mri*? mfc t* prsinikef. j»ily •sespt Sstnrdajs, Sund.7« ** HoWay». ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Ursdslikl la apramllkl prostori) M67 South Lswnd*U V* Offl«s of Piiblirstion: MtT South Lawndalo Ar«. Totophon«, &ockwvll 4904 .YEAB XXXII. Cona lista Js |0.00 itler pognal armado1,800,000 iož na francoska bojišča Prve nemške kolone se približale Parizu. Francozi uprizorili protinapade ob reki Ais-ne in argonskih gozdovih. Premier Reynaud sklical izredno sejo kabineta. Nemci potopili dve angleški bojni ladji v spopadu v bližini / Narvika. Norveški kralj in člani njegove vlade pobegnili v London. PARIZ, 10. jun.—Nemška ar- najmanj 1,800,000 mož svobodtčin zavisi od vaše odloč- naše domovine, varnost naših več motornih divizij napa-francotike pozicije. Ta motrila je že formirala pol-okoli Pariza in prve kolone Tsldaljene od glavnega franeo-mesta samo 35 milj. Nem-"bombniki bombardirajo ko-rijske zveze v pariškem Uu. Siloviti napadi iz zra-no r teku pri Pontolsn, ki leži i biIj severno od Pariza. Francoske čete so se vrgle v tinapade pri reki Aisne in v tih gozdovih, da ustavijo iranje nemške vojne maši-Premier Kevnaud je sinoči izredno sejo članov svoje-kabineta, na kateri so raz-zvijali o kritični situaciji. Kaj »sklenili, ni bilo naznanjeno. BERLIN, 10. jun.—Vrhovno veljatvo poroča, da sta bili dve ti bojni ladji poškodovani potopljeni y bitki z nemško •jno mornarico v bližini Narvi-Norveška. Druga enota nem-bojne mornarice, ki operira istih vodah, je uničila trane-ladjo Oramo, tovorni par-' > Oil Pioneer in moderno zašle-podmornic. Poročilo do-Ija. da so Nemci ujeli več angleških mornarjev«- % 8TOCKKHOLM, ŠVEDSKA, i. jun.—Uradna norveška časo-agentura je danes objavila ilo, da je kralj Haakon od-kapitulacijo vse Norveške Nemčijo, tods njegova vla-ae bo še nadalje borila na Hrani Angležev in Francozov na ni fronti. Francoeke in an-e tete ho bile potegnjene |s Harveške na zapadno fronto in | eflke ne ne morejo same boriti proti Nemcem. Kralj in člani Ikfove vlade ho pobegnili v Lon-in bodo Ae nadalje podpirali imnike, čeprav ao norveške dobile ukaz, naj se ne upi* »jo Vmcem. Pariz, 8. jun. — Francoske če-»•oae v nekaterih krajih dolge "onte umaknile pred Nemci na ukaz Karala Weyganda, vrhov- JJ* Poveljnik« oborožene sile. »nemi Nemec, ki je prekora-® «k» Aisne, je Hvojo drznost z življenjem. "Nemci," poročilo, ".sploh ne štejejo Igub." ktoča no ,h0 Hitlerjeve kolone F^l" napadati francoske pozi- »a zapadnetn koncu 125 milj v fronte, toda naletele so na ~n ,K,l>or. Vržene so bile na-■11 velikimi izgubami. .upniško lM»mbardiranje je gorilo neinžko ofenzivo na se-PrnLln vhodni strani Soisson-F Poročilo 'vojnega ministra C' da nemška armada 600,-|TJ** naskakuje francoske V bitksh v zadnjih Francozi uničili čez 400 tankov. so vrgli tisoč tankov v v Peronnskem nektorju, da "^lo pot preko doline Oise JJJ« Parizu, Nemci imajo še (V ""kov v rezervi, ki bodo E*' v vsako vrzel, ki se bo i * v francoski liniji. <^l»Weygand je naslovil JT** nojim četam s pozi- Siu^linijo sleher- tu "vete francoeke zem. nosti in poguma." Berlin, 8. jun. — Vrhovno poveljstvo skuša z novo taktiko razbiti francoske vojaške enote v bitkah, kfdivjajo na sto milj dolgi fronti, katera se razteza od reke Somme do kanala Oisne-Aisne, se glasi poročilo nemftkih vojaških veščakov. Ta taktika je bila uspešna in je že rezultirala v predrt ju Weygandove linije v več krajih. Poveljstvo priznava, da ao nemške čete naletele na močan odpor,' vendar prodirajo naprej po določenem načrtu. Vojaški krogi naglašajo, da je zavzetje Pariza zadeva nekaj dni. Nemški letalci, ki so se vrnili v svoja oporišča* sd poročali o uspešnem bombardiranju letalskih baz v zapadni Franciji, s katerih operirajo angleški letalci. Cher-bourg, važna francoska luka, je bila bombardirana iz zraka. Borfrbe, katere so vrgli Hitlerjevi letalci, so zanetile več požarov v Cherbourgu. London, 8. jun. — Letalski minister je danes objavil poročilo, da so nemški bombniki ponovim invadiraJi ozračje nad an-gleffmm obrežjem ln vrgli velfko število boirfb, ki pa niso povzročile posebne škode. Trije nemški bombniki, ki so bombardirali East Suffolk, so bili sestreljeni. Sirene so tulile v znamenje, da so se pojavili nemški bombniki v zraku, v Cambridgu, Norfolk u, Essexu, Kentu, Northumberlan-du, Durhamu in Yorkshiru. Topniške baterije so pričele streljati in odpodile bombnike. Letalski navali na angleška mesta se ponavljajo od zadnjega četrtka. Protiameriška propaganda v Mehiki Coatepec, Mehika, 8. jun.— Na tisoče letakov s protiameri-šk9 vsebino j^ bilo razpečanih v tej sekciji države Vera Cruz. Obsojali so ameriško zunanjo politiko in označili Monroejevo doktrino za "sramotno varuš-tvo." "Velika, svobodna in močna Mehika z državami Texas, Ca-Hfornija, Arizona in Colorado naj živi. Nemško ljudstvo naj Živi in pozdrav italijanskemu narodu," se je glasilo besedilo letakov. T »trnki, Nnki frMnrw Hii francoske zem ftodčaetalk! in ^■■■rke armade, imejte -m. .ntereee f*je K£ ir^" ~ *taei P-w,u P1"00 sovražni-r* ^rate zavedati, ds usoda Revizija Wagner-jevega zakona - _ Nasprotniki delava skega odbora zmagali v zbornici Waahington, D. C., 8. jun.— Predlog kongresnika Howarda S. Smitha,.. demokrata iz Virgi-nije in načelnika kongresnega odseka, kateremu je bila poverjena preiskava poslovanja federalnega delavskega odbora, glede amendiranja VVagnerjevega zakona in odprave sedanjega delavskega odbora, je bil sprejet z 258 proti 129 glasovom v nižji kongresni zbornici. To pomeni, da so nasprotniki delavskega odbora in Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja, zmagali z veliko večino. V smislu sprejetega predloga, če bo ta odobren tudi v senatu, bo imel novi delavski odbor', ki ga bodo tvorili trije člani, le oblast posredovanja v sporih med delavci in delodajalci, podajal pa ne bo razsodb. V sedanjem odboru so J. Warren Madden, Ed-wjn S. Smith in William M. Lei-serson. Načelnik odbora je Madden. Kongresnik Smith je uključil v svoj predlog tri amendmente, katere je sponsoriral William Green, predsednik Ameriške delavske {edcracije, glede protek-d je strokovnih unij pri volitvah glede reprezentacije delavcev pri kolektivnfvnih pogajanjih. John L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je Vodil opozicijo proti amendiranju VVagnerjevega zakona. On in drugi voditelji CIO so naznanili, da bodo nadaljevali boj proti reviziji zakona in napovedali, da bodo amendmentipokopani v senatu. - 1 Anglija se zanaša ^ na ameriško pomoč London, 8. jun.—Minister za informacije Alfred Duff Cooper je v razgovoru z reporterji dejal, da ne bo prepozno, če bo Amerike priskočila na pomoč Angliji čez eno leto. Kar Anglija zdsj potrebuje, so ameriški tanki in letala. Cooper je Izrazil mnenje da se bodo nemški napadi na Anglijo izjalovili. Letalski promet med Ameriko in Alasko VVsshington, D. C., 8. jun^-Oblast civilnega letslstvs je ns-znsnils, ds je odobrile peticijo družbe Pen Amerksn Airwsys, ki je vprsšsls zs dovoljenje ustanovitve rednegs letalskega prometa med Seat t lom, VVash. in Alaeko. Alaska je edini teri torij, ki nima redne letalske zveze s kontinentalno Ameriko. Po jasnjeno je bilo, da se bo reden letalski promet pričel v juliju. Zarotnik Zimmer-mann umrl v Berlinu On je pospešil vstop Amerike v svetov-1 no vojno Berlin, 8. jun.—Dr. Alfred F. Zimmermann, nemški zunanji minister v času svetovne vojne in avtor famozne "Zimmerman-nove note", ki Je pospešila vstop Amerike v svetovno vojrto, Je včeraj umrl v Berlinu v starosti 82 let. Pobrala ga je pljučnica. Zimmermann Je postal zunanji minister 21. novembre I. 1916. Dvs meseca pozneje Je pozval Mehiko, naj sklene milita-rlstično zvezo z Nemčijo in potem napove vojno Ameriki. Mehiki jo obljubil, d* ji bo Nemčija pomagala, da dobi Texas in druge ameriške teritorije. Zadevno noto z instrukcljaml Je poslal nemškemu poslaniku v Mo-hiki, ki pa Je prišla v ameriške roke. 8 tem Je bila Zimmerman-novs zarota, ki Je izzvala silno ogorčenjS v Ameriki, razgaljena. Na «. aprila 1917 Je Amerika napovedala vojno Nemčiji, f 4 > • " Akcija proti peti koloni 0 Michiganu Urtsing. Mich., 8. Jun.—Oo-verner Iniren I). Dickineon Je obljubil O. G. Olandru, načelniku državne policije, da bo dobil več mož, če se bo pokazalo, de Mtda-nje policijska sila ne zadostuje v kampanji zatiranje aktivnosti elementov pete kolone. Olander Je zahteval vsoto $2*0.000 zs po-ačanje števila državnih policajev. Obramba Panamskega prekopa Hitler ne sme okupirati angle-. ških otokov Princeton, N. K 8. jun.—Ako bo Nemčija porazila zaveznike, bo morala Amerika prijeti za orožje, če bo skušal Hitler okupirati angleške, francoske ln holandske otoke ter poseščine, ki leže okrog Panamskega prekopa. To je mnenje velike večine reprezentativnih ameriških volil-cev, katerkn js~Ameriški zavod za javno mnenje (Gallup Poli) stavil vprašanje: Ako bo Nemčija porazila zaveznike, ali naj Združene države gredo v vojno, da drže Nemce proč od britskih, francoskih in holandskih poseš-čin v prostoru v bližini Panamskega prekopa? Odgovor j^, bil; 84 odstotkov ds, 16 odstotkov ne. Na vsakih osem oseb je bila ena, ki nt iz-zrazila mnenja. Ugotovitev, da je velika večina volilcev odobrila načela Mon-roejeve doktrine v času, ko kongres in politični voditelji v Wa-shingtonu debatirajo o vpraša-šanju, kaj naj Amerika stori, da se ne bodo Nemci usidrali na ameriškem kontinentu, je značilna. Kongresnik Bloom, demokrat iz New Yorka, je že predlagal, da Amerika nfe sme dovoliti transferiranja teritorija zapad-ne hemisfere ene tuje veleeile drugi tuji velettii. Isid reprezentativnega glasovanja je demonstriral, da so Američani pripravljeni iti v vajno, če bo treba, za ohranitev Monroejevo doktrine. Noben« tuja država ne sme ogražati Panamskega prekopa, ki je vitaMboga pomena za obrambo Združenih drŽav. ITALIJANSKI FAŠISTI SV ARE AMERIŠKO VLADO Voditel ji fašističnih grup dobili navodila BOJNE LADJE POLA-GAJO MINE Irska jači svojo oboroženo silo Smrtna kazen za izdajalce Dublfn, Irska, 8. jun. — Parlament Je včeraj odobril načrte glede ojačanja obrambne sile in odredil smrtne kazni zs Izdsjsl-ce in one, ki jih sodišča spoznajo za krive zločinov proti varnosti držsve in kršenje vojaških zakonov. Sprejetje načrtov Je sledilo de-!