date tiste stranke, katera za-ci tujezemeev, vseh narodov in plemen, kolektivnem po- > nlw® ""«eril, če cljo, ker le kmalu se je pokaza- jlh imenujem naše pečlarje, saj lo, ds je vsa naselbina za nov Kajne ta program za poduk in vzgojo se precej ločil častno je njih pridno delo, s slovenski dom, ki Je tudi nujno od programov profitarjev in njih podpornikov, kajU tu " ^ P0^*™. AU :nekateri so se vse i , . ... 1 .... .. . . f. ; .. . . . ' ' _ . hodnioat. Dandanea ao namreč prehitro opIsAUI. Ko smo pred bi se ne slavili milijonarji, razni industrijski in finančni u rIii1m, raimert za delavc<, po tremi meseci imeli «kupno seje kralji, ampak povnlalo bi se, koliko je delavstvo storilo meatih, negotovoat je prevelike, direktorji in sastopniki društev zs razvoj dežele in za kakšne ideale so se bojevali o&tje Mto m ljudje. Htaterlm je katera ao ae izrekla za akcijo te republike in kakšna naj bo bodočnost republike, da bftl!*,1*0*0* ?^ de-Ulovenakega «»rodnega doma •l.tAll ai a« ltl0, Bl P1**"™ koa zemlje In «em vprašal, da-li bi se poslutil S1UZIIS Človeštvu. I „J pripravljajo na U način bolj kakega čanoplsa in ali bi bflo to sigurno bodpčnoet. | naše delovanji dobro ln potreh- Pod^»omikom in zagovornikom kapitalizma niso take prireditve všeč. Za to ni bilo v časopisju tistega oglaševanja za ta program, kot je v navadi, kadar se razglaša program, s katerim se skuša mladini sugestlrati pokorščino do onih, ki Izkoriščajo umske in ročne delavce. *. i - Učiteljska organizacija je z objavo *yojega progra-m pokarala d. w vveda .voje vt|rojevalne naloge inl^ M llbwo deMl u»«. ^ da jo »kuia tudi izvesti praktično. | n. prim#r K„.v., u»k. dolin. Ko pišem t^ dopla, sem na I no. Takoj je nastalo vprašanje Knavaovl farmi v Lewiatonu. katerega Hata naj bl ae poalnie-katero naaelbliio pa bodo sedaj vali ln takoj je tudi odpoveda bržkone drusa4e imenovali. Na-1 nsksterim pogum. Nihče ni ma-selbins je po večini slovenaka in • ral predlagali katerega liata krnska. Naši ljudje ao dobili svojo j>ošt o, katero so imeno» vali Traunik. V Waahlngton ao naj bi ae paSlužill. čeprav spiošno znana reč, da Je liat Prosveta tu najbolj rasSIrjso ln priUubfjen Ust Te sedaj lahko poročam, kajti odstopil sem samo pri eni, temveč pri vsehi .. . . xrmm sejah, dokler bi stal narodni 8e8ft,ke ln VW in dela ^ ^ dom. Nameščenec, ki nas je vodil Pri taki organizaciji kakor je zimo žlebov, korit in kadi, je narodni dom je tudi nujno po- nam povedal, da dobe i« blata trebna kolikor mogoče izpopol- dvajset odstotkov čistega bakra njena in dosledna uprava. Pred- k produkcija stane kompanijo vsem so potrebni direktorji, za- šest centov nafmt bakra !--V dostno Število, kateri izvolijo u- Petnajst h letih upajo izvleči pravni odbor, , predsednika, taj- ves pesek iz vode, kar ga leži ob nika, blagajnika in zapisnikar- Hubellu in Lake Lindenu. ja. Prvi trije morajo biti pod po- Taka je moderna, strojna, av roštvom z vsotami, kakoršne do- tomatična produkcija 1 Rudar-ločijo delničarji in zastopniki stvo brez rudsrjevl To je do* društev. Imeli naj bi tudi go- segla Calumet & Hecla Co. i spodarski odbor devetih članov, konzolidacijo vseh starih rudni iz katerega bi izbrali tri nad- kov in z uvedbo strojnefca, indu-zornike, od katerih bi prvi nad- strijaliziranega obrata. Pobere-zornik tudi spadal med upravni j0 ti blato izpod nog, obrišejo odbor in bi bil obenem podpred- ti čevlje in iz obriska Iztisnejo sednik direktorija. Tudi trije zlato! nadzorniki naj bi bili pod var- Ko sem gledal to ogromno ščino, kakor pač delničarji ln gtrojno telo, strojne možgane— zastopniki sklenejo. Nadzorniki izum znanstvenega delavca, ki bl opravljali običajno nadzorni- je bil morda dobro, morda pa «ko delo, ostalih šest iz gospo- ilabo nsplačan za izvršitev te-darskega odbora pa naj bi po- ga čudeža—mi je fefšel nehote magali reševati vse težke pro-Lila v iijajno bod^^t, ko bo-b eme in delovati v splo*no ko- do vgl obrati ^ industrijalizi-rist naselbine in narodnega do- rani( kon£0lidirani in organlzi-ma. Tak odbor bi tudi zdaj f)ri- rani in - 80Cislizirani. Tedaj i SS?11 ° P0jde vse delo na U način, av-n ¿Sit rS* Uk° d0bUi tomatično, samo izpodrok. De-nesljive podstke, lavecznanstvenik, delavec-inže- Cul sem opazke, da kot prvi n|r in delavec-nadzomik bodo U predsednik tudi nisem bil pod I planirali, instaUrall ln nadzora varščino, kar pa ne drži. Tisti VsU in sami uživali sadove in-čas Je blls naša organizacija še dustrij. Zajedalcev ne bo več! mala m brez kapitala. Garanci- A.ffiwlH ^^«nfiik .