Za Titov rojstni dan, ob letošnjih jubilejih Partije in Skoja in ob mednarodnem letu otroka kličemo: ŠE DOLGO NAS VODI, DRAGI TITO! Mladi občine Ljubljana Moste-Polje ZMAGA Zaoral je glas svobode, veselje je zadonelo v polje in log. Hiše nič več ne trepečejo, polja niso več trudna, v očeh ni več strahu. Vse je le radost, lepa kot zarja. Zmaga. TOMO GOLOB Oš Vide Pregarc MEDNARODNO LETO OTROKA Da bi bili vsi otroci sveta srečni V mednarodnem letu otroka naj bi se po sklepu UNICEF vsi odrasli, vse vlade in vse organizacije, ki so namenjene otro-kom, posvetiH Skrbi za otroke. Vetno, da vsi otroci na svetu niso srečni, zadovoljni, siti, obuti in oblečeni. V mnogih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike živijo otrod v velikem pomanjkanju. Mnogo otrok že v zgodnjih mladosti pomre zaradi lakote in bolezm. Mnogi nimajo te sreče da bi rrodili v šole in se izobraževali. Sfeveda pa za to niso krive samo države, v katerih vladajo revščina, glad in beda. Svet je razdeljen na bogate in revne. Po- nekod živijo Ijudje, še posebno otroci, v izobilju, drugod pa jim primanjkuje najo-snovnejših stvari za življenje. Bogatejši bi morali pomagati revnim, da bi tudi ti hitreje napredovali, da bi na svetu ne bilo več la-kote, revščine, nepismenosti, da bi odpra-vili vojne, da bi vsi Ijudje na svetu postali bratje, da bi si pomagali v nesreči, razu-meli stiske revnih. Posebno pa bi se morali posvetiti otrokom, kajti ti najbolj občutijo pomanjkanje. Jugoslavija je dežela, ki se je otresla revščine, kjer živimo srečneje kot marsikje drugod po svetu. Ker smo nekoč občutili revščino, nasilje, strahote vojn, v katerih je sodelovalo mnogo mladih borcev, vemo, kaj to pomeni in zato nesebično poma-gamo vsem, ki so pomoči potrebni, koli-kor je le v naših močeh. Naša dežela je ena tistih, ki kljub temu, da ni najbolj razvi-ta, pomaga nerazvitim, da bi hitreje na-predovali. da bi njihovi otroci postali sreč-nejši, da ne bi bili lačni. da bi imeli možno-sti hoditi v šoie in bi bili tako srečni, kot smo mi. MIRJAM STEPANEK OS Ketteja in Murna MALA ANKETA Letos je mednarodno leto otroka. Pa sem povprašala naše malčke in mladince. kaj si najbolj želijo m kdaj je njihovo veselje največje. Poleg prisrčnih odgovorov iz ust malčkov sem zvedela tudi zrele, v prihod-nost usmerjene želje mladincev. Preberi-te! — Najbolj bi bila vesela, če bi mi ma-mica kupila nove hlače. — O. najsrečnejši bi bil, če bi dobil kolo, čisto novo pa rdeče! Najbolj dobre volje pa sem poleti, ker se lahko kopam — Hm... dirkalni avto, in to formulo 1! Najbolj zadovoljen sem takrat, kadar se lahko igram. — Kotalke! Najbolj vesel sem, če dobim dobro oceno. — Uh, najbolj vesela bi bila, da bi se mama vsaj malce umirila. Najbolje se po-čutlm, ko je doma in v šoli vse v redu. — Vsekakor si najbolj želim Ijubezni staršev. Več kot zadovoljna pa sem, ko sem zaljubljena. — Želim si urejen dom. Vesel bi bil, če bi me sprejeli v šolo, ki sem si jo izbral. — Rada bi, da bi se imeli v družini vsi med seboj radi. Najbolj pa sem vesela. če čutim, da me ima kdo rad. Zapisala BARBARA LESKOVŠEK Oš Toneta Trtnika-Tomaža DO CILJA Na plakatih, na naslovnih straneh revij