"•»'Hm v csfmM Leto XI., St, 301 Lnravništvo. LjuDitana Knafljeva ulica i — Teleton št 5122. 3123, 3124 M 25 3126 Insera n- odcteiek Ljubljana. Selen« burgovg ul - Tel 5492 m 24^2. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13 - leietoo št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica it Z - Telefon št 190 Račun- pri po«t če* eavodib: Ljub« liana 9t 11842 Praha člslo 7« 1«M» \V-er i* 10S >41 Ljubljana, sreda 31» decembra 1930 Cena 2 Din I Naročnina indšb mesečno 25— Din. za inazeni"tvo -Hi,— Din_ Uredništvo: Ljubljana: Knaflteva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 312o. Maribor: Aleksandrova cesta 13 le* leton št 2440 (ponoči 2582). Celje Koceno\a ul 3 Telefon š» 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarfu Nemčija ponuja agrarnemu bloku carinsko unijo? Senzacionalne informacije pariškega lista - Približevanje industrijskih držav juzno-vzhodnemu agrarnemu bloku Pariz, 30. decembra. M. »Echo de Pariš« poroča pod naslovom »Načrt bal-kansko-germanske carinske unije« iz Beograda, da je nemška vlada v zadnjem času sondirala teren pri jugoslovenski, rumunski, bolgarski in madžarski vladi ter predlagala ustanovitev carinske unije med temi državami in Nemčijo. Po nemškem predlogu bi Nemčija d. "1 tem državam dalekosežne ugodnosti za uvoz njiho'. Ih agrarnih pridelkov, v zamenjavo pa bi se morale te države obvezati, da bodo priznale odgovarjajoče ugodnosti za uvoz nemških industrijskih izdelkov, v prvi vrst! manufak-turnega blaga. List komentira to vest in jo označuje kot prvo realno posledico osnovanja agrarnega bloka južno-vzhodnib agrarnih držav. Obenem opozarja francoske merodajne kroge, naj tega pojava ne prezro. ker bi lahko imela taka carinska unija zelo neugodne posledice za uvoz francoskega blaga na južno vzhodna tržišča. Sofija, 30. decembra. M. Jugoslovenski poslanik Vukčevič je danes posetil bolgarskega poljedelskega ministra Va-;'ljeva. s katerim je imel daljšo konferenco o izvozu bolgarskih agrarnih pro-z vod o v v okvirju agrarnega bloka. Rimska ženitbena posredovalnica Mussolini bi rad oženil tudi Otona Habsburškega - Za »bodočo madžarsko kraljico« je določil najmlajšo italijansko princeso Duna] 30. dec. M. »Wiener Allgemeine Ziitung* poroča pod naslovom »Senzacijo, n al ni Mussoltnijevi ženitbeni načrti«, da se je Mussolini v zadnjem času vrgel na sklepanje političnih ženitev. Ko je oženil bolgarskega kralja z italšjsmsko princeso, je začel kovati zakon med bolgarsko princeso in albanskim kraljem. Obenem pa je tudi pripravljal zakonsko zvezo med Otonom Habsburškim kot bodočim madžarskim kraljem Ln najmlajšo italijansko princeso. Ta ženitev b; se imela izvršiti že meseca novembra. ko se je v madžarskih rn italijanskih krogih računalo s proklamacijo Otona Habsburškega za madžarskega kralja. Od- por Velike in Male antante pa Je te Mus-•83>linijeve načrte prekrižal, po najnovejših vesteh pa je tudi ženitev albanskega kralja Zoguia z bolgarsko princeso padla v vodo V bolgarskih krogih — tako v dvornih kakor v političnih — so se tei nakani odločno uprli, ker jim nikakor ne gre v račun, da bi se po mešanem zakonu med kratfiem Borisom, ki je pravoslavne vere in katoliško italijansko princeso morala sed^i še pravoslavna bolgarska pnn^esa poročiti z muslimanskim albanskim kraljem. V zvezi s tem poroča sofijski list »Pladne«, da so vsi ti ženitbeni načrti odgodeni. kar se iahko tolmači, da so zaenkrait pokopani. Nevarnost rudarske stavke v Angliji Spor za delovni čas še redno ni poravnan - Rudarji se pripravljajo na stavko London, 30. decembra AA Narodni svet za premogovno industrijo je danes razpravlja! o prizivu južnovaieške rudarske zveze. Razsodba bo sporočena strankam, ki se sestanejo v Cardiifu. Lastnici premo govnikov so izjavili, da so pripravljeni po^ daljšati sedanjo delovno pogodbo, ki poteče jutri, za mesec dni. Ce ne pride do 14. januarja do sporazuma, bo spor predložen neodvisnemu razsodišču. Rudarji so to cdklo-Tirli ter zahtevajo, naj o tej zadevi odloča mdjstrijski svet, ki ga delodai&.ici ne priznavajo. Na včerajšnji seji industrijskega sveta ni bilo lastnikov premogovni'«:«,'. Delodajalci predlagajo, naj delajo ruda-rji 11 dni v 2 tednih Rudarji se temu upirajo ter naglašajo. da b: izgubili tako 1 delovni dan. Kakor poročajo, je industrijski sve* predlagal, naj se sklene sporazum za dobo treh mesecev na podlag: 45 urnega dela na teden. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da stavke ne bo, če delodajalci sprejmejo ta predlog. London, 30. decembra AA. V južnem VValesu obstoji velika nevarnost, da bo di-lo prekinieroo. Med lastnici premogovnikov in rudarji ni bil dosežen spciazum. Rudarji imajo nocoj konferenco, na kateri bo padla odločitev. Maršal Jcffre se je zopet zavedel Proti vsemu pričakovanju se je prebudil iz agonije in si znatno opomogel, vendar pa smatrajo njegovo stanje za brezupno Eden izmed zdravnikov maršala Joffrea le izjavil ob 10.55: »Smrtni izid je neizogiben,, vendar pa ga more izredna fizična Pariz, 30 dec. g. Izredni odpor sivolasega maršala jofrea je naravnost osupnil zdravnike, ki so že v včeraj izdanem komunikeju napovedali skorajšnjo smrt maršala. V današnjem jutranjem komunikeju so morali poročati, da se je marša," »roti vsakemu pričakovanju zbudil iz agonije. Noč je razmeroma mirno prebil ter zavžil tudi nekaj brane. Srce in puls delujeta normalno, dočim je prejemanje hrane neredno. Bolnik je pri polni zavesti ter je govoril tudi nekaj besed z zdravniki. Tudi ne izgleda več kot umirajoči, temveč ima zopet normalno barvo lica. Kljub temu je njegovo stanje slet ko prej zelo resno. Smrtna borba pa more trajati še nekaj dni. konstitucija bolnika za nekaj dni zavleči.« Pariz, 30. dec. AA. Stanje maršala Joffrea je neorestano kritično Ministrski svet je pooblastil ministra vojske Barthoiuja naj sporoči bchii/ku izraze globokega spoštovanja celokupne vlade. Španski kralj Alfonz XIII je poslal bolnemu maršalu Joffreu oozdravno brzojavko s toplimi željami, da bi okreval. Pari i, 30. decembra. A A. KardinalPacelli je poslal aposto'skemu nunciju v Parizu naslednjo brzojavko: »Podelite maršalu JoKru oosebni blagoslov sv. očeta, ki prosi zanj nebeške milosti. Kardinal Pacelli.« Angleška volilna reforma London, 30. dec. AA Pododbor za vol 1» no pravico je razpravljal o raznih straneh tega vprašanja. Naloga odbora je da pred* loži plenarni seji konference razne pred« loge o :ndijski volilni pravici Tekom de« bate je nrodrlo mnenje naj volilna komu sija uvede šolsko kvalifikacjo za iz vrše« vi nje volilne pravice. Pododbor je obšir« no razpravljal o ženski volilni pravici. Zen« ski delegati so zahteval1, naj se predlogi, ki jih je sestavila o tej zadevi indjska ustavna komisija, izvedejo in prizna ženam volilna pravica že z 21. letom namesto s 25. letom. Pomirjenje med ma^Hons^oiiiišcimi? Sofija, 30. dec. AA »Poslednja Pošta« poroča o tem. da skušajo makedonsk: kro« gi pomiriti pristaše Protogerova in Mihaj« lova Javno mnenje na Bolgarskem ie spre« jelo to akcijo s;mpatično in želi. da bi uspela. Pomirjevalno akciio vodi šestčlan« ska komis ja Po dosedanjih vesteh pa ni upanja, da bi ta akciia uspela Čl i ni ko« misije so ob;skali Parličeva. voditelja pro« togerovcev Parl:čev je poslušal nj:hoveže> Ije. nato pa jim je odgovori, da vztraja na svojem dosedanjem stališču. BRISKIRANJE KOROŠKIH SLOVENCEV Ob sodelovanju socialnih demokratov so nemške stranke izrinile Slovence iz vseh odborov deželnega zbora Ženitev španskega presfoIoko'enci vred že» lo nez<*dr»volino z odločbo o budžetnih nri* hnnkjh. ki iih fcoče doseči vlada na koži uradnikov Za 19 januaria je najavljen v oled"li«čti Renesance velik protestni zbor ?0 nrarbvšVih orn-nizacij. k' borfo protest'« rali proti zmanjšanju uradniških dohod' kov. Z*nrtf no»HM rwv«Tti>tW lw>usčf»ni Varfinva. 30. V^e^ai so Izpu- stili Iz d"*nvne v CWW»JT11 poslanca Duhova ln Plinskega. Položiti sta morala visoko kaveijo. Celovec, 30. decembra, k. Prvo zasedanje novoizvoljenega koroškega deželnega zbora, ki se je vršilo 13. decembra. se je končalo le s tem, da so poslanci zaprisegli, izvoljeno ni bilo ne predsedstvo deželnega zbora, ne deželni glavar. Drugo zasedanje je bilo včeraj in danes. Na dnevnem redu so bile volitve predsedstva deželnega zbora ;n deželnega glavarja. Vendar pa predsedstvo ni bilo voljeno, kakor to predvideva deželna ustava, temveč je bilo samo proklamirano, tako da poslanci niso imeli prilike, da bi oddali svoje glasove aH izrekli svoje mnenje. V pred-stusivu deželnega zbora sta dva socialna demokrata in en landbundovec. Koroška slovenska stranka je bila skozi šest let kot predstavnica slovenske narodne manjšine zastopana v šolskem in upravnem odboru. Prvikrat letos poslanci Koroške slovenske stranke niso bili izvoljeni v nobenega izmed štirih deželno-zborskib odborov. V bodoče se bo v odborih sklepalo vse brez Slovencev. Res pa tudi narodni socialisti v odborih niso zastopani, s tem pa se ne da opravičiti izključitve slovenske narodne manjšine, saj narodni socialisti niso narodna manjšina, temveč le politična stranka in kot taka ne uživa manjšmske zaščite mirovnih pogodb. Za deželnega glavarja so predlagali Landbundovci bivšega notranjega ministra Schumya. A tudi do volitve deželnega glavarja danes ni prišlo, ker so opozicijske stranke z demonstrativnim odhodom preprečile sklepčnost zbornice. Po ustavi je namreč za volitev deželnega glavarja potrebna navzočnost nad dve tretjini poslancev, torej vsaj 24 poslancev od 36. Ko pa bi se morale danes vršiti volitve, je ostalo v dvorani samo 14 socialnih demokratov, 5 land-bundovcev m trije člani Schobrovega bloka. Klerikalci in poslanci vseh drugih strank so se Odstranili. Tako deželni zbor ni mogel izvoliti novega deželnega glavarja m zavzema to mesto še vedno pred štirimi leti iz- Blagajniško poslovanje davčnih uprav Važen pravilnik finančnega ministrstva o ureditvi računovodstvene in blagajniške službe finančnih oblastev Beograd, 30. decembra AA. Na podlagi čl. 38 zakona o državnem računovodstvu in § 127 zakona o organizaciji finančnih uprav z dne 7. decembra 1929. je minister za finance dr. Stanko Švrljuga predpisal pravilnik za delo odseka računovodstva finančnih direkcij in račirnovodstveno-blagajniškega poslovanja davčnih uprav. Pravilnik ima 172 členov in stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih novi-nah«. Računovodstva finančne direkcije so po tem pravilniku organi oddelka za državno računovodstvo in proračun v finančnem ministrstvu in se preko njih izvaja proračun po odredbah o državnem računovodstvu v smislu posameznih zakonov ifl uredb. Davčne uprave so organi oddelka za davke in opravljajo posle oddelka državnega računovodstva in proračuna Po odredbah tega pravtofka. Davčne uprave imajo kot organi, ki so nepjsredno podrejeni finančnim direkoijam, v račumovodstveno-blagaj-niškem pogiedn tele naloge: 1) zbirati državne dohodke na svojem področju tako v gotovini na blagajna kakoi potom Poštne hranilnice, 2) polagati finančnim direkcijam obračune o zbranih dohodkih in eventualno storjenih izdalk h> 3) sprejemati od vseh državnih uradov depozite in jih hraniti, dokler ne pride odločitev o depozitih, ko se deponirane vsote, vrednosti m iimetja po nalogu naredboda-javca morajo izdati, 4) pošiljati finančnim direkcijam spiske zbranega denarja preko vsote za tekoča izplačila. 5) izvrševati vse naloge, ki so jih dobčii kot računovodsko-blagajniški orgemi svo,je finančne direkcije, odseka za računovodstvo. kakor tudi oddelika za državno računovodstvo in proračun v ministrstvu za finance, 6) redno vodita vse knjige in dnevnike, ki jih predpisuje ta pravilnik. 7) v določenih rokih obveščati odseke računovodstva finančne direkcije o stanju državne gotovine in depozrtne gotovine kakor tudi pravočasno obveščati o vsotah, potrebnih za n»orebitne izdatke prihodnjega meseca, ki jih ne morejo izplačati iz svoje gotovine. Davčne uprave vodijo Specijalno za raču-novodstveno blagajniško poslovanje potrebno število knjig, v katerih se beležijo celokupni posli davčnih uprav. Pred vsakim izplačilom, odnosno vplačilom je treba ugotoviti, ali listina, na podlagi katere 6e denar preda ali izplača, v vsem ustreza zakonskim predpisom, se mora vrniti strankL Pobotnice morajo stranke lastnoročno podpisati s črnilom, če pa je stranka nepismena, se izvrši izplačilo v prisotnosti dveh pismenih svedokov. Vse davčne uprave pošiljajo gotovino finančni direkciji na njen čekovni račun preko Poštne hranilnice. Redno pregledovanje blagajne izvrši konec vsakega mesca starešina urada, izredno pa odredi finančna direkcija, ministrstvo financ ali glavna kontrola, pa tudi sam šef pisarne, kadar se mu to zdi potrebno. Otvoritve potrebnih kreditov po zahtevi naredbodavča preko ministrstva financ, oddelek za državno računovodstvo in proračun spadajo pod pristojnost finančnih direkcij, ki vodijo evidenco in kontrolo nad temi krediti. ' Pravilnik zelo obširno razlaga način poslovanja s Poštno hranilnico. Privatnim osebam se more poslati na eno nakaznico največ 20.0o0 Din, če je pa terjatev večja, se izvrši plačilo z več nakaznicami. Podobno velja za izplačilo državnim uradom do vsote 100.000 Din. Pravilnik urejuje naposled tudi postopek pri izplačilu mesečnih prejemkov državnim uslužbencem. Z veljavnaostjo tega pravilnika preneha veljati pravilnik z dne 30. januarja 1929 za računovodstva finančnih direkcij in za blagajniško poslovanje davčnih uprav. Liga proti reviziji mirovnih pogodb Naloga lige, ki je osnovala jugoslovenski nacionalni odbor tudi v Beogradu, je pobijanje revlzionistične propagande Beograd, 30. dec. p. Na micijaitivo uglednega francoskega publicista Cheredama je bil v Beogradu osnovan jugoslovenski nacionalni odbor Lige proti reviziji mirovnih pogodb. V odboru so najuglednejši beograjski javni delavci, med drugimi več bivših ministrov, vsi direktorji b&ograiskih listov, univerzitetni profesorji m drugi javni delavci. Odbor je izdal proglas, v katerem pravi med drugim: »Borba revanžistov in revizi-jonistov je izzvala reakcijo, ki je povsem naravna in upravičena, če se pomisli, da hočejo revizijonisti najprvo .doseči revizrio mrrovnih p.«odb, nato pa zapeljati svet v n. v o vojno. Zato se morajo združiti vsa iskreni pobomiki miru, da se ta nakana prepreči in zavaruje mir in nedotakljivost pogodb.« Odbor bo razvil svojo akcijo no vsej državi in bodo v vseh večjih mestih osnovani pododbori. Slične lige se bodo osnovale tudi v vseh ostatih evropskih državah, da se mogla na ta način kar najuspešnejše pobijati vedno hujša revizij cistična propaganda, ki uživa podporo tudi nekaterih evropskih vlad. Milan, 30. dec. M. Mussojhrijev brat Ar-naldo, direktor »Popolo d' I tata« objavlja v svotfem listu uvodnik, v katerem se ponovno zavzema za reviiijo ' mirovnih pogodb. Naglasa, da je samo revizija mirovnih pogodb ono sredstvo, ki lahko vzpostavi trajno poliitično • m gospodarsko ravnotežje v Evropi in po mirt narode. Le na ta način bo mogoče odstraniti vse težkoče. ki postajajo od dne do dne večje. Državne meje se morajo doiočiia. pa narodnosti pre- bivalstva in se morajo pri tem opustiti vsi strategični in drugi oziri. Končno se zavzema tudi za ukinitev odnosno brisanje vseh vojnih dolgov, ki jih označuje za največjb krivičnost mirovnih pogodb. Venizelos v Varšavi Varšava, 30. decembra g. Danes ob 9.15 je prispel v Varšavo grški ministrski predsednik Venizelos s soprogo in spremstvom. Na kolodvoru so ga pozdravili ministrski predsednik Slavek, zunanji minister Zale-ski ln grški poslanik. Nocoj bo zunanji minister Zaleski njemu na ftast priredil spre-jem- VarSava, 30. dec. č. Ves tukajšnji tisk pozdravlja prihod grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Del tiska poudar« j ja. da je obisk grškega državn ka velike« ! ga gospodarskega pomena za polisko re» | publiko. Grčija bo prodala Poljski velike ' količine tobaka. S tem bo tobačna kriza v Grčiji precej olajšana, Poljska pa pride do dobrega tobaka. Konec revoluciie v Tnrčiii ' London, 30. dec. g. Vesti, iz Carigrada se glasijo zelo optimist eno Od strani vla« de se izjavlja, da je nevarnost revoInc:je odstranjena. Intervenciji oblastev v Mene« menu je uspelo prepričati prebivalstvo o tem, da je nasedlo fanatičnim dervišem Voditclie upornikov so baje ob splošnem odobravanju množice na krut načn i ust * ficirall Za včeraj napovedana nroel»«;fev obsednega stan i* se ni izvršili, ker rakuna vl"»d* s tem. d^ bo z normalnimi sredstvi policije fn vojaStva moel« popolnoma udu» Siti revolucionarno gibanje. voljeni dr. Lenisch, čeprav sta potekla od izvolitve novega deželnega zbora že skoro dva meseca. Vse kaže, da preživlja koroški deželni zbor hudo krizo, in prav nič čudno bi ne bilo. ako bi se pokazalo, da je za delo nezmožen in da je edina rešitev v njegovem razpustu. Novi volitve bodo v tem primeru že spomladi. Na Slovence je to novo izzivajoče bri-skiranje s strani nemških strank naredilo skrajno neugoden vtis. ki je tem bolj mučen, ker je Koroška slovenska stranka pač dovolj jasno pokazala svojo lojalnost s tem. da je pri državno-zborskih volitvah oddala svoje glasove za nemško krščansko-socialno stranko. Postopanje nemških strank na včerajšnji in današnji seji deželnega zbora je zato zopet nov dokaz, da koroški Nemci sploh ne marajo mirnega sožitja s slovenskimi sodeželani, temveč da gre vsa njihova politika za popolnim iztrebljenjem Slovencev. Stanarina za učitelje Beograd, 30. dec. M. V smislu sklepa kronskega sveta z dne 11 decembra je mi« nister za prosveto izdelal zakon, s kater m se rzpreminja čl 29 zakona o ljudskih šo« iah, ki se nanaša na stanarino učiteljev. V svrho olajšanja bremen, ki jih morajo do« prinašati občine za ljudsko prosveto. se z novim zakonom znatno znižajo učiteliske stanarine. Občine, ki nimajo na razpolago primernih stanovanj za učitelje, jim lahko kot ekvivalent plačujejo stanarino ki je z nov m zakonom določena za Beograd in Zagreb na 400 Din. za mesta nad 50 tisoč prebivalci na 300 Din. za mesta z nad 30 do 50 tisoč prebivalci na 200 Din, za knie, ki imajo izpod 30 tisoč prebivalcev, na 200 Din in za podeželska občine na 150 D.n mesečno. Nanredovanie nnteliev Beosrad, 30. dec. p. »Službene Novine« objavljajo večji ukaz o napredovaniu uči« teljev. V dravski banovini so med drog:mi napredovali v višio skupino naslednji uči« tel ji («ce): Josp Pahor v Liub'i"ni. Ivan Primožič v Mekinjah. Leopold Hladnik ,v Cerknici, Jos?r> Napokoj na .Tesenich. Mar» t;n Šterk v Ptuju. JanVo Žel v Apačah. Martin R*kuša pri Sv Barbari. Jerica Ve« seniak v Žetalah. Vinko Lovrič verountelj v Ljubljan1. Ivan Šiilc v Toplicah pri T.