Političen list za slovenski národ. F* polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 br. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta B gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat - 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. ètey. OG. V Ljubljani, v soboto 27. aprila 1889. Letnilt XVII. Cesa pogrešamo.' i. A Povsod v javnem življenji opažamo neko počasnost, rekli bi, utrujenost, in to v širši in ožji domovini naši. Kes, da se mnogo govori, mnogo snuje in namerava, a če pogledamo na vspehe, ti so le malenkostni v primeri z upi. Odkod to? Ker vse delo sloni le na ramah posameznikov, ki vsled mnogih drugih poslov ne zmagujejo naloge, ljudstvo pa ali o tem mnogo ne Té, ali se ne zanima za stvar, ker mu ni znana, ni jasna. Pogrešamo torej prave organizacije, odtokov, po katerih se morejo v središči porajajoče se ideje odtakati v srcé narodovo, v maso po deželah. Organizacijo moremo doseči z vstrajnejšo in živahnejšo delavnostjo v društvih, časnikih, občinsk h zborih in pri volitvah. Organizacija obsega dvojno: prvič združenje in drugič red. Vsi se morajo združiti ter odločno in požrtovalno boriti se za skupni namen. A složni morajo biti tudi vsi veljavni voditelji, vsak na svojem mestu, kamor ga je poklicalo zaupanje sorojakov, složni ne le glede na namen, temveč tudi na taktiko. Tako združenje ja v nebi stvenih stvaréh lahko raznotero, kar še poživlja delovanje. Da še pojasnimo, kako si mislimo to organizacijo, naštejemo nekaj pravil. 1. Organizacija mora se vršiti po posameznih kronoviuah. To zahtevajo različni razvoj posameznih delov naše države, zgodovina in praktični vzroki. Mi nimamo vodnika za vso Cislitavijo, pač pa najdemo vodnike v posameznih deželah. Da pa je mogoča organizacija po posameznih deželah, ali recimo, pri posamezniii narodih, treba je naj-prvo, da se stranke med soboj zjediuijo, izvolijo vodstvo in mu izroče dotične posle. To vodstvo določuje v glavnih potezah taktiko vsi stranki, vódi volitve, priporoča sposobne kandidate, daje navodila časnikom in društvom. Kdor v važnih in odločnih vprašanjih ne pripozmi vodstva, ali je pobija, ta je divjak in se ne prišteva stranki. Taka mora biti organizacija, da je stranki koristna in uasprotniku nevarna. Vsi člani morajo se prostovoljno zje-diniti v vseh najvažnejših stvareh, kajti taka organizacija ne more biti stroj, katerega kolesa se na las vjernajo. 2. Ako je organizacija v deželi gotova, dosežena je glavna stvar. Poslanci, katere dežela ali narod pošilja na Dunaj, morajo iskati zveze s poslanci drugih kronovin, oziroma narodov, ki utegnejo in hočejo pospeševati naša načela in podpirati naše želje. To je stvar državnih poslancev, a ostati morajo v vedni dotiki z vodstvom in vo-lilci. Napačno pa bi bilo, ko bi poslancem na Dunaj! za vsako stvar narekovali taktiko. Istotako ne moremo od poslancev zahtevati tako taktiko na Dunaji, ki se je morda obnesla v Berolinu. Vsak čevelj ima svoje kopito. 3. Da se organizacija ohrani, morajo v prvi vrsti časniki, ki podpirajo skupne interese, dobro razumeti svojo nalogo in biti jedini v vseh bistvenih točkah. Oas n i ki s o n a vad no vir nejedinosti in prepira med narodom. Katoliški časuikar ne sme tiskovne prostosti tako tolmačiti, kakor židovski liberalec. To velja posebno o cerkvenih stvareh in oblastvih. Katoliški časnikar ne pripada k učeči, temveč k poslušajoči cerkvi. Leon XIII. si je pridobil slavno državniško ime, in sicer z modrostjo, mirnostjo in potrpežljivostjo. Napisal pa je tudi krasna navodila za politično delovanje. Večkrat se časnikar vsede na stol preiskovalnega sodnika ali državnega pravdnika in opravlja ta posel brez potrebnega znanja razmer, kritikuje in obsoja bolj lehkomiselno in zlovoljno, nego nasprotnik. V svoji vreduiški sobi kuje postave, odstavlja ministre, imenuje naslednike, s tem pa bega čitatelje, jemlje poslancem zaupanje in napeljuje vodo na mlin nasprotnikov. Popotnik v neznanem kraji večkrat zgubi pot in mora se vrniti po drugi stezi do namena. Tako tudi politik trči ob ovire, katerih ne more zmagati. Krivično je torej, vsakega obsojati, ako je enkraf zašel ali si izvolil po svojem prepričanji zložnejšo in krajšo pot. Drugače je z onimi, ki po mnogih krivih in tajnih potih ne najdejo izhoda v ravan narodnega življenja. Tako se je izcimila nezaupljivost v javnem življenji, ki ovira vso delavnost in spominja na nezdravo nekdauje francoske razmere. Daljna napaka časnikov je, da objavljajo obravnave in debate v drugi luči in podobi, nego so se vršile, kar mora obsojati vsak pošten človek. Ne glede na to, da vsaka debata ni za javnost, stori se z zavito objavo tudi velika krivica. So pa „en-fants tcrriblcs" pri vsaki stranki, ki žive ob taki hrani; vredništvo pa bi moralo zapreti predale takim ljudem. To so glavne poteze načrta za organizacijo prave stranke, ki ima zaslombo v narodu. Tako vrejena stranka je močna, je vplivna. Govor drž. poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 26. marca 1889. (Dalje.) Zapustim sedaj gospoda poslanca Dumreicherja, mogoče je, da se bodeva še pozneje srečala, ter preidem k velikemu šolskemu vprašanju. Dovolite mi, da se kratko ozrem na neki čuden govor, kateri se je čul s te ("desne) strani, na