m časnikov, na panojih zasledimo (če ne drugega) vsaj besedo ali dve o mednarodnem letu otroka. Veliko nas je, ki poskušamo pomagati. Veliko, pa vendar premalo, da bi lahko stanje po-polnoma spremenili. Še vedno so na svetu otroci, ki Irpe lakoto, žive v revš-čini. Njihova življenja ugašajo pod nasi-Ijem nemoralnih izkoriščevalcev, kate-rih edina misel je brezvestno izkorišča-nje, imperializem, da, sadizem v pra-vem pomenu besede. Tako nebogljena in osamljena je množica mladih src še prenekje v svetu! In kako presenetljive so otožne, temne oči, ki z brezizraznih obrazov topo strmijo v svet! Ta kruti svet! Temen je, brez sonca, igre, brez otro-škega vrišča in smeha, brez trohice upanja... Deček je. Morda še niti ni dopolnil dvanajst let. Suh je, podhranjen. Uma-zan in brez strehe nad glavo. Če ne bi bil tako droben in žalosten, bi bil kot vsak drug deček. Toda ne! Za otroškim telesom se že skriva fant z grenkimi iz-kušnjami in z zrelejšimi pogledi na svet, kot bi jih naj imel. Pozna vse strahote uboštva, diskriminacije, zaničevanja, Kaj želite vsem otrokom sveta? da bi bili zdravi, dobri, pridni in pošteni zdravja in sreče da bi imeli dovolj hrane in miru vse najboljše da bi jim nekateri starši posvečali več Ijubezni in pozornosti, kajti zavedati se moramo, da so otroci drobna bitja obilo zadovoljstva; da bi bili preskrbljeni, še posebno tisti, ki nimajo svojih staršev in živijo v različnih domovih. KARMEN RESNIK OŠ Toneta Trtnika-Tomaža UUBEZEN IN RAZUMEVANJE Skoraj na vsakem koraku slišimo kaj o mednarodnem letu otroka, o letu, v kale-rem naj bi bil otrok vedno prva in glavna skrb vseh, tudi nas pionirjev in mladincev. Verjetno bo marsikdo rekel: »Le kaj dandanes sploh manjka mladini? Nič! Obleke in hrane imajo na pretek. Ni jim treba stradati in delati tako, kot so morali pred vojno in med njo.« Res je. Toda ali je to vse?! Če bi na ulici vprašali otroke, katera je njihova največja želja, bi verjetno prenekateri od njih naj-prej odgovoril, da si najbolj želi Ijubezni staršev, prijateljstva z njimi. Šele nato bi začel naštevati druge stvari Mladi hrepe-nimo po domu, iz katerega bo vela prijetna domačnost, hrepenimo po Ijubezni, po še tako tanki, a močni vezi z družino. Dom je naše zatočišče pred razočaranjem in ne-varnostjo. Veliko nas je, ki to ali vsaj del-ček tega tudi imamo. Za mnoge pa to po-meni le hrepenenje in sanje v obiakih. Mi-slim, da bi se morali letos še posebno tru-diti in poskušati ta hrepenenja uresničiti. Povsod se najdejo otroci, ki iščejo po-moči in razumevanja. Saj ne iščejo samo lastne koristi! Mnogokrat kdo zaničevalno reče: »Poglej to mladino! Svojo mladost utaplja v alkoholu, cigaretah in celo v ma-milih!« Se je taisti že kdaj vprašal, zakaj je tako? Velikokrat je tega kriv neurejen dom. Dom mlademu veliko pomeni, čeprav tega ne prizna vedno. Zato morajo iz domov še bolj zaveti domačnost, Ijubezen in razu- mevanie. . . 