>ati, v kateri so reprezentantje vlade apelirali za večje število rekrutov, da se poveča oborožena s Ha. Nekateri poslsnci so ur-girali, da Irsks odredi obvezno vojaško službo. V teku debate so se slišale ob-dolžltve, da Irci v Ameriki podpirajo aktivnosti članov Repu-bličaneke armade,« teroristične organizacije. Poslanec ptephen Held je dejal, da so teroristi nedavno dobili $20,000 od ameriških Ircev. _ ^ - Belfast, Heverna Iraka, 8. jun. —Premier severne Irske Craige-von se je vrnil sem Iz Ixindona, kjer Je imel razgovor z angle-škimi voditelji Klede obrambe. Povedal je, da so ga v Ix>ndonu zagotovili, da lahko podvzame korake za obrsmbo Irske ns svojo odgovornost "Velika Brlta-nija smatra Ulster (severno Irsko) za Gibraltar," je dejal Cral-gavon. Izgredi v irski jetnišnici Osi-k. Irska, M Junija,—V tu kajšnjih barakah, v katerih so zaprti člani Irske republikanske armade, teroristične organizacije, so izbruhnili izgredi, katere pe je policija zatrla. Okrog 200 jetnikov jO kričalo: "Hell Hitler I" Nekateri so zažgali svoje srajce in Jih vrgli skozi okna na cesto. Policija je razpršile m notico. ki se je zbrala pred barakami, ko so Jetniki pričeli razgrajati. KIM, 8. jun^—Ljudstvo je bilo danes Informirano, da so bili odhodi Italljanakih parnlkov |g do-Ih luk preklicani. Kapitani parnlkov, fcl se nahajajo v tujih pristaniščih, so bil! tnstruirsal, naj drže parnlke v nevtralnih vodah. Zunanji opazovalci vidijo tej akciji priprave sa vstop Italije v vojno na atranl Nemčije. Rim, 8. jun. — Mussollnljeva vlada je naslovila svarilo Ameriki, naj drži roke proč od evropskega konflikta, če se hoče Izogniti eventualni evropski Intervenciji v . ameriške zadeve. Ivarilo sta izrekla Virgin (o Gayda, urednik Muosolinijtvege lista, in II Telegrafo, organ iu-nanjega ministra Ciana. . Gayda piše v listu II Glornale d'Italla, "da nI nobenega vsroka, zakaj ne bi evropske sile Intervenirale v prilog katerikoli ameriški državi v konfliktu z Združenimi državami, ako slednjo uotvarijo precedent s vmešavanjem v evropsko vojno."- U Telegrafo pravi, "da Amerika lahko pomaga Veliki Britaniji ln Franciji, ne more pa preprečiti ali uetavltl pohoda totalitarnih držav v ocvajanju in borbi za kruh in svobodo." - Italijanske bojne ladjo polagajo m(ne v bližini obrežja, da preprečijo vstop so vratni bojni mornarici v pristanišča. V Rimu naglašajo, da Italija oejo mine tudi v bližini obrežja svojih kolonij. Avtoritete so zaprotile trgovcem, da jim preti saporns in denarna kasen, če se ne bodo pokorili odredbi glede potem ne-vanja mest, ko bo Izdana. Posebni dekret daje vojaškim stražam oblast ustrelitve sleherne osebe, (ki bi se skušala izogniti obmejni kontroli. Pomorski promet med italijanskimi luksmi In Malto, angleškim otokom v Sredozemskem morju, je bil ustavljen. Ns tisoče vojakov Je zapustilo svoje domove in se pridružilo arms di 2,000,000 mož, ki Je ibrana v vseh krajih imperija. Voditelji fašističnih orgsnlzs-clj so bili opozorjeni, naj bodo priprsvljeni ns mssne shode, da slišijo Mussolinijevo odločitev glede vstopa Italije v vojno na strani Nemčije. Kdaj bo padle odločitev, nihče ne ve, toda mnogi slutijo, da je blizu. Instrukci-Je so bile poslane vsem voditeljem, naj se člani fašističnih or-'anizscij pojavijo v uniformah pred Beneško palačo, ko bo naznanjeno, da se Je Muesollni odločil zs boj proti zavsznikom Domače vesti Slikar Perušek naglo uftrl! Cleveland. — (Telefonično poročilo is Clevelanda z dne 7. junija.) — Znani slovenski slikarski umetnik Gregor H. Perušek je danes pri delu, ko je slikal, padel na tla In umrl. Zadela ga je srčna kap. — (K tej pretresljivi vesti doda jemo, dokler ne dobi. mo vseh podrobnosti, še tole: Perušek je bil star 58 let in rojen je bil v Sodražici pri Ribnici na Dolenjskem: Bil Je član društva 126 SNPJ in zapušča ženo. Cehinjo po narodnosti in hčerko Marion, ki sta obe tudi slikarici. Kot slikar je Perušek zaslovel pred okrog dvanajstimi leti; ln sicer v Chicagu, kjer je bival mnogo let in sprva slikal svoje prvence v koloniji bohemov« Tamkaj ga Je odkril br. Vincent Cainkar, gl. predsednik 8NPJ, ki je pri njem naročil sliko sa stetr: ski koledar naše jednote — In tisto delee na koledarju je bila prva Peruškova slika v naši Jav» nosti. Kasneje smo Cikažanl priredili prvo razatavo Peruškovih slik v dvorani SNPJ In še le ta razstava ga Je seznanila s slovensko javnostjo v Ameriki ln v starem kraju. — Peruškovl vdovi in hčerki naše globoko so-žal Je I) Is Mlnneaote Duluth, Mlnn, — Dne 81, maja je v Cloquetu umrl rojak Anton Medic, star 53 let, ki zapušča vdovo in brata. Adami! je urednik novega magasina New York. — Pisatelj Louis Adamič Je prevsel uredništvo novega magazlna "Comtnon Ground," ki začne lahajatl v New Yorku v prihodnjem oktobru in katerega bo isdajala organizacija "Common Couneil for American Vlnlty." Magazln ha oko mirovno zgodbo, V Nemški škofje poveličujejo Hitlerjeve zmage Berlin, 8. jun.—Katoliški škofje so na svojih zborovanjih, ki so se vršila po vsej Nemčiji, osvojili sklep, da se morajo vršiti zahvalne meše v vseh katoliških cerkvah, ds se tako proslavi Hitlerjeve zmage v Belgiji In Franciji. Tako se glasi prsvkar objavljeno poročilo o zaključku katoliških škofov. Baker izvoljen za predsednika tiskarske unije " Indianapolis, Ind., 1. Jun.— Izid glasovanja kaže. da je Ml Claode M. Baker Iz San francis-cs ponovno izvoljen za predsed niks msdnsrodne tiskarske unije. IMbil je 30.S54 glssov, njegov protikandidat, ftaMKJs G. Bar-rett is New Vorks, pa 28,487 glasov. . prvo leto izhajal vsakega četrt leta, kasneje, če bo le mogoče, bo pa mesečnik. Adamiču bo pri uredništvu pomagal mladi rojak Frank Mlakar Iz Clevelanda. "Common Couneil for American Unity" Je reorganizacija znanega Flisa (Foreign Language Information Service), ki Je dolgo iet zalagal naše liste s slovenskimi članki o problemih naseljencev. Nova organizacija bo razširila svoje območje in bo publl-cirsls magazin v Interesu iml-' grantov in njihovih sinov ter vnukov. Naslov novega magasina bo — kakor FUsov — 222 Fourth Ave., New York Clty. Znesek naročnine še nI naveden. Vesti Iz Calumeta Calumet, Mich, — Dne 1, junije se Je Katarina Standohar, članica društva 82 SNPJ, omošl-Is s Jos. Riccom. Nevesta Je hči znanega Pavla Standoharja, ki Je bil zelo aktiven pri omenjenem društvu, dokler ga ni zadela nesreča, da se Je pobil, Pričaku-jemo, da tudi ženin postane Član SNPJ. Obilo sreče! Dodatek k poročilu Sharon, Pa. — Miha Gerzetlč, ki je pred dnevi umri v gornjem Michiganu, kakor je že bilo poročeno v Prosveti, Je bil f*) poklicu gmbokop in zapustil Je ženo, pet sinov in tri hčere, od katerih ena, Matilda Žagar, biva v Hharonu in je članica društva 262 SNPJ. - Novice Iz Montane Itsd Lodge, Jflont. — Pred krstkim sta se^tu oženila dvs člsns SNPJ. Prvi je Joe Klopčlč, ki Je upoelen v prodsjalnicl in njegova nevesta Je Jesn VVrlght is Big Timberja; drugI Je Stan-ley Primožič, supervfior v Car-bon county, N. Y. A, njegova nevesta Je |ie Grscy ( rum is Me Isto rta, Mont. Upanje je, da naše jednote dobi dve novi čla-niei. ObHo sreče! Orvelendske vesli Cleveland. — Našel bi na v me-tropoll je dobila spet dve novi goatilni, kateri sta zadnji teden odprle Mike Jskšetič In Viktor Kosič. Obiski fhirago. — Frank Hlatnik, Josephine Slatnik in Mary Mehu DIKTATOR STALIN STAVIL NOVE | ZAHTEVE LITVI Predtmdnik vlad* Mar-ky» odpotoval v Moskvo VPRAŠANJE ZAŠČITE BALTIKA Stockholm, Svedaka, 8. jun.— Predsednik litovske vlade Anta-ni as Merkys je odpotoval v Moskvo, kamor ga ju povabil so-vjeteki premier in sunanjl komisar Molotov, kar je izzvalo govorice in ugibanja, da bo RuoU ja stavila nove zahtevo Litvi. Tukajšnji list Aftonbladet je objavil poročilo svojega dopis, nika li Kovna, glavnega mesta Litve, da je bil Merkys pozvan Moskvo na razgovor glede novih koncesij sovjetom. To je tesno povezano s povečano zaskrbljenostjo sovjetske vlade, s katero zasleduje uspehe Hitlerjeve oborožene sile. Litva bo morda posvana, naj ojačl mllitaristično svežo s so-vjetoko Rusijo kot dol programa obrambe Baltika. Nepotrjena poročila se glaae, da je Rusija povečala število vojaških di-vizij ob poljsko-litovekl meji. Rusija Je tudi pospešila gradnjo utrdb na otoku Hangu, Finska. Veliko število ruskih vojakov se še nahaja v ozadju bivše finsko fronte pri Sallu. Rusi so sgradill železniško progo it Kandalačko do Komi-jarva, ki bo omogočila direkten promet čez severne finske pokrajine v soglasju i rusko-fln- njlh trgovinskih pogsjsnjlh s švedsko si hoče Rusija zagotoviti uvoz švedskih strojev v zameno za olje. Rusija je is doslej še nepojasnjenih ratlogov pripravljena zalagati Avodsko tudi sbojniml letali. Po poročilu švedskega liat* Je bil povabljen v Moskvo tudi lat« vijaki vojni minister Berkis. Mnenje prevladuje, da bo skušala Rusljs dobiti večjo kontrolo nad baltiškimi državicami, da prepreči nacijeko ekspansljo. Zunanji opazovalci so uverjtfnl, da Je Stalin zavzel stališče proti nemški ekspanziji Hi dO je pripravljen skloniti deflnitiven do-ovor tudi s Švedsko In Finsko iz bojsini pred Nemčijo. Ako bo slednje dobils kontrolo nad ss-verno Norveško, bi dominlrala sovjetske pomorske ivese « arktičnim ozemljem, kar pa skušs Kremlin preprečiti, Green apelira za mir med delavci in delodajalci Chicego, 8. Jun.