govor, ki me je iznenadil. Priznati moram, da mi je raztolmačil nekaj, kar se mi je dosedaj zdelo nemogoče. Pokazal mi je, kako se more človeški nepopolnosti posrečiti, da iz nič ustvari nekaj. Menim tukaj govor poslanca za kmetske občine rovdniške. Govor sem pazljivo prečital, razložil, in kaj najdete v njem? Niti duha niti sluha globokejše izvirne misli, niti sledu temeljitega stvarnega raz-iskavanja v šolskih vprašanjih, kakor tudi ne tropin zadostne praktične izkušuje; kajti konečno sicer zanimive stvari, katere je na svojih počitničnih sprehodih opazil pri bodočih kmetih in kmeticah, ven- LISTEK. V zagovor in odgovor. V svoji 92. štev. t. 1. prinesel je „Slov. Narod" o mojem „Godci" precej obsežno oceno. Verjeti mi mora vsakdo, da se nikakor ne morem in tudi nečem protiviti stvarni kritiki, ki opozarja čitajoče občinstvo na to, kar je resnično dobrega, opozarja pa tudi na to, kar je slabše ali celo ne sodi v lep proizvod. Nobeden pameten pisatelj ne more reči o svojem delu, da je vsestranski dovršeno; tudi jaz priznavam drage volje, da ima „Godec" svoje hibe, ali z vso odločnostjo se moram upirati temu, kako »Slov, Narod" navaja te hibe; protestovati moram osobito proti trditvi, da je „dejanje in vsa razredba le posnetek slavnega Baumbachovega proizvoda", „Zlato-roga" namreč! Gospod pisatelj omenjene ocene se je postavil na stališče, da mora dokazati prvič notranjo in drugič zunanjo podobnost obeh proizvodov; le zaradi — recimo „lepšega" tudi „skoro" trdi, „da se tudi glavno osobe dejanja niso posrečile, da psihološki neso dobro razvite, da so, kakor bi Nemec rekel, ,verzeichuet'." To je „tenor" vse ocene in dolžan sem samemu sebi, to je dosedanjemu pisateljskemu delovanju svojemu, da stvarno izpodbijem rečene trditve, da s protidokazi ovržem glavne točke; s kratka torej: dokazati moram, da „Godec" ni „le posnetek ,Zlatoroga', nego da je samostalno, izključno moje delo! Ali predno prehajam k stvari sami, dovoljena mi bodi še kratka opomnja. Gospod kritik govori o Bodenstedtu in Riickertu, češ: prelagatelji se toli uglobijo v „prvotne" izvirnike, da se jim ni moči postaviti zopet na svoja tla; to da velja tudi o meni. — Jako laskavo za-me, ako me stavljate v jedno vrsto s tema svetlima zvezdama na obnebji nemškega pesništva, ali žal, Vaš stavek ni resničen do cela. Širjemu občinstvu nemškemu n. pr. Bodenstedt ni toliko znan kot prelagatelj ruskih pesnikov in Shakespeareja, nego v prvi vrsti je znan in čislan kot pesnik „Mirza Seliafiyja". Ta proizvod, ta je ujegovo glavno delo in baš v njem je dokazal pesnik, da se prav dobro in trdno more postavljati na svoja tla, kajti „Mirza SchalTy" navzlic eksotiškemu imenu svojemu ni prevod! In prav zategadelj, ker ni prevod, iz omenjenega stavka Vašega no morem izvajati ničesar in prav zategadelj se tudi ne morem klanjati trditvi, da prelagatelj ne more lehko ustvarjati samostalnih del . . . Po tej opomnji, ki sicer ne spada strogo k stvari, ki pa se mi vidi prav umestna, prehajam h glavnemu vprašanju: ali je res „Godec" le posnetek „Zlatoroga", ali je dejanje v „Godci" le količkaj podobuo dejanju v „Zlatorogu"? Vsebina Baum-bachove pravljice je znana, vendar si ne morem kaj, da ne bi je podal v glavnih obrisih. Trentski lovec v „Zlatorogu" sklene srčno zvezo z Jerico, ali zanj se vname tudi srce planinki Špeli. Umevno je, da ga hoče planinka pridobiti sebi, ali ker se lovec ne meui za-njo, hoče vsaj razdružiti nevšečno zvezo. Zategadelj govori Jerici strupene besede, da bi lovec svoji nevesti pač mogel prinašati ne samo cvetic planinskih, nego suhega zlata iz Bogatina, saj je ljubljenec dobrotnih belih žen, ki skrbno čuvajo njegovo življenje. V duši Jeričini ostane strupeno želo, in ko jo nekoč lovec pozivlje, naj ne pleše z „vlaškimi kramarji", tedaj zahteva porogljivo v hipni jezi, naj ustreli kozla z zlatimi rogovi, da si potem s takšnim rogom odpre podzemeljske zaklade. Užaljeni lovec gré, ugleda visoko na planinah Zlatoroga, ustreli, ali ne zadene ga do smrti; Zlatorog mu zastopi ozko stezo in ga pahne v prepad. Po Soči priplava razbito truplo lovčevo in Špela skoči v valove, da bi bila vsaj v smrti združena ž njim. — Vsebina „Godcu" je nastopna: V prekrasno dolino, kjer se zdaj prostira vrbsko jezero, zajde po dar niso take izkušnje. Nič o tem. Celi govor je bil „brenčeč bron in zveneči kraguljčki, prava zmes" pobranih splošnjih stavkov iu obrabljenih nastavnih besed, vzlic temu je pa imel, kar ne morem tajiti, izreden zunanji vspeh vsled govorniške umetnosti tega izvrstnega govornika in Ijubeznjive podpore s strani častite opozicije. (Prav dobro! na desnici.) Jedno se mora pa pri tem vendar čudno zdeti: Tako častiti govornika kakor spoštovana nasprotna stranka, ki mu je vriskala tako burno odobravanje, sta pri tem neko malenkost prezrla. Poslanec Gregr je popolnoma v svojem ognjevitem zagovarjanju sedaj obstoječe novošegno šole pozabil, da je podpisano njegovo ime pod nekim predlogom, ki zahteva temeljito preosnovanje nove šole, in častita opozicija v trenotku ni vedela, da je ona in njeno časnikarstvo istotako o svojem času pobijala mladočeški predlog, kakor sedaj predlog Liechtensteinov. Celo odkritosrčno priznanje poslanca dr. Gregra se je prezrlo, namreč znameniti dvogovor z Greuter-jem, v katerem je dr. Gregr stavil ponudbo: »Vzemite Tirolsko, pustite nam Češko!" Čudil sem se, da se opozicija ni oglasila s staro molitvijo do svetega Florijana: „Sveti Florijan, patron zoper ogenj, prizanesi našim hišam iu zapali druge!