1 MARJETA KRUŠIČ OS Toneta Trtnika-Tomaža vojne. Konec koncev pa je tudi on v srcu mlad. le njegova čustva so zakr-nela v skrbeh in pomanjkanju. Kot ve-čina njegovih vrstnikov, tudi on opravlja garaško delo pri obrtniku. Pa četudi ni zakonito! Toda, živeti mora! Plačan je slabše kot odrasli. Dlani ima posute z žulji, kožo vneto in opraskano. V ne-mogočih življenskih razmerah počasi hira in umira pred očmi mnogih, sam in nezaščiten. Kot bi vedel, da bo prav njegova žrtev pripomogla v boju za svobodo in neodvisnost. Užili pa ju bodo le tisti redki, ki bodo ostali... Takrat ne bodo več otroci. Odrasli možje in žene bodo... In pomagali bodo mlajšim dokončati boj. Krut in neenak boj za življenje in lepšo prihod-nost. Pomagamopajimmi, UNICEF... A mora priti čas, ko se bo tudi njim zja-snilo življenje in bodo enakopravni z nami, čeprav so razlike v barvi kože, narodu... Leto otroka pa ni posvečeno le otro-kom iz Zimbabveja ali drugih dežel. Je tudi leto vseh nas; tistih, ki živimo v brezskrbnosti in kar razkošju. In tudi mi se bomo trudili pri uresničevanju načr-ta, ki ga je pripravila organizacija UNI-CEF ob proglasitvi letošnjega leta otro-ka. Zavedamo se, da bi tudi vsi tisti mili-joni otrok, ki danes živijo v pomanjka-nju, lahko živeli normalno življenje, če bi denar, ki ga porabimo za oboroževa-nje, namenili na napredek nerazvitih držav! Zato pomislimo! Tudi ta trenutek je leto otroka. Trenutek pred tem ravno tako... do konca leta in še dalj... do cilja... do resnične svobode in enako-pravnosti. KARMEN PONIKVAR Oš jožeta Moškriča ŽELJE DRUGIM Vse, kar sebi Nataša: Želim vsem otrokom sveta, da bi živeli v miru in svobodi! Prepovejmo vse vojne! Jelka: Vsi otroci sveta naj bi imeli dovolj hrane, da ne bi umirali od la-kote! Adi: Želim. da bi bilo po svetu Čimmanj elementarnih nesreč, da ne bi bilo več vojn in nasilja. Andrejka: Vsi otroci sveta naj bi imeli lepe šole, igrišča in telovadni-ce. Otroci naj bi živeli v zdravi in čisti naravi! Matej: Za otroke naj gradijo tudi bolnice in otroška gledališča. Vsi: Vsem otrokom sveta že-limo ob mednarodnem letu otroka vse to, kar imamo v naši lepi domovini. Učenci 2. c OŠ Ketteja in Murna Pogovarjali smo se s Tončko Berčičevo Osvoboditev sem dočakala vrh Bohorja Na sestanku urednlškega odbora Mla-dega novinarja smo se domenili, da po-prosimo Tončko Berčič za pogovor o njeni bogati revolucionami preteklosti. Naši prošnji se je Ijubeznivo odzvala in pred nami je del življenjske poti zavedne Slo-venke, borke za pravice delavskega ra-zreda in borke proti fašizmu, žene, ki je v najodločilnejših trenutkih naše preteklosti vedela, kje je njeno mesto. — Vemo, da ste življenje posvetili boju za pravice delavskega razreda. Kdaj ste se vključili v napredno gibanje in kje? Zaposlena sem bila v Saturnusu, so-delovala pa sem tudi pri delavskem prosvetnem druitvu Svoboda, predv-sem pri dramskem krožku. Že pred vojno smo imeli predavanja, name-njena pripravam na bližajočo se vojno. Ko )e 1.1941 zasedel nase kraje okupa-tor, Je bilo nujno, da smo se Ijudje med seboj povezali. Tako je bila že 13. julija na Molniku ustanovljena Molniika četa, katere ustanovitelj je bil Jože Mo-škrič. — Med vojno ste bili v taborišču. Kako vam je uspelo pobegniti iz njega? Aretirana sem bila 25. marca 1.1942, dva dni po boju na Pugledu. Odpeljali so me na Poljane in kasneje v Belgijsko vojašnico, kjer sem bila pet mesecev. Avgusta so nas