♦«v jo pa sem dal sanjo, ko sem P*- L «no jmpozantno aUv pisal gsrsncijo Joe GačnikiTza ^ monument nove Copper 84 not. Mož še živi in se je lahko Countr>\ J* ?5r?f*^ev pri njem prepričati, d. Ji to * ^^ „jca kanalu. ZdrCimo akozi Dollar Upam, da se bodo rojaki naše l" ^««naselbine ob vo-n. Jn^L ^iJi. ^v di. Ker je tukaj toplo in v za- U vUokih ^bov, so se ob ^ u 'krompirjem, razno zelenjavo in Karel toži za o^ove ssMH^ffi/ ^ ^ ^ ^ je Bukarešta, 8. aept. ^ Bks-; fie kskih dvajset minut j« kronprinc Karol v ParilU je po'drčaU limozina med iSjlvim svojih odvetnikih vložil tožbo za največji delež premoženja, ki ga je zapustU pokojni kralj Fe*t!l-nand. Karol smatra, ds vsota 1400,000. ki mu jo je zapustil oče, je veliko premsjbna zanj. pogovorom, ki ga PaJIČu in Sprajearju/ rojenima šaljivem ma, nikdar ne zmanjka, ln prh šli smo v Hancock. Ka naaprot ni strani vod« js Houghton. Tik vode delajo veliko leseno stsv bO. Tovariši mi pojasnijo, da Ca-umtt & Hecla gradi velik "skat-ng ring." | To ni prva naprava, služeča Javnosti, ki jo je mogočna ba-krna baronija "poklonila" ijud stvu. Kompanija je zgradila šole, knjižnico, park, kopališču in vzdržuje godbo ter prireja koncerta in razne igre. To so dovolj veliki simptomi industrijskega režiniL Industrijska forma vlade v deželi bakra je tako Jasna, da je le slepec ne vidi. Politična forma je samo še za krinko, da se ugodi ustavama države Hichigan in Združenih driaV. Bistveno pa politične vladavjne v okrajema Houghton in Keewenaw že davno ni več. Okrajni uradniki so obenem u-radniki družbe, ravno tako mestni uradniki. Ako niso docela, so t» pdkorni družbi. Uradnik, ki je hotel biti neodvisen ali celo nasproten kompaniji, ni bil dolgo v službi. Kompanija, ki je obenem oblast, nastopa kot humanitarec, mecen in do brotverec. Gradi in poklanja ljudstvu razne socialne in kulturne naprave in ustanove, pri tem pa v časopisju — vsi listi kar jih izhaja v Copper Coun: \ry, so udani družbi in najbri tudi subvencionirani od družbe—v šoli in na prižnici u-stvarja mnenje, da to dela iz Uube^oi do delavcev ter iz principa, da so interesi dclavcev tudi njeni interesi! Hancock je čedno mestece na strmi rebri. Prebivalstvo je mešano;. Finci, Svodi, Italijani in Cousinjacki. Mestni blaga.1 nik je Slovenec, brat Matt J. Turka, bivšega tajnika S. N. I' J., ki je obenem kasjr na banki. Pomudlmo se eno dobro uro v mestu, nakar zažene Sprajcar svojo limozino v strmi breg. IU' kal je: "Zdaj pa moramo Mo-laka tako oplašiti, da ga ne bc nikdar v Calumet." Motof je kar škripal, ko nas je vlekel po grobi cesti navzgor kakor m ivonik — meni pa se je dobro zdelo. Mož me ni čisto nič opi« šil, še vesel sem bil te svsntu- re. Ko smo pa bili na vrhu. nem dobil zavest, da boljšega mi niso mogli storiti. Tiatega razgleda ne pozabim nikdar. Vsa Houghton od enega konca do drugega je stal k» kor na dlani. Stali smo poldrugo miljo visoko nad vodo. Pre-krasna slika okolice! U žal, da razgled nI trajal dolgo.. Neusmiljeni šofer je pognal n* drugo stran hriba In dalje in dalje. Cesta pada gor In dol. dokler se ne ustavimo ns farmi Joe. dtefanca ml., ki nam je postregel S požirkom In nam ponosno pokazal svojo kokošam kjer ima 600 glav kokoši helih kot snsg. (Dalje prikedsjič.) Politični pregled po Jugoslaviji NOVI OGROMNI DAVKI. rentnina in 9.) davek na tanti-jeme. Vojni okrug določa o tem, kdo plača 50 odst. in kdo 100 odst. Vojni okrug rešuje tudi pritož-_ _ ^ i Jt be proti odmeri vojnice, proti ne|iU režima^-poaledica po- takim rešitvam pa je dopustna .../.neira proračuna. nadalina. nritr»ih» na lintnunHii . x„: uradi bo začeli izterje-ati takozvano "vodnico", ki „oviša vse davke za 50 odst. Ü.NOV blagoslov kleroradikal- PR08VETÍ Delavska literatura O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do u-atanovitve Jugoslovanske ho cijalno demokratične etranke ' (1848-1896). — Priloga: Se «nam slovenskih aocljalistič-nemu delavstvu namenjenih knjig, brošur, revij in časopisov. nadaljna pritožba na komando pristojne divizijske oblasti. Ni treba posebej razkladati, Sestavil Cvetko K r latan. pesrečenega proi Zadnje toi^^li da^ _ _ ^^ __ L uradi kar na debelo raz^- K bo u n<>va kn|tQ kiti odmere za takozvano V0J"ldela predvsem ubožne sloje na Uo. Ta nova davščina jejlenar.|deŽ€lif ^ ^ if ^^ kme_ L obveza za vse nase tovalstva. Ce se je ta davek „ L ki osebno ne sluzijppri vpj- čd ^^ šele letog ^^ Je početkih 80Cijalno demokratični in mornarici, pa jim ni alut-h— . - u:, --------__ .. olimpijada v Pragf je nadkrillla pričakovanj«. Prihodnja delavska olimpijada bo leta 1931 n« Dunaju. Ali bi se slovenski delavski športniki ne mogli udeležiti te velike .delavske slavnoet» skupaj s slovenskimi delavci i: Jugoslavije? Moralo bi se zače ti štediti. Tisti mladi športni; ki, ki bi hoteli pogledati ob te priliki tudi Evropo, bi morali vsak ted^fi dati po 2 dolarja v hranilnico in 400 dolarjev pa bi zadoščalo za poset te o grom m delavske olimpijade. Za športne priredbo obstoj» moderni stadioni. Frankfurtsk o 1. 1848, ko so se kazali prvi početki delavskega gibanja, o Izšla je pod tem naslovom lepa in zelo potrebna knjiga, ki razpravlja o delavski prošlostl: I ¿a "prostora za 40,00( oseb, 4000 jih lahko sedi. Co lombes pri Parizu jih vzame H H va J""/V jasno, da bi se bil lahko odložil) ne organizacije v Avstriji in v I SSiS?? 1?' S°p«r!