—Velike množice, ki se Je sinoči sbrsls v Ko-llseju, Je slišala spsl VVilllama Greens, predsednika Amarišks delavske federacijo, za mir in sodelovsnje med delavci in delo-dajelH in zahtevo, da morajo bki iidsjslske aktivnosti tujih patih kolon v Ameriki satrte. Shod sklicala delavska pouto-jsnks Ameriške legije. Na shodu sts |M)leg drugih govorila tudi John Fitsimtrlck, predsednik Ciksške delsvske fsderacije, In Pstrick Silili vari. predsednik svata čikaških stavbnih unij. Nemci morajo zapustiti Hongkong Hongkong. 8. Jun,—Avtoritet« te angleške kolonijo so obvestile vse Nemce In Avstrijce, med te-ml ženske In otroke, da morajo zapustiti Hongkong v prihodnjih treh dneh. . kar, vsi trije is Milwmukeeja. Wls„ so S. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proevete, zvečer istega <*se so ee pa ude-ležili piknika društva Pionirjev. PROSVETA THE EHLlGHTEHlUHr_____________ CLASIUO IN LASTNINA »LOVttlll NASOOKt ruitroktii Janino« NinMu — tšnt—* 4rU" i CMmMI »• --- : »ZZ m* M.« - m ••» -jwt*; »f^r to Ctotro ft A4 .. «to »» Ml tota; - !■■■—■tw r»l«rM». nitos: tet U. ln«M MM« r«' C«to I» »• ———» »ImU« » M »iMMriMM Urtto«. 4M(«4 »"« «M M Nturttrf OtMr - mM M MM. ptor* »—Mi. M«, M MwN ■to« b> -tf- NmI*i m ««. Mc toM tolk i PROSVETA MIT-M M. UmmimU A... f»li— i. msmssb or m nronui j||jij»«rfffffffi.... .......imm^iim in Itolu« » «*»•»•)• »• l*««*" •*• *•*>• to« M M to • •«• MMto ftoMta ro/ntna rM«*** to M-M » Sto •• isti niso Pred nami je cela mu zgodovinskih faktor, ki dokazujejo, da privatni kapitalisti niso sposobni ss važno nslogo. katers jim je poverjena ob velikih krizah kot je vojna oziroma monumentalna priprava za obrambo deiele. Iz tega razloga bo vlada Združenih držav storila veliko bedsstočo, ako poveri privatnim kapitalistom proizvajanje letal In drugega mate--- riala v izvajanju obrambnega programa. Da kapital v privatnih rokah ni sposoben za to nslogo, vidimo danes ns Angleškem. Anglija je zs Združenimi državami nsjbogatajSa država ns svetu, vzlic temu je bila njena oborožena pripravljenost v zadnjih dveh letih naj-zanikrnejša v zgodovini. Anglijo je danes lahko sram njene strašne zanikrnosti, zlaati v pomanjkanju dobrih letal in mehaničnih pripomočkov za moderno vojskovanje, ampak zavedanje tega dejstvs ji zdaj nič ne pomaga. Angleški kapitalisti so izdelovali obrambne priprave v interesu svojegs dobička, ne v interesu jsvne obrambe — in iS le sds j, ko je prispel* kriss do viška, je bila angleška vlada prlsiljens vzeti industrije pod svojo kontrolo in direktno prevzeti produkcijo vsegs potrebnega materiala. Ce b1 bili pHvatni kapitalisti sposobni, da bi bili ssmi izvršili nslogo, ne bi bils danes potrebna "diktatura" države, tako je pa morala priti. Ameriški kapitalisti niso nič bolji — sploh so kapitalisti vseh dežel enaki; njihov privatni dobiček je prvi, potem še le pridejo jsvne potrebe. To se je Jasno pokazalo ob zadnji vojni. Ko je Amerika nspovedala vojno Nemčiji, je najela privatne magnate za proizvajanje streliva, topov in drugih bojnih potrebščin; vlsds je zaprsvils milijarde dolarjev, toda trsjslo je leto dni, predno je mogls dobiti večjo mehs-nično opremo svoje armade. Novi milijonarji v oborožitvenih industrijsh so rasli kot gobe po dežju, med tem ko je bojna oprema raals zelo počasi. Samo en vzgled: ameriška vlada je zaprsvlla dve milijardi dolarjev — obresti od tega dolga Američani Še dsnes plačujejo! — zs bojna letala, katera pa niso nikdar videla • bojišča, ker so bila zanič . . ; — Za časa vojne s Španijo leta 1808 ni bilo nič bolje. Cssopisi še dsnes omenjajo škandal s "bahtamirano goyedino," ko je vlada naročila pri maguatlh goveje meso za armado, dobila je pa staro meso, ki ao ga pometi! skupaj iz vseh kotov in ga pobarvali, da je izgledalo svete — vojaki so pa umirali za zastrupljanjem. In še prej ob civilni vojni je neka bankirska firma naredila ogromen dobiček, ko je pokupila stari* in zavržene puške, jih dala nanovo pobarvati in očistitf ter jih prodala vladi kot novel Priložnost za "graft" ni nikdar večja kot J« ob takšnih mllijsrdskih naročilih vlade. Med privatnimi podjetniki so lahko izjeme — nikdar še nismo trdili, da so vsi kapitalisti do zadnjega kot osebe nepošteni — fakt pa je, da je mnogo in mnogo takih, ki naj prvo sebe okoristijo; kajti, če bi hitro izvrševali naročilo ne glede na število najetih delavcev, in da bi ga izvrševali dobro ne glede ns dober in drsg material — bi bilo mslo sil nič doblčks in delo se jim ne bi izplačalo. Tako |>a, ker se delo mora izplačati in mora biti dobiček va privatne barone, je posledica, da vlada dobi slabo blago, dežela pa slabo, zanikrno in počaano obrambo — kakor danes Anglija. Mislimo, da predsednik Roosevelt ni tako neumen, da s« ne bi dobro zavedal tegs kritičnega dejstvs; on se dobro zaveda, ampak on ni sam pri tem poelu in ima r.vet*ne roke. Kljub temu bi Ishko pritisku! in pritisksl ns svoj kabinet, na svoje svetovalce in ns kongres, da je toftia, hitra In dobra obramba PRVA potreba Amerike in ui |>otrebl se mora umakniti privatni dobiček. Vlada mora skrbeti, da bodo delavci zadostno plačaai in zadovoljni, tega pa ne more biti, če bodo podjetniki zahtevali velik dobiček — In končno vlada ne bo dobila, česar potrebuje za obrambo deiele, ako ne bo «sms kontroli* rals oborožitvenih industrij. Ce more smeri-ško ljudstvo plačail s davki štiri ali pet milijard dolarjev ss obrambo, mora tudi dobiti sredstva obrambe, ki bodo vredna teh milijard. : Kadsrkoli je Amerika podvzela kaj velikega, (Dalje v setajl koloni.) Barbtčeta kolona Cleveland. Ohio. — Well, sem si mislil, dsne* je nedeljs, in kakor Charlie Chaplin rabi days*-?f pleasure," ravno tako rabim jaz enkrat malo razvedril*. Ampak kaj? I'rej moram ie opraviti moj posel, ki spada šenskrmu spolu Trelfc bo zopet biti kuhar. Zavihal aem rokave ter pripravil svinjsko krs-čo, zelje in prsien krompir z temi jami in sirovimi buhtički. in potem pa ven, ker je bil velik dan za naš CUveland. V Euclidu parada, ki jo je sponzoriral direk torij Društvenega doma, na route 6 in Hnsth road pa slavnostna otvoritev, farme clevelandŠke federacij« sa prirejanje piknikov in drugih zabav. Podal sem se v Slovenski delavski dom in najprej pregledal v čitalnici Ameriško Domovino fajn fant. In na svidenje. Matt! In potem smo se podali na farmo na Heath Road. Prišel je Feliks Strumbejj s svojo Sophio in hčerko. Br. Vuga je vprašal, če je sedež zanj, prav tako br. Philip Troha, in smo jo tja ubrali. Ko dojdemo tja, je bilo tam že precej posetnikov in Še vedno ao prihajali. Med navzočimi so bili vsi štirje glstni odborniki iz Clevelanda. Prav prijazno smo se pogledali, ka kor sta se ona dva pod kfenč-kom "prav mil' spogledala"! Milan mi je pozneje dejal, da bi bil "spič" vseh štirih, ali da ae ne izplača, ker "spiče" neradi poslušajo posetniki. In aem se strinjsm z njim, ds je vse eno. če govorimo vsem ali z vsakim posebej, kot je ž* navada Saj sem rekel, da brez sha-ronskega Cvelbarja ne bo. Bil in Napreja. Opazil sem, d^sts j« in tudi mama Cvelbar in. Bo- mo pričela posnemati v opisovanju pionirjev Anton (Mtaa in J. Resnik, desna roka J. J. Omana, rsverenda v Newburgu, ki ga Resnik imenuje 'vojvodo z bridkim mečem." WeH, moj po-kkm vojvodi Omanu, ki z mečem brani newbur*ke rojake proti invaziji Prosvete v ontfot-ni naselbini. j In Uko sem pogledal is boj pUtlnega stroja našega Matica Tekavtza, ki je član našega društva V boj, ki je bilo ustanovljeno, da se bori proti roakciji. Ali nsi član Mstt ne razume kaj je reakcija, ker pripsds k nji in se bori za reakcijo, kar je proti etiki in principom SNPJ. Ampak kaj hočemo. Matt Te-kavU je bil za hlapca rojen in hlapčevsko vzgojen in bo kot Uk bo osUl do svoje smrti. Zsnj ni zdravil, on ni samo vnet vernik, on je fsnstičen. Ko je bii v West Vtrginiji v premogoro-vu, se je bsje vozil jjo celo uro dsleč v nedeljo na vlaku k verski sluibi. Tako gs je pač mati učila" in ps katoliški duhovnik, ki je nesmotljlv, kakor je tudi reverend Trunk nezmotljiv. In 21, maja v polemiki z Ivanom polkom je končal nekam tako: "Veš, Janez, ti si osredo-čil ves boj v tem, da uničiš v srcih versko prepričanje katoliške vere. Toda katoliška cerkev nI mrtva (ilva tudi ni, ker še nlšmo videli nikoli živega zidu) mumija, pač pa živ organizem." In on smatra, da bo Mo-lek žel vihar od onih, ki imajo verskd prepričanja. (Vihar so bruhali katoliki tudi Ukrat, ko so vprašali državo Ohio za $3, 000,000 davkov za svoje šole, ali vihar je nje podrl in ne njih nasprotnike.) Molek ni edini nasprotnik katolikov. Je veliko drugih in se Mattu Tekavcu niti ne sanja kdo ao. Ampak on je neozdravljiv in je najboljše, da ae gre kar preko .Uga verskega bolnika.