* (Veselost na desnici.) Priložnost jo bila tako ugodna! To je meni le dokaz, kako pregostokrat se v teh prostorih igrajo take komedije zmotnjav celo pri možeh, ki bi morali biti resni. Rekel sem, da smatram govor gospoda poslanca dr. Gregra vzlic odkritosrčnemu priznavanju govorniške umetnosti govoruikove stvarno za prav nepo-menljiv. Ne bil bi omenjal tega. ko bi me ne silila neka opazka, da kratko odgovorim. Gosp. poslanec Gregr je vskliknil, kdor hoče omajati novo šolo, napade bodočnost češkega naroda, nastavi sekiro na obstanek češkega naroda. Če to velja o Čehih, gospoda moja, velja tembolj za številno mnogo šibkejše, kulturno in gospodarski zaostale Slovence. Vsakdo, ki ima pri nas oči, da vidi, reči mora: Mi Slovenci smo zgubljeni, če se nam ne posreči pro-nikniti množino naroda z elementi omike, povzdigniti stopnjo izobraženosti njegove, in ravno ker tako mislim, zavračati moram zaključke poslanca rovdniških kmetskih občin kot napačne. S toliko sveto vnetostjo je ugovarjal zoper zopetno uvedbo stare, konkordatne šole. Rečem le to, da se je zaletel v odprta vrata. Kdo pa misli na to, da bi zopet oživil staro kon-kordatno šolo, ki je za vse čase mrtva. Hotel je zagovarjati učiteljski stan. Opomnim, da sam pripadam k učiteljskemu stanu, pripadam s ponosno zavestjo, da je prisrčna moja želja, povzdigniti njegovo socijalno veljavo, utrditi njegovo neodvisnost, na drugi strani sem pa prepričan, da ne bo trpela neodvisnost učiteljskega stanu in da bo le pridobila njegova socijalna veljava, če se v bodoče zabranijo gotovi ¡».gredi, o katerih smo nedavno čuli. (Odobravanje na desnici.) Ce se je sklicevalo na narodno izobražbo, na veliko vrednost, katero mora ljudska šola za nas boreče se narode imeti, naglašam le mnogem potovanji godec. Ljudstvo v dolini živi razdivjano; za božje besede se ne meni nihče, pač pa pijo in plešejo noč iu dan. Tuji godec jim prihaja ravno prav; ko jim zaigra na ples, tedaj čuti vsakdo demonsko silo njegovih goslij; vsakdo mora plesati po nikdar slišanih glasovih. Tod, v prostorni dvorani, zagleda se godec v bohotno Zalo, hipna čutna slast združi njijni srci. Ali precej drugo jutro vidi godec v gozdu nedolžno Anko, ki venča Boga na križi; zdajci vstane v duši njegovi razpor, ali preslaboten je, da bi se odrekel Zali, samo hudi boji mu razdvajajo srci. — Anko vidi znova v cerkvi, vidi jo še jedenkrat v gozdu, kamor ji je velelo srce, ki se je tudi vnelo za tujega moža, in godec odhaja s sklepom, da hoče pričeti drugačno življenje, da hoče postaviti „čist oltar ljubezni čisti". Zgodi se drugače. Ko dojde k Zali s prošnjo, naj ga oprosti prejšnjih obečanj, zmami ga znova to bujno dekle; v njeni bližini pozabi bitja, ki bi mu moglo biti rešni angelj — in ko se zave, vzdrami se mu pekoč kes in do cela zbegan zapusti dolino, da nihče ne ve, kdaj in zakaj. Šibka Anka mrje od srčne bolesti; prav ko umira, odpro se duri in godec, katerega je obup privedel nazaj, zgrudi se ob smrtni postelji. Velika noč je tu; ljudstvo v dolini živi razkošno uavzlic svetemu času, jedno, da ravno zaradi tega ne morem razumeti, kako se dokazuje vse ono, kar uam je zadnja desetletja pokazala izkušnja. To mor« torej brez sledu ostati na zakonodajskih delih o avstrijski ljudski šoli. Ne vem, ali jo nedavno posluial gospod poslanec Gregr govor gospoda glavnega ,eontra"-govor-niks. Prosim ga tedaj, naj ne prečita samo tega govora, to bi bilo premalo, marveč naj se ga dobro nauči. Razprave barona Dumreieherja so najboljši komentar k onemu burnemu odebravanju, katero je častita nasprotna stranka vriskala besedam mlado-češkega poslanca. (Živahno odobravanje na desnici.) Če je gospod paslanec Gregr nekoliko več, nego velik umetnik v govorništvu, če se le kapljica političnega prevdarka in državniške previdnosti pretaka po njegovih žilah, odpreti mu mora ta govor oči o tem, za koga opravlja posle, čegave koristi pospešuje. (Odobravanje na desnici.) (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. aprila. Notranje dežele. Grof Hartenau (princ Batteuberški) je prosil kornega poveljnika fem. barona Schönfelda, da bi ga smel spremljati na letošnjem nadzorovalnem potovanji. Iz tega sklepajo, da bo grof Hartenau 'res v jeseni vstopil v avstrijsko armado kot polkovnik. Najvišji sod nji dvor je odločil, da se stavbinskemu mojstru ne more zabraniti vknjižba v trgovinski register, ker obrt stavbinskega mojstra večinoma obsega trgovinska opravila. „Pesti Hirlap" poroča: Tisza je pozval grofa Apponyi-a, naj vstopi v kabinet kot minister notranjih zadev. Apponyi si jo izprosil nekoliko časa za pomislek ter je odpotoval k poslancu Grünwaldu, da se ž njim posvetuje. Ako bo Apponyi vstopil v ministerstvo, postal bo Griinwald njegov državni tajnik, ker je znan kot prvi veljak za baronom Senuyeyem na upravnem polji. Pred vsem je odločen nasprotnik komitatov in njihove uprave. „Pesti Hirlap" je list, ki je v dobri dotiki z vlado. Tnanje držare. List „Opinione" je izvedel