*u ilisnrefmt ¿pri vojaki in »mi ^ par nadaljnih let> ali Nemčiji, - o prvih Petkih|S stadion je v Wambleyju pr Londonu na ha uri ivj""' — 7 L* po odredbah zakona o u-«troju vojske in mornarice. Vojnica je bila upeljana j z za- tfsaj dotlej, da se prebrodi seda- delavske samozavesti nja neznosna gospodarska kriza. ] venskem. Slovenske A klerikalci na vladi so bili glu pred 55 leti na Slo-kraje jo obiskal Johann I Angleškem, k sprejme 126,000 Qfeb. Sodi jiK v njem lahko 30,000. — Tudi Amsterdam ima velik stadion konom o ustroju vojske m mor- yge nevarnogti Ker 80 itak Most, poznejši vodja anarhistov urice, ki je bil sprejet poleti dovenAemu . kmetu pokazali v New Yorku. V Ljubljani ji Am8U.raam inm vvlllv 523 leta pod zloglasnim reži- f.ge tftko y vpraSanju povrnitve deloval pred 55 leti. Robert Wag- L. . Je MUr; gprejme 23,060 „oni Markovega protokol,a s milijonov za cetttne odbore, ka- ner, ki se je pozneje odlično'u- ledalcev od katerih jih lahki ^pisi klerikalnih yoditeljev dr.ikor ^lede povpa4Ut škode ^ I dejstvoval v splošnem delav-r^ ? m Brejca in posl. Smodeja. Vojni- plavljencemt je razumljlv0t da skem gibanju. Doma na .Slo- ' Ii>1.v8kA.iimeek4 podporna in « znaša v smislu odredb zako-1 e gLg tu<|. zft ^ noVQ (lavWin0 venskem pa sta bila med prvimi tnft obstoji v Slo na o ustroju vojake in mornan-| ni rrnni m o 1 a oOClBIloll i.Vlitl/Jja IV U lil lil f lolIL _ ___1 .. I ¡iiKliuhi ni zanimala ce (čl. 226 do 231) za osebe, ki Novft dav^ina znaša polovico Zeleznikar. Knjiga s. Antona i io za službo stalno ali začasno nesposobne 50 odst., za vse ft/no vseh neposrednih davkov in je Kristana ie zelo potrebna knjl- L • gvojim torej z* vsakega, ki jo bo moral » » U hoče-spozna-1 .J četrt l veniji s sedežem v Ljubljah več let. Glavni namen ji je, du ■članom, ir leta 1)0 en< -- --- ' • • torej zu m j" m««»» - , . 7, , . sicer vsaso tfnv i,w |ge, ki se ognejo vojaški službi, lačevati> naravnogt izredno ob- ^ da je f® knjitf0, obenem pa tudi podpor I* ki ne morejo veled zapora itd. dftvina žrteVfki bo zna- Potrebno In da ni res da bi dru4lne. So •"bno služiti, Pa 1<>0 odst. vsa- L^ y sloveniji letno^težke ^r^koriatne__organizac koletnega neposrednega davka. L.^ plačilna obveznost traja od do- Slanje vinogradov v Sloven- uemvaaui aocmuaucnin «, k«h- . Uubljani VII (ZadfUtn zacij. Iz zgodovine delavskeg»vtJd^)( \jer je tajništvo stanovanjska zadruga "Stan in Dom" že drugo kolonijo. Leto» vrecneft» — — -- - HKin guricon. WIHIWÍ., «v®- "iric^za^anlh ^^ t™*** V í nlZ\ ^ ^o se je brigal « tudi roditelji vojnici zaveasnUi i radniki g poz0rnostjo in nada- L ' dJoklcr g0ziciie Selci Dom" Že drugo kolonijo. i,eion ; V Sloveniji se je z uveljavi je-1 gka trta ae je letoB v ljutomer- k" jfde,avcc koJfleje zaJbo gotovih 12 hiš s 24 stanova-Ljem vojnice dosedajni položaj Bko.ormoških goricah lepo raz-ko . ,M)kazai 8Vojo ^J nji. V prvi koloniji "Stan In Do-bkveno poostril. Doba plačilne vila< vinogradi so temno ločno'voljo da ho4e Zftae pravi-1 ma" je siižidanih 27 hiš z osem-obveznosti je podaljšana za 5 ni. peronospore smo se M» I do fite'ne ekaistence( dft n0. desetimi sUaovanji. Zadruga let, od dosedanjih 25 na 30 let. 8pi0šno ubranili. S tem lepim L suženj ,n s,uira __ R0 "Stan in Dom" (njeni uaUnovi- Odmemo podlago je tvorila do- stanjem trte pa nikakor ni v I začele zanj M , yerske f|| telj predsednik je s. A— sedaj le dohodnina, v prihodnje skladu množina grozdja, ki narodne politične grupe, češ "Lt| Kristan) je doslej sezidala ie bo pa vojnicn pobirala od vso- vidimo na trti. k nam, mi ti bomo pomagali."..... te vseh neposrednih davkov, to- - Nastavek je bil izredno nepo-1 mnogi premnogi B0 vePjeii rej tudi od zemljiškega davka, s voljen. Od tega pa nam je ie ^ besedam in šli k njim. čemer je posebno hudo prizade- precej vzel grozdni sukač, nekaj V Kaliforniji ne morejo lasto-vatl zemljišč, dasl so večinoma poljedelci. Kaznovano vprašanje. > Zagovornik (obtožencu) \ — I "Kaj menite, ali nisem tako za i vas govori), kakor bi biH moj lastni sin?" Obtoženec: "Ali je ta tudi tak lump?" Dvanajsti mednarodni lijtmno potloM^iefll zadrtiai konirai aapram Hlndajtm Obdržaval ae je v Stockholmu.[niktlra ga drža^ Kalifornija, j Bilo je več ko 400 delegatov Is 31 dežel. — Velika Britanija. Rusija in Nemčija eo bile dobro zastopane. M I New York, N. Y. — Izjemno I Stockholm, Švedska. — Dv*-1 postopanje proti Hindujem v lajsti kongres zadružnikov st^ ^jružonih državah narekuie dr- 9 vršil v tukajšnjem mestu. U ya j^HfomUa. Tako izjav- L,. A. ... M .Ma kongres je prišlo 424 delb- Lja NhUi tajniU Ust s no- " Ji. ° ' sratov Iz 31 dežel. Združene dr- L0 u osvoboditev Hlnduj^- ¡J. ZJ^a^u J* lavo, Japonska in Palestina so L j^naujskojfn drtavljanskega ^ * Vf tudl |x>slale svoje zast^nlks. komiUja, ki se j4 pravkar vrnil Zastopana potovanja f Kaliforniji kjor ^, ;^ „TTdoplmdco In latudiAzljain Amerika. Naj- |j0 oMržaval konference z delav-1 navf Po-URVljanl. Uale Rusija, Velika Britanija in' NJemčija. i { Savski voditelji niso za iz-1 naročnino. Kurativna ^"^ jemnb postopanje proti Hindu- Naročnin. M celo leto js U.00 Ghosh je pronašol, da posamez- Našl ssstopnlkl so vsft društveni tajniki in drugi sastognl-ki, pri katerih lahko plačate lružnikov dr. Warbassa. pred tednika, in Cedrik lx>nga, taj- liforuijska državna delavska A. N. P. J. doplačajo $4.80 nika. Matti kovno organiziranega delavstva Ronna. ravnatelja. Kongres je1 v Kaliforniji nima poguma nu- Kf i •u/irii+11.» »ti I »topiti javno, da morajo za hin- >dbor Mednarodne zadružne ali- ^ fo^ m ^ priiike federacija kot predstavnica «tro-1 leto, za pol leta 92.40. Za mesto Xhleago In Cieefo Izvolil dr. Warbassa v osrednji jance. i iPoročilA eksekutlvnega .odbora je dalo veliko snovi za razprave, ki so izostale posebno žl vahne med rdskiml In