v živinskih vagonih odpeljali v taborišče Treviso. To je bil prvi ženski transport. Takrat sem prvič videla Trst. Seveda mi lahko verjamete, da me mesto ni prav nič zanimalo. V Trevisu so bili že mnogi slovenski fantje in možje in nikoli ne bom poza-bila njihovega pozdrava — zapeli so nam slovensko pesem. Tam sem ostala ftest tednov, nato pa so nas odpeljali v Brescio. Ječe so bile strašne: majhne in temne celice, stene pa polne podpi-sov Jetnikov, ki so bili v njih že pred nami. Razdelili so nas v skupine po štiri, nato pa nas odpeljali v Bovegno, blizu ftvicarske meje. Kaj kmalu smo dobili povezavo s slovenskimi fanti. Ti so znali italijansko in — po kapitulaciji Italije smo skupaj pobegnili. Po štiri-najstih dneh potovanja smo prispeli v Postojno, kjer smo srečali prve parti-zane. Od dolge in naporne poti so bile moje noge en sam žulj. Zato so me od-peljali k čevljarju, ki mi je čevlje obložil z vato, da sem lažje hodila. Ostala sem v Postojni in se tam pridružila partiza-nom, če me ne bi vleklo domov hrepe-nenje po sinčku in možu, ki je bil takrat pri partizanih. Tako sem se po ose-mnajstih mesecih vrnila domov. — Ali ste po povratku iz taborišča ostali doma ali ste odšli v partizane? Nekaj časa sem ostala doma, nato pa sem odšla v partizane, in sicer na Bohor, kjer sem bila aktivistka pri okrožju. — Kje ste dočakali osvoboditev? Osvoboditev sem dočakala vrh Bo- horja. Novico nam je prinesel kurir okoli polnoči. Naie sreče in veselja se ne da popisati. — Ali vam je kak dogodek ostal še po-sebno v spominu? Najlepii dogodek je bilo po ose-mnajstih mesecih ponovno srečanje z možem in sinčkom. Eden najstrainej-ftih spominov pa |e naslednji: Pozimi 1944-45 so Nemci pripravljali veliko hajko. Nekega večera je soborec Kle-men dejal, da bi bilo dobro, če bi se šel kdo pozanimat na javko, ali je kaj nove-ga. Javila sem se. Ogrnila sem se in odšla v temno noč. Pri neki kmetici sem zvedela, da se Nemci pripravljajo na hajko. Dala mi je tudi skledo kuhanega fižola. Ko sem se vračala, sem za seboj zaslišala streljanje. še sem priila do svojih, a takoj nato smo se umaknili v neko drago in prebili noč v snegu, za-varovani samo s smrečjem. Seveda smo bili izdani. Nemci nas sicer niso naili, odkrili pa so našo teh-niko in zverinsko pobili naie soborce, ki so ostali tam. Kasneje smo jih poko-pali, na vsak grob pa smo zasadili smrečico. — Mislite, da bi tudi današnja mladina znala braniti svojo domovino tako, kot ste jo znali braniti vi, seveda če bi bilo to po-trebno? Prepričana sem, da bi tudi današnja mladina znala braniti svojo domovino tako predano, kot smo jo branili nekoč mi. — Vemo, da ste tudi danes vsestran-sko aktivni. Kako preživljate svoj prosti čas? Sem članica ZK, predsednica KO ZB Sostro — Podlipoglav... Rada sem med Ijudmi in rada pomagam, kjer je potrebno. Imam pa tudi Stiri vnučke, na katere sem zelo navezana. V razvedrilo mi je, če jim kaj spletem ali skvačkam in vpletem v te zanke tudi del svojih želja in Ijubezni. — Hvala za pogovor in dovolite: želimo si, cia bi večkrat prišli med nas in nam pri-povedovali o svojem življenju, posveče-nem boju za plemenite cilje. Zapisali STAŠA MUZGA