- Saj za podporo radi svoje neozdravljive bolezni tako ne vpraša. Kar bi pa mi kot člani želeli, je, da bi nas kedaj posetil, ali vsaj Ukrat, ko Imamo kakšno prirediUv. Namreč 2». junija bo piknik. Ker smo ališnti, da si je pripeljal is Minnesote nevesto, bi bilo dobro, da jo pri pelje ns piknik in mslo popleie. Ml upamo, da nas Matt Tekavc poset I, saj drugsče je precej gdlin in mrs. Bogolin. Ta^lc Bogolin vam zna klobase dslati kar v Shartfnii. In ne vem za kaj Zidanšek išče tiste klobu kar po celi Pennsylvaniji. Girard je bfl zastopan pO Bo-gataju, mrs. BogsUj s "tajni ' punco, kateri sem se ponudil za botra. In pa Marie Selak s svojo veliko hčerko je bils zastopana. In Uko sva z Marie ene-gs spi Is. No, pila svs vsak svojo kavo. Jež iz VVarrena in mrs. Jež sU bila tudi Um. To je eden tistih ježev, ki U nikoli ne špika s svojimi iglami. Ne-kaUri radovedneži so po vsej sili hoteli vedeti, kaj je s Fran ces Mihevc, njenim soprogom in Mihevčevim mlekom. Kako jim diš! to mleko, odkar so izvedeli zanj. In bi ne bilo nič več kot prav, da bi nekaUri možaki srksli mleko namesto piva, vina in Žganja. Saj Uko se je ravno zopet tukaj izkazalo. Meni se zdi, da kadar nekateri mo ni ponujajo mleko, da bi isto njim veliko bolj pristojalo. Ne kdaj sem tudi jaz pil alkohb-lične pijače, ali nisem radi aH kohola posUl divjsk. In mi upamo, ds ne bodo ljudje, ki posUnejo divjaki kadar se preveč nalezejo alkohola, nas tirali nazaj v prohibicijo. In če to kdaj pride, naj potem sami sebe doiže krivde. Kskšns je bila udeležba? Bo-sU želeli! vedeti. Precej dobra, če pa računamo, da je v Clevelandu 4600 članov SNPJ, po-Um pa je bila udeležba premajhna. A kljub Umu je moral biti prof It in ne izguba. ^ Nekaj je pomanjkljivosti, nakar so me naši zunaj ni posetniki opozorili. To je napisa manjka za one, ki prihajajo po cesti ŠUvilka 6 z vzhodne strani. Na primer iz Warrena je prišel Jež po cesti 44, vzhodno od farme do ceste 6.. In ker ni videl napisa od one strani, se je oddaljil za več milj. Ravno uko je povedal drugi in tretji. Torej želeti je, da bo odbor U nedo-sUtok popravil v toliko, da bo napis od obfeh strani. Naš podpredsednik društvn št. 53 mi je povedal, da je zapfa-vll Um precej časa, seve brezplačno, s nekim drugim članom, da sU predelala vodnjak in ie več drugih stvari. Ravno tako da je zidal naš zidar Božič 7 in sezidal elektrarno in garažo. Naš Andreje Gorjane da je veliko delal na firmah. , Potrebno bo še marsikaj, ki ne bo pa~ie ačasoros naredijo. In prej ko bomo rtrt pomrli, vse 0..K. In lahko bi Uim še nekaj več zemlje kupili te* postavili pokopališče. Kdor bi se preveč napil, delal prepir, se ga I>opelje tja, si mora jamo skopati in iti spat kar Um. Ali ne bi bilo to imenitno? Seveda bi to lahko kaUri tudi priporoča? za kritike, ampak ie naj priporoča, ker jame so tudi za ne-kritike, in nekaUrim bi se pri-stojale kakor konju sedlo. Farmo imamo, domove imamo, kulturo imamo, kegljišče imamo, so what is nest? Frank BerWč, 68. , ii petje se jim je d&padlo West AMis, Wi«. — Ko je 28. aprila priredil svoj prvi koncert SNPJ Junior Ali SUr Chorus ali mladinski pevski zbor fcNPJ, ustanovljen zadnjo jesen v Mfl-waukeeju, se nam je njih petje tako dopadlo, da bi.jito radi še poslušali. Vsi so Uko mladi, toda vsi dobri pevci. Kot je videti, se vsi radi uče. PTianinjl gre tudi njih učitelju mr. Jurse-ku. Sodeloval je tudi mladinski krotek SNPJ iz Waukegans. Tudi ti bodo enkrat še prav dobri i*vcl.HH Nsm se je Uko dopadlo, da smo sklenili, da gremo 19. maja v Chicago na četrti spomladanski pevski festival, da vidimo, kako bodo drugi peli. Ves maj ni bil preveč Up, toda tisto nedeljo je vendar solnoe posijalo, kakor po vsakem dežju. Dan je bil prav lep in nam ni žal, ko smo se podali proti CM cagu. Pred koncertom smo se usUvili v glavnem uradu naše j«dnoU. Razkazal nam je prostore glavni Ujnik Vider in so se nam zelo dopadli, ker je vse v Uko lepem redu, da lepše ne more biti. Videti Je, da poslovanje ne more bitf v boljših rokah. PoUm smo se podali na kon cert. Dvoranp je bila prece, velika, toda še premajhna. Pričelo se je petje, ki je bilo eno lepše od drugega. Nič nam n Philip Mnrray, načeln nizaUričnega odbora unije. mo solventni? Sedaj smo sol-ventni, ker VBi člani toliko več plačujemo. Kar se mene tiče, ne )om imel od združenja nič več in nič manj kot kateri drugi član. Ps vendar sem za združenje vsemi štirimi. O Um vprašanju se še več pogovorimo v zvezinem glasilu. i ] Pozival bi tudi druge člane bilo žal, da smo šli na flk feati val. Kadar bodo gpet hfTeli Ulc koncert, jih bomo šli še poslu šat, čeprav bi bilo daleč, ker prepričani smo, da je človek dobro naplnčan. Zopet je nastopil mesec ju ni j, ki nas spominja na žalosUn dan usode, ki nas je zadela 8 junija pred petimi leti, ko je umrl moj mož in Oče. Sporni njali se ga bomo do konca na šega življenja. Mary Susterirfi-Zagar, 104 Clevelandske novice Cleveland. — DeseU redna konvencija SSPZ je za nami Kot je večini znano, sem bil na tej konvenciji od začetka., do konca kot poročevalec za naš list Prosveto. Član SSPZ sem že 28 let in me je torej konvencija zanimala, in to posebno še, ker je imela odločiti o združenju. To je bila najbolj važna zadeva, toda ni prišlo do direktne odločitve, marveč se je združenje za nekaj časa zavleklo — mogoče za vselej, kar pa ne želim. Toda do združenja bo moralo priti. Posebno male organizacije bi morale na to še bolj delovati, ne glede na to, čeprav so sedaj še solventne. To se pogosto in z nekim ponosom poudarja posebno v našem glasilu Napredku in v zadnji števiHci še posebno. Vse to je priznanja vredno. Ampak koliko časa bo- SSP2 in SNPJ, da se oglasijo o tem vprašanju v obeh glasilih brez bojazni. Saj smo vsi člani S enakimi pravicami in dožnost-mi. Razpravljajmo o tem, ne gle de če se radi te poštene zadeve komu zamerimo. Torej ven z vašim mnenjem in to krepko in dostojno. Potrebno pa je, da prihodnjih mesecih — in tud pozneje — ohranimo hladno kri Pri mi te torej za pero in napišite svoje želje in misli na papir, da jih bodo lahko čiUli tudi drugi in to ne glede, na katero stran pade združenje obeh organizacij Kot Že prej omenjeno, sem opazoval to konvencijo od začet ka do konca. Svoje vt»e bom povedal enkrat pozneje, ko se nekoliko skadi. Gotov sem, da bo marsikaterega zanimalo. Kot sem že poročal v zadnjem dopisu, smo zadnjo nedeljo, junija, imeli otvoritev naSIh izletniških prostorov SNPJ. Od tedaj imamo še vedno lepo solnč no vreme. Upam, da bo tako tudi ostalo vsaj do konca 12. red nega zbora JSZ in Prosvetne matice. In za U zbor so priprave v teku, kakor tudi za nede ljo, 7. julija, ko se vrši 30-letni ca kluba 27 JSZ. Pripravljalni odbor se vsestransko trudi, da bo cela stvar čim bolje uspela Upamov .da se to tudi zgodi Ob tej priliki v imenu odbora prosim vse delegate in člane eksekutive JSZ in sploh vse zu nanje, ki nameravajo poset it: zborovanje in žele dobiti sUno-vanje, da aporoče temu odboru o pravem času, da jim preskrb primerno prenočišče. Predsed nik tega odbora je naš znani in pridni sodrug Milan Medvešek (16202 Arcade A ve., Cleveland, O.). V odboru je poleg drugi tudi spodaj podpisani in mi znana vsa naselbina in mesto od konca do kraja. Radi tega lahko vsakdo brez skrbi obrne na U odbor in vam vsestran sko preskrbimo, tudi za vaše av tomobile, samo da nas pravočas no obvestite. Pišite pismo ali dopisnico! . H Rezervirajte si torej tiste dn —i od 4. do 7. julija — že sedag in pridite na počitnice v Cleveland med svoje sorodnike, prija telje, sodruge in simpatičarje (nežni spol vštet, seveda!) vem, da se boste počutili izvrst* no. Torej na svidenje ob času zborovanja JSZ v metropoli! Ko hodim, po mojem poslu med rasnimi našimi ljudmi, na dem med njimi tudi Uke, ki na vso moč hvalijo krvnika Hitlerja in mu žele še večjo zmago zmaga na vse/črti. Pravijo,, ds nsm bo moral tudi tukaj v Ameriki nekdo prinesti svobodo in da to svobodo ne bo prinesel nihče drugi ko — Hitler! In to trdijo |n talijo nekateri naši poznani rojaki in ae vesele njegovih ZtfJIg . . . Ka) mislite o takih ljudeh, ki irtivajo Ae vedno večjo svobodo v Ameriki kot kjerkoli drugje na svetu? Ali nI to žalostno in predrzno? Anton Jankovteh, 147, 14308 SylvU av«.— stopniki petnajstih različnih znanstvenih! rocij.i Byrd je nadalje izjavil, da več kopnine, nego sipo mislili do sedaj Odi Je več novih gorskih verig. "Odkril sem T cela vraU ozemelj, ki so jih smatrali do za otoke, v resnici del ogromne celine te celine je med Malo Ameriko in MaJ nlrtr zalivom ter je-oddaljena od Punte a5 kakšnih 200 milj. Njena dolžina znaSa nad' milj, toda zavoljo silnih ledenih prepad ] vzemajo 60 milj širok pas, nam ni bilo ma da bi prišli do obale. Drugi raziskovalni te zavoljo močnih svetlobnih odsevov ali pa ljo slabega vremena po vaej priliki niso op Z "B&arom" nam je bilo mogoče prodreti! daleč, da smo lahko pregledali del obale, tenje je bilo zavoljo ledu, ki ae je tvoril krilih, zelo težko. Nefki član odprave je i«i sončni kompas, a katerim je mogoče izvršiti opazovanja neodvisno od magnetskih tokov Odkrili smo tudi ležišča premoga. Premog, smo ga-nakopali doslej, pa ima le majhno k rilno vrednost. V tem pogledu bomo naia p zadevanja nadaljevali." Neznane obale in ognjeniki vAntarktidi S svojo ekspedicijako ladjo "Bear" i za kratek čas iz Antarktide v a,!^ gim izjavi*, da je magnetski južni t J?!d na drugem mestu, nego ga navadi , »o odkrili na poletih nad tistim pr^J bi moral magneUki tečaj biti. k> "Nisem še mogel točno ugotoviti" I)rit, miral Byrd "kje je magnetski iu daj. Vem Ie to da se je premakn ^ padu. Znanost bo to gotovo zel(w.animaL vse morske karte so seeUvljen, na , slej znanega položsja magnetn ih tečaje?"' Bistveni smoUr njegovega bivanja vAnt Udi je U da b> abral o njej čim v^zn/L nega gradrva. Med njegovimi sodelavdUj J*a koncu je Byrd izjavil, da bodo karte Aa arktide zavoljo novih ugotovitev v bodoče p polnoma drugačne. Na nekem otoku so odkr o&njenišfca žrela. Admiral čaka sedaj v Punti Arena«, da nji govo ladjo nekaj popravijo, in je z dosedanjk uspehi zelo zadovoljen. Kakor je izjavil, se | merava za šest mesecev vrniti v Zedih^ie dit ve, nato odplove zopet v Malo Ameriko, h j* Skrivnosti pozabljivosti I Moderna psihologija se je lotila z enerfi ugank spomina in vzrokov za pozabljivost. Ki ko pogostoma slišimo ljudi, ki jadikujejo, imajo slab spomin. Kako radi pozabijo ta šen naslov, kakšno ime ali kakšen dogovorje sesUnek! Toda spomin teh pozabljivcev lahko navzlic temu izvrsten. Mož, ki pon oddati pismo, ki mu ga je dala žena, v po« nabiralnik, ima lahko izvrsten spomin igralce in uspehe vseh nogometnih klubov, dama, ki pozablja na dogovorjene sestanke, lahko spominja do podrobnosti kakine hiši oprave, ki jo je nekoč občudovala, naštej« najtežavnejša sorodstvena razmerja ter pon naUnčno cene vseh toaletnih potrebščin. Kako je mogoče, da nekaj obdržimo v tp minu, drugo nam pa uide? V naiem |mda| vestju se nič ne izgubi. Tu je velika " ^ as je moral, vlada vatnikepiU. nI ^^^Lu^ namaki prekop, dokamje ^ liki vodni Jesovi. dokazuje trgo^M ^ ca itd. Sedanji program oiram**^ I večje pod vzet je Amerike v njeni JKDETJEIUO. lovice t starega Slovenije iNSKA pravda ('OS K K GBOFICB bijsna, 2. apnla.