iz izvrstnega vira, da je Vatikan po prvi sesiji katoliških shodov storil korake pri odličnih evropskih dvorih razven pri nemškem, naj kaj ukrenejo na korist papeževi posvetni oblasti. Vsa ministerstva so baje to prošnjo odklonila, le Francija je rekla, da bo najprvo pre-sojevala primerna sredstva, vendar pa se ni h ničemur zavezala. „Opinione" ni v teh zadevah odločilen list ter je treba počakati, kaj k temu poreko priznana vatikanska glasila. Iz bolgarske prestolnice se poroča o bolgarsko-srbskih obravnavah glede trgovinske pogodbe, da bolgarska vlada zahteva le enako postopanje za obe državi; neresnično je, da Bolgarija pretirava svoje tirjatve. Nizozemske generalne države bodo imele v torek dne 30. t. m. drugo polno sejo; obravnavali bodo o postavi glede imenovanja kraljice za regen-tinjo v döbi kraljeve bolezni. Dne 24. t. m. se je v Madridu sošel Spanj-ski katoliški shod. Madridski škof je dobil od 17 prelatov in 1600 odličnih oseb pritrjevalne izjave. V stolnici je imel govor, v katerem je nagla-šal potrebo, da se zopet dii papežu posvetna oblast. Pri prvi seji se je določil zborovalni vspored in eno- navzlic temu, da se pojavljajo čudne prikazni pri-rodne; na veliko soboto se zbero v gostilni, kamor jih zove zbegani godec, tam jim igra na bogokletni ples — o polunoči se vsuje pogubljenje v dolino. Zatrornice nebeške se odpro, voda bruha iz zemskih tal, bliski švigajo, rešitve ni nikomur. Godcu se pri-vija smrtno preplašena Zala, da bi umrla poleg njega, ali on jo pahne v vode; zdajci se zablisne, žveplen duh se prostre nad vodami, godec omahne v valove od strele zadet. Voda narašča, preplavi dolino, in to je današuje vrbsko jezero. — Kdor primerja obe ti vsebini, izvestno ne more najti nobene podobnosti v dejanji. Iu kdor primerja godca in lovca, istotako ne more najti nobene podobnosti, razven te morda, da sta oba — brezimna! Anka je popolnoma drugačna od Jerice; Žila le rahlo, ali prav rahlo spominja na Špelo, tega ne tajim, vendar zategadelj ne more trditi nihče, da sem posnemal Baumbacha, ne more nihče očitati vsemu delu, da je le kopija! — Kar se dostaje tega, ali so zuačaji res „verzeicknet", o tem ne govorim; samo to so mi vidi čudno, da je gospod kritik hipoma spoznal glavno svojstvo njihovo, da piše o „bohotni" /ali in „nepopačeni. nedolžni" Anki... Notranje podobnosti torej ni v obeh proizvodih; i poglejmo, kakšna je zimanja podobnost. Oba proiz- glasno sprejela adresa papežu na korist njegove posvetne oblasti. Velikonočni ponedeljek je bila seja italijanskega ministerskega soveta, katerega bo ae vdeležili ministri: Crispí, Bertolé-Viale, Boselli, Lacava, Mi-oeli in Seismit-Doda. Predmet obravnavi je bii, kaj naj se konečno-veljavno ukrene gledé Afrikev Brin je bil bolan, Zanardelli in Giolitti pa se nista hotela vdeležiti seje, ker nočeta nobene odgovornosti v na-pominanem oziru prevzeti. Kakor poročajo listi, sklenilo se je, da je zasedenje Kereua in Asmare nujno potrebno in da se bo izvršilo prej, predno se bo sešla zbornica. Crispi je rekel svojim tovarišem, da bo zbornici naravnost in očitno odrekel pravico do interpelovanja o vojski in miru. „Agence Roumaine" preklicuje vest zunanjih listov, da je rnmunsko ministerstvo Catargijevo razveljavilo naredbe prejšnje vlade gledé iztiranja nekaterih ruskih podanikov. Catargin se je marveč izjavil v zbornici, da je vsaka neodvisna država v svojih mejah lasten gospod, ki ima dolžnost, da na podlagi postav prepreči rovanje zoper varnost. — Iz istega vira se javlja, da se bodo v kratkem tesneje združili vsi konservativni elementi, ter se naglaša važnost te okoliščine. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 24. aprila. (Izgredi.) Poulični an-tisemitski izgredi, ki so se pod plaščem tramvajskih voznikov na praznike porodili, trajajo še vedno dalje in dan na dan bolj očitno je, da razgrajalni iu ple-nilni druhali ni na tem ležeče, da bi žalostni položaj voznikov zboljšala, temveč da bi za-se kolikor moči naplenila in svojemu bližnjemu kolikor več škode napravila. Plačani hujskači vozijo se od pred-kraja v predkraj, ter dele denar med postopače in šnopsarsko druhal, katera okna pobija in na vojake in policaje kamenje meče. V torek zvečer je bilo glavno poprišče vHernalsu, in zopet lahko rečem, da tramvajskih voznikov skoraj nobenega videti it i bilo med razgrajalci, pač pa vse polno raznih rokodelskih pomočnikov, ki so pri takih zadevah povsod prvi na vrsti. Proti 7. uri na velikonočni torek je bilo v ller-nalsu in sosednjem Ottakringu v obližji tramvajske remize na tisoče poulične druhali nabrane, katero so redarji in vojaki po možnosti razganjali. Glavna zbirališča so bile šnopsarske beznice, katerih je po teh krajih vse polno, v vsakej hiši po jedna, in te je dalo redarstvo že ob 7. uri zapreti. Ob tem času pridrli so huzarji v Hernals, ki so se takoj na pa-trole razdelili in ljudi razganjati jeli, kar jim je šlo zvečer jako dobro izpod rok, kajti kjer ni zdala odločna beseda, pripomogla je huzarska sablja. Okoli 8. ure tekla je že na več krajih razburjena kri rogo-viležev, kajti huzarje je druhal povsod s kamenjem napadla, kar je vročekrvne Madjare seveda grozno razburilo. Kamor je vsekal, je bilo dobro, kajti zadel je povsod, tu na