ostalimi delegati. Obširna Je bila raz-prava o resoluciji za svetovni u leto 97.B0, pol leU 93.7», «a člane 96.30. Za Bvropo stsne za pol Ista 94.50, ss vjs leto pa 99.00. Tednik stane sa Rvropo 9l«T0. osmo ROc za kot za belopolne. Izseljevanje Hlndujcev Združene države Je skoraj po-|f|anl doplačajo polnoma prenehalo, odkar je bil poštnino, «prejet naseljenlškl zakon leta J017. Dva tlaoČ šeat sto Hin-||eto 91.10. Naročnino lahko tudi «aml Mladinski List stsns ss celo «i. b« in nMkd Inft H a hri tsk« I dujev, ki prebivajo v Kallfomi mir, ki jo ne morejo lastovatl zemljišča I nuk>TI v tej državi. Skoraj polovic« | teh Hlndujev Je farmarjev aji Voliko lelegaclja. predlagali amendment, ki Je do- Zti Žil P« firmnklh dol.vcov. ga In zadružnega glban)a Iden ični. Amendment je bil pora to kmečko prebivalstvo. Kot rečeno, je bila ta davšči-| no8P°ra;.;aJ formalno sprejeta že pod malega oidium in ferozdna pero-sedaj nastopa zeló močno kiseljak in se danes še Anton v 2 k nam, Si tTbimo' "^metali/7] ^h Že 160 lepih stanovanj za delavce. . Zadrugar — minUdtreki pred- oni ¿a, ki so poznali zgodovino I »ednik. Od 13. dec. K L je na svojega razreda, so rekli: 'jNe,| Finskem za ministrskega.pred- za delavca je le delavska stranka." sednika zadrugar Valno Tanner kl je za ministre vzel še 5 zadru- L rm režimom l im ¿av- ne da ceniti, koliko bo ta Škod- P^ w ye kako je blIo Lftrjev, ki so služili kot dlrek Markov,m režimom ^^ L..yec ^ročil škode. Starge more m gedanji torji zadrug, med tem» je tudi je jeia pooirai l^rozdja je 8icer zelo povoljno L JZalo prav t lo pri poro- gospa Mlnna Silhanga, znan«. ter se vsekakor lahko P^akuje k ^ Antona delavka v finskih zadrugah. Fin- •goanega iraancTO» J dobra kapljica. Seveda pa je ^ ^ p za Ameriko en cl so res izjema: za ministre katerega je ^^^^JkvaUteU v glavnem odvisna od ^ to s. S? pri Zadružni za- zadrugarje, izvežbane može in vo bivša kleroradikalna vUda s vremena y ^^ m prve o P ^^ ^ ^ k| je doH,ej lzkaza. -----------^ nnnftsre- . . . .. „ ^ -- — Ameriki jo ima v zalogi la kot zadrugarlca. Drugod S* UPRAV NlBTVO 4 4 PROSVETAf žo oženjejni, aH naseljen)škl za-1 kon ne dovoli, da bi dobili sem CBICAOO, gfr. _ r BHUke^e w ¿M. I «voje «ene in otroke. Celo dlj- POJASNILO DRUŠTVENIM MMbm apel da se ko^ro. £ to», VI so Bindujl, nI dovolje- TAJNIKOM IN P<#IUATE-i1 w6ton ofi? Proti »o privesti svoje žene s sabo v| UKM RAZNIH NAZNANIL. vojni napovedi In nadaljevanju AmoHko. I I | Senator Copeland Je predložil Rsdsr* pošljete Uslu Prosvs- senatu predlogo, da Hlndujt po- t« kakoršnakoll naznanila In ki- gala" resol ueTj^^iTMiS narodna I sUnejo lahko drža vi janl Zdru- hvale o smrti, tedajI vselej povej-/adrulna ali anca sprejme pro- Itnih držav. Ta predlog« Je bi; te v pismu, sli «elite ime« pls-(!ursko iHillUko in da vztraja la ^«ana odseku za nasoljJ ^^ pri tem, da so stiki političnih, vanje. Prinlloga določaj, da so Ako je prM** ndustrljsklh in gospodarskih Ilindu M J« ««uSLTJSKSI in imeiTa po^ ditinvakoura ruzmla so Arijcl. Zdaj Je vseh Hlndu-|osebne sshvsle in imena poas- «mend-ljfv okoli v Združenih dr prepusti žavah. (t( jivojim v vseh točkah ponesre ¿enim proračunom. Posledice te- dni oktobra. Kake daljše dežev-| ne dobe v tem času ne bi pre- ga fiktivnega kleroradikalskegal ^ »roračuna so torej Že tu. Vuki- Marsikateri vrh je več ali ievičeva vlada, s katero je SL£ manj zadela toča. To sicer ne ¿iruiena po besedah dr. KOroš-L^ vpiiva]0 na kvaliteto, ker uprava "Proletarca" in s. An ton Garden v Clevelandu). "Zadružna založba v Ljublja niM—se imenuje po navadi .ne vpraša: ali zna mož, ki naj bo mlnisU»r, tudi ka delati, ali je že kaj storil za izdajateljska | splošnost. Zato seveda jjo na vadi ne gre naprej. Finska ps •uriraeua pw ucbcu»*» ^ vplivalo na ki izdaia lepe knjige za vadi ne gre naprej, ca "v sreči in nesreči," pritiska,! p^^vane jagode že °dpa<^-1 je lepo konsolidirana. da se najstrožje izvrši pobiranje .Q( pač pa bo pri slabem na- _ ^ (biblioteke), in sicer: V Ljubljani se vrše velike pri- vojnice, ki bo zadela predvsem Uavku učinkovalo na količino. Zadr||ino ki je izdala doslej 16 prave za občinske volitve. Do- naše kraje, kjer je bila doseda- & ostane pri sedanjem stanju, lep0sl0vn0f ki je izdala slej so več let vladali vladni ko- nja vojaška taksa napram novi UMio računamo povprečno na vojnici vendarle znatno manjša. katastralni oral v našem vin-Odstotek naših ljudi, katere za-Lkem okolišu na donos 7 8| dene nova davščina, je precej vi- hI. kar bo v primeru ugodnih pet knjig in socialno politično, mlsarji. ki je izdala že tri knjige—sku- Trbovlje ima Socialistično ve-paj 23 edicij in štiri Zadružne čino In sociulista Ignaca Sltter koledarje. — V njeni založbi je|ja za župana. Vsi hvalijo delav •ok, tako da pomeni vojnica v|Cen — komaj krilo tekoče str0H i7hajaIu tudi Mocljalna rvija nost novega odbora, ker zid« resnici prav občutno novo ob-|ke pridelovanja. 