--v senčnih dogodkov, ki tirajo v novo katastrofo, ae za-te dni afera francoske e, t nezakonskim otrokom tajnim bogastvom, ki jo je slo nekaj ducatov nadlež-Tpnikov pred .sodišče in ki /toži sestre samqstana sv. Lija v Radečah za rruUo-40 milijonov. Seniacionalni det življenjske drame mon-ske aristokratke se je pričel nred leti v Parizu, odkoder i not na begu pred fcivljer l povedla preko Grčije v na-b»je. Na pragu posavskega jostana, v katerem si je iz-gfjjted sveta odmaknjen kot pokoj in žrtvovala zato celo je težke milijone za dobra i pa jo je življenje dohitelo grabilo s toliko silo, da se je t vsa vzpela na svoj nekda-druzabni položaj ter se ob-11 novim sijajem v razkošnimi sredi tržaškega aristo-takeffa okraja. Ko je sedaj it v življenju spet na^Ja svoj rin v otroku svojo srečo, ter-gvoje bogastvo od samosta-ki ji za bajne denarje ni mo-dtti, česar je dolgih pet let itn iskala. gea javiioat v Trstu in Vid- l govori že štirinajst dni o iki aferi gospe Renče Saffo-grofice Moriš de Rola. Be-ki "Gazzettino", tržaški "Pic-d" in menda še nfeki drugi njeitalijanski listi so objavi-t celo serijo poročil o stVari, a o njej sedaj sodišče izrek-ivojo poslednjo besedo. Ves ipleks dogodkov pa je ven-tako skrivnostno zagone-i, da so nastali celo že dvomi ciničnosti vse pisane storije, 0 njih ni moči izreči kakršne- 1 sodbe, saj se oporeka naj-inejii moment v njej, dviga-najrcsnejči ugovori proti gro-ni milijonski terjatvi naspro-lismiljenkam iz Radeč, kate-i videmski pravni zastopnik vso odločnostjo pribija, da liljenke od grofice niso do-i niti prebite yj5are. Zato se ; kronisti omejujemo zgolj da povzamemo iz omenje-i listov bistvene momente, ka-r jih je pripovedovala itali-iskim novinarjem grofica sa-iin kakor jih pojasnujeta vi-mki advokat Giovanni Co-Kini in grofičin znanec grški *inar Konstantin N. Cimbas. Upana vdova na poti v samostan fenee Safforoy grofica Moriš Rola stanuje sedaj v Trstu, v Wi Artelli, Vseučiliška ulica po dolgem preči okraj, v **wn so je v zadnjih sto le- • nsnialo lepo število palač mkolnih vil italijanskih, av-JMrh in drugih aristokratov. *** je palačo najela pred mm mesecem in ima najbolj-n«men, da jo tudi kupi. V »daj živi z otrokom, ki mu pred mesecem dni dala živ-z neko družabnico, služ-in služabnikom. V eni iz-■ bleščečih dvoran je pred "J dnevi sprejela novinarja •u takole pripovedovala: • Parizu, kjer se je pričela J drariia. ji je leta ,M « "»prog. Njegova smrt jo Mrla, da je življenje {" Hk-herni čar in vselimo, Bohotno pariško We s, jj ,,, odtujilo in v V žalost, se je odločila, da po daljnjih kra 1 i«la/bo in mir, ki ga Jy'H|s. (>|0 leto je prožive-uJrt,V' N'Jll° j* « Ho dni \ *>v-slavijo. Toda tudi JJ ^ m«jt ji njene srčne ■1zVfili. v svojem obu-** odločila. otr-dil, kl naj bi se jim bila izvabila s zavijanji in prevarami. Odvetnik je grofici očital, da je le na vijet ^pravila 1!H),140 funtov v Benetke, kar dokasuje s fotografskim posnetkom neke svqje. «grinske uvozne deklaracije, v~kateri je navedena tudi omenjena vsota, ki pa je bila očitno ponarejena, poleg revnih 100 dinarjev in 30 lir. Grofica je tudi napak trdila, 4a je ta denar spravila v Jugoslavijo in ne v Italijo. V smislu teh njegovih ugotovitev je bilo treba demantirati grofičine trditve, po katerih naj bi hila svoje milijone izročila sestri Kaplji, odnos-no njenemu samostanu ali katerikoli drugi pripadnici njenega reda, zato da bi se porabili za dobra dela. Demantirati je btio-treba tudi, d« bi grofica imela kake dokumente, ki naj bi podpirali njene trditve. Odvetnik je k svojemu popravku še pripisal, da pritiče sedaj poslednja beseda kot civilni Instanci sodišču v Trstu, kot kazenski p« sodišču v Vidmu. Ovadba grčkega novinarja pri novomeškem sodišču Prav pred tednom dni pa se je grofičin znanec, že omenjeni grški novinar Cimbas, vrnil y Trst. Kakor je sam pripovedoval svojemu tržaškemu kolegu, si je ta čas mnogo prizadeval, da bi do kraja dognal vso tako zelo komplicirano zadevo in pripomogel grofici do njenih pravic. V družbi grofice jim je pokazal njena potrdila, ki ji jih je izstavila samostanska prednica, poled tega pa tudi po vseh predpisih legalizirano kopijo kazenske ovadbe, ki jo je neki novomeški odvetnik na njegovo pobudo vložil pri tamkajšnjem sodišču proti samostanu, ki spada v njegovo jurisdikcljsko območ- j Usmiljenke, je Cimbas pripovedoval« so sicer vedno tajile, da bi Jblle prejele od grofice kakršenkoli ^enajr, toda samostanska prednica je, še preden je krenila na svoje potovanje preko oceana, potrdila neoporečno nesnico celo še z izjavo, da je bila v trenutku, ko je podpisala potrdilo, malone omamljena spričo tolikega bogastva. Zamotan problem Zares se vsa zgodba glasi kakor bajka. Ali so argumenti francoske grofice in njenega grškega novinarja zares vsi neoporečni? Ali res ne tiče za vso stvarjo prevare, kakor pravi videmski advokat? Menda resnica in pravica, ki Ju bo tokrat novomeško sodišče delilo francoski grofici in radeškim sestram, v resnici ni več daleč. Zabeležili jo bomo z zadoščenjem in vestno kot kronisti, kakor smo skušali podati jasno sliko o dosedanjem razpletu dogodkov iz življenja grofice, kolikor se ja pač po naših virih dvignil zastor izpred odra njene skrivnostne življenjske poti.1 r ^PROS VE T, A ii Ti i Stara je tih*-tapska strast Ali rte naročeni nt dnevnik TrDiveto*? Podpirajte svoj list! O tihotapstvu tn tihotapcih gre slaba vera med ljudmi. ^vaje dni je bilo tihotapstvo Še močno razširjeno ob mejah, danes je ta strast že precej polegla, n* kaj zaradi večje zavarovanosti terena, nekaj zaradi gospodarskih razmer sploh. Nič dobre?* ne bo iz njega, teontrabaptar je in delo mu ne diši, so rekli vaš-čani o kmetskem fantu, ki je postopal naokrog s polnimi Žepki denarja, lepo oblečen — postrani klobuk in bele, mehke ro* ke lahkožive«. Najbrž so i*ed-vtoem zaradi bresdelja proglašali kmetje tihotapce za slabe ljudi, češ dela nevajeni in potepuhi bodo kaj kmalu lahko sa^ padli v pravi, resničen zločin. Saj pa je tihotapstvo po pisanih'postavah v teh državah tudi velik, težko zbrisljiv zločin. Tihotapci ho drzni ljudje Tihotapci so drsni ljudje, ki jim pogum nikoli ne poide, kaj- ii,"lej ki si ja § ti .prav gotovo ni šala, plaziti se s polnim nahrbtnikom blaga po zavitih stezah na tujo stran, zmerom v nevarnosti, da te zaloti stražu — to je življenjsko nevarna pot med cevmi pu&k. In vendar so jo toliki že napravili tisočkrat, trpeli strah, napor nm šic in duha, pa jih je vendar drznost in prekanjenost srečno privedla skozi težave in stotere ovire do cilja. Dostikrat pa so padle žrtve. Počil je strel in tihotapec je sredi poti, za kakšnim grmom ali v skalnatem bregu v bolečinah končal svoje nesrečno življenje, ki ga je upihni-la slepa, pegubna strast. Ne samo od poguma, včasih dosti več od vztrajnosti zavisi tihotapčev uspeh. Ce jo mahneš ob naši južni ali severni meji ter nekoliko pobaraš stare ljudi, kako in l^a), pa ti bodo kmalu iztreslt ctfo kopo sporni nov in zanimivih,tihotapskih zgodb na dan. 9voje dni so ti hotapili v prvi vrsti saharin a li po domače "caherlin". Ta prepovedana zmes je^preneketerim družinam ob meji nadomeščala sladkor, prodajali,^) ga vtlho-tapljenega za drag. 4enar, Na kakšne pametne uadine ao ga spravljali čez mejo, govore, ras ne zanimive dogodbe. Invalid in mamica ' V nekem večjem obmejnem kraju je po večkrat na mesec prečkal mejo neznanec, ki je lahko šepal na desno nogo. Zmerom je po predpisih pokazal pre-laznlco obmejnim stražnikom, njegovi ipapirji so bili v redu. Obiskoval je nekakšne sorodnike onstran in ničesar sumljivega nI spremljalo njegovih prehodov. Končno pa so postali njegovi obiski de prepogosti, lsar je mlademu, za službeno dolžnost vnetemu stražarju močno padlo v oči. Vprašal ga je cA neki priliki, kako in kaj. Neznanec je v redu odgovarjal in bi se bilo kmalu vse po sreči Izteklo. Zdajci pa je stražnik opazil, da se tujec nekam nerodno prestaplja in da mu desna noga čudno škriplje. Brž so odredili telesno preiskavo in izkazalo se je, da nosi pftekanjenec protezo, sprefno pritrjeno vrh kolena zdrave, cele noge, upognjene In trdno povezane nazaj. 