glavo, ondi na roko in je več delavcev hudo poškodovanih, ki naj si pa le za uho zapišejo, kajti staknili so, kar so iskali, in prav spodobi se jim! Kamnene toče, ki se je od vseh strani na vojake vsipala in ki je bila povprečno kot pest debela, je bilo vedno več in redarji si niso mogli nič več drugače pomagati, kakor da so potegnili (Dalje y prilogi.) voda sta pisana v poglavjih, to je res, ali na škodo ni nobenemu. Metrum je tudi podoben — kdor sa peča s pesništvom, vi, da ni dosti izbirati. Od Les-singa dalje so pisane malone vse drame, kolikor jih je v vezani besedi, v jambiških desetercih; da ljubijo jugoslovanske narodne pesmi trohajske dese-terce, to je znana stvar. Ali kdo bi očital prvim ali drugim, da imajo z večine isti metrum? Kdo more očitati meni, da sem rabil, kakor Baumbach, zdaj jambiške, zdaj trohajske deseterce, zdaj krajši, zdaj daljši metrum? Saj vemo, kako utrudi čitatelja jed-nakomerni metrum — vzgledov menda ni treba navajati; dalje pa tudi vemo, da baš dušni afekt, kateri hočemo opisovati in opisati, sam zahteva različnega ritma; o tem se ni treba razgovarjati dalje. Če so si res po nekod podobne misli in izrazi, bodisi; pisatelja ni, ki bi se ne ponavljal. Tukaj u. pr. moram opomniti, da sta si molitev Jeričina iu Anična v besedah res nekoliko podobni, ali — in to je glavna stvar — dušno stanje je do cela različno; dekliških molitev je ogromno število ; predmet: dekle pred podobo Matere božje zanimiv je, poetičen, zato ne nahajate molitve samo v Baumbachu, iu ne samo v „Zlatorogu" njegovem, nego nahajate jo tudi v „Faustu" in nahajate tudi pri Gregorčiči, da ne navajam še družili proizvodov. Da se dva stiha v Je- Priloga 96. štev. „Slovenca" clno 27. aprila 1889. revolverje iu streljali — kviško, samo za strah, kar je za trenutek pomagalo. Zaprli so razgrajačev v nedeljo iu ponedeljek : sto in petdeset, med temi je dvanajst tramvajskih 1 voznikov. Štirideset teh zaprtih se bo moralo zago- ! varjati pred deželnim sodiščem zaradi hudodelstva javnega nasilstva, ostali bodo opravili pri okrajnih sodiščih s štirinajstimi dnevi na kolikor namreč je bilo že danes več manjših izgrednikov obsojenih. Ko so vozniki videli, kake nasledke ima njihovo kujanje, jeli so se popolnoma odtezati javnih prostorov, ter so poslali k cesarskemu namestniku Possiugerju deputacijo, ki ga je prosila, naj se jih on usmili in naj vpliva na ravnateljstvo tramvaja, da jim poviša plačo. Cesarski namestnik je odgovoril, da bi bil to rad storil, ko bi bili vozniki prej k njemu prišli, prodno so se poslužili javnega nasilstva in provzročili izgrede. Vlada ne more nič več storiti, pač pa bodo jako strogo kaznovani vsi izgredniki. Ob enem jih je posvaril, naj se ne vdcležujejo izgredov, če si nečejo položaja še zdatuo shujšati. Do sedaj dobili so za službovanje od 6. uro zjutraj do 12. ure zvečer večinoma po 1 gl. 00 kr na dan. Danes se je upor polegel in večina jih že zopet vozi. Škodo od tega nepostavnega postopanja bodo imeli vozniki v prvi vrsti sami, ker bodo sčasoma drug za drugim vsi iz službe iztrebljenj, kar jih je dalo s svojim kujanjem povod, da je surova šnop-sarska druhal, po antisemitih nahujskana in plačana, nezaslišano dva dni mirne prebivalce po treh okrajih dunajskih strahovala in tuje imetje uničevala. Po vseh teh okrajih (Favoriten, Heruals in Ottak-ring) oklicau je bil v sredo proti večeru nekak izjemen stan; gostilne so morale ob 9. uri zvečer zaprte biti, hišna vrata so se morala zapreti že ob 8. uri zvečer, vojaške patrole obkolile so peš in jež vse ulice in druhal razganjale* Kdor ui imel posebno važnega opravka, ni smel čez 8. uro zunaj ostati. Bilo jih je pa tudi danes silno veliko na nogah in jim je dunajski mestni poveljnik pod-maršal K a i f f e 1 sam zapovedoval. Teden dni morda še ne bo miru iu utegne še tu iu Um kamenje na redarje in vojake leteti, kajti autisemitje imajo mnogo denarja na razpolaganje in „janhagel" dunajski ga pa mnogo potrebuje. Posnetek vse velikonočne komedije je ta, da so velikonemški autisemitje svojo moč poskušali, kako se jim bo obneslo, kedar pojdejo čhz židove iu njihovo premoženje. Zaprti „janhagel" ni dru-zega nego najeto orodje, ki se bo sedaj za skrite autisemite pokoril, oni se bodo pa smejali. Na vsak način so se pa Dunajčani te dni lahko prepričali, kaj jih čaka od „moba", katerega je tukaj primerno dosti, ako bi Avstrija kedaj dobila v svetovni zgodovini žalostno ulogo, ki jo ]e igrala Francija leta 1871. Prusom nasproti. Ako Vam še sporočim, da je dunajski magistrat obsodil tramvajsko društvo na 50.000 goldinarjev globe od kavcije, ker te dni promet ni bil ob praznikih v redu in pa vsak dan še posebej 10.000 gol- ričini in Anični molitvi vjemata doslovno, to je res, ali tega sam nisem vedel, tako se često dogaja temu ali onemu pisatelju; ali kaj naj porečem o sta\ku, kateri stoji tiskan v oceni z razprtimi črkami: „Lep bil bi ta obraz, da . . ."