1 ..............1 ---------- * - ------ davčen je že itak gospodarsko popolnoma izmozgane in po Vina je v okolici zelo malo, tudi povpraševanje je neznat "Pod lipo," ki je za letos prene- stanovanjske hiš<», šol», mosto-hala, ker Je bil njeni urednik z ve, urejuje ceste ter skrbi z« drugim delom preobložen. Zač- delo brezposelnim. Kapitalistom «Plošnem prepričanju stanovskih no. V pretočenem tednu so se i ^ ^^ lzhttjati s 1. januar- pa ni všeč to. Kujejo, «la bi ob-lORpodarskm organizacij preo- sklenile nekatere večje kupkijl i ^ ^ y povečanem obsegu, čino vlada razpustil« in Imeno breme njene Slovenije. Podrobne odredbe glede od »ere in pobiranja vojnice obse »jo "Pravila za naplatu vojni ki sta jih predpisala za liter po 9.50 do 13.50 Din. Vinogradniki se pripravljajo po malem na prenovo svojih nasadov. Tu In tam se že vidijo mali, novo nasajeni vinogradi ^„o'VuUr r^o|V,W„jih navdih. Wor tudi in mornarico in minister za fi-»«nco v smislu Čl. 231 zakona o I stroju vojske in mornarice. Po & teh pravil plačujejo novo vojnico vsi oni državljani, ki so| Pitali vojnUíarjj s 1. januarjem 1924 Oni pa, ki so bilí že predi v trsnicah pa je podjeda napra vila občutno škodo. Specijalno odlikovanje kape-tana Gradišnika v Curihu. Beograjski Xeroklub je prejel iz Curlha poročilo, da je Jugoslovanski kapetan Gradišnik za n . ■ ■ - ^ Uvoje uspehe pri mednarodnem V Januarjem 1924 podvržciij UfoJ1|iVpnl mMnw prejel poseb- *>jmci, j0 bodo plačevali tudi kadaljc po starih zakonskih opisih, ki so veljali za posaune pokrajine v državi. V Juniji po zakonu z dne 10. fe-^uarja 1907 drž. zak. št. 30 v *«¡ z nan »d bo ministrstva za 'Weino brambo in za finance z letalskem mitingu prejel no nagrado in odlikovanje. Vsi švicarski listi nadalje obširno poročajo o njegovem uspehu in občudujejo mlado jugoslovansko avijacijo. ■ ■ Strašen požar v Podgorlri. Pretekle dni Je v PodgoHci izbruhnil ix>žar. ki bi bil kmalu Zadružna založbij je zadruga vala komisarja.| omejeno zavezo; deleži so po Glavni zbor srbskega zemljo 10 dni; devetdeset odstotkov de- radniškega zadružnega Bavez« ležev Imajo v rokah delavske za-|M je vršil 27. in 2H. avgusta v druge. Predsednik je s. Anton gremakih Karlovclh. Ta zadruž Kristan, tajnik s. Ivan Vuk, na zveza je ena največjih zvez blagajnik Josip Udovč. — V Jugoslaviji in razprostira svoji nadzorstvu so zastopniki posa- delovanje po vseh krajih, kjer meznlh zadrug. Svoj sedež Una Ure Srbi: Izdaja m«»sečni «tro Ljubljani, Ileovni list "Zemljoradnlčka za druga", kot revijo z lepimi-in Sadna razaUva bo v Ljublja-1 poučnimi članki o zadrugarutvu nI od 17. do 26. sept. t. I. Ras-1 Za zairugar«kl n«rnšč«j Izdaj* vesel j Ive so priredbe ljubljan- mesečnik "Mladi zadrugsr. nkega velesejma, ker so gos|K>- Vsako leto Izide njen "Zadružn darsko velikega pomena. Za go- koledar." Vse publikacije Izh« mxxiarstvo je treba zmerom na- jajo v «rbskem Jeziku in « rir zornega pouka. Knjige in č««nl- llco. Zvez« je politično nevtr« ki iwvedo In prlneso veliko pod- na. Vodi jo «Url Mihajlo Avra- Zadružna založba v Aleksandrova cesta. učnega. ... — orunnii ~~ ^ 19. avgusU 1907 drž. zak.L^jei v«e mesto. Ogenj se je raz 5^211 in z dne 10. septembrs Aír¡| na 0sem trgovskih hiš. Pre- 1914 drž. zak. 306 in (vojaška taksa). 308 ex I h| val s t vo Je v paničnem strahu jemalo s seboj najpotrebnejše |N'ova vojnica znaša, kot reče- «tvari in bežalo na ulice. Konč-*>■ V) odstotkov, oziroma 100 no je prišla na pomoč četa vo-^'Otkov neposrednih davkov j»kov. kateri se je posrečilo o-E^pribitkov, ki so bili predpi-lgenj omejiti in udušiti. WO» »jničarju za predidoč« le- cenijo na 6(K).000 ^'n«rJev. Vlada je razpnatiU občinski «vet v Zagorju, v katerem so l-meli komunisti večino. Postsv- •ini yd ^ V vsoto neposrednih davkov * v ¡utrnejo naslednji davki: y "mljarina. 21) hišna razre- ***** 3.) hišna najmarina. 4.) lijen ¡I klerikalec ra gerenta. . 1 <*l*t. hišni davek. 6.) ohčna Smrtna koaa. \ Radiar, je Janina. «.) pridobnin« odLmrj Oroslav Kos. pomnik^ »n fwajsrstva, 7.) dohodnina, 8.) | pekovski mojster. „ ali to kar se vidi In «e movlč, ki je član "Internarlo-more otipati, pa je največ vred- nalns zadružne zvez." v I/mdo-no Ka/Mtave ogledov«tl je z« nu. »rb«ka "Zemljo» adničk« z«-vsskegs koristno, fi« eni stra- družna zveza" je bila vedno član „j vzpodbudi lepo blago produ- delavske "Interna« .onaln* «i Ci nte slalH»ga blaga na intenziv- družne zveze," kljub temu, no delo, na drugI strani pa vsaka «o se kmetijske «Veze svoj ^čas razstav« na «i»lošmj vpllvs na odcepile in napravil- svojo ze-ooboljšanje pridelovanj« in iz- leno" lnternacijon«lo. — Zbor delovanja. Sadne razsUve so s* je vršil v Sram^klh Karlov zlasti z« Slovenijo potrebne, ker c lh. v mestu, ki J« n»ed Srb! zeP organizacij delavskega razreda tesni. Sprejet je bil ment, da se zadeva eksekutlvl v nadaljne študije 4n da podvzame akcijo, kadar se l zdi potreba. Ta admendmont podpirala velika večina, ki prizna zadruge kot gibanje kon-sumentoV, ki Je po potrebi tudi nedlrektno zapleteno v r^rodnl boj, ampak ki Ima program gospodarske evolucije, katers se ne poslužuje st«vk, bojkotov ali vojaške sile za reallzlranjo «vo-Ih ciljev._ Napredni raviit .. ■» t Can, avgustova številka, Ima hIkIočo vsebin«»: France Kerži". Stari oče, iiesem. — Franca Ker-že: Meglica, revest (naiialjeva nje-).—Resnica glede bolezni.