in KARMEN RESNIK Oš Toneta Trtnika-Tomaža Pred letom smo predstavili osnovnošolske pevske zbore — nasto-pilo jih je devet in kar ponosni smo bili na tolikšno število. Letos pa se jim je pridružilo pet novih! Naj jih predstavimo. Mladinski pevski zbor OŠ Jožeta Moikriča — foto D. Jež Mladinski pevski zbor OŠ Toneta Trtnika-Tomaža — foto D. Jež Pogovor z borcem Zbežal sem v ilegalo Člani literarnega krožka smo prosili za pogovor udeleženca NOB Olega Krlža-novskega — Igorja. Rad nam je odgovoril na vpra*an|a, kdaj in kako se je vključil v NOB. »Ob napadu fašistov na Jugoslavijo aprila 1941 sem se priključil tisočim na Ijubljanskem kolodvoru. Zahtevali smo, da gremo na fronto. Bil sem še zelo mlad in nisem še razumel, kaj je vojna. Pričakoval sem, da bom doživel nekaj velikega. Vsi smo bili prepričani, da bomo dobili orožje. Odločitev tedanjega vojnega štaba pa je bila: nič odpora proti Nemcem ozi-roma Italijanom. In namesto na fronto so nas odpeljali — v Zagreb. Tam je Pavelič že ustanovil NDH. Propaganda o »neunič-Ijivem Hitlerju« je bila zelo velika. KP pa je spretno vrnila v naše vrste svoje aktiviste. Tako sem se spoznal z Milanom Česni-kom. Kmalu so nas polovili in poslali v zapor. Imel sem pri sebi revolver in to me je po-kopalo. Obsojen sem bil na smrt z ustreli-tvijo. Podtaknili so mi namreč, da sem ubil ustaša. V zaporu sem doživel vse ustaške grozote. Ležali smo na betonu, enkrat na dan smo dobili nekaj vode in košček čr-nega kruha. Surovo so nas pretepali. Bili smo takšni. da nas ne bi spoznale lastne matere. Hladnega majskega jutra so nas, obso-jene na smrt. odpeljali na streljanje v Mak-simir. Tja so si prišli ogledat »dopoldanski ceremonial« tudi nemški gestapovci. Eden izmed njih je vprašal, če zna kdo od nas nemško. Oglasil se je nek tovariš z Jese-nic. Nato je gestapovec vprašal. če je še kdo iz onih krajev, kot prej omenjeni tova-riš z Jesenic. Enajst nas je bilo. »Potegnil« nas je iz skupine. Ustaši so se seveda temu upirali. Tedaj sem prvič videl Nemca, ki je ukazal: >Mi smo gospodarji, vi ste samo hlapci!« Odpeljali so nas zopet v zapor. Ktnalu pa sem bil odrejen v nemško taborišče. Tovariš Česnik, s katerim sem se takrat zopet videl, mi je dejal, da grem morda še v huje zlo. To da so bila namreč tudi taborišča smrti; postopek je bil morda daljši, cilj pa isti. To je vedel iz pripovedo-vanja španskih borcev. Junija so nas odpeljali na železniško postajo. Ob poti do postaje so nas nekateri Zagrebčani celo kamenjali, češ: »Vi ste iz-dajalci NDH!« Ustaška propaganda je bila tedaj zelo močna. Strpali so nas v živilske vagone. Ker sem bil bolj na koncu kolone, sem prišel v vagon s kupeji. Kmalu smo se pripeljali do Zidanega mosta. V meni je začela tleti misel na beg. Kamorkoli sem pogledal, povsod sami Nemci z brzostrel-kami. Sklenil sem, da pobegnem skoz okno v stranišču. Prvič je šel na stranišče z mano vojak in celo zadržal nogo med vrati. Ko pa sem šel drugič, mi je samo zamahnil z roko in dremal dalje. Ob četrtem »obi-sku« stranišča sem se odločil. Z desko sem z vso silo udaril po šipi, se prerinil skoz »steklene toke«, zagrabil za rob, se odrinil in padel na nasip. Prisluhnil sem, a slišal sem le šumenje Savinje. Bilo je že blizu Celja. Lačen in onemogel sem se peš vračal proti Ljubljani. Pri Litiji mi je neka kmetica povila rane in dala hrano. V Ljubljani me je že iskala policija in moral sem takoj v ile-galo. Prebival sem po podstrešjih in kle-teh. A zopet sem srečal tovariša Cesnika. Dobil sem zvezo z Ijudmi, ki so bili že or-ganizirani, in februarja leta 1942 sem odšel v partizane — na Pugled.