91 rok suknjič Je spretno zakrival pre- Kllka kale manžlco. kl ee je »delržil. * varil« ing Warlters v Madbum Hjaare Gardne v New \mtkm. varo, v notranjosti umetne lesene, votle noge pa so na veliko preaeuečanje odkrili na tucate zavsjčltDV HhfHfti. Mlada Žena s otroškim vozičkom je dolge mesece skoraj vsak dan odhajala preko meje i^a nekakšen obisk. Proti večeru je odšla in se zgodaj z nočjo spet vračala. Poanall so jo tako na videz, da je domačinka in da l-ma otroka s tujim, sosednim dr* iavljanom. Za strogo oke vnetnega mejnega ftražarja i« ao bili tile podatki vendar nekam preskromni. Posanimal se je pobliie. sa mlado nezakonsko mater in preiskal ob priliki otroški voziček. Ničesar takšnega ni našel v njem .poleg otroka <<—, dojenčka. Toda, ali ni bil tale otrok tako čudno, nenavadno močno povit? >otrpal je in dognal — med dojenčkovimi povoji jo bili lepo zloženi zavojčki saharina. Na tisoče jih je morala mati takole ob otrokovam telesu prepeljati preko meja. In je še prišlo na dan, da otrok sploh ni bil njen, ampak iapo-sojen is snane tihotapske dru- * \ » ' " -služkom postavila nedavno tega čedno hišico . . . Star tihotapec pripoveduje Stari možak, je otrkal pipo ob peti škornja in nezaupno po-mežiknll. •— Ali ste financ? Pa vendar da niste preoblečen financ? No, ko se je po dolgem preudarku vendar preveril, da nimam sla bih namenov, se je na široko razgovorfl. — Pa tudi če bi bili financ, ml dajtea na mora nihče kaj reči. Takrat sem bil mlad in sam tudi pošteno odsedel, kadar so me dobili. Med nami rečeno, saj me niso dfetakrat dobili he, he. Ja, nevarna Igrača je bila to tudi takrat. Tihotapstvo! Kaj pa mislite I Malokatero mir no uro smo si lahko privoščili tistikrat. Zmerom v nevarnosti, da to kdo ne saloti, pa še med seboj) smo se včasih prerekali, de danes mi je ostalo nekaj te priučene nezaupljivosti ln še danes se kar stresem, če zagledam flnanca, pa četudi imam čisto vest. Veste, to smo bili zmerom na tanko domenjeni na otooh straneh tihotapec ne gre nikol v slepo. Denar na roko, jaz blago, ti denar. Takole po trije, štirje smo šli iz naše vasi skupaj na pot. Za nakup tobaka amo sbrall vsak nekaj. Potlej smo jo mahnili s polnimi nahrbtniki tja čas. Seveda, poti smo posnali, treba pa je bilo, da je bila temna noč, brsa mesečine. In suha. Ob deževju amo topel i doma, kajti na razmočenih tleh se poznajo sledovi. To so vam bile poti. Pet, šest ur peš ho-da in ni bilo ničesar sa nas. Vendar smo se pošteno utrudili in spotili. Potlej pa ie ta neprestana skrb, da ta ne salotljo. Naše oči so bile JelenJe, sluh oster, ds le kaj. Vsak šum si poznal natanko. Co js počila vaja, kako se plazijo Živali, kakisn Je šum vetra in odkod. Človeka smo tako rekoč zavohali že na petsto korakov. Zmerom smo lli drug za drugim, na streljaj oddaljeni. Naprej trije i nahrbtniki, sadnjl pa kar tako, za stražo. In pa za primer, če bi naa zalotili. ftrsdnjl bi zbežali naprej, zadnji pa bi zasledovalce speljal na napravo pot. Jasno ja, da smo tvegali življenja, toda česa nevarnega se pač nismo v mladosti lotili 1 Onstran samo ss se tajal! V samotni gostilni, katere gospodar nam Ja pasvaemal blago in izptačgval. Kakšni dve uri od meje stiran Ja bila U gostilna. r' Izdnfalški ivito Od n Jih nas Je zmerom kdo čakal ob meji, spoznali ln našli smo se s nJim s posebnim Cvlž-ganjem. Prav U žvižg nas Ja nekoč izdal, Neki financ ga je slišal In se mu je zdd sumljiv. Ni nia mogel zalotiti, pogruntal pa Jsf ns nek način, kdaj prihajamo. Ali pa nas Je čakal v zase dl prenekatere noči. Tako smo jo tistega usodnega dneva spet mahnili čas s polnimi nahrbtniki. Hodili smo sredi noči ln prišli ob zori blizu dogovorjenega kraja. Tedaj je nekdo zažvižgal dogovorjeno znamenja. Inlc prezgodaj se nam Je sicer zaide lo, pa smo kljub temu odložili nahrbtnike, odgovorili f žvižgom in čakali, da nas vodnik poii/< Dočakati pe smo četvero numt-u K. R. Howen (deano), tajnik Ameriške zadružne lige, In Flynn, znani ameriški ekonom, njenih puškinih cevi. Zaseda.. Roke kvišku! Planili smo na noge, pustili nahrbtnike in bežali nazaj. Streljali so in strel me je ziael v roko. Vtaknil sem krvavečo roko za srajco ter bežal, da ml je pot pK*kb čela lil v curkih ln slepil oči. Skakal sem od do drevesa, kriŠaVpot iti preko odprtih jas tekel mlže, da niSem čutil ne sebe, ne htl pod seboj. Lahko rečem, da sem tekel tako dobri dve url. Kako sem se potlej oddahnil na domaČih tleh. Krvi ml jo odteklo, da sem komaj še privlekel do doma. To vam je bila vojaka doma, ko so starši izvedeli kako In kaj. Moral sem takoj drugI dan odriniti v gore in sem se tam dva meseca zdravil v planšavskl koči. Kajti drugače *bl ms . pri preiskavah zalotili. Od naših so enega ujeli, pa nas ni izdal. Odsedel je poldrugo leto. Molčati Je znal tisti fant — čes leto dni je padel med poklicne tihotapce ln Je bil kmalu nato pri begu do smrti obstreljen. Pravili so, da so ga tovariši sami ustrelili, da bi se tako polastili njegovega denarja. Seveda, to so pa bili pokvarjeni ljudje, ki bi tudi kradli, če bi tako naneslo. Tihotapili so konje čez mejo ln so jim ovijali pita s cunjami, da ne bi kdo slišal peketanja; Dosti so zaslužili s konji, vandar denarja niso znali obrniti v pravo stran. Polagoma so se čisto Izgubili, Ja« pa sem potlej zapustil tlho-ttipsko obrtjn ml nikoli nI bilo žal zato ,,, i L. K. Švica bo branila svojo neodvisnost Gsn«r«l opozori! r ljudstvo na nevarnost I Is zel, ftvlea, 8. Jun.—General Henrl Gulsan, vrhovni poveljnik oborožene sile, Je v poslanici na narod In armado naglssll, da mo-rsta biti pripravljena na vse kar lahko pride. "Dogodki v zadnjih lednih in tragična usoda več malih državic so naredili globok vtis med prebivalci JUvice," pravi general. "Mnogi so v skrbeh in poraja se dvom, ali je naša obrambna sila dovolj močna, da zaščiti deželo pred invasijo. Mi ne smemo podcenjevati te nevarnosti, živčna vojna ne sme .dobiti rssmaha in vpliva med nami. Naša nsloga Je trojna. Oborožiti se moramo ma* terialno, moralno in mentalno, Vse, kar Je bilo v naši moči, smo storili v zadnjih tednih. Naša pripravljenost kale, da smo odgovorili z vso energijo in noben državljan ne sme podcenjevati naših sredstev obrambe. Posabl* trn* smemo, da se Je švicarsko ljudstvo oborožilo le za obrambo svoje neodvisnosti in svoliode. 7m misel na možnost oku|iacije ftvice po tuji oboroženi sili nas navdaja s frozo. Taka okupafl' ja bi strmoglavila življertske pogoje vseh brez Izjeme. Vsaka osebe bi bi|e prizadeta, ftvicar* skl vojak vs£ zakaj Je prijel sa orožja. Ml moramo in bomo s vso odločnostoj branili našo ne-odvisnost in svobodo," Anglija podpisala po u od bo M Humani jo London, S. jun.—Podpis trgovinske pogodile s Rum« ni Jo Je Ml tu uradno naznanjen. Zunanji urad Je dejal, da ao bile dis-kuzlje zaključene in da pogodba zadovoljivo krije vse točke. Ru-munska delegacija, kl ae je mu dlla v l,ondonu več tednov, Je od potovala domov, Kotizija ladij pred splitsko luko 4 Časnikarski dom v Ljubljani otvorjen Split, Jugoslavija, — (JK) — Parnik Jadranske plovbe Sipan je nedavno zadel ob motorni čoln Milena, ko je odrinil Js tukajšnje luke. Čoln se je kmalu, po koli-siji potopil, toda vsi člani posadke so se rešili. Na svoj krov jih je vse! parnik Sipan. Dubrovnik. (JK) — Jugoslovanski parnik Lovčen, kl plujo na redni liniji Dubrovnik-Kotor-Smlrna4'Srigrad-Kor.iitanca, obišče sdaj tudi Odeso, rusko luko ob Črnem morju. Parnik je že odplul is Dubrovnika proti Odesi. LJubljana.—(JK)—Dne 8. junija je bil tukaj mi slovesen način otvorjen novi Časnikarski dom. Vsled splošnih rasmer Je bila svečanost opravljena v Intimnem krogu. Udeležili so ae Je le zastopniki oblasti In časnikarskega združenja. HUMOR Sv. Krištof In draginja Glrolamo Romanlno, slavni Italijanski slikar Is šestnajstega stoletja, je dobn nekoč naroČilo mestnegs poglavarstva v Vslcsmonlcl, naj naslika v cerkvi ogromen lik sv. Krištofa. Nagrada, ki so mu Jo ponudili, je bila smešno majhna. Slikar se je skušal podajati, toda mastni očetje mi vstrajali pri svo-' Jem. Ker je bil slikar v denarni stiski, mu nI preostalo drugega kakor da je naročilo pre-vsel. Ko Je blls slika gotova, so si Jo prišli mestni očetje ogledat. Strshovlto so t>l)l nejevoljni, ko s<> /ugledali sv. Krištofa v Izredno kratkem oblačilu. Ro-manlnl se ps nI dsl pregovoriti. "S tistim denarjem, kl ste mi ga dali," jim Je odgovoril, "nisem mogel svetniku kupiti daljše obleke.'* Mestnim očetom naposled nI preostalo drugega kakor da so se vdali I n navrgli primerno vsoto. Tako Je sv. Krištof kljub vsemu prišel do spodobna obleka. • "Mama, novo žogo bi radi" "Ali si ob pamet, otrok moji Raj je stara še čisto dobra!" "Saj som tudi jas še čisto dober, in vendar si kupila druge^ ga sinčka . . ," e "Ali v šoli pezljlvo poslušal, sinko?" "Seveda, očka t" "Kaj i mi najpaztjlvejs poslu-šaš? Kaj te najbolj zanima?" "Najbolj iMislušam proti koncu ure, da slišim —> zvonec ..." PALANDLCHS yfIGOSI av HM^P^CA* WADI0 HRilAIIHASr V senci albanskih planin Prtfede •lovt*»kepm vojaka » Makedoniji Spisal Ivan JonUi V kantini je Janez naročil steklenico vina. Nato si je odpel bluzo, odpel pas in izvlekel izza hlač bajonet. Lipe ga je posnemal. Tedaj so v stranski sobi mehko zazvenele strune mandoline. Janez se je ozrl. Hip nato je besno zaklel vase. V stranski sobi je namreč sedel podnarednik Jovo, vitek osemnajst-letnik temne polti, drobnega obraza In zamišljenih črnih oči, doma nekje iz solčne Dalmacije, opazoval naša fanta ter brenkal na mandolino. Fanta sta se poparjeno spogledala in v Janezovih očeh je trepeta) brezmočen srd. - Mladi podčastnik je polglaano zapel: "Ta-mo daleko . .Janez se je zdrznil. "Saj naju ne vidi!" je zašepetal ter si hitel zapenjati bluzo. "Miti , . " ln res je podnarednik zatianil oči ter kakor v sanjah nalahno brenkal In pel "Sreča, da naju ni opazil !" ae je Janez veselil malo pozneje/ko sta z Lipetom nasmejanih obrazov štorkljala po ozkih ohridskih ulicah in je zlaati Janez užival ob pogledujte zastrte bule in široke hlače muslimanov, o katerih je izrazil mnenje, da bi bile zelo pripravne za tihotapljenje saharina. "Sicer bi se zdajle dolgočasila v kasarni." •-."Beži!