— Po Hubbardu: Kim sama atotln-ka. — France Kerže: O naši domovini. — Naša vsakdanja ka - Meje znanosti. — O raku —O velikem Iznajdnlku. — V Sheoban: Husko življenje, — Priloga: Gospas Izhaja vsak mestK» In sta ne $3.00 na leto. Naslov: Can 1142 Dallas -Ril., N. K. CTave-and, Ohio. •Trije ubiti v bullegarskl vojni Chicago. — Trije moški so M H ubiti, dva umirata In dva dru ga sta težko ranjena vsled eks plozlje, ki Je v noči od srede na četrtok uničila p»»lopl* nu Pral rie ave. na Južni strani mesta Policija domneva, da Je bil« fsjdlaknjena l>ombe v vojni m« butlegarji. Verako klanje v Indiji. Nagpur, Indija, 8. sept -tukajšnjih verskih Izgredih med lllndut^ln muslimani zadnjo nedeljo Je bilo 22 oseb Ubitih In sto ranjenih. • I',A 4«br* laaa |a r—Umm • r»«4ka «o pumml*', a U a« u a|«. a» ptt4 a|a^-(l. M«.Ha). S pelje znanitva ZlH.ruv.nJ« uf^J.T»» v Anjjtjl.l^ Uporaba podzemske ^vročlne,|lia i- r , J' sadje bi lahko prlnealo Sloves- v _____________ časti kot sedež pstrljarhata več döhtKikov kot Jlh|srem»kl Karlovci V'* «ib IVma-vi pod Fruško l'oro ima komaj 0.IW0 prebivalcev; \<^lns je flr- rem mnog<» je prineslo doslej. I)eta%Ski špoH. V Kvrofil de lavske orginlzaclje goje Selo|l»V, |>s so obilno šp«»rt. Znamenita Je Mla L delavska olémpí)ada v Frank furtu pred dveml leti, letošnja I št vom In sadjarstvom. V tudi Hrvati, Nemci In Madlarl v njst" naaeljenl. Ljudje se pečajo z vlnogradnl- ■■■H^ÉÉÉHÉ I bližini mesnikov, ter ss tsko nssiUuillo priobči bresplsčno. Kadar pa holete imeti prioHeno celo vrsto rasnih Imen In drugih stvari, je pa to ogla«, za katerega se mora plačati, to velja sa člane In sa nečlane. Nadalje velja Isto tudi sa Mllliksn o kuamlčnlh žarkih. I*ed«, Anglija. H, sept. — Angleški *n«n«tvenlkl, člani Angleške zveze za napredek zna-.—- ~ Zj ~M ' ^ai«. nostl. ki tukaj zlM.rujejo, kakor važne jé» del. Cs pa J»^^ tudi mnogi znanstveniki is dru- M« «jj I» pUčan Itd. Vselej je troha povedali, ali hočste imeti plsšsn oglas sli «smo nsvsdno ČssnUtsrsko vssl, tudi v taksni slučaju as m rfavadno veat, naredi ntvar bolj na kratko in ae pove ls priobči vae, ksr »ahtavat«. Isto tsko veljs ss vsa druga naznanila, I« ae koga išče, ženitvene vročine, ki jo. H«slgson gih evroimklh dežel In Amerike, d so tukaj kot gostje, «o danes Hllftall zanimivo jiorečilo J. L,, . prw|,j- ud. Za vss „odg.ma gtode btaloče u^rab A^^^JmiSi/^ se «nahaja pod dll naj ^ io ^Uu., koliko- krat naj se lsU priobči in da hoje dejal, da Je v ddi W|lj pU^ii. To pojasnilo središču zemlje vročln«, ki Je dsjtm radi teg«, ker je to akltp Irld^elmlllJonkrat večja kol konvencije, d« ae polem rsvns-vsočlna vsega premoga na zem- mn v„|, društva, člsni^ nsrpčnl-1 ji. To vročino lahko dobimo, ki In upr«vulštvo lluts. Prosim. ako izvrtamo luknjo 80 milj glo- da to upoši*vate In «e po tem boko ]v»d zemljo. Vročln« v tej [ravnale. — Filip (iodlna, upra- globočlnl Je še «laba, vendar pa 1 v Halj. je desetkrat močnejša kot bi Jo|gKXNAM r,(m(ki>h nmivknhkiii moglo dati vse premogovne re-| organi/a« U V ailCAOli. /.«♦rve n« «vetu. Dobava pod-zemske vročine bi bila veliko | Pl®«^r. cenejša kakor padanja, ki Jo dobivamo od premoga. Inženirji t*»ga in prihodnjega stoletja gotovo rešijo vprašanje dolmvlja-nja podzemske vročine. Na vsakih j»et milj bodo Izvrtane luknje globoko v zemljo in naravna vročln« bo teki« po ceveh n« površje. Piknik 4aa 11. aaptamkr« V Clarandon llilliu, IIL Dr ušiva "7.*»aM J. K. I Št. ff. — Vlnaka IrgaUv dna 14. aapUmbra v Narodni dvorani na IS. aaatl In Hatflaa ava. Vaaallaa SraHta Pkwiaw dna L okte-bra v avditoriju 8. N. P. I Dr«»Iva »Dalav*» št. • K H. P, J--Vaaallea i l«ro v nadaljo dna «. aa-vambra v HrvaiUm dom« aa «S. ca-ill I« Com m« rti al ul. v Sa. Chieagu. Drugo zanimivo i^rnčilo J«|oiyMiA> Aša prtrsdks V«i»sa Imel profesor fizike na kalifornijski univerzi, dr. «, A. Mllll-k«n, o kosmlčplh žarkih, katerih izvor zunaj zemlje Je on odkril v letu JOOfi. TI mlsterljozni Šiva «I a«»»al»aa v «ora|aai ai«. ■««ro/lfa dalam la dr«*» «alba aa n««l«vi JOHN l«I4 n. Sarla» Ava. PL'TI, ž«rkl, kl prihajajo Iz vaemlrja, m» Uko m«ičnl, da prodsrsjo «ko- Prihodne fcrlrsdlive kluba It. I J. H. Z. kot enajst čevljev debeline svln-1 ^ c g p ¿ c«. Mllliksn ne moro še ppvedatf, odkod prihajajo ti žarki. I>o- Je glavno mesto Vojvodine Novi Sad In v dobri uri se pr peljete iz Sremsklh Karioveev Z«*mun In »eograd. Ok rog Srem-«kih K«rlovrev kot sedež« «ft>-skeg« (Nitrljarhata je polno «a-moalanov, polnoma no-vo polje za flzlje*edah Je nagnil paatirček glavo in zaspal. Predrami ga bučanje v gori, votlina ae razmakne In zaaije. in prelepa go* podil na atopl preden j. Neizrečno «vetll so bili njeni U-aje. ki so se vlivali po hrbtu in bolj so bili bledeči od Jutranje zore. A njen obraz je bil ialo-sten in njena lica so sijal« od ledenih «olz. Pastirček Je o«trmel in planil pokonci, a otožen smehljaj, ki je plaval goapodtfni na uetnih. mu je velel, naj o«tane. In za»lttal Je «ladek In mil glait: "Pa»tiriek, reši me! Jaz nem grajaka hči, zakleta v oatudno kačo. fce trinto let «e pokorim za grehe svojih očetov, ki «o tako grozni, da bi ti «»kamenelo «rce, «ko jih «HAiA. Ontani mi zvest, dvanajst pomladi Ae lakaj name in ta-krat me odkolnl. Kadar ti pridem povedat, poj. dl na gradišče, in tisU črna kača. ki se požene proti tebi. «em jaz. Na žrelo me moraA poljubiti. in v trenotku bom «tala pred teboj v bi-»ernrm pajčolanu. TI boš