« Tovanši Igorju lepa hvala! Člani literarnega krožka OŠ Jožeta Moškriča Otroški pevski zbor Oš Leopolda Mačka-Boruta — foto D. Jež Postalsem skojevec Stopam po ulici. Moji koraki ena-komemo tolčejo po pločniku. Poleg mene stopa vnuček. Neprestano čeblja. Koiiko časa je že minilo od tedaj, ko sem bil tudi jaz majhen deček, ko sem se podil po travniku? Da, dolgo je že tega. Toda takrat so bili drugačni časi... Tako razmišlja nekdanji skojevec Anton Korošec. Živeli smo na majhni kmetiji na Bloški planoti. Bilo nas je devet otrok. Živeli smo skromno, vendar smo bili srečni, imeli smo se radi. Šestnajst let mi je bilo, ko se je začela vojna. Čutil sem odpor do vojske, ki je zasedla naše kraje, za-sedala hišo za hišo. V nas, dijakih, je rastel odpor. Tisto poletje 1941 je v meni obudilo človeka, ki se je kakor popek razvil v cvet. Ko sem nekega dne premetaval bratove stvari, sem v njegovi postelji našel rdeče letake in na njih z velikimi belimi črkami na-pise KPJ. Spraševal sem ga in po-vedal mi je. da obstaja organizacija, Ijudje, ki v naši domovini dvigajo upor. Kmalu za tem me je sošolec po-vabil, naj grem z njim »kupit cigare-te«. Privedel me je — v gozd neda-leč od vasi. Pa nisva bila sama. Za-čelo je prihajati vse več Ijudi. Takrat sem prvič videl partizane s puškami pa s titovkami, pod njimi pa nasme-jane obraze. Nek tovariš nam je go-voril o KPJ. Nato smo zaprisegli. Postal sem skojevec. Počutil sem se bogatega, poln svobodnega duha, v zavesti, da sem postal borec. Dobili smo nalogo, naj vsak pripelje še po dva mladinca. Tako se je začela tudi moja pot, pot, ki nas je vse vodila v lepšo bo-dočnost. Skojevci smo po hišah zbi-rali hrano. Prinašali smo jo partiza-nom. Kot izvidniki smo pazili na premikanje sovrainika. Takrat so se kazali začetki bele garde. Veliko mladih Ijudi so polovili, zato smo morali delati vse skrivaj, pa odločno in hitro. Približal se je konec vojne. Postal sem član VOS. 9. maja sem dobil nalogo, da okrasim dom armade v Ljubljani. Bil sem srečen, ko je partizanska voj-ska vkorakala v mesto. Srečen sem bil, ker sem pnspeval svoj delež k osvoboditvi dežele. Sedaj se sprehajam po tem svo-bodnem mestu in ob meni stopa vnuček, ki ne bo nikoli vedel za vojne grozote. Zapisala TANJA ŽUŽEK Oš Ketteja in Murna Pogovor z bratom umrlega heroja Borisa Trošta l\iaš odred se imenuje po njem Dne 19. maja je prišel k nam, mladim novinarjem, Borisov brat Rado Trošt. Spoštovani tovariš Rado, lepo vas poz-dravljamo. Veseli smo, ker ste prišli. Za-nima nas vse o Borisu Troštu, po katerem se imenuje naš pionirski odred. Kdaj se je Boris rodil? Rodil se je 25. marca 1.1925 v Ljub-IJani. Ali je bil v šoli priden? Boris je bil v osnovni Soli in kasneje v gimnaziji vzoren učenec. Katere igre se je najraje igral in katere igrače je imel? Najbolj ga Je zanimala narava, zato je vsak dan odhajal v Zajčjo dobravo, kjer ]e opazoval ptice. Za mehanične igrače mu ni bilo mar. Udomačil je kavko in jo učil govoriti. Koliko je bil star, ko je šel v partizane? 