- se je zasmejal Lipe, "samo delal se je, da naju ne vidi... Ej, Jovo je vrl dečko. In tebe Ima rad. Meni se vidi, da ai napravil nanj zelo močen vtis. ko si primahal v kasarno v fini obleki in a knjigo pod pazduho kot edino prtljago, kakor kak gospod . . . Kako ae že imenuje tista knjiga r "Svetovni zemljepis ... v hrvaščini. Spoao-dil sem si jo bil od neke zagrebške študentke, s katero sva se pozneje zgrešila . . . Zdaj je pri podnaredniku. Takoj prvi dan sem mu jo moral ppeoditi." Ustavila sta se v gostilni, ki je imela nad vrati zveneč napis: "Kafana pri caru Dušanu." Toda jedva sta se dobro vsedla za mizo fn se njune oči le niso privadile polumraku v nizki, same z mizami in stoli opremljeni gostilniški sobi, ko je nekdo srdito zarenčal nad njima: "Mrcini ... ali tako spoštujejo pficirjm Pozor 1" Fanta sta planila na noge, da se je njuna miza nevarno zarilajala, udarila s podkovanimi petami skupaj in strumno salutirala pijanemu oficirju, ki se je na atolu v kotu otepal vailjlve mlade ženske ln ga v polmraku gostilne nista opazila. A mož a tem ni bil še zadovoljen. Hotel je vatatl, grgrajoč: "Mrcine, mater vam . . ." Očitno ga je imelo, da bi naša fanta oklofutal. Zenščlna, ki mu je Čepala v naročju ter ga objemala, pa mu ni dala vstati. "Pusti ju, dragec, saj ata te pozdravila '. . . Hajd, pojdi z menoj in pozabi vojaka!" Oficir jo je srdito pahnil od sebe. "Marš, praalca, proč se poberi!" je zarenčal nad njo ln njegove bodeče vodane oči, ki so gledala iz tolstega obraza kot miši iz moke, so krvavo zagorele. "Pokazal vama bom . . ." Po stopnicah v ozadju gostilne je prlskak-Ijala živahna črnooka mladenka vitke postave In čednega obrazka temne polti, na oko polno-krvna ciganka, ter ae z rokami v bokih izzivalno postavila pred pijanca. "Zopet razsajaš, klada? Pojdi z menoj P Kakor bi . drezal, je postal pijani oficir krotek. "I)a, s teboj ... Saj aem te že klical, dragica . . Odvedla ga je. Fanta sta se oddahnila ter sedla. Ona druga jima je prinesla steklenico vina ter prisedla. Potem sta se prihapljala po stopnicah mlad podoficir in čedna plavolaska, ki je potem, ko je odpravila svojega |M>dofi-cirja skozi vrata, zajadrala naravnost proti fc Janezu ter se zaaidrala v njegovem naročju. "Pij, moj dragi!" mu je nastavila kozarec na usta. "Potem greva . . . kaj ne T' Janez je napravil debel požirek iz kozarca ter še bolj debelo pogledal. Njegova teleana temperatura je nenadoma poskočila in ko ga deklina še poljubila, je bil že akoro krop. bolj kot vroč pa je bil preaenečen. Kaj je pomenilo vse skupaj? Saj menda nista zašla v štacuno z ljubeznijo . . . Lipe, ki se je medtem otresel svoje napadal-ke ter jo z neizbranimi besedami poelal k vragu, je posvaril tovariša: "Pazi, Janez, hudič je morda okužen . . ." Janez ae je zdrznil, odrinil akušnjavko od sebe ter debelo pogledal Lipeta. "Mar ava zašla -—" "I, aeveda, k dekletom . . ae je zaamejal Upe. v"V vsaki goatilni jih dobiš nekaj." V gostilno je prlcokljalo nekaj madžarakih kaplarjev in Janez in Lipe sta bila kmalu spet sama v njunem koto. Deklini ata se preselili k~prišlecem, ki se ju niso branili, kakor naša junaka. Stopnice in vrat« v ozadju goatilne ao začele pridno škripati^ kmalu deklin ni bilo več na spregled. Naša fanta sta ae dvignila izza mize ter ocK rinila dalje. Solnce ae je že nagibalo proti zatonu, v mestu je pa bilo še mnogo goatiln. Lipeta je že zanašalo aem in tja, Janez, ki je bil odpornejše nature, ae je pa še dobro držal in stopal naravnost Ko ata prišla iz tretje goatilne, je pa že tudi Janeza nevarno zanašalo po nerodnem tlaku. V četrti goatilni ju je pa popolnoma zdelalo. Lipe je zaapal ob mehkih zvokih kitar«,'po kateri ao ubirali beli pratkl srčkane rjavooke Marice, ki jima je prej pravila, da je priila sem iz Zemuna, Janez se je ,pa s komolci naalonil na z vinom polito mizo, zagozdil brado med dlani ter s pol-zaprtimi očmi pijano sanjal: "Bogme, kakor v Mohamedovem raju . . . Tamle je huristka... ne, sto jih je ip še sto ... in vino ... de Li peto ve harmonike manjka . . . in nekaj Micik in Franck . . * Potem mu je glava omahnila na ategnjeno laket "Hudega~vremena in kuge reši naa, gospod . . ." je še zamrmral ln po njem je bilo. Ko sta se vračala v kasarno, je bila že goeta tema. In tako se je zgodilo, da je Janez zunaj mesta zašel s ceste v močvirje ter se do kolen pogreznil v maatno blato. "Lepa reč!" je za-godrnjal. "Navsezadnje naj še v blatu utonem! Prekleta Makedonija! Lipe, kje ai? Podaj mi roko!" Zdaj je bila vrata na Upetu, da se je sme-, jal Janezu. "Ne bo te vzel vrag, ker močvirje je preplitvo," ga je tolažil tetwše vaedel sredi ceste. "Le korajžo, Janez, bog Kranjefc ne zapusti ..." v "Pa vsaj tile steklenici vzemi v roke, da ml jih hudič ne požre I" se je jezil Janez ter mu pomolil dve ateklenici črnine, a katero se je bil založil "za va*k slučaj." No, pa Lipe navsezadnje le nI bil tako hudoben in je tovarišu pomagal iz močnika. Ampak Janez je moral nadaljevati pot bosih nog, kajti čevlji, ki si jih je bil še v mestu razvezal, ker ao bili teani čez grlo, ao mu .odtali v močvirju. Ko ata ae fanta naposled srečno primajala v barako njune stotnije, se je akupina kaplarjev baš zabavala z rekrutom Slanovcem, šibkim ln plahim fantom iz celjska okolice. Z žep-•♦iiim robcem so mu zavezali oči, nato je kaplar Miško, stotnijaki pisar, stopil na klop, Slanovca ata pa prijela «a,roke dva druga kaplar ja ter mu velela: "Poljubi gospoda Miška!" (Dalje prihodnjič) . Velika grešnica Moram vas seznaniti s Tajo Predolge noge Ima In pred robno glavo —. takšna je kakor rastlinica, ki je zrastla na previsokem stebelcu. V obraz je ozka in prozorna. Kadar dvigne majhno glavo k svetlobi, se vam zdi: Še malo, pa se bo vaa Taja utrnila v nič. Njen obraz je eden tistih, kakor jih vidite pri sestradanih, bednih otrocih. Vendar Taja ne strada. I*ahko bi jedla, karkoli bi hotela in kolikor bi ji srce poželelo, pa ne more. V tem primeru kaže nemara tista višja, izravnalna pravica svojo moč: Taja, ki ima vsega v izobilju, nima teka. drugi otroci pa, ki ao lačni* nima jela. Toda to nikomur ne mori* biti v tolažbo . . . Taja je prav za prav Tatjana Kakor hitro pa je znala govoriti. ae je prekrstila kratkoati v prid ,in sebi v olajšavo. Sedaj je Taja. Tako jo kličejo vsi, ki jo imajo radi. "lahko noč. Taja." je rekla mama in jo je neiikončno rahlo poljubila na čelo. Za Tajo je že pozno, Starinska urica na belo preplenkanem predalniku je pravkar oddrobi-la v topil somrak devet udarcev. Mama. ki se sklanja nad svetlo Otroško posteljo, je še v nočni srajci. Takšne rožnate, prozorne, do tal segajoče arajce imajo nemara samo še angeli v nebesih, kraijične v začarani deželi in vile v skrivnostno tihem gozdu — je ta hip svečano in presunjeno pomislila Taja. Toda nobena teh, prikazni ne more vonjati tako sladko in toplo ka|ior mama. "Boš spala T "Mhm," je zašepetala Taja. Mama je ugasnila luč. Odšla je, toda vrata za seboj je pustila na stežaj odprta. Kaj pa, ta pokončni, razsvetljeni pravo« kotnik vrat, ki vodijo v materi no sobo, nikakor ne dopušča, da bi tema dobila kaj oblaati nad Taji no nočjo. S svoje postelje vidi Taja naravnost za materino belo odgrnjeno posteljo. Od tod vidi, kako siplje rožnata luč tvoje mehke žarke na njeno lahno povešeno, temao glavo In kako mama stiska črne obrvi, ko zvečer v postelji bere knjigo. Mama bere in Je v drujera ave-tu — ne sliši te takoj, če jo pokličeš. Ampak to je vaesno. Važno je, da je sploh tu. v bli šini. Važno Je, da lahko zaapiš U čas. ko dremavo in ljubeč« ixpod napol z«prtih vek zreš n« njo. V«žno je, da še v polanu občutiš idadko pomirjanje. ki ga izžarevajo toplota njene pri »otnoeti, nežni in medli soj roi- Henrjr Ca*thon, načelnik Ku Klaz Klan« v Atlanti, Ga„ ki je bil obmjm v zapor, ker je napadel in pretepel organizatorja tekstilne unije. katehet . . . Ce kljub ponovne- mu opominu še in Še nagajaš, si kajpada že smrten greh nakop-lješ naSibogo dušo! In Taja si mora s prestrašenim vzdihom priznati, da beleži več takšnih smrtnih grehov sebi v škodo. Ce bi torej sedaj uirtrla, še preden je pri spovedi dobila odve- zo, bi prišla naravnost v pekel, Muzikant Francelj Joža Šeligo Nikjer nima.doma in ko je bil še sam, se Je potikal iz gostilne v gostilno, od vasi do vaai. Poleti in pozimi je bil enako oblečen; brez suknje v debeli jopici; pozimi se je od mraza tresel, poeti mu je od vročine teklo po vsem telesu. M u z i k a ri t Francelj! Vsak otrok na vaai in povsod po oko-ici ga je poznal. Na glavi je no-ail kapo, potisnjeno globok« na oči,' pol obraza pa ao mu pokrivala debela očala, tako da so se njegove oči skozi nje "videle kakor bi bile volovske,^^^^^! Muzikant Francelj! Vedno je bil oblečen v sivo obleko, zakrpano, polno madežev od vina in drugih dobrot, ki so prišle pre-denj, kadar je igral kaki imenitni družbi ali pa na oheeti W£Š Ljudje so ga imeli radi. Doma Je bil iz Doline in je od svoje ga "močno rejenega očety podedoval vae obleke, ki jih je noail veselicah, na avatbah in ob v lastni tolšči ubi- nate luči, tišina okoli materine nemo sklonjene glave . . . Toda nocoj kljub temu Taja ne more zaspati. Taja š« nima oaem let. Mnogi, ki z njo vred obiskujejo prvi razred, so kajpada še mlajši — toda dopovedati so jim vsem, da ao grešili. Tlako je. Taja je grešila in neko določeno število aedemletnih dekletc je grešilo podobno. Zato jih v šoli pripravljajo na prvo spovedi da se svojih grehov prav in čisto izpovedo . . . Ta-jin svet je bil doslej svet ljubezni, očlvidno pa je bilo potrebno podučiti jo, da je onstran ljubezni še nekaj takšnega kakor večno pogubljenje. Taja si je potegnila odejo še preko nosa. Sedaj je videti od nje samo teman čop razmrše-nih las in dvoj« zbeganih oči. Grešila je in nI vedel«, da greši. To Je približno Uko strašno, kakor če Imaš težko bolezen, pa se mirno sprehajaš naokoli. Nu. sedaj v s«j ve, d« J« greš-nlca. Negibno leži v topli pt-atelji, z neko čudno naslado se gnusi sama sebi in ai zaspano liprašuje