moj fenin, |n vse neizmerno hogaetvo bo tvoje. V belem gradu ho-va «taaovala. iz «rebrnih .kled pila medico in epaU na «vllenih posteljah. Ne pozabi me. pa- nut9k : u.,i(;:ii In izginila je prelepa gospodična, ugasnilo je čarno solnce In votlina Je bila zopet temna In puata. t ♦ Paatirček je zrastel v pastirja in mesto o-vac je paael tellceT brezaste vole in košute. Pod hoato Je atala domačija njegovega očeta in tja je hodil, kadar m Je ^rrnil s planine. Bajta je bila napol podprta, naalanjala ae Je na hrib in akalo, in črvivi hlod je že niso več mogli držati slamnate, preperele strehe, ki je visela pod kap, kolikor je niao odnesli vetrovi. Oče in sin sta sedela za mizo in večerjala. Oba sU bila viaoka in krepka, in kadar se Je vzdignil pastir, se je zdelo, da bo prebil strop In odnesel streho na ramenih. Trhla miza je škripala pod njegovimi pestmi in stena je pokala, kadar se je naalonil nanjo. "Matija, Matija," je dejal oče Blaž, "bajta se bo podrla. Traml ae lomijo in ob deževju teče voda curkoma skozi streho.1 Matija, oženi se!" Naalonil je koščeno brado v pest ter se o-zrl na sina s sivimi očmi, nad katerimi so se ko-šatile razraščene obrvi. Hodnično arajco je i-mel na toleap In kratke jerhaate hlače. "Nak, ne bom so," je odgovoril Matija trmasto in segel a prsti v skuštrane lase. Gledal Je brez jnisli predse in tri z zobmi suhe hruške. "Nak, ne bom se," je dejal še enkrat in zmajal z glavo. "Matija, Jas ti pravim, oženi se!" Kar ava imela, sva isgubils. Ovco je raztrgal medved In telica je skočila v brezdno. Ajdo Je vzela alana In zdsj.se podira bajta. Matija, oženi ae!" "Nak, ae bom se!' Trd6 in krepko je odgovoril pastir ter stegnil desnico po mizi. "Ako pride pome s zlatim vozom, pa ne pogledam neveste. Jaz nočem kmetice." •• "Oh, Matija, tak me poslušaj! Dve hiši ima, obe ata zidani, dva konja ima in kočijo. Vozil se boš kot baron in štruklje boš Jedel. Oženi se!" "Nak, pa se ne bom!" Paatir Je udaril s pestjo po mizi in vstal. Miza ae je opotekla in izgubila nogo, a od atropa, kamor je udaril Matija z glavo, se je vsuls rjsvs črvojedina. ."Nak, oča! Kmetica ni zame!" ' "Hahaha. ta je dobra, Matija! Le nikar se ne oženi, le nikar!" Tako je dejal oče Blaž in se grohotal In tolkel sins po silnih plečih. Po izbi je donelo in bajta se je tresls. "Le nikar! In če ae streha zvrne na naju!" "Pa se bom oženil, da veate, oča!" je dejal paatir. "Ps se bom! Ssmo s kmetico ne. Jaz se bom oženil z grajsko." Odprl je duri In po lestvi je zlezel pod streho. Tam se Je vrgel ns slamo in zaspal. Nenadoma Je zasijala bajta v srebrnem plamenu. Mah na črvivi strehi je žarel in cve-tel kakor zarja. Črvivi hlodje so bili vsi zlati In Pastir Mstijs Je bil ograjen s kraljevim pls-ščem. In grajska go«podičns se je sklsnjsls nad .nJim. Bila je čudovito krasna in tako so se bleščala njena lica. kakor da jih je pozlatilo solnce In tak blesk je bil v njenih očeh. da pastir ni mogel pogledati vanje. Nagnila ae je k njemu in ga poljubila na široki «meh njegovih uat. a In zgodilo ae Je, ds je pastir Mstijs hodil po Izbi gor in dol in ksdil orehovo listje iz lesene pipe. Čemerno Je gledal po zaprašenih kotih in sajastih tramth nad pečjo ter gubal čelo. kakor bi nekaj težkega premišljeval. u, ** U ln,nik> dv«">*J»t pomladi? Rad bi bil te graščak, v reanici «em se nsveličal bi-ti lačen In raztrgan pastir." Oče Blaž Js sedel za mizo In kolena in pe-«ti je tiščal v trebuh. "Nič drugega ne vam. kakor to. da aem Učen in da bi bilo lahko drucače. Matija, o- ^ (bal* priko**JU.) tedaj je čutil ... mrtvec ni hotel spustiti plašča. Držal ga je s belimi, koščenimi prsti . . Videl je prste . . . videl bledo o-kostje . . . Videl Je Juanita, ki se mu Jo režal s šklepečočimi belimi čeljustmi. 'Hotel Je nekaj krikniti... kletvico ... Jezik ae mu je zapletel in goltanje se je iz pre vrglo v brezumen grohot... Vsščani so tisto noč videli, kako je Pepito blodil po vasi, ču-11 so njegov smeh. Vedeli so, da je prihajal s pokopališča in nihče se ni upsl odpreti mu vrat... V svetem strahu so sklepali roke in mrmrali molitvice. V zgodnjem jutru so ga štirje prijatelji s silo odvedli domov. Mati In sestra sta ga tolažili in mu prigovarjali. Ni ju več spoznsl; iz srepih oči mu je Žarel vročičen plamen blaznosti. Na pokopališču so prijatelji našli bodalo: zaaajeno je bilo do koščenega ročaja v sivo zemljo Juanitovega poba. In z bodalom je bil pripet v tla krajec Pepi tovega plašča . .. V. D.: Včasih, ko mi Je duh hladen, kritičen, vidim mnogo. Ko opazujem dete v zibelki, vidim moža in ko glodam staro ženo, vidim otroka. Ko gledam igrajo^o se triletno deklico, vidim v njej Ženo, mater, z detetom v naročju fn ko gledam stárca, vidim mladeniča, polnega zdravja in življenja, pijano-ga moči In mladosti. In ko srečam šestnsjstletao devojko, vidim sitno, muhasto, nezvestno ženo . . . Nasproti mi priteče triletna Pucflca. "Ako, Ako, gol!" ' Vzel seip jo v naročje ter jo pogladil po svileno mehkih, ru meno belih odrih. Gledal sem v njene mile, nedolžne, sinje oči, njen lepi, nežni obrazek in videl sem dekle. 'Ali me imaš kaj rada, debe-lačica ?" "Uda, lada, Ako!" Je žvrgo-lela. 