16 let mu je bilo in je končal 2. razred gimnazije. Kdo je bil njegov najboljši prijatelj? Ali je šel morda z njim v partizane? Njegov najboljši prijatelj je bil dijak srednje tehnične šole v Ljubljani Janez Jamiek iz Novega Polja, ki ]e odiel kmalu za njim v partizane in je I. 1944 padel. Janez je bil edinec in je njegova smrt hudo prizadela star&e. Ali je imel Boris lepo mladost? Boris je preživel lepo otroštvo, ker so ga starii in stara mama imeli zelo radi. NJegova prerana smrt 1.1942 jih je hudo prizadela. Kako se je razumel s starši? S starši se je dobro razumel. Očital jim )e le, da on in njegovi predobro ži-vijo v primerjavi z drugimi. Bil je mne-nja, da bodo po revoluciji živeli vsi enako in da ne bo socialnih razlik. Boris ]e bil velik idealist. Ali je bil dobrega zdravja? Boris je bil do vojne dobrega zdravja. Ko pa je odšel v partizane, je zbolel za vnetjem ledvic. Partizani so ga poslaii domov na zdravljenje. Domov ga je od-pel]al kmet z vozom, na katerega je na-loiil seno, pod seno pa se je vlegel Boris in še partizan Jakhel iz Zaloga. Ali je kdaj nagajal in ali je bil tepen? Borls razen Italijanom, ki so zasedli na&o hišo, ni nagajal drugim Ijudem. NJagov oče se ne spomni, da bi ga bilo kda) treba natep-sti. Italijanom |e nagejal npr. tako, da |e svojo dveletno sestrico, katero je imel zelo rad, učil peti ruske pesmi. Sestrica se ni znala izgovoriti. Boris jo )e nagovoril, da se Je na vse grlo drla po hiii in kjer sl ni zapo-mnlla celega besedila, Je kričala samo »LAZGOVALIVAJU«. Zakaj so Borisa zaprli in kdaj, koliko časa in kje je bil v zaporu? Borisa so zaprli kmalu po okupaciji, ker )e s svojimi soaolci snel s stene Mussolini|evo sliko. Sllko so tudi premazali s črnilom. V zaporu )o bil 14 dni. Bil )e zapri v sodnih za-porih v Ljubljani. Ko se je vrnil domov, je dejal svoji mami: »Mama, nikoli več se ne bodo za menoj zaprla železna vrata!« Hotel je tako) v partizane. Starii pa so menili, da je za partizana premlad. Prigovarjal! so mu in ga sprasevali, ka| bo, če bo padel, on pa Jim Je odgovoril. da bo njegova sestnca živela bol|e, ker bo ona gotovo preživela vojno. Njegova sestra |e v spomin na brata Borisa svojemu slnu dala ime Borls. Kdaj je šel v partizane, kdaj je padel in kje? Boris |e odsel v partizane že 1.1941, padel pa |e v Ro*ki ofenzivi 1.1942 nek)e v Kočev-8kem Rogu. Za njegov grob ne vetno točno. Ker |e na spomeniku žrtvam njegovo ime, ml8limo, da |e pokopan v Žužemberku. Ob svoji smrti ]e bil star 17 lat. Kje je njegov grob? Za njegov grob nismo nikoli zvedeli. Sku-paj z njlm je padel tudi tovarii Hribar iz Polja. Ali imate fotografijo ali kak drug spomin nanj? Njegovo foiografijo imamo. Boris Je tudi zelo dobro riul. Iz ctobla |e izrezal kos lesa, ga obdelal in nan) narisal svo|o na|l)ubio ptico — drozga. To sliko s*da| hranimo v njegov spomin. Tovarišu Radu lepa hvala za pogovor! Mladi