? V Preširnu čitam nekaj podobnega, to je gotovo, gotovo pa je tudi, da prav ta stavek žitate v romanih sto- in stokrat, da ga celo v navadnem govoru čujete čestokrat. Ta stavek je baš fraza in očitati ni nikomur, kdor ga rabi, da ga je vzel recimo baš iz — Preširna! S tem je v glavni stvari moj odgovor končan; dokazano je ž njim, da je ocena „Slov. Naroda" pristranska, da je ne more omečiti ni stavek, kjer neznani gospod pisatelj prizuava mojemu delu tudi mnogo krasot, blagoglasen jezik, gladke, lepe stihe. Nekaj mi je pod peresom, ali molčim rajši. Samo to še naposled, kar se dostaje „priličnih" (!) pesmij: Verjemite mi, da nikomur in nikoli nisem ponujal svojih pesmij prigodnic; če sem jih zložil za to ali ouo priliko, zložil sem jih, ker so me prosili zanje. Prijetno delo niso, in poleg tega takim proizvodom sam ne pripisujem posebne cene. Ali prepričan sem, da so vselej ustrezale svojemu namenu, in to je dosti. Sicer pa m^nim, da se ni baš pretežko izogibati takemu očitanju! — V Ljubljani, dne 25. aprila 188!». A. Funte k. dinarjev globe, dokler se ne bo redno vozilo, sem Vam v glavnih potezah ves položaj narisal. Dnevne novice. (Dopolnilne volitve v mestni zbor) za prvi razred so se danes vršile. Od 82 prišlih volilcev so dobili glasov: Ivan M urnik 81, Mihael Pakič 80, dr. Alfonz M os che 79 in Fran Ravnihar 77. (Pri jutrajnji predstavi v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji) bodeta igrala go-spica Katarina Sevnikova in nje učitelj gospod Ohm vit. Janušovsky te-le komade DvoMkove: 1. „Slovanski ples", op. 40. V. — 2. „Legenda", op. 59. I. — 8. „Slovanski ples", op. 46. IV. — 4. „Slovanski ples", op 40. VII. — Ker se je torej skrbelo za dobro godbo, nadejamo se, da se bode častito občinstvo vdeležilo, kakor zadnjič, tako tudi jutri dobrodelne predstave v mnogobrojnem številu. (f Matej Cigale.) Dodatno se nam z Dunaja poroča: Pogreb za Slovenstvo zaslužnega starine g. Mat. Cigaleta, ki je po dolgem bolehanji v 70. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo, je bil na velikonočni ponedeljek. V imenu „Matice Slovenske" položil je na krsto pokojnikovo gosp. J. Navratil velik lavorjev venec s slovensko troboj-i.ico, na kateri je v zlatih črkah bil napis: ,,Matica Slovenska v Ljubljani." Izmej vseh vencev bil je ta najlepši. Slovenska kolonija dunajska bila je pri pogrebu maloštevilno zastopana, izvestno radi tega, ker se je o pogrebu premalo zualo. Mej drugimi sem videl g. prof. Stritarja, sekcijskega svetnika v justičnem ministerstvu gosp. Levičnika, g. J. Navratila itd. Pevci akad. društev „Slovenije" i „Zvonimira" peli so v cerkvi sv. Urha nagrobnico „Blagor mu", za kar se je vdova pokojnikova vsa ginjena zahvalila. R. I. P.! (G. Ivan Pogačnik,) stanujoč v Ljubljani, pristopil je podpornemu društvu za slovenske veliko-šolce kot podpornik s petimi goldinarji. (Ljubljanske obrtne strokovne šole.) Dvorni svetovalec V. Exner, vodja tehnologiškerau muzeju ua Duuaji, in profesor Beyer sta včeraj nadzorovala tukajšnje obrtne strokovne šole ter se pohvalno izrazila o vredbi in vodstvu. (Odgovor) na „zagovor" v slovenskem dnevniku: Dotični članek smo prejeli iz obrtniških krogov. Kolikor poznamo pisatelja, smemo trditi, da ni nameraval napadati stanov kut takib. To pravilo je tudi nam sveto in bodi vsakemu časnikarju. Pisatelj pa si je gotovo mislil, da se greh imenuje, a grešnik ne. (V Štnriji) bodo jutri slovesno blagoslovili novo šolo. Ker je ob jednem cerkven shod, bode gotovo veliko ljudstva zbranega. (Dramatično društvo) naznanja, da je gospa Neureutherjeva, ki so mnogo zanima za slovenske razmere, povabila čez poletje igralko Zvouarjevo v Prago, kjer jo bodo pod pokroviteljstvom blago-rodne gospe poučevale prve moči češkega narodnega gledališča. (Razpisane ustanove.) Za leto 1889. razpisane so cesarice Elizabete invalidne ustauove ranjkega barona Karola Wurzbacha, in sicer 3 ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, 3 ustanovo po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jarš ali iz llomca, iu 3 ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini šmartiuski pri Litiji. Te ustanove oddaja gosp. baron Alfons Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku, in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmartinske občine. — Pravico do vžitka teh ustanov imajo v prvi vrsti 1 ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali kra-1 jev — od stražmeštra ali šikovatelja nazaj, kateri 1 so lepega zadržanja iti vsled v vojni dobljenih riin 1 nezmožni, da bi se sami mogli živiti. — Ako bi ' se pa za baron Wurzbachove ustanove ne oglasili I vojaški invalidi z omenjenimi lastuostmi, imajo pra-| vico do njijinega vžitka tudi drugi reveži lepega zadržanja iz imeuovanih krajev, kateri se zaradi bo-lehnosti iu starosti ne morejo sami živiti. Prošnje za te ustanove naj vlože pro-šujiki iz Ljubljane pri ljubljanskem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu 6voje občine do 31. maja I. 1889. ((¡lavni zbor) za mesto Ljubljano ustanovljeno okrajne bolniške blagajne vršil se bode v četrtek dne 2. maja ob 7. uri zvečer v mestni dvorani z nastopnim vsporedom: 1. Volitev bolniškega načel-ništva. 2. Volitev nadzorovalnega odbora. 