'In zakaj me imaš rada, Pu-cilta?" "Kel mi das tutla, ako! Ia ko jI Je bilo pet let, sem jo vprašal: "Me Imaš kaj rada, Ptici r "Rada te imam, Slavko!" "Pa zakaj me imaš rada, Pu-cl?" "Ker si lep!" — in se mi Je pvila okrog vratu. Potem ji nisem, videl štiri leta In aem Jo zopet vprašal če me ima rada. "Nič!" aii Je odgovorila jez-n6. "Zakaj pa ne, Fidica?" "Zato, ker si grd!" Takrat ji je bilo devet let, bila je suha in jé imela zlatoru-mene laae. Ko JI jo bilo enajst let, sem jo zopet vprašal r "Fidka, me imaš kaj rada?" "Jaz ne!" "In zakaj pa ne, Fidka?" "Ker si fant!" in je zbežala. Minuli sta dve leti in sem jo zopet vprašal. "Rada!" mi je odgovorila ter zbežala. Takrat je Imela evetlo » kostanjeve laae. Imela je petnajst let in sem jo vprašal: "Povej ml Fridka, ali me imaš kaj rada?" Pogledala rte je Živo, nato pa je pobeaila oči ln zardela. "Nu, povej, FkHta." "Slavko — ne vem," ml Je boječe odgovorila ter ai zakrila obraz. Takrat je bila že na pol dekle ln jo imela temnokoata-njeve laae. • Na zemljo Je legel tih večer. Ob takih večerih' je človeku mehko pri srcu in duša zahrepe ni po sreü, lepoti, ljubezni.*. Sedela sva na klopi pod bezgo-vim grmom. Držala ava se za roko in ava molčala In najini srd sta goreli... "Frida . . "Slavko---w v "Povej mi . . . Frida all me imaš kaj rada . . . r In me je objela okrog vratu, poljubila me vročo. "Frida — Pucika — moja—" "Slavko — Ako — moj . . - In tedaj ava bila srečna, srečna neskončno ... Takrat jI je bila. sedem na ja t let in je imela temno višnjeve oči in črne HRANA IN STANOVANJE ae dobi sa $9j00 na teden, perilo brezplačno. Vpraša se naj po 6 uri zvečer na: 8168 Fulton Blvd. Chicago. 111. (Adv.) RAD BI IZVEDEL ZA Nandeta Veael, po domače "Pajkov" doma iz vaai Zamoste* pri Sodražici. Poročati mu imam zelo važne stvari radi njegove matere in njegovega posestva v starem kraju. Rojake prosim, ako'kdo ve zanj, naj ga opozori k temu, ali naj ae aam priglasi, gre .ae v njegovo korist Joe Fabby, 727 CIybourn at, Mil-wsukee, Wis.—(Adv.) NA PRODAJ JE POSESTVO. Proda se posestvo domačija v vaai Retje št. 106 pri Loškem Potoku v Jugoslaviji. . Zmerna cena. Ce katerega veseli kupiti to posestvo naj piše na naslov: John VeseJ, Box 6, Shingletton, Mich. (Adv.) NA PRODAJ JE da se vred! verhščina se proda dvonadstropna dvakrat 4 in 4 sobna k opeko sezidana hiša, streha s škrievino krita, plin, e-lektrika, vse moderno. Oglasite se na: 2441 So. Albany Ave., Chicago, Bi.—(Adv.) ]šl zdravljenje ¿^bolânih noo Odprte raae, aljaaa, napeta iila in aa lahke sdravijo doma med vaHsi delom. Pilita po brasplaéao knjižico "Kako zdraviti bolna noga." Opišite va slučaj bolasni. A. C. Liepe Pharmacy, 1424 Green Bs y Av., Milwaukee, Wie. Dve darili za norm naročnike JMÏpi 'ftl Ml štiri celoletne aik "Prosvete" la pdtye cala vsoto sprataistvu, dobi krasao tamonapajao pisalno pero : ia avtomatiki trbärik < S. H. P. J. Naročajte avto-saako S.N.P.J. Na željo več društev je gl. urad preskrbel avto-znake. To ao krasno izdslans okrogloplo-ščate tablice, z makom S. N. P. J., in namenjene ao za avtomobile članov jednote. Na društva smo razposlali podrobna pojaa-nila glede teh znakov, na člane pa apeliramo, da jih pridno naročajo. Vincent Caiakar. predsednik SNPJ. ¡KAMPANJA! za pridobivanje novih naročnikov dnevnika Prosvc So vedno je čas da začnete s agitacijama raaširjenje najvi jega akrv. dnevnika v Ajaeriki, Prosveta, ki jo pkaa v napre nem dahu aa izobrazbo in psduk naših rojakov. Sedaj ae vam nadi lepa prilika, da al sa dolge simake ve* nabavit* lepih in podučaih kajlg, katere dobite za nagrado : nove naročnike. Za enega novega polletnega naročnika dobite knjigo «Jim Higgina" vredno $1.00. Za enega novega celoletnega aaročni dobite knjigo "Sloveneko-angktta Slovaka,** zelo primerna kn ga za raaširjenje znanja angleščino, vredna $2.00 ali kako dru knjigo is saloge "Književne matice." Za dve novi celoletni nan afari dobite veliko in krasno vrtano knjigo "Ameriški Slovenc v katetri bodete našli mnogo zanimivega ia podnčnega, ne sano razvoju nafte S. N. P. Jednote, temveč tudi a razvoju našega n roda v Ameriki, in drugih zgodovtnako-važnib dogodkih. Vn noat knjige je $5.00. Ako še nista, začnite a agitacijo takoj. Idite na delo in p dobite Hstu kar mogoče več naročnikov, ^ker čimbolj bo list rs širjea, temveč ji bodo uspehi na kulturnem in gospodarskem po Slovencev v Ameriki. Cena jo: na leto $6.00, sa pol leU $8.00; sa Chicago in Ci< ro sa eno leto $730, za pol lota $8.76. Za Evropo: za eno le $9.00, za pol leta $4*60. Iapohdte ia IsražiU ta PROSVETA. 26S7 8a. Lawadak Ava» Chicago, Illinois. Priložena debite fana------------ sa katero peUjite froeyto: Naalev »■»um.......i......................... Naalev t«*MIM,n,„„„„„„______50c ^Hrbtenica"—drama v toah dajanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, stana eaino™™____________25c "Informator^—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o 8.N. V J.—zelo priporočljiva sa člane—stane aamo..20c .N.P.J. 1 SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA . . * i - ' v Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiakarne s Pttfee po informacije na naslovi S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 So. Lanrndnla Avotioo ' \ CHICAGO, OJL TAM SE DOBE NA ŽEI^O TUDI VSA USTMENA?POJASNILA î