-'«ii, Antoni ia Sokol«Zap1otn:k v Kotli pri D-a« vrigr^du, Frm .Tavševec. meščansVošolski učitelj v Celiu, Štefanija .Terše v Ptuju in Dragica Ivančevič v Mariboru. Imenovanje pri ljubljanski podružnici Hipobanke Beograd, 30. decembra p. Za stalnega uradnika pri podružnici državne hipote-karne banke v Ljubljani je imenovan dosedanji pripravnik Avgust Žigon. Zakon o geološkem zavodu Beograd, 30. decembra AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o geolo škem institutu kraljevine Jugoslavije. Silna burja v Beogradu Beograd, 30. dec. p. Sinoči je br la nad Beogradom in okolico silovita burja, tako« zvana kosava. Vihar je dosege! vrhunec kmalu po polnoči in je bil tako močan, da je poruval mnogo drevja, lomil brzo« javne droge in hudo poškodoval tudi stre« he. Največ škode pa je povzročil v dunav« skem pristanišču, kjer je vihar potrgal ve« r ge vseh v luki zasidranih ladij in šle« pov ter jih kakor orehove lupine metal po vodi. Več šlepov in parnik »Šmederevo« ie vrgel vihar na tako zvani Vojni otok. Po« sadka si je zaman prizadevala da bi od= trgane ladje zopet zasidrala in spravila na varno. Šele proti iutru, ko se ie vihar po« legel, so mogli šlene, ki jih je odneslo po več kilometrov daleč, spraviti nazaj v pri« stanišče. Poveljnik turškega orožništva aretiran Ankara, 30. decembra AA. Minister za notranje zadeve je zasliševal voditelje reakcionarnega pokreta in odredil, naj aretirajo poveljnika orožništva. Generalni guverner je bil odstavljen. Proces proti re-akcionarjem bo v Ismiriju. Samomor budimoeštanskega policijskega direktorja Budimpešta. 30. decembra h Šef budim-peštanske policije Barabos se je danes ustrelil. O vzrokih tega samomora niso znane podrobnosti, vendar pa menijo, da je policijski predsednik zagrešil mnogo nepravilnosti, ker je bila uvedena v zadnjem času proti njemu disciplinarna preiskava. Mednarodni šahovski turnir v Hastingsu London, 30. decembra s. Prvo kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu, ki se je pričel včeraj, je prineslo naslednje rezultate: Ruwe je porazil Winter-1a, Thomas je nadvladal Tavlorja, Smtan Khan je premagal Michela, Capablanca je Tmagal nad Collefem. Partija gdč. Men-1ikova-vates je bila odgodena. Žrtve vulkana na Javi Haag. 30. decembra AA. Po nainovejši ugotovitvi le zsh+eval Izbruh ognjenika Merapija na Javi 1300 človeških žrtev. Indijska konferenca ie™ vrsto tednov se vrši v Lon- I pomenili pravo preizkušnjo konfe* diu SeTenca,t^le8enamS, izdela- 1 -c. Važni problemi pomena naj. ti osnovo za bodočo uredbo Indije tn njenega odnošaja do Velike Britanije. Delo konference se razvija razmeroma ugodno dasi se v vnanjem časopisju o tem poroča presenetljivo malo. Posebno pričetek konference je skeptike te-.meljito presenetil; pričakovalo se m. da se bo na njej v toliki men uveljavila enodušnost indijskih delegatov m ob enem tudi tolika uvidevnost za stališče \nfflije ' Prav zaradi tega očividno se je:v zadnji dobi uporno gibanje zoper Angleže v Indiji zopet poostrilo. Znano je. da indski nacionalisti londonsko konferenco bojkotirajo in da so ves čas negirali vsakršna pogajanja z Anglijo in zanikali tudi Simonovo komisijo, lo so radikalni elementi, ki zahtevajo za Indi-k. popolno svobodo, te pa od dela in usDeha tondonske konference seveda ae pričakujejo. Vse kaže da so oon'>Vil! atentate in uporna dejanja zoper predstavnike britanske oblasti, da s tem na čim bolj viden način manifestirajo svoie popolno odklanjanje konference. Ne more se reči. da bi radikalni sks-tremisti, ki vprtzarjajo atentate, zastopali celotni nacijonalistični tabor, baj je dovolj znano, da sta med aidskimi nacionalisti vsaj dve stru:i. zmernejša in ekstremna; načelno i« sicer med njima malo razlije, zato pa temveč giede izbirala in vporabe bojn;h sreds-ev. Dočim oxio ekstremisti vedno odklanjali zaključke londonske Konference P3 naj bi bili kakršnikoli. je že ooaov-no pokazalo, da bi se rooa" zmerni na-cijonaiisti sprijazniti »ud- z uspehi, ki b; ne predstavljali maksimi. k' si ga želijo, a ki vendarle omogočijo novo organizacijo Indije po racijDiilističnih težnjah. S tega vidika ie "ebs motrit1 rud delo londonske konference, ki more ^tvoriti osnovo za novo dobo n rednega razvoja v Indiji kljub navidezni današnji intransigenci. Seveda pa je kljub zelo ugodnemu dosedanjemu poteku treba naglašati. da delo na konferenci še ni dovršeno Nasprotno. najvažnejše še le prihaja na dnevni red in šele bodoči tedni bodo Proračunska plenarna se]a Zbornice za TO! Znižanje proračuna in zbornične doklade od 13 na 10 °/o - Vprašanje Jugosiovenskega obrtnika delikatnejše zadeve, v katerih ne bo samo težje doseči soglasje med Indi m Angleži, marveč tudi med Indi zamimi. Qre n. pr. še za odnošaje med Indijo m Veliko Britanijo, za vprašanje, ki naj obsega ona Indija, na katero $e bo nar našala bodoča' nova uredba, ah samo britansko ko!t?nija'lno ozemlje ah tudi nar pol samostojne indijske dežele in kneževine. Dogovorjen tudi še ni obseg sa-mouDrave. odnošaj bodoče indijske vlade do parlamenta na eni ter do knezov na drugi strani. • . , Končno pa je nerešeno še bolj komplicirano vprašanje, razmerje med posameznimi rasami, narodnostmi -- če se sme uporabljati ta označba — verami in socijalnimi sloji. Ravno sedaj je v osprediu spor med konfesijami; nasprotja' med Indi in muslimani so tolika, da pri vsaki priliki ogrožajo enotno afirmacijo in u velja vljenje splošno-in-diiskih teženj. Konkretno gre sedaj za to. kako naj se organizira zastopstvo n. pr. za volitve. Muslimani predstavljalo skoro tretiino Drebivalstva. toda ne bi-vaio kompaktno. Ako bi se uveljavil majoritetni princip, kjer bi se ne dela'a razlika po konfesijah. n. pr. s kurijami. bi bili muslimani oškodovani v mnogih predelih. Zooet so oo-krajine. kier bi nar vadni majoritetni prinevo oškodoval In* de. Enako kočljiv problem ie vpras--nie. kako naj se vpoštevaio zapostavljeni socijalni sloji, znamenite indijske kaste., katerih »spodnje« etaže so tolikanj zaničevane in nič manj uboge^ v gmotnem poeledu. Imamo končno milijone pripadnikov ras in jezikov, ki nimajo s pravimi Indi ničesar skupnega .n ki na indskem nacionalističnem, gibanju sploh ne sodelujejo. Spričo tega je razumljivo, da je že treba govoriti o zaščiti manišin v Indiji in o garancijah V tem Doeledu. Vidi se tedaj, da bo morala londonska konferenca rešiti še lepo kopo najtežavnejših problemov Zato se vrši nieno delo s podvojeno energijo, ker bi vlada želela v ianuariu n^opiti že z uspehi pred parlamentom, če se ji bo to po* srečilo. bo njen uspeh zares ogromen. Na opozorilo Društva narodov je zagrebška policija od* krila velikopotezno tihotapstvo kokaina - Aretacije v Zacnrebu in Prekmurra Zagreb, 30. decembra, n. Pred več meseci je dobila zagrebška., policija ou Društva aa rodov obvestilo, da ee v Za,grebu vr&i znat 5a trgovina z belim strupom, to je fcokai bom. Kljub temu. da je policija takoj ukrenila v-se potrebno, del j časa ni mogla zašle diti tajnih razpečevalcev tega strupa Po dolg-em trudu se je tajnim poii-esitom ven dar posrečilo priti v stik z nekimi tihotapci, med katerimi je bji tudi neki Mato Ko lar. Policisti sb se predstavili za trgovce ter naprosili Kolarja, naj jim .preskrbi več je količine kokaina Obljubil jim Je. ugo diti v sedmih dneh Trgovci policisti so s e- dogovorili s Kolarjem, da pojdejo z nJim t>o saharin in kokain v ča.kovec Na tej eks I>edic!ji so srečali Ivana Mikc.a lz Gornjega Vidoša, kateremu je Mato Kolar zaupal, da itua zelo dobre, odjemalce za večje količine prepovedanega blaga. Ivan MikgC je od irovoril, da mora šele dobiti kokaina od Koiotna Kelnera iz Markuševca pri Murski Soboti Kolar se je napoti! v Markuševec hliru avstrijske meje ter od Koloinana Kel nera zahteval vzorec blaga Kelner je ob tej priliki obljubil, da bo preskrbel cel kilogram kokaina, da pa mora plačati zanj že v Avstriji 20.000 Din. Istočasno je ob ljubil prinesti tudi 15 revolverjev, k'" stanejo v Avstriji vsak 300 Din. Namišljeni trgovei detektivi so kupili r&s pol kilogra- ma kokaina ter se dogovorili s Kelnerem. da pridejo čez nekaj dni ponj Nekaj dni za tem so se kurpel res pojavili na, Kelnerevem domu, ki je oddaljen samo kakih 200 ae' t.rov od avstrijske meje Ko so prišli ob 4. zjutraj v Kelnerevo stanovanje, ara niso našli doma, pričeli so ga iskati ter ga našli v gostilni »Rimska Parda« v družbi tihotapca Aleksandra Kranjca Sedaj pa Je bilo tega zavajanja tihotapcev že tudi detektivom dovolj, ker pač ni bilo nobenega dvoma, da imajo pred seboj same premetene velikopotezne tihotapce kokaina, saharina, orožja tn mogoče še drageea prepovedan e-ga blaga Aretirani so bili vsi v poštev prihajajoči dobavliači in tihotapci! Policija Je še naknadno našla nri nlih po' kilograma kokaina in. ravno, toliko saharina Na zaslišanju tiri policiji v Zagrebu sta Izpovedala Mato Kolar in Koloman Keliier. da sta se sestala na neki srasHsk? veselic! v Maribora. kier sta se seznanila tndii s tretjim tihotapcem Maksom Zuoaneern Tekom ua-iaMne nreiskave Je poHo;1a iztaknlla ponovno četrt kilograma kokaina v PedenfH nr' Sv Ivann Zelinl, četrt kilograma pa v Zatrrebn. v ČijndnMčpv' ulici 1R Pol'ci1a bo izročila aret.irance finančnemu oblastvu. preiskava na se še nadaHnle ter bodo skoro gotovo aretira.nl še nadaljnl krlvpj Drzni ciganski tatici Osijek, 30. decembra, p. Danes opoldne *ta vdrli dve eiganki v stanovanje Vere Her manove, soproge direktorja tvrdke Trgoše-čer. Ko je bila gospa v kuhinji, sta ciganki izvohali kaseto ter izpraznili iz nje za 83 tisoč Din draguljev. Hermanova je sicer še videla tatici, vendar pa sta ji ušli na ulico Gospa je lakoi opazila tatvino in poslala služkinjo za taticama, ki je obp ciganki dohitela ter pravočasno pozvala stražnika, da ju je aretiral. Vse dragulje so še našli pr; njiju. Aretirani ciganki se zoveta Roza Ko lončar in Terezija Šarkezi. Prva je stara 20 let, druga 19 let. Obe sta bili že večkrat kaznovani zaradi tatvine. Po treh letih ječe - oproščen Beograd, 30. dec p. Kakor znano, je bil pred tremi leti umorjen v Štipu general Mihajlo Kovačevič, na katerega je izvršil atentat bolgarski komita Blagoje Kralev v družbi dveb drugih komitov Kraleva je po» lici ja aret rala. njegova jsomagača pa sta bila o priliki zasledovanja po policiji ubi» ta. ker sta se branila z orožjem V proce« su o tem atentatu je bil Blagoje Kralev obsojen na smrt in ustreljen, nadaljnji tri* ie sokrivci so bili obsojeni na smrt, so pa bih kasneje z odločbo kasacijskega sodi« šča obsojeni le na 201etno robijo. vsi na» daljnji obtoženci pa so bili obsojeni na kazni od štirih mesecev do 20 let Med tet mi obsojenci je bil tudi Vasil Brankovič slaščičar iz Štipa. ki je bil obsojen na lj let robije Brankovieeva mati je kasneje pred» lagala pri štipukem -sodišču obnovo pošto« panja ter predložila za obnovo potrebne dokaze VasU Brinkovič se je na ponovni r zoravi zagovarjal, da je bil vedno dober državljan, organizator Sokola ter podnred= sednik Treznostne organizacije v Štipu Uspelo mu ie res dokazati da ni imel zve» ze z VMRO ter so priče, ki so ga Preje obremenjevale, izpovedale naknadno da si niso popolnoma sigurne tega. kar so prvič izpovedale Prvostopno sodiSfe v Št^Pu je Vaš"li:ia Brankovica onrostilo krivde in kazni ter je to onrostilno sodbo potrdilo d^nes tudi be^raisV" kn*aciisko sod'šče tako, da je bil Va«il Brankovič po treh le» tib izpuščen na svobodo. Tagore v Londonu London, 30. deeembra t. Rabindranat T«"-gore je prispel v London, kjer ostane do 13. januarjai nakar odpotuje v Indijo, Pride v Kino Ideal! Pride v Kino Ideal! Naš novoletni filmski spored t Kruh naš vsakdanji Velefilm velikega mojstra režije f. W. MURNANA z najboljšima filmskima umetnikoma v glavnih vlogah CHARLES FARRELL in MART DVNCAN , Ljubljana, 30. decembra. Danes dopoldne se 'je v veliki zbornični dvorani vršila plenarpa seja Zbornice za TOI, ki je razpravljala tudi o proračunu. Sejo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je pozdravil-Žlane: m zastopnika banske uprave dr. Rateja, nato pa prečita! mten pelacijo podpredsednika Ogrina in tovari. še v o govoricah mi očitkih ,ki se raznasajo na raznih obrtniškihzborovanjih, češ da je bil obrtni od^ek zbornice nepravilno iz» voljen. V svoji interpelaciji vprašuje pred> sednika, kaj nainerava ukreniti proti te. mu. Predsednik'g. Jelačin je nato od«o> voril, da je slišal o' govoricah, a jih je smatral le za nadaljevanje po'emike iz mi« nulih časov. Če bi bilo mogoče kje zagra* biti, bi to gotovo storil, sicer pa bo od* goovnl na interpelacijo na prihodnji seji. Nato je g. predsednik prečital obširno predsedstveno poročilo, ki ga objavljamo na drugem mestu. N* njegov predlog je bi« la nato poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa so bi» le odpvoslane ministrskemu predsedniku ge« neralu Živkoviču in trgovinskemu m-ni. stru g. Juriju Demetro^iču. Nate ie poro« čal, da se je novemu banu dr. Marušiču pred dnevi poklonila posebna deputacija m je pri tej priliki novi ban obljubil /■borpici vso naklonjenost, kar je deputacija vze.a s hvaležnostjo na znanje. Razprava o zborničnem proračunu Pri naslednji točki dnevnega reda ie pri« šel v razpravo zbornični proračun za leto 1931, o katerem je poročal predsednik go» spod Ivan Jelačin. Pri razpravah v posa« meznfh odsekih, ki so se vršile v decem. bru so zbornični člani dosledno zastopali stališče, da je treba izvesti načelo varč, nosti ter omejiti izdatke na najpotrebnejšo mero. Za redukcijo izdatkov je meroda. jen neugoden gospodarski položaj. Osla« belo gospodarstvo težko prenaša javna bremena in zato mora zbonrca drvgim upravam z dobrim vzgledom pokazati po« trebo štednje z javnim denarjem. Prora. čun izdatkov wr prihodnje lelo znaša 3.930 000 Din, nasproti proračunu za teko« če leto v višini 4,951 0fW Din. Znižanje pro. računa izdatkov znaša torej preko 1 mil" ion Din. Proračun dohodkov pa znaša za '»♦nšnio leto 5.^000 Din, zi prihodnje leto pa so predvideni dohodki v višini 4 000 Din. .. ^ft/uv. Med izdatki je omeniti postavko 2GO.OOO dinarjev za trgovske in obrtne nadaljeval« ne šole, 100 000 Din za trgovske namene, razstave in druge gospodarske ^apr^ve, nadalje za pospeševanje obrti 2.-<0.0 se ta štedHjvost m varč« nost izvede v v^kem pogledu. V tei zve. /i se mo" dotakniti postavke v proraču. nu zborničnega 7«v»da za po^neševar.«« ohrti ki se nan-rša na Izdaiame gl'sila »Jugoslovani' obrtnik« Po obračunu te. n* Tovori* »"V teto. i<* ''•ivod za nosi«» «evan'e o»>rtl Iz^al v » za ta k« !ma le pla^io^b 'edp«h naročnikov i„ ce v fftO izvodih, nič mani ka^or 77.977 Din. ie v Proračunu predvi« d<-n'H 000 Din TVAodki tega lista so znašali komai 8337 Din Ž<* ob ©r!bki razprave o pror-čunu za I 10,0 ie bila po«*«v1iena rahteva da se Zbornica ne spušča v izda«« takega 'ista in nai raie razpoložliivi znesek por-bi za s"bvencne obstoječim obrtn'šk'm glasilom. To zahte. vo mora d"nes ponovno p€>staviti ker le tako razmetavanje denarja za list. ki ima 'e 424 naročn;1fov. v hudem nasprotiu z principom virčfo«*' Zato predlaga, da se v proračunu predvid-n« v«ota razdw'i za n.^Wvre »Obrtnemu Vestn-'ku« in »Gostil. ničarju«. - r ..... Končno je g Rebek reaeral tudi na m» terpelacijo g. Ogirmi In noudarial: Ufo« tavliam samo. da smo vedno in bomo še u^rdi1!. da ima ta zbornica večino v zastop« stvu. ki »e bile izvoljeno na nalhu'Si po. lHČni podlagi. Tu so opetov$no izjavljali, obrtništva pač pa služili za bazo pri določevanju prispevnega odstotka, je težko presoditi, kakšen bo li-nanrni efekt reforme. Predpis za bolniško zavarovanje znaša sedaj v dravski banovini 45.5 milijona Din letno, in sicer na podlagi 6 odstotne prispevne tarife. Bolniški prispevek bi se po zak. načrtu znižal na o To zav mezde, torej za 1% ali 7.5 milij. Din. Starostno in onemoglostno zavarovanje pa predstavlja novo obremenitev. Ker se ima to zavarovanje računati na podlagi 3% zav. mezde, bi znašala ta nova obremenitev 22.7 milijona Din. Če odbijemo od te vsote zneseik 7-5 milijona Din, tedaj vidimo, da bi se v dravski banovini po izvedeni reformi povišala obremenitev socialnega zavarovanja za 15.2 milijona Din. pri tem pa še ni sigurno, če ne bo potrebno povišati prispevkov. Po končanem referatu je bil izvoljen ožji odbor 6 članov (iz vsakega odseka po 2), ki ima nalogo podrobno razpravljati in sklepati o stališču k načrtu. V odbor prideta še po 2 člana Zveze industrijcev. Zveze trgovskih gremijev in Zveze obrtnih zadrug. Nato je poročal podpredsednik g. Ogrin o delovanju Zavoda za pospeševan ie obrti v letošnjem letu. Po prečitanju obračuna je predlagal, naj zavod sezida svoj pavibon na velesejmu. zato pa naj Zbornica za TOI votira potrebni znesek. Ugotavlja, da s do« sedanji prostori pretesni in da zavod po« trebuje nove prostore. Predlagal je. naj se izvolita še dva člana v nadzorstvo in sicer Kavčič in Ložar. Na izvajanja g. Ogrina je reagiral go« spod Rebek, ki je izrazil željo, da bi se v bodoče obširneje poročalo o poslovanju zavoda, da bodo imeli vsi člani zbornice zadosten pregled o njegovem dedovanju. Cede novih prostorov pa je poudaril, da niso potrebni v takem obsegu ln da je to samo afront proti Zvezi obrtnih zadrug, ki je nastanjena v enem delu dotlčnih pro. štorov. Predsednik g. Jelačin je nato izji« vil, da vprašanje volitve dveh članov nad-« zorstva Zavoda za pospeševanje obrti še ni aktualno, ker pravilnik niti ni bil še predložen predsedstvu Glede prostorov za zavod pa je izjavil, da bo posebna ko« misija zbornice pregledala lokale, da ugotovi. če so res pretesni. Priprave za novi obrtni zakon Poročilo o delovanju Zavoda za pospe* sevanje obrti, ki ga je pripravil zbornični tainiik dr. Pretnar, je zaradi obsežnosti od-, padlo in bo tiskano kot posebna priloga zapisnika seje. Nato je dr. Pretnar podal zanimivo poročilo o pripravah za nov: obrtni zakon. Obrtni zakon pomeni za vse panoge gospodarstva nekak temeljni zakon, ki ureja pogoje za nastop obrti, na« čin obratovanja, obseg obrtnih pravic itd. V ftaši državi imamo pet različnih obrtno, pravnih področij in je izenačenje nujno potrebtto. ker jc cclo preselitev obrtnik« ■<- drugo pokraj;no često zvezana z velikimi težkočami. To nevzdn-žno stanje traja že dvanajsto leto. Priprave za izenačenje obrtne zakonodaje segajo še v prva let3 po ujed njen ju. Ker pa so naziranja glede temeljnih načel, ki naj bi jih vseboval ta zakon, tako razi:čna doslej ni bilo mogoče izvesti izenačenja. Poiožaj je postal še bolj kompliciran, ko se je pričelo razpravljati o sistemu zbor* nic in o vprašanju ali naj bodo zbornice obrtne oblasti prve stopnje. Kljub temu, da je načrt osvojil sistem in načela več* krat preizkušenega avstrijskega obrtnega reda in da je v glavnem dober, je zbornica morala staviti še mnoge izpreminjevalne in dopolnilne predloge. Do skupne državne ankete, ki na jbi končno obravnavala o tem načrtu, ni prišlo, ker ni bilo upanja, da bi rodila poz tivne uspehe. Z gotovih strani je b.la dana inicijativa za obrtniške zbore v Beogradu in drugod, kjer so ve« hementno toda brez stvarnih argumentov napadali ta načrt. Izkazalo se je. da stoji za tem v glavnem le akcija za ločene zbor* niče in za priznanje obrtne upravne oblasti zbornicam. Letos je trgovinsko ministrstvo popravido prvotno izdelani načrt zakrma. nakar ie ob koncu oktobra sklicalo v Beograd komisijo strokovnjakov in tajnikov zbornic, ki 'e delovala šest dni. Tu je bito treba zastaviti v obrambo našega stališča pri mnogih vprašanjih vse si'le in argumente, da se prepriča vsaj večina komisije o utemeljenosti naših zahtev. Končne odločitve je v tem zakonu v kratkem pričakovati. Na predlog predsednika g. Jetečiaia je zbornica nato izrekla dr. Pretnarja za uspešno zastopanje zahtev naših gospodarskih krogov na konferencah v Beogradu svolo zahvalo. Sledita ie daljše zanimivo poročilo zborničnega konceptnega adjunkta g- Juria Ko-ceta o informativni gospodarski službi za pospeševanje trgovine, nakar je zbonrca sprejela nuini predlog g. Jcs. Rebeka srle-de pospeševana domače industrije in obrt-nosti nri srrpdbi državilih. banovinskrh Ji občinskih cesteh. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nestalno, zmerno hladno vrema. -r Situacija vferajšniepa dne: Baro-meterska depresija, ki ie ležala nad severnim Atlantikom, je nao".ha. v severnih Alpah prehodno južni " od časa do časa jasno. »JUTRO« st 301 . 3 ===== Naši kraji In ljudje eset let slovanskega m Roparski umor 70-letne starke pojasnjen KKffHMBH JLeciderma - preparati IBKBtfrL^^^S Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov In kemičar- J|fia jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tka- §t nine. živčevja in krvnih žiL W ^ /aoll LECIDERMA - KREMA (a dan in a noč) I ^tr/Am^m LECIDERMA • PUDER a masni in suhi teint L il' LECIDERMA - KREMA a masažo prs ■BM8119SM LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO So na zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva a nego obraza in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna aloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114. 898 boljših stanovanj. Tako prebijejo ti reve« ži skoro ves dan v zaduhlih in prašnih pro« štorih. Tudi drugače je omenjeno poslopje v najslabšem stanju, tako je n. pr. tramov« je v podstrešju v mnogo krajih že tako na« gnito, da je nevarnost, da se vse skupaj zruši. Dalje pr manjkujeta že sedaj dve uč» ni sobi. V mali sobici, ki je namenjena za slugo, je sedaj nastanjen razred, dasi je za učno sobo popolnoma neprimerna, sluga sam pa mora stanovati z ženo in otroci v nekem brlogu pn stranišču, kamor mu ved' no znova vd ra gnojnica iz greznice. — trinominjam še. pravi dalie uradno po> r~*:lo, da se ne bodo razmere prav nič zboljšale v slučaju, da si sezida Sv Katari« na svojo šolo. Sicer pa je šolsko poslopje v Tržiču celotno v takem stanju, da je tre« ba z vso resnostjo misl ti na zgradbo no« vega, ne oziraje se na všolanje ali izšolanje Sv. Katarne.« Od tedaj, ko je krajevni šolski odbor prejel rravkar navedeno poročilo, je sicer tržiška mestna občina temeljito popravila krov in streho dekliške osnovne šole, vzi« dala je nov? okna, napravila novo greznico in stranišča na izplahovanje z vodo, hoteč se na eni strani izogniti zidavi v času dra« ge«a kapitala. Krajevni šolski odbor je že parkrat načel vprašanje zidave, toda ostalo je še pri prvem vprašanju, to je pri vpraša« nju kje naj se oostavi novo šolsko poslop« je. Na razpolago je prostor na Fabriki v izmeri 3000 kv. metrov, toda ta prostor po r ju večine ni primeren. Stopili so mož« j« že v pogajanja za Polakovo pristavo, to« da lastnik stavi absolutno previsoke zahte« \ tako da se reč ne premakne z mesta. Pravilnika, ki obeta določitev o razlastitvi sveta za javna poslopja, pa ni in ni na dan in tako «ožira tržiška ženska mladina še nadalje v neprimernih prostorih sedeča dan na dan bolezenske kali in hira, da na drugi strani veča izdatke za socialno skrbstvo v obliki počitniških kolonij itd. Ali bo res Tržič zaostal daleč za manjši« mi in bolj zadolženim: občinami in si bo sezidal svojo novo šolo tedaj, ko ga bo k temu prisilila višja šolska oblast? V vsa« kem oziru Tržič lepo napreduje in zato bi bi1 zanj prava sramota, ko bi mu oblast zcprla deklis.vO šolo, ki je tako postavljena, da de et mesecev v letu solnca sploh ne vi« di nekaj učnih sob pa nikdar. Veliko je bilo že zgovorjenih besed v tem oziru, po« lr" \j je gotovo od vseh strani pojasnjen in zato naj besedam skoro slede dejanja. A. L. domačega in tujega sveta prikazal vzroke nesreč in je obdelal tudi vprašanje loma materi j aJa. Drugi del aktualnega predavanja so izpopolnjevale lepe skioptične slike vsakovrstnih potniških, š.isikih im športnih leta!, osebnosti iz letalskega sveta, letaMšča in panorame. Za izredno lepo in nenavadno predavanje se je zahvalil imenom društva g. predavatelju br. D e b e 1 j a k še posebno, ker bi sc ob najdbj prikladnega pristajališča v Sloofji Loki tudi ta ali orni domačin mogel popeljati v nebesne višave. Večer je v ostalem izvrstno služil propagandi za naše letalstvo. Zadeve tržiške osnovne šole Tržič, 30. decembra. V polpreteklem času čitamo v dnevnih listih vedno pogosteje poročila o sklepih ob« činskih odborov in krajevnih šolskih sve« tov o zidavi novih šolskih poslopij V naj« bližji okolici Tržiča je mala gorska občina Lom sezidala kar dve novi šob v vrednosti malo manj kot 1.000.000 Din Škofja Loka si gradi novo šolsko poslopje za osnovno in meščansko šolo. ki bo gotovo najlepše na Gorenjskem m bo stalo okroglo 4 mili« jone dinarjev. Zgornja Šiška se postavlja z najmodernejšim prosvetn m hramom, v Preski raste nova. krasna šolska stavba, v Lescah je pod streho šola Nj. Vis. kralje« viča Andreja. Naše mesto pa se v tem ozi* ru kar ne gane in ne pride z mrtve točke, čeprav je tržiška osnovna šola takorekoč za med staro šaro. Cujmo, kaj pravi n njem uradno poročilo bivšega okrajnega šolskega sveta v Kranju: »Poslopje, v katerem je na« stanjena dekliška osnovna šola, je v tako žalostnem stanju^ da bi morala šolska ob« last iz zdravstvenih ozirov po sedanj h za« konib že zapreti imenovano šolo, oziroma ukiniti vsaj nekaj razredov. Primoratia bo to storiti, če ne prično odločujoči č nitelji resno misliti na zgradbo novega šolskega poslopja — za začetek vsaj za dekliško šo» lo, kajti v sedanjih se mora mladina kljub vsemu čiščenju nalezti bolezni, posebno še delavski otroci, ki tudi doma nimajo naj« učno in z vso učinkovitostjo vzrdke letalskih nesreč. Vse preveč je v našem ljudstvu ukoreninjeno mnenje, da letanje vodi prej ali slej v smrt Ni tajiti, da so razne nesreče križem Evrope zahtevale tudi v preteklih mesecih dakaj žrtev. Ne gre pa pri tem pozabiti, da se je pri vestnih preiskavah ugotovila v največ primerih neprevidnost pilotov, ki so iz raznih ozirov tvegali preveč. Potniška letala so se izkazala kot jaiko sigurno prevozno sredstvo; v Jugoslaviji se vozi vsa leta brez najmanjših nesreč. Dr. Rape je v mnogih detajlliranih primerih iz Za skupno delo na Boču Grobelno' decembra. V nedeljo se je v restavraciji »Vuga« na Grobelnem vršilo važno zborovanje podružnice SPD Rogaška Slatina in Kuljčane glede skupnega gospodarstva planinskih postojank na Boču, ki jih je dosiej upravljala le poljčanska podružnica. Ob navzočnosti celokupnega odbora obeh podružnic se je pod predsedstvom ravnatelja g. dr. Š t e r a sklenilo, da prevzame rogaška podružnica od poljčanske polovico dolga, a ne preko zneska 20.000 Din; s tem pa pridobi seveda tudi potovioo lastninske pravice nad vserm nepremičninami in premičninami Vse bodoče investicije se bodo rzvršile na skupne stroške tako, da bosta obe podružnici solastnici, odnosno vsaka za sebe lastnica polovice vseh dosedanjih in bodočih nepremičnin in premičnin ^postojank na Boču Tudi vsi stroški rn dohodki se delijo pojo vi co. „ .Cisti jdohos gre pa edino za skupno gospodarstvo v prid postojank na Boču. Za to poslovanje mi>ra upravni odbor najkasneje do 1. marca 1931 izdelati točen pravilnik. Nato ie bil izvoljen upravni odbor, ki ga tvorijo poleg obeh podružničnih predsednikov gg. dr. Štera in dr. Hromovskega ter inž. Petkovška še gg. Finžgar. Zeilhoffer tn Rjtonja za Poljčane in Kovačič. Šket in Verk za Rogaško Slatino. Ta korak obeh podružnic, ki bo le v korist Boča ter bo tujski promet ž obeh strani znatno dvignil, je treba toplo pozdraviti. Zanimivo predavanje o letalstvu Škofia Loka. 30. dec. Pod okrffjetn prosvetnega odseka škofjeloškega Sokola se je vršila v domu tekom poslednjih mesecev cela vrsta zanimivih in poučnih predavanj, ki jim je meščanstvr posvečalo prav zadovoljivo pozornost. Za zaključek predavateljske sezije se je odzval vabilu tajnik Aero - kluba g dr. Stane Rape, ki je v soboto zvečer pred več kot sto poslušalci obrazložrl zanimivo, po- Danes na Silvestrovo nov velezabaven spored! Primorske novice Goriški fašistični tajnik Avenanti hoče « vso silo pospešiti prodiranje fašizma med »drugorodce« in poitalijančevanje. pri katerem računa na sopomoč cerkve. Ko je prišel in pregledal pokrajino, se ni mogel na-čuditi, da je fašizem po deželi tako šibek in da je po cerkvah še vse po starem. Takoj je zagrozil onim krajem, kjer je čutH malo protifašističnega duha, z ostrim nastopom in ob prvj priliki je očital nadškofu, da pridigujejo duhovniki še vedno slovensko. Avenanti zahteva takojšnjo uvedbo italijanščine v cerkev med Slovenci kot pričetek k izvajanju dispozicij konkordata, po katerih morajo župniki govoriti italijanski jezik in tam, kjer je potrebno in prikladno, dobijo sporazumno s civilno cblastio pomočnike, kateri obvladajo poleg italijanščine tudi krajevno narečje. Pridige in druge funkcije v slovenščini imajo biti le posnete« pred njimi v italijanščini izrečenih pridig in funkcij. Po-ljska Vlada hoče izločiti te trgovske konvenoije z Italijo klavzulo, po kateri ie dovoljeno italijanskim plovnim dražbam imeti na poljskem teritoriju agencije za izseljevanje preko Trsta. Ker bi bilo to tržaški plovitbi v znatno škodo, je interveniral tržaški deželni gospodarski svet v Rimu proti izločitvi klavzule. Vesela, humoristična dunajska filmska opereta. V glavnih vlogah Georg Alexander komorni pevec Kari Zlegler ter člani dunajskega državnega gledališča. Haas Moser, Lydia Pollmann. Hugo In Hans Thimlg In drugI Razen tega nov dopolnilni spored! — Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. dopoldne. Premiera ob 9« zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskovanji. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED genci. Omenil sem tudi primere, v katerih je škof kot predstavnik cerkve posegel v literarne stvari (kar se je zgodilo n. pr. ob Finžgarjevi »Dekli Ančki« v pozitivnem smislu, v negativnem pa n. pr., ko je pozval urednika »Križa na gori« radi nekih člankov na odgovor, če smem verjeti človeku, ki je stal temu listu dovolj blizu). Pripovedoval sem g. Draincu tudi o boju, ki se zdaj že blizu dve leti bije med katoliško in svobodno literaturo o svobodi in nesvobodi svetovnega nazora in o njegovi vlogi v umetniškem ustvarjanju. Tudi o tem sem govoril, da ta boj Se ni končan in da ga bo pač še treba izvesti do kraja. Nisem pa govoril v tej zvezi o kakih načrtih za bodočnost, ker jih ni in ker jih ne more biti. Vse. kar sem govoril, pa sem govoril «smo r g rojem imenu in ne ▼ imena kake skupine. Iz teh mojih izjav je g. Drainac porabil in izstrigel in »efektnejše« stiliziral tisto, kar mu je obetalo senzacijo. Kot novinarju mu tega ne morem šteti posebno v zlo. To je pač običajni način takega prikrojevanja. Nepodpisani člankar najbrž sam ne dela drugače, zato bi bil genezo moje izjave lahko uganil. S temi pojasnili je zadeva z g. Draincem opravljena. Tu je zdaj moja avtentična izjava. Toda zaradi nejasnih pojmov in ah. tako jasnih čuvstev neznanega člankarja, ki mi hoče dokazati neka zgodovinska dejstva o slovenski kulturi, vnovič poudarjam tole: Nisem govoril in pe govorim o klerikalni in liberalni literaturi, , ker ju ne poznam. Pač pa sem opisoval. svobodno in katoliško. Ali za nobenO od njiju me ni strah. Za katoliško ne, ker je neobhodni črni. vsakdanji kruh širokih ljudskih mas, kar bo ostala tudi zanaprej; a tudi za svobodno se ne bojim. Taka literatura je življenska nujnost vsakega naroda, ker je plod in brana njegove izbrane inteligence. Vem, da je njena usoda težka in trnjeva. Vem, da te zlasti pri nas nastajala navzlic liberalizmu in navzlic klerikalizmu in navzlic katolicizmu, ali skratka: navzlic vseinu_ zaostalemu in nedoraslemu. Bojevala je težek boj zoper zelotstvo in zoper meščansko omejenost, toda težjega vsekakor zoper zelotstvo. Hodila je pred svojim narodom, — kakor je pisano vsemu visoko duhovnemu, — globoka in intimna, toda tuja odreveneli vesoljni religiji in tuja plitvemu liberalnemu meščanstvu, osovražena, zasramovana in zatirana. Tako bo hodila tudi v bodoče, če se ji ne bodo čudežno zjasnila vremena. Drugačna ne more in ne sme biti. če naj Slovencem res kaže j po t pravo v deželo duhov«. Josip Vidmar. »Glose o slovenski kulturi«, članek g. Antona Ocvirka v »Ljubljanskem Zvonu«, J« objavila beograjska »Misao« (decemberska številka) v daljšem izvlečku. Ivan Cankar v izboru Srpske književne zadruge. Sobotno poročilo izpolnjujemo v toliko, da je Bartulovič prevel in v tem izboru objavil »Hlapca Jerneja«, »Hišo Marije Pomočnice«, »V mesečini«, »Peter Kle-pec« in vrsto kratkih črtic. Uvod g. Bartu-loviča je obsežna in lepa študija o Cankar- •nf »Hiša Marije Pomofnire« v angleškem prevodu. Kakor izvemo, izide v kratkem v Londonu angleški prevod Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice«. Kakor »Hlapca Jerneja«. je tudi to slovensko novelo prevela v angleščino ga. Sidonija Jerasova. O slučaju Andre Mitroviča so zagrebške »Književne novine« ponatisnile članek >In-tra«, ki je izšel pred dnevi na tem m3Stu Francoski članek o Mariboru. »L'Europr Centrale« z dne 20. decembra je priobčila daljši članek »Maribor et la civilisation slo-včne« iz peresa g. R. Warnierja, lektorja francoščine na zagrebškem vseučilišču. Članek izpopolnjujejo nekatere slike. Kantova »Kritika čistega uma« v srbohrvaškem prerodu. Gera Kohn v Beogradu bo v bližnjih dneh izdal v prevodu beograjske- ga vseučiliškega profesorja dr. Nikole N. Popoviča klasično filozofsko delo Imanuela Kanta »Kritik der reinen Vernunft«. To delo je že dolgo manjkalo srbohrvaški filozofski književnosti, ki je precej obilna in ima tudi prevodov iz tujih filozofov že lepo število. Srbohrvaški prevod bo obsegal 40 tiskovnih pol in bo veljal v subskripciji 120 Din. Boj za Miroslava Krležo in njegovo vrednost kot kritika, o katerem smo na tem nw- stu že ponovno beležili posamezne giasove, se nadaljuje. V 12. številkah »Književnih novin« je objavil njih urednik g. Stanko Tomažič daljši uvodnik »Gospodin Miroslav Krleža kao kritičar«. Tu pravi v uvodu, da »on kao kritičar nije pisao samo lose stili-zovane rečen ice, več je pokazao potpuno neznanje o stvarima, o kojima govori. Osim toga pokazao je toliko proizvoljnost u bara-tanju sa historijskim faktima. da ta rabota potpuno diskvalifikuje tu njegovu pozu arbitra«. G. Tomašič skuša svoje trditve dokazati. Neuspeh beograjskih Hudoiestvenikov. — Druga premijera beograjske skupine MHT, Bulgakova drame »Dnevi Turbinovib«, nt imela uspeha. Ker niso nastopili Grečeva, Levickaja in Pavlov, je imela igra dokaj povprečen značaj. Gladkova »Cement«, interesantno delo iz sovjetsko-ruske književnosti, je pravkar izdala v srbohrvaščini Biblioteka »Novinarske zadruge v Zagrebu« (»Binoza«), Maurois o Wilsonu. Sloveči francoski živ-ljenjepisec Andrč Maurois. avtor »Disraeli-ja« in »Byrona«. se pravkar mudi v Ameriki, kamor ga je bilo povabilo vseučilišče v Princentonu. da priredi serijo predavan]. Pariški literarni listi beležijo, da bo Maurois izrabil bivanje v Ameriki za to, da nabere gradiva o bivšem prezidentu Wilsona. Maurois se že nekaj časa bavi z načrtom, da spise obsežen življenjepis Woodrova VVilso- K sporu za svobodno in katoliško literaturo (Moj odgovor »Slovencu«) Pred kakimi štirinajstimi dnevi je beograjska »Pravda« priobčila članek g. R. Drainca, v katerem so navedene neke moje izjave. Prvo vest o tej stvari je sprožil »Slovencev« beograjski kulturni referent. Kmalu nato je moje besede v prevodu ponatisnil »Jugoslovan« in 28. t m. jih obravnava v nepodpisanem članku »Kulturni delavci« »Slovenec«. Ker so meni pripisane besede za katoliški del literature ostro In dovolj vulgarno odklonilne, si pisec »Slo-venčevega« članka prostodušno lajša srce na vse tiste načine, ki si jih lahko dovoljuje samo anonimnost. To pa najbrž zato, ker mu »gre za najelementarnejšo kulturno dostojnost«. In vse to na osnovi, ki se dobesedno glasi takole: »...kakor izvemo, je gosp. Vidmar izjavil, da je g. Drainac povsem točno zabeležil in objavil njegove besede.