vest Grehi so mali trt veliki. To si ni težko zapomniti, saj imamo tudi mak in velike črke. Težje je razločiti, kateri so emrtni in katari ne. N« primer: če samo enkrat nagajaš, je to šele majhen greh, pravi gospod tjakaj, kjer se cmarijo na večnem ognju jaki, razbojniki in tatovi. T«ja a« počuti v«žno. Tudi kradla je že. Očetu je oni dan ukradla kiael bonbon iz papirnate vrečiee, ki jo je vso po-mečkano bil pozabil na nočni o-marici . . . materi pa ae je še lanako jeaen zlagala, da ni utrgala hruške z maleg« dreveaa na balkonu, tiate hruške, ki jo je aeveda utrgala ona In nihče drugi: grešnica Taja. Hujših grehov ae Taja ne more domiallti, kakorkoli vrta po avojem apoihinu. Toda za dobro spoved je potrebnih pet reči. Taja jih zna na pamet: izpraševanje vesti, keaanje, trdni aklep, spoved, zadoščevanje. Sedaj je torej na vrsti keaanje . Žalost in stud nad storjenimi grehi imenujemo keaanje. Taja ve, kaj je žalost. Žalost je nekaj takšnega, da ti gre na jok pri tem." Žalost je, če reče mama s tihim, krhajočim se gla som: 'Taja, takšne punčke nimam ratfa." Tedaj se ti stisne srce in vae naokoli je mraz in tema. To je Še hujše kakor sol ze . . . Toda sedaj ni teme, ne srcu, ne kjerkoli. Mama čita knjigo pod rožnato lučjo in od nje gresta svetloba in toplota po sebi in po Tajinih občutkih. In ta toplota bo ostala, četudi luč ugasne. "0 moj Bog, žal mi je, da sem zgrešila. Žal mi Je zato, ker sem z grehi zaalužlla tvojo kazen . . ." drdra polglasno Taja. In vendar ji je še vedno lahko pri duši, v njenem srcu nI ža-losti, že davno jim je bil gospod katehet vsem kar najstrožje zabičal, da se morajo ob teh beae-dah resnično razžalostiti. Brez žalosti ni pravega kesanjat Mama je dvignila glavo. Iz Taji ne postelje vstaja noč klavrno stokanje In vrsta glasnih vzdihov. "Kaj je, Taja, za božjo Voljo? Ali ti Je mar slabo?" "Ne morem in ne morem bi ti žalostna, Jnjavka grešnica med solzami. "Oh, mamica, ka naj storim, da bom žalostna?" Francelj je igral delavcem in delavkam v dolini! Ti so znali živeti, znali so ceniti delo in radost, dočira si po teh hribih med njivami, ki so komaj tolikšne kolikor je od cerkvenih vret do malega oltarja, videl aamo ljudi, ki so se zvečer upognjeni in utrujeni vračali s polj in doma legli največkrat tudi brez večerje samo zato, da si ohranijo te krpe njivic; zjutraj pa so že pred soncem vstajali in Šli na polje, ki je ležalo še vae v rosi ali v slani. Francelj se je izheveril tej pusti skalnati zemlji. Francelj je rajši poslušal akorde, ki so priplavali po leti sem od Tisovcev, pozimi pa jih je burja ubirala v krimskih gozdovih . Na vasi je čudovit mir. Pokopališče za naseljem se je zlilo z vasjo v eno aamo gluho tišino. Po hišah nimajo kruha. Polje ni rodilo, ker ga je ožgalo sonce in si videl samo »kale; vedno enake »pomladi, na jeaen in v pozni zimi, ko je burja odpihala sneg z njih. V dolini so ustavili žago in ne-na veaencan, na avaioan m 8to delavcev je šlo nazaj v drugih prilikah; recimo, ko je hribe, v raztrgane bajte čakat NI JI hudega — Tvoj mož je zdravnik, pa vseeno toliko potuje? — Saj si dobi vaelej kakega namestnika I — A tako? Potem ti pa nI sile! * - fante iz občine spremljal na na bor. Muzikant Francelj! Hlače ao mu zdaj visele do kolen, preveliki čevlji »o ae zakrivili na koncu in škripali tako, da ai mialU, da gre mimo tebe posebne vrata godb^ 0, ne Francelj ni bil aamo takrat muzikant, kadar je raztegnil harmoniko, ki Jo je, kakor pravi Jo, ukradel nekemu pij«nemu amerikancu v meatu. Ce ai šel mimo njega, ti je udarilo na uho njegovo neznosno smrčanje, ki ae je zlivalo v čudovite disakor-de a škripanjem njegovih izpod-vihanih čevljev? "Kam p«, Francelj ?" "Na Breznice grem igrat na ohcet!" Tako je odgovoril in zraven za-smrčal, da se je streala kameni-ta zemlja pod njim in sam iris vedel, ali je glas dala zemlja in ae je atresel muzikant Francelj, ali pa je bilo narobe in se je moral zgoditi čudež. Pojdite no! Francelj ni veroval v čudeže in v nobeno resnico, Jci so jo učili po vaai stari ljudje On je bil aprt z vsem svetom, k je hotel imeti na zemlji mir in živeti tako, kakor zapovedujejo stara piama, tako kakor ao zvedeli naši starši od svojih očetov in dedov. * Župnik in Francelj. ae nista mogla. Francelj je igral ob nedeljah popoldne v eni ali drug oštariji in njegova harmonika jc privabila okoli njega več ljudi— posebno mladih—kakor pa jih je zmogla Župnikova božja beseda. Francelj je bil od nekdaj revež. Od mladih nog se je klati okoli po beznicah in gostilnah igral in prepeval, d« mu je na koncu glava omahnila na meh dočim ao prati še zmerom gibal in skakali od gumba do gumba 2ivljenje se zanj ni prav nič apremenilo. To življenje ni postalo drugačno niti tedaj, ko ae je oženil in vzel kruljavo Matildo z drugega konca vasi. Da, sprva je bil celo nekako ponosen na svojo ženo, ker je zmerom mislil, da nikdar ne bo mogel dobiti nobene. Držal ae je doma, in harmonika je šla za nekaj tednov na zapeček. Ali preden je prišel advent je spet pograbil svoje ljubljene orgle in jo mahnil v dolino, kjer je stala žaga in so se zbirali v bližnji gostilni delavci. Tu je bilo vse drugače kakor pa gori na vasi, kjer se fantje tudi ob zvokih harmonike ne morejo razvneti in se dekleta tišče po kotih k«kor ne bi imele nobene trdnosti v nogah In nobeneg« upanj« več v življenje. kruha in dela. Francelj sedi z Matildo na peči in premišljuje, kako bo na pomlad spet vse drugače, vse lepše; kako bo spet kruh po vseh b«jtah in se bodo otroci norčevali iz njega; bajtarji in vaški veljaki. Francelj igra na harmoniko aamo tihe melodije in njegovi ženi Matildi kapljajo aolze iz oči. Ne sliši se jok. Harmonika poje in Francelj amrči zraven, kakor bi nekdo poleg ubiral težek bas. V zibelki zajoče mala Marija. Muzikant Francelj igra ... V mehovih, po jo same vesele in poskočne pesmi. Francelj ne vidi male Marije, ki ne more dobiti več mleka pri mami, Pr> Matildi. Pomladni sneg- pada mimo oken. Na cesto legajo zvoki harmonike, pomešaltP z* jokom male Marije in njene matere Bila tilde. Vmes se zaganja burja sem od krimskih gozdov in odnaša in spet prinaša Franceljeve pesmi na cesto. Kdor je takrat hodil po naši vaai, je pod Francljevo hišo ob-atal.. . Nikjer na vaai ni arečal žive duše, od nikoder ni prišel ne vzdih ne kletev; sred£ otrple in mrzle vaai, ki je imela v hišah aamo gorko, ni pa imela kruha, si zaslišal le obupan smeh, ai zagledal bleda lica otrok ob oknih —in v vse to so ti udarili na uho veseli zvoki Francljeve harmonike. Ali se je takrat spomnil kdo, da bi Franci ju povedal, naj igra ljudem pogrebno pesem? O, da! > Samo Francelj ni zaigral pogrebne pesmi, ker je bilo v njem preveč tegobe, da bi zadržal aolze, ko bi na svojo vedno veselo harmoniko pritisnil gumbe za pogrebno pesem . . . Takrat je vendarle nekdo pri 1 vasovat k njemu najstarejši fant i* Vu, čev Feliks Tisti, kfl* jevni vojni in v strel^' ležal in «* tam odvadfl* v ljudi in v obljube, da J še vsem dobro. O, da! Francelj Je24t kar prenehal h svojih1 mehom.—Kmalu «ta « zapela. Vrstile so «e dc tuje pesmi, Feliks je pr cilijanske in Francelj spremljal ... 1 Takrat je celo Matildi hala z jokom in je Marija*! belki z odprtimi očmi v odeta in v neznanca, ki Ja] na klopi ob peči, prepeval £ ven zmajeval z glavo. Kruha pa ni imela vas, imela nobena hiaa v rebri' dar drug drugemu niso pov kako so ubogi. Ženske, ki' Uko rade hvalile »os znancem, kadar je bilo prii vsega dovolj, kaj imajo, so, čale; možje pa so hodili ljeni okoli voglov. Cek> v nedeljski pridigi ni pri maši omenjl pomanjl si, ampak je pridigal le o Tedaj pa je Francelj Zapelo je nad cesto, nekdo dal muzikantu ti« mu zavpil na uho. Novo i Francelj! In Francelj je zaigral, je novo pesem, ki je i razumel; niti sam, ne niti popotniki, ki so hodili po zamrzli cesti/ Samo Marija se je smehljal« v zibelki brez koles, smehlja je tako lepo, da je utihnila! okrog voglov in so se šipe na oknih. Zaigraj, Francelj: naprtj!| vo pesem! Pomlad prihaja čez rdeče i he, preko slamnatih hiš, kil njih mah zeleni. Pomladni f trovi preganjajo burje, ki ie tišje pojo svojo mrtvaško ps Kdaj boš zaigral odrešilni sem, Francelj? Kadar pride pomlad? Pomlad prihaja. Prihaja i hiše, prihaja v srca in na v ve, stopa na vrhove in v otn ve oči; pomlad izvablja ii cvetove in s travnikov slani ži . . . Pomlad je nova pese« up, da nam zraste novo iivlja . . . Novo življenje za Mati za malo Marijo in za vie, ki dijo po cesti in žive ob njej čakajo, da vzklije v svetu p» vlca z očmi, ki ne bodo sijala ko srepo, kakor sijejo zdaj na vsi tisti pogledi, ki jih obsoj Pomlad je nova pesem, da n zraste novo življenje. Zapoji Francelj! Zapojpei o pomladi... Energična žena — Kolikokrat sem ti te «1 da ne govori takrat, ko gord jaz! — Da! Toda preden ti govoriti, moram jaz ie v Ijo. s TISKARNA S.N.P.J. BPEBJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča Ma Tlaka vabila aa v««elio« la shod«, vtsltalee, časnik* knjige, koledarj* letaka ML. ? slovanskem, hrvatskem. flaiksm. nemškem, angleškem jeziku laf| VODSTVO dttKARNl APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ»J, DA IMOVINI NAROCA V SVOJI TISKARNI Vae pojaMrile daje SNPJ PRINTERY M W74« 8a LAWNDALK AVKNUB | m«ri hm CH1CAOO, U4JMM8 i naroČite si dnevnik prosveto Po »kUpa U. redne konvencij« m lakko asnrfl aa Hit prištejo eden, dva, tri. štiri ali pot ilaao* ia mm dmiln. k e«i ni ni. Ust Preštete steae sa vse eaako. aa Mane ali neto*« H" eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri tednik, so Jim te prišteje k naročnini. Terej soda) ni v«rok«. rt". • Jo liet predme sa flane SNPJ. Liet Pree*ete )• * " gotovo Je e treski draiinl nekdo, U M rad tital list rak