3. Volitev razsodišča. Želeti je, da bi se tega zbora mnogo-brojno vdeležili zastopniki delodajočih gospodarjev in od delavcev izvoljeni odbranci. (Okrajne bolniške blagajnice.) Jutri dopoludmi ob 11. uri se bode v mestni dvorani vršila volitev onih triinštirideset zastopnikov, katere odpošljejo delodajoči gospodarji v glavni zbor okrajne bolniške blagajne, katera se mora v zmislu postave o bolniškem zavarovanji delavcev z dne 30. marca I. 1888 ( ustanoviti za ljubljansko mesto. (Imenovanje.) G. Spiridion vitez Mitrovie, poveljnik brambovskemu bataljonu št. 24 v Novem Mestu, je imenovan poveljnikom kranjsko - primor-| skega brambovskega pešpolka št. 5. (Vabilo) k veselici, katero prired6 štursko-| ajdovski pevci iu pevkinje dne 28. aprila : 1889 v korist družbe sv. (Jirila in Metoda, v pro-' štorih društva „Edinost". Spored: 1. Vilhar: „Do-| movini", mešan zbor. 2. Govor. 3. Kocjančič: ! ,.Njega ni", moški zbor. 4. Krila»: „Stari hajduk", | deklamacija. 5. P. H. Sattner: „Na planine", ' mešan zbor. 6. Vilhar: „Na velebitu", moški zbor. | 7. „Županova Micika." Veseloigra. Po dovršenem , sporedu prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. ' Vstopnina za osebo 30 kr., sedež 20 kr. (V (¡radci) je nekaj let konjerejsko društvo za I štajersko deželo. V priznanje vspešnega delovanja ! za konjerejo je dobilo naslov: c. kr. konjerejsko društvo. (Kmetijska podružnica v Ptuji) je nasvetovala, • naj okraji sade ob cestah sadno drevje. Občni zbor ' v Gradci je ta predlog zavrgel. (Kateri namen naj imajo letošnje slavnosti?) j Prejeli smo naslednje vrstice: Dne 14. maja in po-. zneje prirejali bodo nemški centralisti in uacijoualci, ' na čelu jim nemški „schulverein", raznovrstne slav-. nosti v spomin dvajsetletnice obstanka sedanjih šolskih postav. Osrednji odbor „schulvereinov" ravno-' kar razpošilja vabila, naj se nemško šolsko društvo povsod postavi na noge in proslavlja 13. dan maja ' kot poseben praznik. Delajo se že priprave za slav-} nosti; tukajšnja podružnica „schulvereina" pošlje J gosp. učitelja Uhla v Karlove Vari k občnemu : zboru, kjer bodo le demonstrovali proti avtonomisti-j škim težnjam in proti načelu, da se uredba Ijud-! skega šolstva prepusti deželnim zborom. Te slavnosti pa bodo ob jednem v spodbudo narodnim protivni-! kom k izdatnejšemu nabiranju na korist „schul-: vereinu". Zaradi tega bi bilo umestno, da tudi slovenska mesta, trgi in občine pri slavnostih skrbe za šolstvo in nabirajo doneske za šole iu otroška zabavišča ob nemški in laški meji. To bi bila tudi ■ dostojna manifestacija na korist samouprave ljudskega šolstva. (Razpisane) so učiteljske službe: V Blokah drugo, v Mokronogu tretje in v Dragatušu drugo učiteljsko mesto. Telegrami. Dunaj, 27. aprila. Tramway,ski vozniki so vsi raz ven dvanajst zaprtih sprejeti v službo. Z o žirom na to, da se je zopet napravil mir, preklicala se je redarstvena na-redba o zgodnjem zapiranji hišnih vrat in javnih prostorov. Upravni sovet tramvvayski se je odpovedal. Dunaj, 27. aprila. Cesar se je dopoludne brez spremstva peljal v kapucinsko cerkev, kjer je z gvardijanom šel v rakev h krsti pokojnega sina. Prej je cesar sprejel nadvojvodo Franca Ferdinanda. Trst, 27. aprila. Danes ponoči so v vozni oddelek pošte vlomili neznani zločinci ter ukradli 53.000 goldinarjev. Pariz, 26. aprila. Diplomatski kor je sklenil, da se no bo vdeležil razstavnih sve-čanostij. Zastopniki evropskih dvorov bodo v tej dobi odpotovali. Bukarešt, 20. aprila. Cankov je odpotoval v Turn-Severin, ker se baje hoče povrniti v Dolgarijo. London, 27. aprila. Kakor se uradno objavlja, vršilo se bo dne Iti. ali 17. maja na čast obisku cesarja Viljema veliko nadzorovanje mornarico pri Spithoadu. Vdeleže-nili bo 109 vojnih ladij. Listnica vredništva: O. V. M. v Ljubljani: Stvar jo zastarela; oglasite se o priliki. (i. dopisniku z Gorenjskega: Dopisi brez imena gredo — v koš. Umrl? ho: 25. aprila. Janez Delak, ufeneo, 10 let, llradeokega vas 24. vsled krča. — Marija llariš, tapetarjeva lici, leta, Trubarjeve ulice 2, driska. — Alojzija Tollovitz, privatnega uradnika žena, 32 let, Kravja dolina 2, jetika. — Ana pl. Frade-nek, kontrolorjeva vdova, 77 let, Kravja dolina 11, marasmus. — Josip Tavčar, trgovec, 30 let, Poljake ulice 3, apoplexia cerebri. —- Marija Klemenčič, mostna uboga, 7!) let, Karlov-ska cesta 7, kap. — Reinhold Sohmidt, trgovčev sin. 10 let, Prod ¡-¡kolijo 3, vsled vnetieo možganske mrene. V bolnišnici: 24. aprila. Marija Božič, gostija, 51 let, asthma. Vremensko sporočilo. St. 7285. G rt D Čas Stanje Veter Vre m e » t .9 5-J2 «n § o nCOfVV" w uv Mp vn A Vinko Čamernik, kamnosek v Ljubljani, Parne ulice štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega mostu) priporoča se preč. duhovščini za naročila vsega v njegovo stroko spadajočega ceriErreuega dela in gosp. stavbinim podjetnikom za raznotera NtavhiiiNka dola. Slavnemu občinstvu priporoča veliko zalogo najokusneje iz različnih marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov po jako nizki ceni. ;HTst p je tudi ravno- kar krasno izdelan, nad tri metre visok prostostoječ a^~iiagrollmi spomenik-» od kajnalitalskega kararskega in domačega črnega marmorja, dostojen vsakega odlič-njaka. Obljubuje čč. naročnikom po najnižjih cenah in s trpežnim blagom postreči. S spoštovanjem Vinko Čamernik, (6—C) kamnosek. Naprodaj ste hiši št. 29 in 117 v Spodnji &i*ki pri IJubljani obe poleg državne ceste, torej za vsako obrt pripravno. Hiša št. 29 je pritlična, ima podstrešne sobe in klet, gospodarsko poslopje in vrt. Hiša št. 117 je enonadstropna, novo