« Kakor »izveste« — odkod, od koga? — vprašam in odgovor bo jecljanje in zadrega, ali pa kvečjemu sklicevanje, na moje ironične besede, da že mora biti nekaj na tej utvari, če je g. Drainac tako poročaL Resnica pa je, da sem hotel že po »Jugo-slovanovem« poročilu storiti, kar bom storil sedaj, a da mi je za to manjkalo časa in tudi prave volje. Kajti vsa zadeva mi je prav malo po okusu. Danes pa si še pravim: zakaj ne bi dal človek nakopičenim grdim strastem in čuvstvom prilike, da si najdejo duška in pokažejo svoj pravi krščanski obraz? V kulturnem svetu velja pravilo, da cd-govarjaš samo za tiste svoje izjave in odgovore. pri katerih si se zavedal, da te nekdo vprašuje kot javnega človeka, in ki si jih formulirane vidiral Ko sem govoril % g. Draincem nisem vedel, da govorim za javnost, dasi priznam, da si je pričel med pogovorom delati beležke, še manj pa mi je seveda bila dana možnost pregledati njegovo formulacijo mojib informacij. Vendar tsem voljan zanje odgovarjati, samo da jim moram prej dati tisti smisel, ki so ga imele v mojih besedah. Ugotovitev o obeh skrajnostih v naši literaturi, s katero se moja izjava začenja, je točna in vsakomur znana. Da g. Drainac, Id je Srb, nima pojma, kaj se pravi katoliška literatura in kakšen je odnos dogme napram literaturi, bo vsakomur razumljivo. Toda takoj moram poudariti, da seveda nisem govoril o klerikalni in liberalni, marveč o svobodni in katoliški literaturi, kar daje vsem mojim izjavam pomembno drugačen smisel. V tem smislu sem govoril — res da ne ravno o »senilnosti in brezbarv-nosti«, pač pa o malopomembnOsti katoliške literature, o njeni inferiomosti v primeri z našo svobodno literaturo in o ambicioznosti in naporu mladega katoliškega rodu, dokazati svojo kulturno enakovrednost Odtod poizkusi pokazati Prešerna in Cankarja kot človeka njihovega svetovnega nazora in malodane kot katoliška pisatelja. (V te s vrh'i nastajajo najrazličnejše ideološke konstrukcije, kakršna je v posledniem času na primer Fr Vodnika delitev vsega človeškega v sredotežrte in sredobežne pojave. Cankar in Prešeren mu seveda spadata med sredotežne. Vse sredotežno pa je koncem koncev katoliško itd.). Govoril sem z g. Draincem tudi o vzrokih kulturne malopomembnosti naše katoliške literature in sem mu jo razlagal — kakor sem jo tudi že prej nekajkrat v javno sti — z dogmatično in strankarsko vezanostjo katoliških pisateljev in kritikov in menda še s tem. da ie bila vsa njihova literatura, kakor je po večini tudi še danes, vendarle namenjena ljudstvu, ne pa inteli- Naši damski plaŠČI ter Sllhllie za gospode uživa,o izreden slovts ___ Blag« in del« prvovrstno CESE NIZKE! DRAGO GORUP & Co., Miklošičeva 16/1 Domače Opozorilo naročnikom! Današnji številki smo priložili za vse cenjene naročnike položnice, da obnove naročnino. Prosimo jih, da store to cim prei, vsekakor pa takoj v prvih dneh meseca januarja. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za celo leto, za pol ali četrt leta naprej, prosimo, da ohraniio to lepo navado tudi v bodoče, V.er nam s tem zelo olajšajo delo m prihranijo tudi mnogo stroškov. Ob tej priliki ponovno prosimo vse cenjene naročnike, naj plačujejo naročnino točno in v redu, tako da bodo imeli poravnano vedno vsai za tekoči mesec To ie tudi v njihovem lastnem interesu, saj velja naše zavarovanje za primer smrtne nesreče samo za one naročnike, ki na naročnini niso nič dolžni. Ako pa se smrtno ponesreči kak naročnik, ki naročnine ni redno plačeval, zavarovalnica »Triglav«, pri kateri so vsi naši naročniki zavarovani, ni dolžna izplačati svojcem ponesrečenca zavarovane vsote 10.000 Din. Iz enakega razloga in pa zaradi reda nujno prosimo tudi vse one naročnike, ki še vedno niso poravnali vse naročnine za nazaj, da to nemudoma store in pošljejo zaostalo naročnino vsaj skupno z naročnino za januar. Uprava »Jutra«. * Kraljica pokroviteljica Narodne za-fcčite. Nj. Vel. kraljica Marija ie prevzela pokro vrteli stvo nad Narodno zaščito, ki predstavlja Zvezo dobrodelnih društev v Savski banovini. * Notarski izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. Anton M e j a č iu J>ože Lesar, notarska pripravnika v Ribnici. Čestitamo! * Osebne vesti s pošte. V III. uradniško kategorijo so prevedeni zvaničniki in služite!]!: Franc Jerareič, Maiks Jereb in J:mil Uršič v Ljubljani; Matej Rozman v Marib:iru. Ivan Zabel na Jesenicah na Gorenjskem, Ciril Drote v Murski Soboti. Štefan Godec na Pragerskem in Franc Hu-dina v Ptuju. * Napredovanje zvaničnikov in služlteljev v poštni službi. Nedavno je biio prevedenih 80 zvaničnikov v III. uradniško kategorije, a od teh v področju dravske postim direkcije samo 8,- Ministrstvo je namreč črtal-o za prevedbo vse poštne zvaničnice. ki skižbujejo v ministrstvu rn pri direkcijah. V Sloveniji je približno 100 zvaničnikov, ki čakajo že dlje časa, da bi bili prevedeni v III. kategorijo. Ljubljanska direkcija je prosila ministrstvo za pooblastilo, da bi smela v svojem delokrogu prevajati služitetje v zvaničnike, kar- so vzeli KINO IDEAL Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. Dama v črnem Pustolovščine ruske kneginje. Liane Haid H Samo ob 4. In 7* zveč. RICHARD TAUBER v čarobni filmski opereti ZEMLJA SOLNCA Nepreklicno zadnjikrat! Ob 9. nov silvester-ski spored dunajske filmske operete Denar na cesti ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Najlepši okras vate sobe so povotav« vaAib posnetkov od plošč in filmov. , katere vam dovršeno napravi drogerija KAK € ! Mobliana — Maribor Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Uuhlianl Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja 2 stanie barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 3. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. dne 30. decembra 1930, Ljubljana: 7 756.3, 1.2, 95, N 2, 10, sneg, II.1. Maribor: 7. 756.9, 1, 94. mirno, 10, sneg. 1.0. Mostar: 7. 752.2, 6, 92, NE 2, 10, dež, 1.0. Zagreb: 7. 755.6. 2. 93, NE 4. 10. dež, 1.0. Beograd: 7. 757.3, —3, 92, SSE 10. 10 _ Sarajevo: 7. 754.3, 1, 84. E 4, 10, __ Skoplje: 7. 762.0. 1, 95, E4, 10, —, —. Kumbor: 7. 752.1, 11, 67. S\V4, 10. —. — Split: 7 750.3, 9. 84. SE 16. 10, dež, 3.0. Rab: 7. 750-3. 6, 78. SE 6. 10, dež, 4.0. Vis: 746.9, 6. 95 S 18. 10. —, Najvišji temperatura danes v Ljubljani 3.2, najnižja 0.6, v Mariboru 0. v Mosta.ru 5, v Zagrebu 1, v Beogradu —4, v Sara je. iti —3. v Skopiiu 1 Solnce vzhaia ob 7.39. zahaja ob 16.28, luna vzhaja ob 12.49. zahaja o-b 9.21 pošt« uslužbenci z zadovoljstvom na znanje. * Himen. V soboto se je poročil v Ptuju g. Željo H io h n j e c iz ugledne trgovske hiše iz Desiniča v Hrvatskem Zagorju z gdčno. Mido Tobiasovo i-z znatne rodbine v Ptuju. Mo srečno! * Opozorilo davkoplačevalcem. Dravska finančna direkcija objavlja uradno: Z razpisom z dne 20. decembra 1930, št. 73.986 je finančno ministrstvo, oddelek za davke, odredilo rok za predlaganje davčnih prijav za pridobnino in pavšalni davek na poslovni promet za leto 1931 v času od 5. januarja do 5. februarja 1931. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, so dolžni skupno prijavo o izvršenem poslovnem prometu v letu 1930 predložiti do SI. januarja 1931. Z ozirom na novi zakon o davku na neože-njene moške morajo davčni obvezanci v svojih prijavah za pridobnino navesti tudi, ali so samci, vdovci brez otrok ali ločenci in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so samci, vdovci ali ločenci, navesti tudi, v kakšnem razmerju so udeleženi na podjetju. M—i— (fliihtavxaciia„&tonu š£ju$£jatta bo na novega leta dan odprta že na vse zgodaj. Najfinejši in najokusnejši zajtrk. Priporočata se Mamili & Jloth, 17895 restavraterja. * Registriranje vozIL Po čl. 16. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929 Ur. list 273-64 mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančen naslov, Velikost in obliko tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo rabiti. Policijska uprava v Ljub ljani opozarja torej vse lastnike vozil v po licijskem okolišu, da opremijo do 15. jan. 1931 svoja vozila s predpisanimi tablicami in se v to svrho zglase pri županstvih svoje občine, kjer se jim bodo vozila registrirala^ Lastniki vozil, ki se zalotijo po 15. jan. 1931 na Javnih cestah brez predpisanih tablic bodo kaznovani po čl. 36 cit. uredbe z globo od 50 do 1500 Din oziroma zaporom od 1 do 30 dni. * Davek na neoženjene moške bodo, kakor nam poroča finančna direkcija, plačevali oni moški, ki so prei 1. januarjem 1931 izpolnili 30. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 60. leta. Toliko popravljamo zadnjo notico v »Jutru« glede tega davka., ki se ie glasila, da zadene ta davek orne moške- ki so izpolnili 30. teto pred 1. januarjem 1930. * Slovenska šolska Matica podaljšuje subskripcijo na dr. Gogalovo knjigo »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja do 1. februarja 1931. Ker se je priglasilo doslej samo 540 subskribentov, a jih je za izdajo knjige potrebnih najmanj tisoč, je Šolska Matica primorana, da še enkrat apelira na našo inteligenco, ki naj ji omogoči, da delo čimpreje izide. Prijave je poslati na dosedanji naslov: Slov. šolska Matica v Ljubljani, Komenskega ul. 19. * Novi grobovi. V ljubljanska bolnici je preminil g. Anton F e r a n t, splošno znani in priljubljeni trgovski vrtnar. Pokopali bodo pokojnika na novega leta da.n ob 16. — Na Slovenskem Javorniku je umri g. Jožef Mencinger, upokojenec tovarne KID na Jesenicah. Pogreb bo na novega leta dan ob 15. — V 73. letu starosti je umrl v Mariboru g. Ivan Verstpvšfck, inšpektor državnih železnic v pokoju. Pogreb bo na novo leto ob 15. iz mrtvašnice na Magdalen sko pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Neobičajen pogreb na Dolenjskem. Pišejo nam: V Toplicah pri Novem mestu si ie zaradi neozdravljive bolezni v stanju zmedenosti končal življenje 201etni stroj tiilk Julij Škrabar. Kljub zdravniški izjavi, da si ie fant končal življenje v duševno omračenem stanju, mu cerkveno predstoj lrištvo ni dovolilo cerkvenega pogreba, kakor se vrše običajno pogrebi povsod in menda tudi v Toplicah pri Novem mestu Pogreb se je vršil brez duhovnika, ne. du hovnik je pričakoval pogrebce na pokopališču ter nato izvršil obred pokopa. Ne srečni materi, ki je na tako žalosten način izgubila svojega ljubljenega sina, je ravnanje od strani cerkvene oblasti povečalo žalost in duševno trptiiienie. Kakor čuje-mo, je to že drugi pogreb, ki se je na enak način vršil v Toplicah. Pri prvem je bil vzrok, ker so se Sokoli udeležili pogreba v knežjih. A ki je morebiti seda/j isti vzrok, ker je bii nesrečni mladenič član Sokola in so ga Sokoli spremljali na zad-nii poti? A naj že bodo n zlogi kakršnikoli. lepo to ni. Ce si ie mladenič zaradi neznosnih boflečin v nezavednem stanju končal življenje, ni zato nič manj vreden kakor drugi obupanec, ki je morda nosi! duhovsko suknjo, pa ie bil deležen polnega in dostojnega pogreba. • Za ruske begunce. Profesorski zbor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je ruskim beguncem ob priliki smrti prof. inž. Ignacija Majdeia poklonil 1G00 Din namesto venca na krsto umrlega kolege. _ , * Smuški tečaj na Blokah v Novi vasi, ki ga vodi g. R.. Badjura, se nadaljuje od 31. t. m. naprej. Snežne razmere so zopet prav ugodne; na trdi stari podlagi je 10 cm pršiča in še sneži. Kurljivih sob za goste dovolj na razpolago. Najugodnejši dohod v Novo vas je z direktnim Pečni-karjevim avtobusom od češnovarja pri Dolenjskem mostu ob delavnikih ob 12.15, ob praznikih in nedeljah ob 8. zjutraj, ali pa preko Rakeka in z avtobusom na Bloško polico, odtod 4 km peš (na smučkah) v Novo vas. ♦ Smuška koča na Zelenici ie od božiča da!je stalno oskrbovana. Snežne razmere bodo objavljene v dnevnikih. Eventuelne informacije se dobijo pri g. Jocifu, krojaškem mojstru v Tržiču. • Tifuzni bacili v vodnjakih. Zaradi mno-žečih se primerov tifuza v Sisku je bilo v zadnjem času zaprtih tamkaj več vodnjakov, ker so se v njih ugotovili tifuzni bacili. Mestni načelnik ie zaradi tega naprosil bansko upravo, naj bi postavila po mestu nekoliko javnih higijenskih vodnjakov, da bi se prebivalci mogli preskrbeti z zdravo pitno vodo. V tej zadevi se je podala v Zagreb posebna komisija z mestnim županom na čelu. ♦ Zvit goljuf. Pred dk rož nim sodiščem v Cakovcu je sedel na zatožni klopi Vinko Kokot, bivši trgovski pomočnik, obtožen cele vrste goljufij. Seljakom se Je lažno predstavljal kot konzularni uradnik in za-sfl:■<=>■«=> Najprijetnejši Silvestrov večer vam bo nudila restavracija in kavarna ..EMONA" Ples v restavracijskih iu gornjih lokalih od 8. ure naprej. Normalne cene, nikake vstopnine. O ■ O ■ <=> ■ CD ■ CD »O IO ■ 'ojl O ■ O Silvestrovo SOKOLA I. NA TABORU Zelo bogat spored, v vseh dvoranah godba, po polnoči PLES. — Vstopnina 10 Din. Danes na Silvestrovo! Ob 4m 7. in 9. uri zvečer! Na splošno željo priljubljena filmska opereta Dvoje src Godba Robert Stoiz. Willy Forst Greti Theimer Oskar Karlweis Paul Morgan v*/4taktii Telefon 2730. Kino ,Dvor' kvartet je znan po vsej Evror»i in je pač edinstven v sestavi: glas - dude - violina. Vstopnina je nizka,. Predprodaja v Matični knjigarni. ■ ■•■•'■• u_ iz gledališča. Danes na Silvestrov« ob 16. se bo pela v operi priiiubljena »Grofica Marica« s PoJičevo v nastavni partiji V ostalih vlogah nastopijo: Kukčeva, Dr2-novec. Peček, Povhe, Jerman, Janko m drugi. Izreano znižane cene. Na novo leto ob 15. se bo pela Lort*i"<">va opera »Car in tesar«, ob 20. pa prvič v sezoni Zajčeva opera »Nikola Šubic Zrinjski*. Za obe predstavi znižane operne cehe. — Drevi ob 21. bo v drami izvrstna komedija Gospa ministrica« po znižanih Konec predstave bo malo pred polnočjo. Na novo leto ob 15. se bo igral »Naš gospod župnik« po znižanih cenah. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza Balaacovega »Mercadet.« ki je imel pri prermjeri ogronvsi uspeh. »Princeska in pastirček« je, naslov dramski novosti, katere premijera bo v torek 6. januarja. Avtor te pravljice je znani slovenski pesnik P. Gol i a. Pevske in glasb, točke je komponiral slovenski komponist E. Adamič. Predstava bo izven abomrLuja. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi rrsrr^no pri dnevni blagajni v operi. , _ ■ PO BOLEZNI I JE TREBA OKREPITI TELO čigar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana. OVOMALTIVE kot dopolnilo dnevni hrani, je okusno in lahko jelo, ki jači telo, ne da bi pri tem obteževalo želodec. Dobiva se v vseh ieKaraan, drogre-rijah in boljših špecerijskih trgovinah: Velika škatlica 56 Din srednja, škatlica 32 Din, mala škatlica 16 Din. Silvestrov večer Sokola Šiška v Reininghavsu. Začetek ob 2?. uri. Vstopnina Din 5.—. Po polnoči ples. 18628 Sočin Silvestrov večer v Kaz!ni bo letos izredno zabaven m vesel. — Prvo« vrstna godba Sokola I. — Zabavni nastopi članov dramskega odseka Soče. — Knsni šlageri? in kupleti znanega izvrstnega ba» ritonista M. Premelča rtd. — Postrežba iz« borna, dobra jed ta pijača z istrskim re« foškorn. — Po polnoči prosta zabava s plesom. — Vabljeni vse in vsi. -r Vstop nina 10 ' Din Veselični in. dramski odsek Soče. u_ Nova burka na Šentjakobskem odru. Na Novo leto zvečer vprizori Šentjakobski oder »Kpoluoma novo burko, ki se bo prvikrat igrala v Jugoslaviji. Burka »Prostozidarji« se odlikuje po izrednem humorju. Pri predstavi sodelujejo prve moči Šentjakobskega odra. Vstopnice se dobe v trgovini z Miloša Karničr.ika na Starem trgu — V soboto in v nedeljo se bo burka ponovila. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo. naj Doseti predstave. u— Pat in Patachon kot detektiva. Samo danes ob pol 15. in jutri ob U. dopoldne bosta priljubljena komika Pat in t a-t a c h o n uganjala svoje burke in sate v razvedrilo našega občinstva v kinu Ljubljanski dvor. Na sporedu je njuna najboljša šaloigra »Detektivska agentura«. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj ne zamuda komedije. Cene izredno nizke! u_ sprememba v ijHblianskem občin-skem svetu. G. Peter Pdboršak nas prosi za ugotovitev, da je bilo naše včerajšnje beograisko poročilo o spremen.bi v ljubljanskem obč. svetu glede njegove osebe v toliko netočno, da g. Fbdborsek m ravnatelj Centralne vmarne. temveč samostojen vinski trgovec. u- Vdova pokol. proi. inž. Majdeia z otroki se zahvaljuje vsem prijateljem ta znancem za izkazano sožalje in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, zlasti še g. rektorju univerze dr. A. Šerku g. dekanu prof. dr. Hmterlechnenu in profesorskemu zboru ljubljanske univerze ki se je korporativno udeleži! pokojnikovega sprevoda, dalje kemandi mesta Ljubljane za vojaško spremstvo, kakor tudi vsem gg. častnikom, Akademskemu pevskemu zboru za pretresujoče žaiostin-ke in vsem pokojnikovim dijakom, ki so ga spremili na zadnji poti. Pcsebna zahvala vel i a g. upravniku rn vsemu- osobju splošne bolnice, ki so s požrtvovalnostjo olajšali pokojniku zadnje ure njegovega življenja. — Zadušnica za g. uoiv. prof. mz Majdelom bo v petek 2. januarja ob 15. v pravoslavni kapeli. u— Na šoli Glasbene Matice trajajo božične počitnice do vštetega 6. januarja. Ravnateljstvo opozarja starše, kakor tudi gojence na zopetm začetek pouka ter prosi, da učeuci točno in redno zahajajo v šolo. ^ ..,,, u— Matineja pevskega zbora UJU. napovedana za nedelio 4. januarja, se zaradi podaljšanih božičnih .počitnic preloži na poznejši čas. Točen datum in program ob-jafvimo v dnevnikih. — Odbor UPZ. u— Vrtnar g. Anion Ferant le včeraj preminil v splošni boln'cl. Pogreb bo 1. januarja ob 3. popoldne iz bolnice. — Zadruga vrtnarjev. u— Za vrtnarske vajence bo 6. Januarja vajenski dan pri tvrdki Ivan §«menc, Lepi pot 24, z začetkom ob 10. uri dopoldne in bo trajal do 5. ure popoldne. Obisk za vajence obvezen, pomočniki Ln mojstri so vabljeni. — Zadruga vrtnarjev. u— Priglas obvezancev za ljudsko delo. Podjetja, veliki obrti, hranilnice, banke, zasebni urada itd., ki za svoje uslužbence plačujejo usiužbeniški davek skupno, dobijo tiskovine za priglas obvezancev za ljudsko deio (kuluk) na mestnem magistratu, soba št. 21, ker nekatera podjetja pošiljajio pomanjkljivo »zpolnjene izkaze delavnih obvezancev. Seznam obvezancev mora obsegali: ime priimek, pokiic, stanovanje, rojstni dan, mesec in leto obvezanca, koliko plačuje letno usiužbeniškega davka iu ali bo izpolnjeval obveznost za javna deia osebno ali po namestniku, ali pa bo raje plačail odkupnino. u— Nesreča ne počiva. Vajenec France Zupančič v Strojnih tovarnah in livarnah, stanujoč v Besnici 24, je bil včeraj dtopol-dne zaposlen pri nekem stroju. Nenadoma pa ga je pograbil gonilni jermen in mu zmečkal več prstov na desni roki — 16-letni dijak Rado Tavčar, sin zobozdravnika v Ljubljani, ie bil v ponedeljek na Kof-cah nad Tržičem in je pri smučanju tako nerodno padel, da si ie zlo-mš! levo roko. — Posestnik France Znidar iz Cerkelj pri Kranju se je v ponedeljek spri s 631etnim preužitkarjem Petrom Novakom. Vrgel je starega moža po tleh in mu laiso zlomil levo roko, nato pa ga je še obrcal. Vse poškodovance so pripeljali v splošno bcl-nico v Ljubljano. u— Še en poskusen vlom v trafiko. V ponedeljek zjutraj je poskušal nekuo vlomiti v trafiko Cirila Kranjca pri prulskem mostu. S pomočjo vlomilskega orodja s« mu je posrečilo odpreti zunanja vrata, bil pa je gotovo nemalo razočaran, ko ie opazil še druga, notranja vrata. Ker je vlamal najbrže že proti jutru in mu ni kazalo muditi se predolgo, je zlikovte odšel z dolgim nosom, ne da bi se lotil drugih vrat. Vzlic temu je napravil precej škode. u— Smolo ima. Fotografski pomočnf& Peter Lampič, zaposlen v ateljeju Bert-IkjH v Tavčarjevi ulici 1.3» ima res neznansko smolo. V teku decembra mu je neznan tat odnesel s kolesa že dve di-namo - svetilki, predvčerajšnjim pa je Peter na svojo žalo-st ugotovili, da se je drzni zlikovec polastil že tretje svetilke. Lampič je irn?! kola spravljeno v vež; Bertholdove hiše in je tat svoje delo nemoteno in kar hitro opra\-ii Lampiča je tat oškodoval skupno za okrog 700 Din. u_ Okraden v delavnici. Pekrski pomočnik Ivan Dobovičnik, zaposlen v pekarni na Gosposvetski cesti 7, je opazil predsinočnjim, da mu je izginila iz hlačnega žepa listnica z gotovino nad 300 Din in raznimi listinami. Tatu pridmo iščejo. Danes ob pol treh pop. in jutri ob 11. uri dop. Pat in Patachon kot detektiva v kinu »Ljubljanski Dvor44 Smeh! Nizke cene' Smeh! u— Silvestrovo v Kazini, ki ga priredi »Soča« s svojo družino, bo nudilo vsem Dosetnikom izredno zabavo. Smeha bo za staro in mlado. Preskrbljeno je z vsem. tudi za najbolj razvajene raftnirance. Z emo besedo: ako se ne boste smejali, povrnejo prireditelji vstopnino, ki znaša 10 Din za osebo. Začetek ob 20. Obleka navadna, večerna, najboljša, ki jo nrraš. Po po!wč; ples, ki bo trajal do bogvekdaj. u_ Silvestrov večer zveze slovenskih vojakov LJubljana - Moste bo v gostilni g. Rozmana (pri Jerneju) na Sv. Petra cesti. Vstopnina 5 Din. Vsi člani in prijatelj.; vljudno vabljeni. u_ Na današnjem silvestrovanju Sokola L na Taboru nastopi celotni baletni zbor kr. opere pod vodstvom baletnega mojstra g. Golovina rn sicer s tremi za to priliko posebej izbranimi ter naštudiranimi plesu Zelo zanimiv bo dalje nastop br. ruskih Sokolov v Ljubljani. ^ bodo zapeli tri originalne kozaške pesmi ter predvajali ukrajinski narodni ples »Gapak« ob spremije-vaniu balalajk. Dalje sodelujejo naši priznani umetniiki gdč. Špeloa Ramšakova. g. Mirko Premelč in drugi. Pri nevarnem nastopu knotitelia najhuših zverin g. Aluchesa so za varnost občinstva storjeni vsi ukrepi. Prosimo zato. da se občinstvo zadrži mirno ter ne draži in ne razburia živali. Rav-notako je krmlienje zverin pred polnočjo prepovedano. Glasba bo po vseh prostorih reproducimma z nalmoJemeJHmS a-oaraf. sistema »\Vestern Electric Co.«. Spored oddaja Radir> - LiubUana. u— Dentist Palovec. Kongresni tr« 14, ne o r d d n i r a od 27. t m. do 7. januarja. o— Pri BonačevI tovarni na KoBčeveo ie »tvorila gostMno Ivanka Jerman. u— Oseba, ki so ii prišle v gardefčibi drame pri premijeri »Mercadet« pomotoma v žep usnjene moške rokavice- se prosi, da jih odda v isti garderobi. Iz Celja Se zamudite sreče! Samo še danes, jutri dopoldne in v petek si morete naba-viti srečke L razreda državne razredne loterije. žrebanje bo že v soboto. Srečke dobite še v celjski podružnici »Jutra«. e— Smrtna kosa, V Gaberju prt Celju je umrl v starosti 58 let g. Josip Lenart, trafikant, trgovski potnik in bivši vojni invalid. Blag mu spomin! e— Odmev Hunaboldtove ustanove. Kakor smo svoječasno poročali, je g. Veko-sJav Bučar v Celju javno trdil, da je užival inž. g. Santo Levičnik v Berlinu Hum-boldtovo ustanovo, ki da je določena za prononsirane nemške dijake, ki so doma izrven Nemčije, p-i študirajo v Nemčiji. Mi smo že tedaj ugotovili, da je bila dotična trditev g. Bučarja neutemeljena, ker je Humboldtova ustanova namenjena izključno le inozemcem nenemške narodnosti m da je bila v zadnjih letih podeljena med drugimi inozemci raznim visokošolcem. ki so vsi po mišljenju zavedni Jugosloveni. Inž. g. Levičnik je vložU zaradi aotične ž-aiitve proti g. Bučarju tožbo. Za razpravi o je bilo delegirano okrajno sodišče v Mariboru, ki je, kakor smo izvedeli, pred kratkim spoznalo g. Bučarja za krivega prestopka po § 488. a. k. z. in ga obsodilo na 200 Din globe, oziroma za primer neizterljivosti na 7 dni zapora.. Razsodba je postala pravomočna. Ker smo svoječasno poročalt o žalitvi, sedaj ugotavljamo radi tudi zadoščenje. Iz Maribora a_ Vprašanje drž. srednje obrtne šole v Mariboru. V ponedeljek 29. t. m- ob }7. se je vršila v mestni posvetovalnici pod predsedstvom načelnika sploŠTie zveze obrtnih zadrug, g. Franca Bureša anketa o ustanovitvi drž. sredme obrtne šole v Ma« riboru, kateri so prisostvovat med drugimi tudi: mestni župan dr Juvan, podžupan dr. Lipold, magistratni svetnik Rodošek. člani ožjega odseka, zastopniki in zastop* niče obrtništva, gostilničarstva, industrije, slov. ženskega društva ter bmska svetni« ka prof. dr. Pivko in Rudolf Golouh. šef borze dela. Obrtni zadružni inšpektor g. Ignacij Založnik je podal poročilo o do--sedanjem poteku akcije. V debati so vsi soglašali v tem. da je šola nujno potrebna Posebno zastopniki mestne obč:ne mari« borske so pokazali največje zanimanje za čim prejšnjo realizacijo načrta. Župan dr. Juvan je zagotovil odseku, ki ima izvršiti pripravljalna dela. vsako pomoč. Odsek je dobil nalog, di po podrobnem posvetovanju in vsestranskih informacijah izdela potre« ben načrt tako glede obsega in vzdrževa« nia zahtevane drž. srednje šole kakor tu« di glede zgradbe poslopja, a— Novi obmejni železničarski komisar Stevan Krajinovič je prispel iz Veiike« Manastirja v Maribor in je že nastopil službo. a— Važno predavanje priredi kmetij« ska podružnica za Maribor in okolico 4. januaria v dvorani Sadjarske in vinarske šole. Znani strokovnjak g. Fr->g Aolenc bo ■predaval o zir«-kih ooravkih. Vstop je dovolien tudi nečlanom. Začetek ob 9. dopoldne. a— Himen. Danes se poroč;ta gdč. Pavla Grobinova, učiteljica na Teznem in g. dr. Obram, sodni avskultant v Mariboru, pilo srečno! a— Redni občni zbor SPD v Maribora se bo vršil 13. januarja ob 19.30 v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Vsi planinci in planinke naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. a— Novo leto v gledališču. Ob 15. se bo pela komična »Prodana nevesta«, zvečer ob 20. pa se bo ponovi! »Grof Luksemburški*. a— »Tat v mlinue na Pobrežlu. Na Štefanovo ie uprizoril Rdeči križ na Pobrežtu veseloigro »Tat v mlinu« rn nudil svojim obiskovalcem prav prijeten, vesel večer. Da so prireditve Rdečega križa na Po brežju priljubljene, ie pokazala nabito po!-na dvorana. Odveč bi bik) naštevati imena posameznih igralcev, kajti lahko rečemo, da so se vsi prav dobro odrezali — priznanje občinstva jim ni izostalo. a— Umrl ie v soboto v splošni bolnici trgovec Anton C o p e 11 i, star 35 'et. a— Glasbena Matica v Mariboru ima svojo prihodnjo vajo 2. januarja ob obi« čajni uri. a— Ceneno meso. Danes od S. dalje se bo na stojnici za oporečno meso nri mestni klavnici prodalo 300 kg g friega mesa 1 kg 10 Dwi. Prodaja samo na- kansumente r o 2 kg. a— Nezgoda pri podiranju dreves. V Strnišču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je na 37 letnega posestnika Janeza Gajška padlo podžagano drevo in mu zlo« milo desno nogo Ponesrečenci so prepe« Ijali z rešilnim avtom v splošno bolnico v Maribor. žile na rokah si le prerezala v none-deljek zvečer železnrcarieva žena MariiJ S. Motela je izvršiti samomor zaradi klevet tijenli sosed, ki so jo obdolževale nemoralnega življenja. Obimanko reši-M. Iz Radeč r kedofiTani vele« fitin »Tajinstvena jahta«. Dodatek: Iz« vrstna šala v 2 dejanjih. Iz Novega mesta n— Silvestrov večer priredi sokolsko društvo v svojem dftmu t uprizoritvijo tri« dejanske šale »Vozel«. Sodelovat bo sa« Ionski orkester pod vzornim vodstvom br. Fikina. Polnočni govor pa bo imel staro« sta, notar br. Marinček. p— K?bo »Meteor« predvaja na nrr.-ega leta daana. Naštudrrani so novi kupleti ;n nekaj skečov. gdč. WoIfahrtova bo dodala ne« kai plesnih so!o-nasfooov, za animirano zabavo pa poskrbi odlični mariborski »Red Star Jazz«. GOSPODARSTVO Težkoče našega gospodarstva (Iz poročila predsednika gosp. Ivana Je-lačina na včerajšnji plenarni seji Zbornice za TOI). Gospodarski položaj zborničnega področja se v zadnjih treh mesecih ni bistveno izpre-meniL Popuščanje konjunkture in cen se je nadaljevalo. I* tega položaja je za nas najboljši izhod, ie skušam« naše gospodarstvo č«m prej prilagoditi izpremenjeaim razmeram. Padcu cen agrarnih proizvodov je sledil padec industrijskih sirovin in izdelkov Dravska banovina je v največji meri prizadeta zaradi nazadovanja izvoza lesa in 25% padca lesnih cen. Znatno število žag je moralo popolnoma ustaviti obratovanje. Kriza, ki je izbruhnila v evropskih industrijskih državah, ni ostala brez vpliva na naše gospodarstvo, kar čutimo zlasti pri izvozu. Naša lesna produkcija se mora preurediti. Zbornica si ie prizadevala, da bi v tej situaciji pomagala gospodarstvu. Urgi-rala je uveljavljenje direktne tarife Z Grčijo, ki je stopila končno 15. maja v veljavo. Dosegla je tudi razširjenje najvažnejših izjemnih tarif, zlasti glede uv^titve večjega števila nakladalnih postaj za les v te tarife. Zahtevala je tudi znižanje vozni h za I« in drv$ v izvoznem in lokalnem prometu ua višino, ki ie veljala pred zadnjim povir šaajein. Ze spomladi je predlagala povišanje uvozne carine na drva, da se omeji uvoz iz Rumuniie v Vojvodino. Ta zaščita je bila 6. novembra uveljavljena. Pri razpravah tarifnega odbora v avgustu ie nujno zahtevala, da se prično pogajanja z upravo italijanskih državnih železnic zaradi pocenitve prevoza lesa iz Jugoslavije v okviru jugoslovensko r italijanske zvezne tarife. Po najnovejših obvestilih je naša železniška uprava v tem pogledu že stopila v stike z italijansko. Zbornica je tudi zahtevala, da se lesni trgovini v jesenski sezoni zasigura neskFajšan nakladalni rok, da se znižajo pristojbine, za industrijske tire in za ležarineke prostore na železnicah, fcai so bili ti predlogi doslej le deloma upoštevani. Zavzela je tudi stališče proti obremenitvi sečnje gozdov z novo takso, kakor jo predlaga banovina, in je opozoril^ finančno upravo, naj se pri izterjanju davkov ozira na težkoče lesne stroke. Ob priliki določitve novih tablic nevarnosti za nezgodno zavarovanje je skušala čimbolj zaščititi interese podjetnikov, zlasti lesne stroke; tej zahtevi ni bilo ugodeno, ker je statistika izkazala, da od vseh primerov nezgod odpade eaa tretjina na lesno stroko. Omejitve industrijske predukeije Posledica nizkih een kmetijskih proizvodov se je najebčutneje pokazala v industriji umetnih gnojil. Naročila so tu padla na minimum, izvoz pa je tudi pri znižanih cenah zelo težaven. Ostala kemična in meta-lurgična industrija je prisiljena racionalizirati obrate, da vzdržijo poostreno, deloma dompinško inoeemsko konkurenco. V večini industrijskih panog je prišlo do omejitve produkcije, in to eele v tekstilni industriji, ki je še do nedavno obratovala pod razmeroma najugodnejšimi pogoji- Zgovorno mr-rilo za zaposlenost industrije je poraba domačega premoga ▼ industrijskih obrarih. Ta je znašala v dravski banovini v razdobju januar-november 1920 31S.050 ton, letos pa v istem razdobju 271.510 ton, t« jc ta 48.440 ton ali 15% manj. Slovenski premogovniki so industriji v dravski in v ostalih banovinah oddali v 11 mesecih t. L komaj 489.000 ton premoga nasproti 604.000 tonain v istem razdobju preteklega leta. Zmanjšana okročila premoga od strani železnic tn industrije so imela za posledico, da ie bilo v premogovnih revirjih že v poletju reduei-ranih 2100 rudarjev. V drugi polovici leta pa so se pridružile še redukcije v ostalih industrijskih pandah, ki se kažejo zlasti v nazadovanja števila zavarovanega delavstva v dravski banovini, ki je od julija do novembra padle od 102.275 na 97.991 torej za 2312 delavcev, do konca decembra pa je to število doseglo že 5000, in to navzlic razmeroma živahni gradbeni sezoni. Potreba carinske sašrite. Pritisk inozemskega blaga na naša tržišča postaja vedno jačji, kar je omogočeno zlasti zaradi cenejše vodne potj pc Dunavu. Navzlic zniževanju uvoznih carin s trgovinskimi pogodbami, kaže statistika dohodkov carinarnic stalno naraščanje. Carinarnice v dravski banovini »« leta 192$. pobrale na carinah 2^5.3 milijona Din, lani pa že 329.1 milijona Din. Prihaja čis, ko bo w našem gaspo-darstnj potrebno izvesti raeijonaTizaeijo v širšem obsegu, povečati zaSiflto domaČega dela in predelavo domačih sirovin za rotr&: be domačega tržišča. Carinska novela, ki je 6. novembra stopila v veljavo, je prvi korak v tej smeri. S to novelo so se uveljavile zopet polne carine za naše poljske pridelke in za drva. Uvoz predmetov, ki jih sploh lie bi bilo treba uvažati, se zadnja leta naglo dviga. To se vidi zlasti pri krompirju, ki smo ga uvozili leta 1926. za 4.2, leta 1927. za 15.3, L 1928. za 19.4 in lani za 35.6 milijona Din. Carina za krompir je sedaj povečana od 2 na 6 Din in bo uvoz omejen le na potrebne količine zgodnjega kronir pirja. Povišana je bila tudi carina na mast, ki smo jo lani uvozili že za 23.5 milijona Din (predlanskim za 4.2). Pričakujemo, da bodu po brezuspešnem poteku jesenske ženevske ekonomske konfereuce Redile tej prvi carinski noveli kmalu nadaljnje, da se tako popravijo nedostatki in da da ns»-Semu gospodarstvu potrebna zas'oniba. V prihodnjem letu pričakujemo pričetek carinsko -r tarifnih pogajanj s Češkoslovaško, kt bodo za našo industrijo velikega p-nnena. Ta pogajanja so se pričela že leta tn so bila takrat zaradi nastalih težkoč prekinjena. Zbornica je ob priliki poseta ministrskega predsednika generala Zivkoviča in drugih članov kr. vlade predložila spomenico, v kateri je na kratko očrtala najvažnejše potrebe gospodarstva v dravski banovini. V smislu 6klepa zadnje plenarne seje si je tudi prizadevala, da vprašanje gradbe železniške zveze med Kočevjem in sušaško progo, po uspeli manifestaciji na Sušaka ne ostane na mrtvi točki. Po zadnji seji akcijskega odbora za to železniško zvezo lahko upamo, da je to vprašanje krenilo na pravo pot V davčnem ozira stojimo pred dalekosez-no reformo davka na poslovni promet. Zbornica je na podlagi posvetovanj in poizvedb po večtedenskem delu zbrala in sistematično uredila izčrpno gradivo za sestavo tarife pavšaliranega skupnega davka na poslovni promet To reformo pozdravljamo v toliko, ker bo sedaj tudi uvoz inozemskega blaga obremenjen s tem davkom. Upamo, da bo v tem važnem vprašanju dosežen sporazum z gospodarskimi zbornicami. Zbornica je tudi intervenirala v drugih davčnih zadevah in opozarjala davčno upravo na po-grešnost gotovih ukrepov davčne prakso Uspeh teb intervencij se je deloma že po kazal. V aktualen štadij je stopilo tudi vprašanje reforme soeijalnega zavarovanja. Kolike važnosti je pravilna rešitev soeijalnega zavarovanja, je razvidno iz dejstva, da se Je na našem zborničnem področju lani pobrale 45.5 milijona Din na prispevkih za bolniško zavarovanje in 11.6 milijona Din za nezgodno zavarovanje. Naše stremljenje gre za tem, da se ti prispevki čim racijonelneje uporabijo v korist delavstva, V ospredju vprašanj, ki nas zanimajo, stoji še vedno vprašanje enotnega obrtnega reda za vso državo. Zaradi različnosti dosedanje zakonodaje in razvoza obrti v raznih pokrajinah ter različnih tradicij in krajevnih razmer, običajev in polreb imajo zbornice in ostale korporacije glede načina izenačenja obrtne zakonodaje razna mišljenja. Vseh zahtev bo mogoče zadovoljiti: eno pa je jasno, da mora biti novi obrtni zakon napreden »n ne sme vsebovati reakcijonarnih odredb, ki bi obteževale razvoj. Davčna bremena. Nazadujoči dohodki gospodarske pridobitnosti nalagajo dolžnost, da opozorimo mero-dajne dinitelje, naj javne dajatve prilagodijo spremenjenim razmeram v gospodarstvu in poslabšanim možnostim zaslužka. Na področju ljubljanske finančne direkcije je znašal donos direktnih davkov v letn 1928. po starem zakonu 155.8 milijona Din, lani pa je dosegel na podlagi priredbe po novem zakonu 15-J.5 milijona Din. V donosih torej ni znatnejše spremembe, zato pa obstojajo precejšnje razlike v obremenitvah po posameznih vrstah davka. Breme splošne pri-dobnine se je podvojilo. Zbornično prizadevanje gre za tem, da se v zakonu dosežejio ohčšave in da se v praksi upoštevajo slabe pAslovne razmere. Lani je znašal v dravski banovini donos zemljiškega davka 38.8 nrildjona Din (leta 1928, 37.1), donos hišnega davka 16.5 (17.8), pridsbnme 36.3 (4.6). družbenega davka 13S (26.6) rentnega davka 1.8 (0.3), dohodnine 0 (13.1), davka na poslovni promet 47J (35.7), invalidskega davka 0 (16.5) in vojaške koinorske doklade 0 (8.2) rnitejorai Din. Najbolj pa je potrebno, da se ustalilo razmere pri naših samoupravnih financah- ki zahtevajo ed gospodarstva vedno večje d -hodke.V letu 1929, se je predpis samoupravnih doklad (brez banovinskih) povečal za 30 odst. In $lcer ed 35.5 milijona Din v letu 1928. na 45.9 milijona v letif 1929. Tempo naraščanja samoupravnih bremen se v tekočem letu ni zmanjšal in je stabilizacija samoupravnih proarčunov postala izredno nujna stvar, zlasti če hočemo ohraniti gospodarstvu pravilno ravnovesje in mu varovati one mšnimalne rezerve, ki se potrebne za obnovo in izpolnitev gospodarskih naprav. Zbornica v polra meri ceni napore samouprav, da v čim krajšem času poplavijo zamujeno, vendar se mora vse to kre-r tat; v realnem okvirju gospodarske konjunkture. 1= Povišanje produkcije v Fordovi tvori niči letal. Iz Detroita nam poročajo, da je tamošnja Fordova tvornica letal razširila delovni čas na 24 ur dnevno. Dela se noč in dan, da more podjetje pravočasno za« dostiti naročilom, ki so prišla v zadnjem času. Povečanje produkcije se smatra kot neposredna posledica nenadnega uspeha, ki ga je doseglo veliko Fordovo letalo s tem, da je postavilo nov rekord brzine. Šefu pi» lotu družbe Ford Motor Company g. He« rovu Maningu ie kakor znano uspelo, da je" pri obremenitvi od 3000 kg 29. septem« bra t 1. s trimotornim letalom dosegel br« zino od 264 km na uro. To letalo ima vse pogoje, da doseže to brzino. Skoro vse ameriške zračne proge, na katerih so za« stopana ta tromotorna letala. UDorabljajo to posebno opremo za svoja letala. Z raz« 5:rjeniem delovnega časa so bili nabavHe« ni tudi novi produkcijski stroji. 1772 BORZE 30. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. Tečaji deviz s« osta« li v glavnem nespremenjeni, le deviza Trst se je okrepila Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala nespremenjeno za kaso po 425—425.50 m za marc po 417.50, investicijsko posojilo pa je bilo za« kl iučeno po 85.50—86. BI sirova posojila so nekoliko popustila in je pr'šlo do preme« ta le v 7 odstotnem po 79 in 78 75._Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki v .Tugobanki po 78.50, v Zemaljski banki po 129. v Šečeran' po 288—290. v Tvornica vagonov po 110. v L'n'onu Osijek po 90— 95 in v Slavoniji po 200. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.75, Berlo 13.445 _ 13.475 (13.46). Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.8822, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 793.03 — 796.03 (794.53). London 274.52, Newyork 56.40, Pariz 221.08 — 223.08 (222.08), Praga 167.06 — 167.86 (167.46), Trst 294.8972 — 296.8972 (295.8972). Zagreb. Amsterdam 22.7195-22.7795, Dunaj 793 03—796.03, Berlin 13.4450-13.4750, Bruselj ' 789.87, Budimpešta 986.72-988.72, London 274.12-274.92, Milan 294.80-296.80, Newvork ček 56.30—36.50, Pariz 221.08 do 223.08, Praga 167.06—167.86, Curih 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1260, Pariz 20.26. London 25.0450, Newvork 515.55, Bruselj 72.05, Milan 27.—, Madrid 54.75. Amsterdam 207.65, Berlin 122.82, Dunaj 72.60, šofiia 3.73. Praga 15.30, Varšava 57.75, Budimpešta 90.2250, Bukarešta 3.06. Efekti. Vojna škoda aranžma 4'io den., Kasa — 426.5, za februar 418 bL, za marc 417.5 — 418, investicijsko So.5 — 86.5, agrarne 50 — 52, 8% Blair 91.25 — 92, 7?c Blair 78.75 — 79.3, i% Drž. h i pot. banka 79.625 — 80, 6?S beg-luške 67 — 68; bančne vrednote: Praštediona 945 den., Jueo 78 — 79, Union 190 den., Kreditna Zagreb 120 — 121, Ljubljanska kreditna 125, Narodna 8120, Srpska 191 do 191.5, Zemaljska 128 — 129; industrijske vrednote: Našička 970 bL, Slavonija 200 do 202, Gutmann 130 - 137, Drava 235 - 236, Sede rana 288 — 291, Brod vagon 110 — 120, Union Osijek 90 — 95, Vevče 128 den., Du-brovačka 350 — 370. Jadranska 530 den.. Trbovlje 356 — 363. Zagreb. Državne vrednote: ranima 425 den., kasa 425.5 TO JE ORIGINALNA .FARINA GEGENiiBER" KI JE PRIDOBILA SVETOVNI SLOVES KOLONJSK1 VODI TEB JO POZNAVALCI Ze več -\OT ««o let CENIJO IN RADI IMAJO. PAZITE NA RDEČO ZAŠČITNO ZNAMKO Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in par-fumerljah. Glavni depo za Jugoslavijo: LUXOL, VELIKI BEČKEBEK * Beograd. Vojna škoda 425 — 425.5 zakli., 7% Blair 79.75 zaklj., 7% Drl hipot banka 91.75 zaklj. Blagovna tržišča «rro -f- Ljubljanska borza (30. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen bil 1 vagon koruze. — Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski voznini. plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 205—207.5, srbo-branska. 79/80 kg m gornjfbaška, 79/80 kg po 200—202.5, baranjska. 79/80 kg po IS5 do 187.5, baška. okolica Soinbor, 79 kg po 177.5—180; ječmen: baški, ozimni, 65/66 ivg po 155—157.5; oves: baranjski (pri navadni voznini) po 195—197.5; koruza: baška, stara po 150—152.5. baška, nova. umetno sušena po 142.5—145. pri navadni voznini po 147.5 do 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140—142.5; moka: banaška >0« po 340—345. -f Novosadska blagovna borza (30. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 4 vagone otrobov. Pšenica; baška, 78/80 kg, okolica Novi Sad 145 — 150; baška, potiska, šlep, 79/80 kg 150 — 155; gornjebanaška, 79/SO kg 145 — 147.5; juž-nobanaška, 79/80 140 — 142.5; sremska, 78 kg 132.5 - 135; slavonska, 78 kg 1S0 do 135. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.5 — 112.5. Ores: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška in sremska stara 95 — 100; nova 72.5 — 77.5; za januar 77.5 do SO; za marc • april 90 — 92.5; sremska. umetno sušena 90—82.5. Moka; baška »Og< in vOggc 240—260; >2« 210—230; »o< 185 do 195; 5>6i 155—165: s-7« 107.50—115; >8« 82.50—87.50. Otrobi: baški 82.50—87.50; sremski, slavonski 77 50—82.50. — Somobrska blagovna borza (30. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 194 vagonov. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 150 do 15o; okolica Sombor, 78 kg 137.5—142.5, gornjebaška, 79/80 kg 150—155; sremska. 7S/79 kg 132.5—137.5; banaška Bega, 79 kg 145—150. Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška, nova 72.5—77.5; za januar 75—80; umetno sušena 90—95. Oves; baški in sremski 135—140. Moka: baška -0°s in >Ogg« 235—240; >2« 205—215; 175—185 ; 6« 150—160; >7« 100—110. -f- Budimpeštanska terminska borza (30. t m.). Tendenca slabša, promet majhen. — Pšenica: za marc 14.56—14.57, za maj 14.90 do 14.91; rt: za marc 9.70—9.71; koruza: za maj 12.39—12.40, tranzitna za maj 12.20. Radijska oddajna postaja LJUBLJANA RADIO kot si ga želite namreč VISOK v kvaliteti in NIZEK v ceni. Naša reklamna prodaja, ld traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: (00 300 ZOO 100 » tektorsklh aparatov, kompletnih z vsem! potrebščinami, k! so sa poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Dtn 45. "I elektronskih aparatov, kompletnih s elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100 ter osemkratne plačilo po Din 75. 3 elektronskih aparatov »Ftelnartz«, kompletnih r elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180. elektronskih aparatov »Relnartz« z visokofrekvenčno elektronko s zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah. anodno baterijo 120 Volt, tzbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom na naplačilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280. Poslužlte se ugodne prilike ter si naročite takoj Vač aparat: RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA. Miklošičeva 5. MARIBOR, Aleksandrova 4. SREČNO NOVO LETO želim cenjenim damam ter se priporočam še za nadaljnjo naklonjenost. —r- Izvršujem najmodernejše steznike po najnovejših krojih, ki naredijo damo lepo in vitko. IZDELOVANJE STEZNIKOV. A. HUTTER, Tavčarjeva 11-11. Angleški korespondent jugoslovenski državljan, S trgevsko izobrazbo, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi se išče zfk organizacijo iu korespondenco Mesto je stalno v Liiib'-' —i. Pismene obširne ponudbe pod »First class« na oglasni oddelek »Jutra«. l$624 Iz življenja in sveta Indijska podkralja Levo: Dosedanji podkralj lord Irwin. Desno: Lord Willingdon, generalni gubernator Kanade, ki je za dobo 1931 do 1936 imenovan za indijskega podkralja. Jezero smrti V severnem delu angleške Jugo-za-padne Atrike je več nego 150.0UU kvadratnih kilometrov š- skoraj neraziskanega ozemlja in v njegovem osrčju se razprostira eden najskrivnostnejšib in najgrozotnejših delov naše zemlje. To je blatno jezero Etoša Ran, 180 km dolga, 80 km široka močvara. ki bo menda edino naravno živalsko grobišče, kar jih /ianes poznamo. Če se ponoči bližaš od severovzhoda temu kraju, se ti nudi strahoten pogled. Na tisoče zbledelih živalskih okostnjakov se blišči v mesečini in zdi se ti, kakor da še v smrti niso našli miru. Nešteto jih je namreč še vedno v isti nasilno skrivljeni legi. ki jo je zavzela žival v zadnjem obupnem naporu, da bi se rešila iz smrtonosne blatne pasti. Vse vrste afriškega živalstva so tu zbrane v obliki okostnjakov, nepozaben vtis na naoravi nate okostnjak ogromnega slona, ki se je bil že skoraj izmotal iz varljivih blatnih tal. a je obstal končno onemogel tik pred pomolom trdne zemlje, ki moli v iezero. Ta slon je imel največje in aj-krasnejše okle. ki si jih moreš misliti, a domačinov ne soraviš za nobeno nagrado na svetu, da bi Šli ponje. In pn tem se ne bojp Mata. term'«* burila in \-seh zlobnih duhov, ki obljudujejo do niihovem mneniu nr»kWi krai S'cer pa hrani Etoša Ran še mnogo drugih skrivnosti. Njegova zapadna stran j? gorata in preko teh enr so potovali Bu- ri v šestem desetletju prejšnjega stoletja s svojimi velikimi, pokritimi vozovi. Na stotine teh vozov je zašlo na tem pohodu proti jugu s poti in izginilo v Ranu z vsem živim, kar je bilo na njih. Neuspeh moderne polici je Pred nekoliki- dnevi so zločinci ugrabili dete nekega newyorškega bogataša. Dan po ugrabitvi so ožalošč-e-ni roditelji prejeli kletko z dvema goloboma in pismo, ki je naročalo očetu, naj goloboma pritrdi na perutnice bankovec za 1000 dolarjev in naj ju izpusti. Oče se je obrnii na policijo, ki je sklenila, da bc z letali sledila goloboma in tako našla razbojnike Štiri policijska letala so se dvignila v zrak, nakar so izpustili oba goloba. Letalci so se pognali za obema goloboma, toda pri nekem pokopališču se je eden izmed njiju neopazno izgubil med spomeniki, kapelicami in cipresami. Zdaj so vsi štirje letalci zasledovali drugega goloba, toda ta be ie pridružil večji jati golobov in ko so je jata razpršila, policijski letalci niso vedeli, kateri je njihov ptič in so morali opustiti zasledovanje. Zadevo je dobila sedaj pehotna policija ki se nadeja, da bo bolje opravila svoj posel. Barcelona si le izvolila svofo kraliico Navzlic nevarnemu republikanskemu ozračju, ki teži nad Španijo, si je Barcelona te dni izvolila novo kraljico, gdč. Terezijo Vir- gilijevo. Sicer ji je bila krona priznana samo zaradi njene lepote in vladala bo samo v področju lepote, a kraljica je vendarle in že zaradi svojega naslova v opreki s sedanjim položajem v Španiji in obenem nov dokaz, da so ljudje v vsakem času sposobni največjih protislovij. Bolni in slabotni, obesite se! Nemški narodnosocia'.istični »pisatelje Ernst Manr» je izdal spis »Morala« moči«, ki kaže v prav zgoščeni obliki vso brezmejno posurovelost v krogih nekdanjih nemških vojnih priga-njačev in sedanjih sledileev Hitlerjevega socialnega in političnega evangelija. V tem spisu bereš med drugim sledeče stavke: »Za samomor je potrebna neka stopnja poguma in volje, ki večini bolnikov nedostaja Tudi tisti, ki si je s svojo hrabrostjo v boju za splošno dobrobit pridobi, kakšno težko poškodbo ali bolezen nima pravice, da bi bi', soljudem kot pohabljenec ali bolnik v breme Če je bil dovoli pogumen, da je v boju žrtvoval svoje zdravje, naj bo še toliko pogumen da si sam skonča malovredni ostanek življenja Samomor je edino junaško iejanie, ki še ostane bolehnim in slabotnim In to je tudi njegova najsvetejša dolžnost napram sebi in soliudem Država naj skrbi strogo za uničevanje vseh slabotnih in bolehnih Z vsakoletnimi kontrolnimi shodi nai bi dala pregledati po najboljših zdravnikih zdravstveno stanie vsega liud*=tva holehne in slabotne naj bi izločila in pokončala .« Bolehni na možganih, kakršni so Ernsti Manni. bi morali vsekakor med prvimi na izločitveni pregled. CBAMOFOMI in gramofonske ploSče •nonocoRD najcenejše — zato najprimernejše darilo za Novo leto! Velik repertoar. SLOVENSKI HCPLETL Na ugodne obroke pri ELKKTROFOK8KI DRI/BI 17119 » O. *. Mnbliann. Aleksandrov« 7. i: 5. januarja Meteor požigalec Farmar Russel Snyder iz Carlisla v Pensilvaniji (Zediniene države) je stal pred svojo hišo in zamišljeno gledal v njeno pročelje Hipoma je šinila z neba v streho žareča krotria in nekoliko minut pozneje je bilo vse v ognju. Čisto stvarno je to. kar priooveduje Snyder. seveda mogoče — tako pravijo znanstveniki, ki jih je kot strokovnjake zaslišala zavarovalnica, od katere je Snyder zahteval povračilo škode. Toda ta požar zaradi meteorja bi bil prvi svoje vrste v zgodovini zavarovanja in tako je umljivo. da se zavarovalnica brani kar tako 'izplačati zahtevano vsoto Sodniki pa so se postavili na stališče, da te Snvderjevo pripovedovanje čisto verjetno in ia gre farmarju zavarovalnina kakor vsem. tci jim pogorijo posestva po krivdi zunanjih člnitelipv Če na meni zavarovalnica drugače, naj si najame trop delavcev in strokovniakov da bi prekopal' pogorišče in ugotovili ali ie ki« kakšna sled za meteoriem ali je ni. Ker bi pa takšno poizvedovanje sta'o kun denar-ia in bi morala zavarovalnica v nozitiv-nem primeru plačat5 dolžno v«o+.> in še te stroške, se bo po vse? priliki !e odločila za iznlačHo zavarovalnine brez nadalinjih komedij. Poljub ne spada med zakonske dolžnosti Na nedavni pravdi za ločitev zakona v Ameriki so sodniki zavrnili toži-telja, nekega zakonskega moža. ker je navedel kot razlog za ločitev to. da mu žena že ver let odreka poljub Sodi šče je navedlo v svoji utemeljitvi, da je povsem osnovana žeeina izjava, da je poljubovame nehigienično. pa če prav je lo njesb naziranje nekoliko ekstremno V ostalem pa je proti po ljubovanju še toliko splošnih razlogov da se mož nikakor ne sme čutiti oseb no užaljenega, če mu žena poljuba ne dovoli, najmanj pa, da bi hotel zaradi takšne malenkosti izzvati kar ločitev Mož je sodbo sprejel, deial pa je. da si bo poljube že znal priskrbeti kje drugje, saj so res malenkost, žena pa naj potem gleda. _ napredek v medicin? Pri bolečinah v sklepih in udih kakor pri prehladu iemlieio mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in oredstavlia novost in napredek v zdravljenju. Togal je preizku Sen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu. protinu. tshijasu. hripi. živčnih bolečinah ln glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec. srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more najhitreje dobaviti. 17130 Spominjajte se slenih! Silvestrova noč Liverpool. Iz predmestne krčme se razlega vesela mornarska pesem. Silvestrova noč Mornarji — trideset zagorelih obrazov. trideset suhih, mišičastih teles, trideset preprostih duš, hrepenečih po domu ... Med njimi Janez. Pijejo — pojejo. V vinu utapljajo žalost; misli se neprestano vračajo k da-.jnemu domu, ženi, otroku, materi, sestri, ljubici. Janez ne more skriti svoje žalosti. Pije, neprestano pije in sanja. Glavo si podpira z dlanmi in grenko mu je pri srca. Silvestrova noč. Pred očmi mu vstajajo spomini iz prejšnjih let. Takrat je bil še doma pri ženi, pri vroče ljubljenem otroku Lepo jim je bilo takrat V toplo zakurjeni sobi je prijetno dišalo po poticah in po vinu; žena je žarela od veselja in sreče; mladi Nino je skakal kot brezskrbna ptička in on jima je pripovedoval o širnem morju. Pravil jima je kako je morje dobro, , mirno, zagonetno in g.oboko; da se pa tudi včasi razsrdi in da je takrat straš- no. Poslušala sta ga z ubrano pobož-nostjo in Nino je veselo ploskal z ročicami in obetal, da pojde. ko bo velik, tudi on na morje — pa prav zares! Tako so veselo pričakali Novo leto in ko je odbila dvanajsta ura, so prisrčno čestitali drug drugemu, se objeli in poljubili. Takrat jim je bilo res lepo. Nedavno tega pa je Nino obolel Žena mu je pisala, da je dobil pljučnico. Saj ni bilo nič hudega, on se ni raz-barjal zaradi tega, ali žal mu je bilo nedolžnega otroka, ki je trpel. Vidi ga v mislih, kako leži nepremično v beli posteljici Lička so vroča in očke se mrzlično svetijo Pri njegovem zglavju pa s,.oni vsa v skrbeh zlata mamica in gotovo bo prav kmalu vse dobro. Ženino pismo pripoveduje o otrokovi bolezni Da v vročici kliče očeta in govori samo o morju in o ladjah. Ubogi nedolžni angelček! Bog ve, kaj delata nocoj, sama — brez njega Morda je malemu že odleglo Okreval je Gotovo mislita nanj. mogoče molita zanj. ki je tako daleč! Prijatelj'ga strese m predrami: »Na. Janez, kaj pa sanjaš? Pij, prijatelj, pij, vino je dobro zdravi'.o!« In Janez pije, pije. Vino je močno prične žrebanje v L razreda državne razredne loterije« Bodite do tja vsi v posesti srečke! Brez srečke ni blagostanja, ni sreče! Srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« in v ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. t, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19. Šport Program bližnjih zimsko - športnih prireditev a) Smuške tekme j. januarja: Mladinska tekma 6 in 10 km v Ljubljani, riredi SK Ilirija. 4. jan.: Medkl. skakalna tekma z ino» zc. -sl mi Sosti na Bledu, priredi S.%. Bled. — Mr 1 bska tekma za prvenstvo Med« vednice na 18 km, priredi HPD Zagreb. 6. januarja: Medklubska vztrajnostna tekma na ^ -«.: Sm. ki. Bohinj. 11. januaria: Klubski dan. prireditve raz« nib klubov z' klubska -rvenstva. — Med« klul--'-^ «*-" tekmovanje na 30 km: Runolist Zagreb. b) Smuški tečaji 2. do 10. januarja pri Sv. Janezu v Bohu ju: tečaj SPD, vodi savezni nastavnik Jan. Kveder. V Kranjski gori. tečaj pod vod« stvom sa veznega nastavnika H. Sirci ia. 3. do 10. januarja v Boh. Bistrici: priredi« telj Sm ki. Bohinj, tečaj vodi Tomaž Go« dec V Kranjsk- gori: prireditelj Tujsko« prom. dr. v Kr gori, vodi Peter Klofutar. Na Pohorju pri koči na Pesku: prireditelj Mariborski sm. klub. Za vse tečaje ni nobene predhodne pri« jave. amnak je mogoča prijava istočasno z vstopom v tečaj. 30. decembra se je vreme obrnilo tn se« daj po vsej Sloveniji sneži, tako da bo smuka ufodna brez izjeme povsod. — V nedeljo. 28. decembra se je ob številni ude« iežbi vršila prva večja prireditev, smuški tek podružnice SPD v Kranjski gori na 15 kilometrov, kjer so bili doseženi prav po« voljni rezultati. — Med katoliškim* praz« n.d so se vršili po vseh smuških centr h š*—'il. . tečaji, ki so s svojo veliko udelež« bo pokazali vedno večje zanimanje za smu« ški sjjort. Predvsem koče na Pohorju so bile prenapolnjene športnikov in turistov. — JZSS. Radio Smuške prireditve v Kranjski gori. 1. ja« nuarja: propagandno smuško skakanje na skakalnici v ..r. gori. popoldne ob 14. uri; — 4. januarja: propagandni skijoring ob 13. uri z Kranjske gore v Rateče — držav« n- meja. trije .i na Din 10. — Zvečer ob 19.30 uri smučarski nabavni večer s plesom v hotelu »Razor«. — 6. januarja: izlet smu« čarj». in saciHače — sedlo Vršič; c od ob 9. uri d»p„ -*ne. — 11. januarja: klubski dan, priredi-v 1 lubske tekme za seniorje. juniorj-. za šolsko mladino in za dame. — 18. januarja: dopoldne patrolni tek (po 4 tekme : skupaj), popoldne propagandni skijoring iz Kranjske gore v Gozd (pri« j nina 10 D >. — 25. januarja: inedklub« ska smuška tekma. Vremens..„ poročilo iz Kranjske gore. T-mpe -tura: —3, jasno, mimo. Kratka . "ufi sne i š* odovala. zato dobra •»muka. Skakalnica je v dobrem stenju. Zmska s.zija je sedaj na višku. Kurljive sobe o še na razpolago. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na Tuj.»pr. društvo. vr"' a te a v Bohinju. Glasom dogo« vorjenega razporeda tekem priredi Smuški klub Bohinj smuško tekmo na 30 km dne 6. uarja Start ob 7.30 v Boh. Bistrici, ter' Hj is*->tim. Prijavnino Din 10 sprejema klub. Prvo plasirani dobi praktično dar lo. naslednja ^va pa priznanice Žrebanje startnih števiiK m popis proge se vrsi v ob« £'. kem domu v Boh Bistrici ob 7. zjutraj. TVi,_.,Joj0 .o verific rani člani JZSS. — vt»hinj razpisuje tečaj za za« četnike, ki se bo vršil od 3. ianuarja do jt januar' vodstvom 0. Godca Toma« ža in g. inž. Sodje v Boh Bistrici. Prijav« nna 50 Dn, katero sprejema klub. St.no« v-nie in hrana od 50 do 70 Din dnevno Vrer~en 'sr.o p< očilo JZSS. Po stanju 29 ♦ »n • Vel. Planina, suh pršič, smuka ugod« na — Rateče: temo —3 C, sneg južen, »muka dobra. — Po stanju 30. t m.: Kranj> skr gora: 20 cm novega s .ega. sneži, smuka in 'edi z praznik dobri. — Bohinj: 20 centimetrov novega snega, položaj isti. — Pohor • —4 s:on:nj ^elzija, snega 60 cm. sneži, smuka dobra. — Nova vas pri Rakeku: .ando, po malem sneži suh prsic, s^vTstna. — JZSS. Izvleček iz programov Četrtek, 1. januarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: O zadnjih katastrofah v premogovnikih. — 10.45: Šah. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — lo: Kmečka žena. _ 15 30- Plošče. - 16: Hu-moristično čtivo (Milčinski). — 16.30: Godba na harmoniko. — 17: Veseloigra »Vozek. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Ha-way-jazz. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos programa iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Brna. — 19.15: Koncert združenih tamburaškib zborov. — 20: Koncert pevskega kvarteta. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22/20: Koncert na orgle. — BRNO 16: Orkestralen koncert — 18.15: Arije in pesmi. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Prenos orgelskega koncerta iz Prage. — Varšava 17.40: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Arije in pesmi. — 23: Godba za pies. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 1305: Koncert na dveh kiavirjih. — 16.30: Orkestralen koncert. — 19.40: Plošče. — 20.10: Zabaven dunajski večer. — 22.30: Godba za ples. BERLIN 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20: Verdijeva opera »Otbel-loc - Godba za ples. - LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert — 20.15: Prenos opere iz Stuttgarta. — Nočni koncert m ples. - MttHLACKER 16.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Koncert filharmo-ničnega orkestra. — 19: Klavirski koncert. — 20.15: Mozartova opera »Rop v Serajlut, — 22.35: Nočni koncert in plesi. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert opernega orkestra. — 17.10: Popoldanski koncert — 20.40: Koncert ciganske kapele. - 21.20: Klavirske tu violinske sonate. — Koncert radio-kvarteta. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začntek ob 20 Sreda, 31. ob 21.: Gospa mmistrtca. LjnasKa predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek, 1. jan. ob 15.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20 Mercadet Izven. Petek, 2. jan.: Zaprto. Sobota, 3. jan.: Glavni dobitek. E. Nedelja, 4. jan. ob 15.: Snegulčica in škratje Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ob 20. Konec poti. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ,„ , Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto (generalka). LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sreda, 31. ob 16.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek, 1. jan. ob 15.: Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Nikola Šubic Zrinjski. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek. 2. jan.: Zaprto. Sobota, 3. jan.: Zaprto (generalka). Nedelja, 4. jan. ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. \Verther. Premijera. Izven. Ponedeljek, 5.: Baletni večer Olge Solovie-ve. Izven. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER, ZaMek ob 20 Četrtek. L jan.: Prostozidarji Premijera. Sobota. 3. jan.: Prostozidarji. Nedelja. 4. ian.: Prostozidarji. MARIBORSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20. Sreda, 31.: Zaprto. Četrtek. 1. januarja ob 15.: Prodana nove-sta. Kuponi. — Ob 20.: Grof Luksem-burški. Kuponu PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. jan.: Življenje je lepo. Go» stovanje mariborskega gledališča. in kmalu je vsem bolj veselo; še krčma je videti bolj prijazna in domača. Proti jutru so že vsi pijani. Nekateri smrče pod mizami, drugi gledajo topo predse z neumnim smehljajem okoli ust, tretji silijo v debelo krčmarico Nihče ne opazi, kdaj se je Janez odstranil. Zašel je mednje le iz tovarištva ne iz potrebe; mislil je neprestano le na dom, ženo, otroka ... Stopi na cesto. Ostri nočni zrak mu povzroči skoro omotico Nasloni se na zid in zapre oči. Nešteto pisanih kolobarjev se vrti v krogu. »Tako, saj ne bo nič hudega, vino ... preveč sem ga pil Nisem ga navajen, zato mi gre v g.avo!« Napravi nekaj korakov. Noge mu omahujejo in kolena se mu tresejo. Čudno, pomisli, kako sem slab. Hiti, da bi bil prejfna ladji. Rad bi pogledal, ali je vse v redu in potem še malo podrenial pred odhodom Tako zelo slabega se čuti; po vsem telesu se trese, kakor da bi imel mrzlico, in po čelu je ves poten Megli se mu pred očmi in v ušesih mu neprestano brni. Z negotovimi koraki stopa da'.je. V ozadju se že črtajo neodločni obrisi ladje. Hodi po čisto ozki stezi, kjer vo- dijo tudi tračnice v pristanišča Na levi strani je cesta ostro odsekana in morje se divje zaganja ob gladkem kamnu. Samo kak meter proste poti ma je na razpolago in trenutek ga zaskrbi, da ne bi mogoče prisopihal vlak — on bi se že umaknil — ali ko mu je tako čudno danes, res sitna stvari In pospeši korake Daleč tam za obzorjem se že dela dan. Pred njim leži morje kakor ogromna svinčena plošča; nad morjem pa se polagoma dviga v zrak tanka, bela meglica. Po cesti je vse tiho. Le tu pa tam čuje vpitje ponočnjaka, ki se nerodno maje proti domu. Misli mu neprestano ruvajo po možganih. Dom, žena. otrok ... kakor v krogu se vrtijo vedno na oko1.! in mu ne dajo miru. Otrok, da. njegov ponos, njegov up. njegovo življenje, njegovo vse Kako ljubka pisemca mu je že pisal; kmalu bo velik — cel fant, pogumen, zdrav in vesel. Mogoče bo danes vendar že spet do bil pisemce, eno tistih dragih pisemc, nad katerimi se zjoče od veselja in lju bežni. . _ Domišljija mu slika zlatolaso sinc- kovo glavico in globoke, temne oči. Ves srečen je in kakor iz uma steza roke, da bi pobožal otroka po žametnih '.ičkih. in ne čuje sopihanja črne pošasti. ne ostrih žvižgov siren. Kot zamaknjen hiti dalje; pred seboj vidi le nedolžnega angela, ki ga vabi in kliče Smeje se mu in izmika. Zdi se mu, da ga že drži .. pa se mu izmuzne iz rok kakor zlata ribica. Janez je ves upehan V glavi ma bobni in tolče, zato ne čuje ropotanja koles, ki so mu že čisto blizu. V trenutku, ko se zave, se mu zdajci zazdi, da mu nekdo sope prav za ušesi. Sunkoma se obrne Dvoje pošastnih, svetlih oči zre sre- po vanj. Hoče se umakniti — prepozno! Nečloveški krik, nato ... smrtna tišina ... Prav tisti dan je prišel za Janeza kratek brzojav*. Nino umrl — pridi!... Ako želiš Imeti lepe knfi«e. pristopi k Vodnikovi dražbi \ / Zane Grey Bo zadiije^a moža Roman »Ana, daj mi kako svojo obleko — in čepico — brž,« je rekel Jean in se šiloma iztrgal iz svoje brezčutnosti. »Preoblecem se m stečem tja; nemara se mi posreči.« »Ne!« je srdito kriknil oče in temni obraz mu je vzplamenel. »Guy in Jacobs sta mrtva. Ne moremo jima več pomagati.« »Tedaj pojdem jaz!« je z zvonkim glasom zaklicala Ester. »Ne sama!« se je takoj oglasila Jacobsova žena in nehote ponovila besede, ki jih je bil izrekel njen mož. »Tukaj ostaneta!« je hripavo zavpil Gaston Isbel. »Jaz pojdem.« Ester ga je pogledala. »Ne morete mi braniti. Moj tnož je mrtev. Nihče mi nima pravice ukazovati. Venkaj pojdem, da preženem svinje in ga pokopljem.« ^ »Ester, za Boga, poslušaj me,« je odvrnil Isbel. »Ce se pokazeta zunaj, vaju bodo Jorthovi ljudje ubili.« »Naj bodo še taki lopovi — ni ga belca, ki bi mogel tako podlo ravnati.« . Vsi so ji prigovarjali, naj opusti svoj namen, a zaman. Pahnila jih je od sebe in stekla skozi kuhinjo iz hiše;. Jacobsova žena je šla ?.a njo. Jean je stopil k oknu in videl ženski, kako sta planili na cesto. Čakal je, kdaj bo počil kak strel. A s strani oblegalcev m bilo slišati drugega kakor glasen groliot. Ob tem osornem grohotu je napetost v Jeanovih prsih ponehala. Morda pa Jorthovci vendar niso bili tako črni, kakor jih je bil oče naslikal. Ženski sta stopili v odprto lopo in se vrnili vsaka s svojo lopato in motiko. ___________________■ (Dobra CvaKteta - pc cen« btajot 'rodamo po reklamnih cenah: 8 komadov rjnh (plaht) sa posteljo, sarobljenih, Hrfna 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Dm 575.— za 6 kosov! Ostanke (Reste) Izključno češkega tekstilnega Maga in to: 20 m raznega pravega češkega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din. 20 m raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka Itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina eca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—. Zahtevajte posebne ponudbe. Prepričajte se o solidnostj našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO. Po poštnem povzetju pošilja češki trgovali muze): RouMSek 1 drog Sarajevo. 17751 »Podvizati se morkta,« se je iztrgalo Oastomt Isbehi. Jean je pogledal ha pašnik in spoznal, kaj je hotel oče reči. Vodnik črede je bil očividno že zaduhal trupli; prav ta mah jih je tudi zagledal in se spustil v dir. »Teci, Ester, teci!« je na vso moč zakričal Jean. Ta klic je izpodbodel ženski, da sta jela hitreje teči. Jean je nekajkrat ustrelil. Merjasec je bil dospel.1 do Guyevega trupla. Jeano-vi streli ga niso plašili. Vse svinje.-so J?!le med tein dobile duh in so klobuštrale za vodnikom. Ester in njena tovarišica sia izginili za neko stajo. Njuni glasni, rezki kriki se imeli čudno pošasten zvok. Merjasec je vzdignil svoj dolgi rrjec,- še ozrl in se obrnil. Druge svinje so se bile uftavile. Nato so se tudi one obrnile in zbežale. V koči in tudi zunaj, povsod, koder so bili skriti Jorthovi ljudje, je nastala globoka tišina. Oči vidno.so "se vsi pogledi upirali v hrabri ženski. Z lopatama sta vzdigovali; rušo in izkopali gro-b za Guya Isbela. Namestu mrtvaškega prta je vzela Ester svoj šal. Ko sta ga pokopali, sta hiteli k Jacobsu. ki je lež$l nekaj korakov dalje, in sta tudi njemu napravili grob. Jacobsova žena je slekla svoje vrhnje krilo, da je zavila mrtvega moža vanj. Nato sta ga z velikim trudom vzdignili in spustili v jamo. Jacobs je bil težak mož. Ko je bil grob zasut, je vdova pokleknila. Ester se je vrnila k Guyevemu grobu. Toda ona je ostala pokoncn in nič ni bilo videti, da bi molila. Tragičen je bii pogled na to žensko, ki je bila izgubila v krvavi Arizoni očeta, mater, sestro, brata in zdaj še moža. Dejanje in ravnanje žena obeh umorjencev sta bili najbrže osramotili Jortha in njegove pristaše; niti- enega strela niso sprožili in niti enega znamenja niso dali, da šo blizu. Tudi v notranjosti koče je bilo vse tiho. Jeanu so se skalile oči, tako da si jih je moral neprestano brisati. Stari Isbel se niti ni trudil, da bi skril svoje solze. JJICdLaliU Ulioail* ULau lOVVI JV uin u, v, UMI., Mi ouicu, | ouuiljvtil w K'""" ~- Blaisdell je kimal s kosmato glavo in težko požiral. Ženske so se- I boj — moža proti možu!« dele in strmele tja v en dan. Otroci so v širokooki prepadenost! gledali zdaj tega, zdaj onega izmed odraslih. »Aha, vračate se,« je z brezmejnim olajšanjem rekel Isbel. »In — Bog mi bodi milostljiv — Jorth jima je dal, da sta pokopali mrliča!« To dejstvo se je zazdelo Gasfonu Isbelu do nezaslišano«« čudno. Ko sta ženski stopili v kočo, je starec s potrtim glasom dejal: »Vesel sem... In najbrže ni bilo prav, da sem vama branil... in Jorthu sem dela! krivico, ko sem tako mislil o njem.« Nihče mu ni utegnil odgovoriti, zakaj Jo rthova tolpa, kakor da bi hotela dohiteti zamujeni čas in dati duška svoji jezni osramoče-nosti, je s tako trdovratno in divjo salvo obnovila napad, da branilci sploh niso prišli do strela. Vsi so morali poleči na tla, tik ob spodnji hlod, da jih ni zadelo. Kakor toča so se usipale svinčenke skozi okna. Vsa ilovica med spodnjimi hlodi je bila že razstreljena. To obstreljevanje je trajalo delj nego uro; potem je streljanje počasi ponehalo, najprej na eni in nato na drugi strani. »Aha! Stavim, da so postrelili svoje naboje,« je rekel Gaston Isbel. »To je težko reči,« je odvrnil Blaisdell, »a popokali so jih vražje dosbi.« »Cugte!« je zdajci zaklical Jean. »Nekdo kliče.« »Hej, Isbel!« je vpil glasen, hripav glas. »Pošlšite svoje ženske, da se bodo borile namestu vas.« Gaston Isbel je poskočil in obraz mu je prebledel. Jean tli potreboval nikakega drugega dokaza, da je bil tisti posmehljivi glas — glas starega Jortha. Rančar se je ves vzravnal in z drznim pre-ziranjem smrti planil k oknu. »Jorth,« je zarjovel, »pozovem te na Galoše in snežni cevi}? a znamko »TKKTOKN* TRETORN so nenadkrfljlvi r pogledu trpežnostl In elegance. Kupujte samo vrhnje In snežne Čevlje »TRETORN«, ker so tt kot Je dosedaj dokazano^ najboljši. n OTVORITEV RESTAVRACIJE Naznanjam cenjenemu občinstvu, da OTVORIM z novim letom 1931 restavracijo na Količevem pri Domžalah Obenem telita veselo ln srečno novo'leto I Se priporočam IVANKA JERMAN. 3 78S9 llillll imiaiiaN« Vsakovrstno lOGAN POHIŠTVO [LIANA UUB za opremo stanovanj In pisarn Dunajska cesta 17 nove GOSTILNE pri.Sv. Martinu prt Vurbergu. Podpisana vljudno naznanjata slavnemu občinstvu, da otvorita v nedeljo, dne 4. januarja, gostilno v svoji novi hiši. Na razpolago bodo vedno topla in mrzla jedila kakor tudi prvovrstna vina iz raznih krajev. 18634 Za obilen obisk ee priporočata: Janko In Olga Kostajnšek. Pozor! Pozor! perzijskih, pirotskih, plišastih in vseh drugih vrst, se nahaja največja zaloga pri tvrdki »TEHERAN" Sv. Petra cesta 44, Vsaki dan so na ogled brezobvezno. Cena istim se je znižala za 30 odstotkov Se najtopteje priporoča. U'>*fnr>ega oavsstila Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in mancem pretresujočo vest, da. je naš iskreno ljubljeni soprog, ozu roma oče ki stari oče gospod Iv an inšpektor državnih železnic v pokoju 73. letu svoje dobe nenadoma v torek 30. decembra 1930 ob pol 7. v in Bogu vdano premniul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vTŠil v četrtek 1. januarja 1930 ob 15. iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Sveta masi zaclušnica bo darovana dne 2. januarja ob 7. v župni cerkvi pri Sv. Magdaleni. Maribor, 30. decembra 1930. Karolina Verstovšek, soproga: Marija Veršee, sestra: Ljudmila, Mira, Hedi in Franc, otroci; dr. Teo Vodušek, zet; Marija Verstovšek, roj. Steglič, sinaha ter vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Mariboru LISTIH Pravkar ie nrišei Iz Ansrfiie Llster Vam reže krmo, mlati in melje žito, zaga rravkar je pnsel iz Anglije ij*!»,-c«rdrva črpa V0d0i dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka, vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V služIli je zvest, vztrajen in dela neprestan no pri največjem naporu vsaj 20 let. Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo.. Zadovoljuje se s trdim ležiščem kjerkoli in ne rabi več kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastonj in se Vam tisočkrat izplača. Lister-motor« ta najcenejša delovna moč, je vedno na razpolago pri tvrdki FR. STUPICA, železnina in zaloga poljedelskih strolev v Ljubljani — Gosposvetska cesta itev. 1. 17894 in se Vam ponuja za hlapca! Neizmerno potrti In žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem In prijateljem, da je naš ljubi in dragi mož, predobri oče, stari oče, brat, stric, svak, gospod Jožef Mencinger upokojenec tovarne K. I. D. na Javorniku danes dne 30. decembra ob % na 5. uro popoldan, previden s tolažili svete vere, po kratki in mučni bolezni Bogu vdano zaspal v starosti 72 let. Pogreb predragega rajnika bo na Novega leta dan ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti na Slovenskem Javorniku (Na Senožeti) na farno pokopališče na Koroški Beli. Slov. Javornik, dne 30. decembra 1930. MARIJA MENCINGER, žena — AVGUST MENCINGER, geometer, sia — FRANC, ANTON, JANEZ, MENCINGER, bratje r- ROZI por. RINERHOFER, sestra — FINI MENCINGER, vnukinja, in ostalo sorodstvo. 18638 - - -j-:.. Prodiscenta za celoletno dobavo rezanega mehkega lesa ca. 3—4000 m8 letno v vseh dimenzijah paralelno blago, išče proti zelo ugodnim plačilnim pogojem solidna inozemska tvrdka. Ponudbe z navedbo najnižje cene franko meja ali vagon za I., H., HI. vrsto na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bančna garancija« INSERIRAJTE V »JUTRU" Umrl nam je naš ljubljeni dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Anton Ferant umetni in trgovski vrtnar previden s tolažili sv. vere. Pogreb našega ljubljenca se bo vrSil v četrtek, dne 1. januarja 1931 ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, dne 30. decembra 1930. Leopoldlna, soproga; Marica, Anica, Vladimir, Bogi-ca, Danica, Nevenka in Zdenka, otroci; Štefan, brat; Antonija, sestra, In vse ostalo sorodstvo. Mestni potreb« uvod Ot»4in» LjuMjana Iz službenih obiav Odobrena je poravnava v zadev? dolžni« ka Ivana B. Mally, trgovca v Tržiču, regi« strovanega pod firmo I. D. Mallv v Tržiču. Direkcija državnega rudnika Velenje raz* pisuje na dan 26. januarja ob 11. nabavo enega komada bliskovodne naprave *Ben» demann«. Pri okrajnem sodišču na Vranskem ba dre 9. januarja ob 10.30 dražba nepremič* nin, zemlj. knj. k. o. Podvin, vi. št. 81. 165, ter k. o. Polzela, vi. št. 410; cenilna vred« nost 2887.81 Din. najmanjši ponudek 1926 dinarjev. Mestno načelstvo Celje razpisuje I. javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem zemeljskih del in priprave planuma, pola« ganje robnikov, in naorave" drobnega gra« nitnega tlaka z zalivanjem stikov na Ka» pu,:nski in Razlagovi ulici ter Slomškovem trgu v '?elju, za L - je b 1 odobren proračun v "-kuonem znesku 1,139.000 Din. Licitacija se bo vršila v soboto 31. januarja ob 11. na mestnem načelstvu v Celju, »oba št. 6. Najboljši užitek za Novo leto je dobra kapljica pristnega dalmatinskega vina, ki ohrani v človeku humor in podaljša življenje. Takšna pristna kapljica se dobi edino-le pri tvrdki dalmatinskih vin LOZIČ & PADOVAN katera ima svoje skladišče za tranzit na Dunajski cesti št. 9 in točilnice: Operna klet, Gledališka ulica 2. Točilnica, Puharjeva ul. 1, Gostilna pri Univerzi, židovska ul. 4, Gostilna pri Dalmatincu, Šiška, Celovška ulica 65. Morske ribe. Dnevne pošiljke v večji izbiri. Cene zelo zmerne. OPERNA KLET vabi posebno cenjene goste na Novo leto dopoldne na čašico maraskina, konjaka me-dicinal, domače krofe itd. po stari zlati navadi brezplačno. Na Silvestrov večer vsi v gostilno Jadran, Sp. Šiška, Černetova 31, je domača zabava s nlesom, vstopnine prosto. — Točijo se pristna štajerska in dalmatinska vina. — Dobra Jom "a kuhinja. — Za obilen obisk se priporoča M. 1. Sušelj. 