sezidana, ima veliko klet in vrt; pri obeh hišah je vodnjak z dobro pitno vodo. Cen9 in pojasnila pove lastnik Jakob Burger v Spodnji Šiški št. 29. (3—1) xxxxxxxxxxxxxxxxxx X Urala Eberl, x #C izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC X i u napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X H IjubljaiL», jj ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse f? v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot fl znano reelno fino delo in najnižje cene. Posobno priporočilne za prekupee so oljnate barve ?T v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. (8) ^ y J)C Conilco mi zahtornnjo. "•H ^ Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesečni rabi od mene same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da prerano ne osive. Cena lončku 2 gld. Iiazpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več lončkov 25% rabat in franko-pošiljatev. "TRf (20—8) ■ • IJ 112 v raznovrstnih oblikah, istotako Sledilna ognjišča ^ priporoča po najnižji ceni Fran Jevnikar, v Ljubljani, (12—2) Tržaška cesta št. 29. Gosp. G. PICCOLI-ju, lekarnarju v ljub/Jani. v malo urah umreti: toda komaj je zavžila nekoliko kapljic esence, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, daje bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji. Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje. Z odličnim spoštovanjem (4) Jurij König, župnik. j| Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1S89. Blagovolite mi poslati dvanajst steklenic Vaše esenco za želodec. Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna. Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-hom. Neka bolnica je bila že za smrt bolna, vsi so mislili, da mora Prečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo bogato znlogo klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepice po najrazličnejših cenah. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna = &r 2 n ar sfca d ela? = ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar. Kongresni trg št. S v Ljubljani. d (j. dijakom dovoljujem prednostne cene. (15-5) iT Novo koncesijonovana ■B 21 K» — v I ^jiit>ljani. —- 4-3 Slavni mestni magistrat ljubljanski mi je dne 6. februarija 1889, št. 21.280 dovolil koncesijo za tovarniško izdelovanje soda-vode v Ljubljani v hiši Preširnov trg št. 2 (lekarna „pri zlatem orlu"). Objavljam to p. n. občinstvu ob enem dostavljajoč, da so bo v moji tovarni pri izdelovanji soda-vode prav posebno pazilo na najvestnejsi in najiimnejši izdelovalni način in da /e sedaj vsi sifoni dohajajo v promet |e z zajameeno predpisom primernimi, t. j. v smislu ministerske naredbe z dne 11. julija 1888 drž. zak., iz i) Oo dstotnega cinovega legiranja naprav-ljenimi zaklepi, da tedaj obsegajo popolnoma svinca prosto, zdravju neškodljivo, oživljajočo pijačo, kije Hp^F" v vsakem oziru izvrstno primerna zdravstvenim zahtevam. Odličnim spoštovanjem losij> Svobodar V Ljubljani, meseca aprila 1889. lekarnar in tovarnar soda-A odo. R azpr odaj am po Kiuzaiu ceni in galanterijsko blago. ^ Ob enem priporočam vsakovrstno volno, prejo, vse snovi za šivanje in druga ročna dela, dalje predtiskariio 1 in izdelovanje nogovic na stroju. ]9J[ai*ija Uveitik v Ljubljani v „Zvezdi" hiša „Matice Slovenske" Jeden šop šagrin- usnja od divje koze £¿■«1. €&-&0 ftn. ^iiiije. Velika zaloga najraznovrstnejšega usnja in čevljarskih potrebščin pri Jul. Mojzesu v Ljubljani: Židovska ulica št. 5, v Varaždinu: Frančiškanski trg 48. SW Vnanja naročila izvršuje točno ln pošlje po pošti ali želoznlci proti povzetju. "•O (6—fi) >0000000000000004 Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— n» I>uiiaji VIT., ZieglergaMKe 27. Zastopnik Franc Brnekiier. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi ornati i 1 m m g m II 1 m 1 5JCJ515 šiBojS Andr. Drusliovic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, sto rje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in močno narejena sledilna ognjišča I» »|lli ji o saiit © jk n © dele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi inesingaste trombe in ventile in železna okova. SKa» poI iečlelKtv-ot (17) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder GgpsJ za gnojenje polja. Prva domača kočevska obrt za lesno galanterijo, košarstvo in izdelovanje palic. Zaloga v lijubljaui Šelenburgove ulice štev. 4 en gros ct en detail. Priporoča svoje elegantne izdelke novih pošiljatev v velikanski izberi, kot lesne rezbarij "•B palici*. tudi take od dobrodišečega višnjevega lesa, najrazličnejše košarske izdelke. Naši izdelki so si pridobili vsestransko in splošnje priznanje, pri tem so pa tudi cene tako nizke, da se nam ni treba bati konkurence. (3—5!) Diseldo.-'ske oljnate £ barve v tubah. \ Akvarelne barve mokre in suhe. > 5 — ► ADOLF HAUPTMANN, s ► prva kranjska tovarna 'oljnatih barv, iirneža in laka~w v 11.1 >1 j »11 i . ^ Pisarna in zaloga: &ol«lci dri'y«ri.jo KO V VHoll kl^ji^otrzllicah. "SiS Deller-jev Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Itimska cesta 9. radgonski (24-12) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-lilajenju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). Xe zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).