18637 HOLANDSKE LIKERJE , LA FILLETTE" si lahko vsa.k sam pripravi s poznanimi lj>landf»Eim: »La FUIette« ekstrakti. u tovarne Hollacrd. Vrucht isencefabriek flilversun." — Jena steklenici- J Din. Dobiva <( v vseb lekarnah io drogerijah ter boljših špecerijskih trsrcmnab. Po pošti razpošiljamo tacat za 84 Din Sortirano po želji po poteem povzetja franko »Fructa!« sadni sok! Zagreb, Senolna alica 32. Otvoritev visiotoča! Naznanjam vsem cenj. obiskovalcem vino toča, da otvorim s 1. januarje.ti 1931 na novega leta dan svoj lastni vinotoč v StreEški ulici št. 10 Zagotavljam, da bom točila prvovrstno belo in rumeno ljutomersko vino po 16 Din, rdeči dolenjski cviček iz dobro znane Gadove peči po 14 Din ter bel in črn dalma-tinec po 12 Din. Obiskovalci bodo postreženi z najboljšimi mrzlimi jedili iz svoje lastne kuhinje. Za prijazni obisk se priporočam ter želim srečno in veselo novo leto. Frančiška Jere, Streilška ulica 10. 18629 Pozor, zimskega športa - Pred nakupom zimsko športnih predmetov al oglejte veliko zalogo smučk navadnih kattor Hickory, vseh vrst vezav in palic, maže, drsalk ter vseh za zimski šport potrebnih predmetov f ■ orf tvrdldr J. GOREČ nasL AUERHAMMER-OGRIN družba z o. z. Miklošičeva cesta štev. 30. trgovina s Kolesi, Šivalnimi sfoji, avtomobilnim priborom pnevmatiko m zimsko športnima predmeti, kj;r se Vara nudi velika Izbira po najnižjih cenah. Smučarski klubi. Sokolska društva poseben popnst! 1738? CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ftfi-2__X* da 99 mM uVcfcr itocfi p« ptfus t>o./» aR GaŠee drujo informacije Cicecc me tnalih cjlasev naj prileii v sntun/eah a /Ij* micer tem be prejel odgovora t ^ L^HmV CENE MALIM OGLASOV: Ženitve tn dopisovanja ter oglasi trgov sk a ga n reklamnega značaja: vseka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbin za šifro 5 Din Vse pristojbine ie aposla-ti obenem 1 naročilom, sicer se o dasi ne priob-čniejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ftlahCovi madft ogCa&otr In druge informacije tiioče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah aJUTRA• v flovem mestu ln na Ljubljanska cesta it. 42 Pri kolodvoru it. 100 Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah. r<; e Služkinjo Ttščo spiosuega gospodinjstva, »prejme v siužbo Go B.-an v Južni Srbiji — na deželi, prednost imajo Pri-jr >rke. Ponudbe z opisom na naslov: Obk»kar Štefau, Bi-.'trenica — pošU Demir-Eaptja. 5i<65-l Mlajšo gospodično veščo nekoiiko nemščiue. sprejmem v knjižnico. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutrai pod »Knjižnica«. 54766 Mizar, vajenca eprejine Jože Zadnikar — Ljubljana VII, Verovškova ni'! ca 84. »5782-1 Pošteno dekle ■ daljšimi »pričevali. zmož-bo vseh gospodinjskih del to likanja, sprejmem v vilo k 2 osebama. Pisine X).\ ponudbe pod šifro »Zelo 6:i*a« na oglasni oddelek •jutra«. 54740-1 Učenca prstenih staršev, z dobro felii« izobrazbo. veščega in nemškega jezika, p.nrerme v trgovino Albin l^iaktr, Bled. 55768-1 Elektromonterja popolnoma samostojnega _ v p.-jsti gradnji vodov. hii-instalacij?:, previjanja motorjev itd., iščemo. Ponudbe na 0?!a3. oddelek ».litra« pod šifro »Popolno-jr i samostojen«. 55787-1 Čevljar, vajenca • hrano ia stanovanjem v sorejne Lenart Ferlan. B -ica o-b Savinji. 5474S-1 Kuharico perfektno in snažno, ilčeta jakonca brez otrok, proti dobri plači. Ponudbe na ©gias. iy1d"lek »Jutra« pod Bia-čbo »Srednjih let . 55806-1 Kontoristinjo unožno slov. in nemškega Jezika v govoru in pisavi, strojepisja, amerikansketra knjigovodstva it kartoteke Bprejmem takoj. Ponudbe as og'asni oddelek »Jutra« pud značko »Amarikansko knjigovodstvo«. 54614-1 Manufakturist 35—3n let itar. vešč slov. In nemškega jezika. doVr prodajalec * dobi takoj oa zneščenje. Ponudb? na ogl. o-Metek »Jutra« pod šifro »Mannfakturna trgovina«. 54613-1 Natakarico ki b: prevzela v lotovi ftra krajo ma.njš« restav racijo na račun, sprejmem takoj. Reflektira se samo jia skrajno »kromno in solidno osebo. — Dopise ns »Balkan«, Kranjska gora. 54612-1 Trgovski pomočnik mlajši, agilen strokovnjak, prikupljive zunanjosti, ki ima veselje do potovanja debi takoj službo v ve'e-trgovir.i kolonijainega bla-gTL Ponudhe do tO. janu srja 1931 na ogla«ni oddelek vjutra« pod »PHkagjiiv« 54610-1 Mlado dekle lepo ln spretno za vsa Hišna dela. ki Je marljiva, poštena, solidna ln urna. veščo tudi nemščine, sprejme manj ša boljša obitelj tel poseduje butet. Takojšnje ponudoe na: Josip Lu-ilč. Vlrje. Hrvatska. S4469—1 Gospodično ki obvlada nemščino, sprejmem kot pomoč v trgov;ni Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 53295 1 Gospodinjo 25—40 let staro, sodno ločeno, pridno, srednje po ita ve, t nekoliko gotovine sprejme Ivan Matičič. tvanie a«k> 2>i — Rakek 54618-1 spretni sobarici (Slovenki) ki sta ie sini bovali * večjih hotelih sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval na naslov »Grand hotel«, Cetinje. 54693 1 Postrežnico no nad 40 iet staro sprejmem v Vrhovčeva uiir.i 14 1. nadstropje 5J672 1 Kuharico ne nad 35 let staro, fcl bi opravljala tudi druga hil na iela. sprejmem proti dobri plači v Vrhnvč-vi ulici St. 14/1. 54671-! Nova pot k zaslužku ki «e izplača Znatno pod jetje išče za direktno prodajo odjemalcu v v * e h krajih države . prvovrstne zastopnike Le got;«dje dobrega slovesa in dame pridejo v poStev. Prav posebna pr ika za trgovske in fr..a-joče potnike. Do 80% pro zije. — Pri 5 r.a;."čilih fiksna plača. Ponudbe n.' oglas, oddelek »Jutra« pt-d zi.a6ka »Suiprir-Avtom* •?(■«. 5^591-5 Potniki •i trgovoih uvedeni, naj soj javijo svoj naslov ahko prodajni predmet ter siguren in lep* tasluiek Nihče naj ne zamudi — Knez. Ljubljana, poštni predal St. 28. 54625-8 Spretne potnice sprejmem za Ljubljano in okolico, sa prodajo sobno-dokorativnih predmetov — Dober zaslužek zajamčen. Marmorna industrija«. Ko minskega ulica štev. 17. 54485-3 Brivskega pomočnika mlajšega, dobro izurjenega treznega in čftdne zunanjosti. sprejmem » stalno s 1 n ž b o pa dežeki blizu Ljubljane. Kaelov » og!a». oddelka »Jutra«. 54670-1 Učenko trgovino • papirjem ln pisarntškiml potrebščinami sprejme Iv. Bonač v Ljub Ijani 54666-1 Blagajničarko kavarniške stroke, staro nad 30 iet, sprejmem. Na flov pore oglasni oddelek »Jutra«. 54631-1 Natakarica pridna in poštena dobi dobro službo v boljši gostil nj na deželi. Javijo naj se !e »lidna dekleta. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« ood šifro »Kmet-*ko dekle št. 125«. 51620-1 Postrežnico pridno in pošteno sorej iiiem takoj na Taltoru 13. I oudstr dest«. 54667-1 Mizar, pomočnika in vaienca sorojme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ulica štev. 13 55816-1 Kuharica k; bi opravljala tudi. vsa hišna dela. dobi takoj službo pri samostojnem gospodu. — Ponudbe s prepisi spričeval i-n navedbo sta rostč na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M«sto na Gorenjskem«. 558i0- Pekovskega učenca 15—16 let starega, zdravega. ii! pridnega sprejme - , takoj pekarna Pitanec v značko 1 Mariboru. Koroška e. 11. .1 l 53863-1 O T h Rutina n: Osel gospoda Kozamurnika ^ifltuAMoitoj-v^,^ v;r r jl 22. Komaj je bila kupčija sklenjena, jc z veliko naglico pridrevil mimo avtomobil. 0.*el je od strahu poskofil t stran in pri tem tako silovito potegnil za nzdo, da je stisnila go-Bpoda Kozamurnika in jajfarico drngeja k drugemu in je rumenjak iz jajee nalik vodometu brizgnil v zrak. Strojnik j repra-šan. izučeii klju*avni- i t »epo Itsgo za čar. » večletno p- ,n j izmori 1100 m», 10 minut popravil vsen o 4S '»ti Iruga vr«t» t>o Din 3P k 2 »isto bele eo«jf ks po 13f' Din tn puh ks 00 Di-250 R»zt»o5iijaro n" 90S' nem povzetja L Brotov'c /.»greh H'c« kem »• *i«t11nlea perja 26? Za brizganje kompletno urejeno na.pra vo 'Spritzanlaee) prodam Pismene ponudbe na >gl -iddelck »Jutra« pod Si'r-»Naprava« 5463S-6 Stare tračnice za 120 m dolgo ozkotirnlci kupimo Ponudbe na iglas oddelek »Jutra« pod šif*" »Klančina«. 54626 7 Točilno mizo stekleni nastavek, stelaže in drugi inventar za deli katoeo in vin.ot.o? kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inventar«. 85828-7 Trgovsko hišo 1 dobro ovedeno trgovino, moderno preurejenim trg. lokalom. 2 sobama, knhi njo. kletjo, skladiš5»m verando, drvarnico, lepim vrtom električno razsvet ljavo in vodovodom, vse v najboljšem stanju z vsem inventarjem in trg blagom prodam za 150 000 Din. — Hiša v nahaja ns najprometnejši točki večje ga mesta v . Sloveniji Na slov nove »glastJ oddelek »Jutra«. 54608-20 Naslov »Jutra«. oglas. 55&44-20 1 ' * ~ Stanovanje s^iča-o, 3 parketira nih sob (celo I. nadštr.) z balkonom oddam v leipi vili. Naslov v oglasjieim oddelku J itra 55786-21 Enosob. stanovanje z vfeem-i pritiklinami. elek triko in vodovodom takoj oddam v Hot.imirovi ui. 8. Ljubljana VII. 54747-21 Čisto sobo b Štedilnikom m posebnim vhodom oddam s 1. jan. Ka-lcr v oglasnem oddelku »Jutra«. 54665 23 Solnčno sobo poseb. vhodom in elek triko, blizu Vojvode Miši ia voja&nice oddam. Va bIov pove oglasni oddelek »Jutra«. 54064-38 Pekarijo dobro idočo, na prometnem kraju kupi ali vzame v najem Dragotin Lach, Zlatar, Hrvatsko. 54756-17 Avtotaksno podjetje dobro vpeljano, s 3 avto-mo-bili ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54758-19 Lokal za mesarijo po možnosti oa Starem tr gu. Florijanski ulici. «15 Sv Jakoba trgu iščem. — Cenj. ponudbe na oglasni vid elek »Jutra« pod šifro »Mesarija«. 54716-19 2 trgovska lokala tako] vidim t.a Glincah — Tržaška cesta Pojasnila daje Društvo hišnih pw«l nikov. Salendrova ulica fi. 54687 19 Dvosob. stanovanje 1 elektrike io vtem! prt tiklinami »ddam 1 l. jan. Na razpolago tudi vrt. Od uošte oddaljeno pol ire. P^jasnUa daje hišnik gl. poŠte. 53704-31 Stanovanie 4 sob in kopalnice, iščem šei.tpeterskem predmestju P>nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sa'« 55800 Opremljeno sobo po želji t uporabo kopalnice in klavirja takoj »d dara v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 54633 2!) In S*a«ovanle <*>be, kuhinje, pritiklin sobo pripravno za pisarno ali d lavnico oddam. Naslov v iaiinam oddeliu »J-i*ra< 55796-21 Sobo na Taboru lepo opremljeno oddam boljšemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra 55609 23 Sobico čedno opremljeno, poceni oddam go»)Mxlični s 1. januarjem. Naslor v oglas oddelka »Jatra«. 668:8-23 Enosob. stanovanje v Ilirski ulici oddam s 1. februarjem za 400 Din mesečno. Adaptacija 1000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ilirska« 5590S-S1 Lokal pripraven ia čevljarja «11 pletiljo, takoj oddam v Podiimbarskega ulic! 36 54676-19 Lokal prikladen za slikarja, stav beniško pisarno »Ii finejš' delavnico, v centru mesta oddam s 1. februarjem -Pismena vprašanja na >gl idd"]ek »Jutra« pod šifre »Atelje«. 54637 19 Večje poslovne prostore na dvorišču, t I. nadstr. Oražr.ovega dijaškega doma. kjer je bila doslej tvornica perila, z nan»l'a-no elektriko takoj oddam. Pojasnila daie Franc Eria vec — »nri zlati lopati« VVolfova ulica 12. 55845-19 Solnčno stanovanje 3 parketiranih «ob. t bal konom. vrtom, kletjo, vo dovodom in elektriko, po ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 54356-31 Stanovanie sobe in kuhinje oddam odraslim osebam. Kavško-va St. 5. 65667-21 Opremljeno sobo a posebnim vhodom in hra no. al? brez iste oddam v So. Siiki, Ceraetova ulica St. 31. 54774-23 Sostanovalca sprejmem takoj na Poljan ski cesti St. 54, vrata 34. 64775-33 Prima ael oddelek »Jutra« pod *Ifrr »Mlin«. 54190 20 Enonadstropna hiša z več trgovskimi in drugi ml poslovnimi prostori. n» najprometnejši cesti blizu gorenjskega kolodvora na prodaj. — Pojasnila daie Društvo hišnih posestniko, v Salendrovi ulici St. 6. Dijaka srednješolca, iz boljše rodbino. sprejme v popolno oskrbo L. M. P.. Dalmafr no£l ■vddelek »Jutra« 51368-23 Lepo sobo s «epariranim vhodom ta koj oddam Naslov t ,gl m V ' »Fortuna« Pridi got-ovo daues zvečer dom')v, kei imain važno govoriti s Teboj. 54744-24 Zvest prijatelj Odgovor dobrodošel! Smem li upati na pomoč s <" ja/nuarjem? Do tedaj brez cilja. — »Istra«. 54754-2-1 Gospodična stara 87 let. mirnega zna čaja. varana v ljubezni in fcita samevanja. želi spoznati dobrosrčnega go-sipo da. sebi primerno starega, ki bi imej veselje do svojega doma. Samo resne po-oudlbe je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Vrnjena sreča«. 54770-34 Sobo centru mesta išče go- «;>od pri boljši — po mož-nostii nemški družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemec«. 55819-23 Solnčno sobo elegantno opremljeno. s parketom, elektriko, p oseb nim vhodom in 2 posteljama oddam s 1. februarjem 2 gospodoma na Dunajski cesti -37/1. desno. Ogledati med 12. ia -15. uro. 55831-23 Prazno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasci oddelek »Jutra«. »sata-03 Sobo s posebnim vhodom oddam Nas-lov v odasnem oddelku »Jutra«. 55832-23 Solnčno sobo opremljene, v bližini glav nega kolodvora — Maistrova ulica štev. 14 oddam. 55846-23 Opremljeno sobo oddam takoj T Roržri al. Bt. S/I. 65640-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma na Poljanski cesti St. 57. 55842-23 Prazno sobo elektriko ugodno oddam e 1. januarjem na Poiia-n-skl cesti 20, pritličie. levo 55829-23 Brez ironije Pnstžmo te poezije, i-n daj nu priiiko za osebni -az-govor; videla boš. da pri tem m ironije. 55804 21 Ženski akt-model dobro postavo, išče tkad slikar za ialje časa. Pred staviti »e je do[>oIdne na naslov, (ri ga pove ogla«n; videtek »Jutra«. 54522 24 Nesrečna v zakonu želi znanja z enakim gospodom iz Ljnblja-ne. Do-pl-s-e pod »Nesrečna 35 1.« na oglasni oddelek Jutra. 55830,24 »Pridna in varčna« Dvignit« pismo. 55866-34 Ekonom uslužne® na graščini, Seli znanja v svrho takojšnje Sftniltve," £ gospodično ali vdo-vo, stf-a-ro 30—SO tet. ki poseduje večje posestvo in reflektira na pridnega, treznega hi dobrega gospodarja. Samo resne ponudbe ta oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Priden gospodar«. 56779-25 Športne Manke dvosedežn«. jako lep. Ml trpežne po 140 Din — Preprodajalci dobijo oopust. M. Fajfar, kolarstvo LJubljana, Trnovska al. 25. Telefor 84-10 17488 Polenovko najnočenr ali suho, mlado najboljše kakovosti vedno v zalogi ter vse špecerijski' blago po najnižji ceni nudi F R Kovačič palača P> kojntnskega zavoda. Ljub ljana. Miklošičeva c. št 32 3G0S Pletilna stroja 18(50 iu S,30. dobro ohranjena, radi selitve ug dno prodam. Event. tudi lahko iauči-m plesti. Naslon pove ■glasni oddelek »Jutra«. 55843-29 Polnojarmenik ijij—55 cm odprtine — na ■crogljičnem ležišču (Ko-gellager). nove k-onštmfcci-je. v poginoma do-breia -tanja kupim Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod •-rolnojarmenik«. 55850-29 Dva ključa na verižici, sta bila izgrnh-liena dne 23. t. m. Na.di.-telja prosim, da jih odda v trafiki v šelenburgovš ulici. 55812-28 REtiUNTOL •t a o o S « it S f r o 9 m m ^ m m 4 1 Kovčeg-gramofon najboljže znamke, popol-n-oma nov, z 22 novimi finimi ploščami prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54737-S6 Klavir dobro ohranjen za 3000 Din proda Jamšek, G-osposka ulica 10,11. 55781-26 Gitarne citre petakordne, v dobrem stanja poceni prodann ali pa znmenjam za fotoaparat 6 ti X 9. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju«. 54782-26 Čisto sobo oddam solidnemu gospodu v Sppdnji Šiški Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 55668-23 Sobo odda M. G.. Gledališka nI. št. 7/in. 56848-23 Sobo novoopremljeno. 8 strogo separir vhodom ln elektri ko. 15 minut od univerze oddam za 300 Din,- — Na«lov v oglasnem oddelku »Jntra«. 55831-33 Sobo z 2 posteljama lepo in zračno, s posebnim vhodom in elektriko, blizu univerze in tehnike takoj oddam v Trnovski nI. 71. 5583-1-23 1 Sobo lepo opremljeno, za dve osebi, z vso oskrbo, v centru mesta takoj oddam. — Naslov r »glasnem .vddelka »Jutra«. 55835-33 Sostanovalca s hrano sprejmem v Florijanski ulici 19/11. 55926-33 Težka svinja za zakol, naprodaj na Viru št. S pri Domžalah. 55807-27 Kanarčke prvovrstne harcarje-vrvivce plemenitega rodu. prodaja po 100 in 200 Din H. Su-bič. Dalmatinova ul. 10-II. desno. 55838-27 40.53 Lasan, Silvestrov večer v Mestnem domu priredi pevsko društvo »Sla vec« v sredo 31. decembra ob 8. url zvečer, s pr3v pestrim sporedom. Dobra jedača i-n piiača. Prijatelje petja in domače zabave vljudno vabimo. 54719-18 Silvestrov večer z godbo in plesom v gostilni »New Vnrk« na Glin cah in v gostilni .Sibenik« na Seln. Za dobro zabavo, pijačo lm jedačo preskrbljeno. — Se priporoča Rok IZVANRFDNA PRILIKA* Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služba.- in potujoče osobe siane samo Din 390.—« Razpošiljam po poitne-oom povzetju. Lesena patent postelia. zložlliv«. * tapeciranim madracom. zelo prak-liina. stane tamo D M9. Potem imam reliko zalogo čisto čohl-nog perja kg po D 48.—, druga vrst kg po D 18.—, čisto belo gosje kg po D Ul.-, in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem po-vzetju. Mooroci paniem l volnom stanejo »amo Din 75«.—. _ L. BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82. »REGENTOL« Je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, restavraterji. gospodinje, avto- mobilistl. očistite svnja stekla / izložbe šoferske šipe. očala Itd. > z »RE(iENTOLO"lf. Pudi za fasa najhujšega dežja snega leda tn megle ostane steklo vedno čisto ir prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »OASORSIT« uvozno in izvozno Ujetje, Beograd. Kralja Milana 46. Tel. 3G- 6. tOOa Zastopnikom-prodajalcem 30 Zastave ■ ail »res grba. ftisto volr »ne» garantirane barve, v lepi Izdelavi »sdeluie to razpošilja:, IOSIF VVINKI.KK. Suhntlna, poštni predal 48,'d. Dustrovanl cenik brezplačno. 82 Vsled oreselitve trgovine orodaiam vse blaco no znatno znižanih cenah 16089 A. FUCHS LJUBLJANA, šelenburgova ulica št 6, trgovina l urami, zlatnino m srebrn ino. «11 zahvalnic l v originalu Je vsakomur na vpogled. MELEM (obližl LAN ICO »Smrt žuljem« (kurjim očesom) jdstram Kurja "»Česa. bradavice, otr ielo kožo. Zanesljivo delovanje brej Dolečin. Ne ovira boje Dobi se povsoc UAM1CO, DROGERIJA, BEOGRAL Kn©7 Mlbajlova ulica 14. IO GRAN0S FRIX Dobiva se v vseh boljših specijalnih trgovinah. 16099 55780-18 Urejuje Davorin Rav^ea, izdaja za koeizo^cU »Jutra« AdoH Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot c Jezeršek. Za tnseratni df je odgovoren Akoizaj Novak. Vsi v LjubLam.