novinarji Oš Polje Otroški pevski zborfoš Toneta Trtnika-Tomaža — foto D. Jež Otroški pevskl zbor OŠ Ketteja in Murna — foto D. Jež DELEGAT NA X. KONGRESU ZSMS Čaka nas odgovorno delo Med udeleženci zadnjega, 10. kongresa ZSMS je bil tudi Stojan Hribar. O čem ste popravljali na kongresu? — V različnih komisijah smo raz-pravljali o delovanju mladinskeorgani-zacije v naši družbi in o slabostih, kate-rih še nismo odpravili. Pogovorili smo se o delu mladih v delegatskem siste-mu, o odnosu mladih do dela, o si-stemu vzgoje in izobraževanja, o sode-lovanju slovenske mladine z mladimi iz zamejstva, o Ijudski obrambi in druž-beni samozaščiti. Kateri so glavni problemi mladih? — Precej smo kritizirali samouprav-Ijanje v osnovnih in srednjih šolah, kl še ni zaživelo. Spregovorili smo o teža-vah mladih delavcev iz drugih republik, o podrejenem položaju mladih kmetov in o podobnih problemlh. Kakšne naloge ste sprejeli za nadaljnje delo? — Sprejeli smo vrsto nalog insedo-govorili, da jih bomo tudi uresničili. Zato nas čaka v bodoče še odgovor-nejše delo. GREGA ERMAN Oš Toneta Trtnika-Tomaža ZA DOMOVINO Pozno zvečer sem odložila knjigo s par-tizanskimi zgodbami. Pritisnila sem na sti-kalo in objela me je tema. Kmalu sem za-spala... »Mama, vojna nama je vzela že očeta in brata — tebi moža in sina, v boj grem še jaz. Moram ju maščevati«! Mati je molčala, po licih so ji spolzele solze. »Mama. si slišala?« Mama pa je molčala. Poskušali se je nasmehniti, vendar je le še huje zajokala. »Pazi nase!« je uspelo reči. Tudi meni je bilo hudo. Zato sem hotela čimprej oditi. Pozdravila sem. Že sem od-prla vrata, pa sem se obrnila in padla ma-teri v objem: »Pisala bom, ob prvi priliki pridem!« Mati pa je le ponavljala: »Pazi nase. pazi nase!« Iz vasi je bila pot kratka. Veje so me hitro zagrnile. Zdelo se mi je, da sem ho-dila že celo večnost — noge so bile vse težje. Spustila sem se v mah. Naenkrat pa je za mano počila suha vejica. Sunkovito sem se obrnila: »Grega, Gregec!« Klicala sem zaman, kajti dolgonogi fant je že izgi-nil. Vstala sem in se napotila naprej. Pot me je vodila mimo koče, pred katero je stala žena s tremi otroki. V rokah je držala hleb kruha z zlato rumeno zapečeno skor-jo. Dvignila sem roko in jim pomahala. Za-gledali so me, tudi oni so mi pomahali, me klicali k sebi, vendar se nisem ustavila. Začutila sem žejo. Na bližnjem drevesu, nekje v vrhu, se je oglasil kos. Zaslišala sem žuborenje potočka. Že sem hotela stopiti s poti globlje v gozd, ko je nekdo zavpil: »Stoj!« In tako je roka umila roko in mene ni dragi moji in jaz sem nič in nihče sem nihče sredi polj in jalovih dni in ene oči so in tisoče pomladi je v njih in tisoče senc in... preganjanih oblakov ...da v jeziku ovenelih rož in spominov ti govorim ...da različne so poti spomini pa so kot pravljice ..ne všeč mi je vonj češnjevega sveta in trava je danes tako lepo zelena ...ne včerajje bila na mojih očeh mreža stkana iz stoterih grud zemlje ... veš spomini so kot pravljice kot pravljice... ki so si jih izmislili Ijudje... ki ne znajo živeti... META NOVAK Zadvor Obstala sem kot vkopana, zmrazilo me je. Iz grmovja je nekdo nameril vame pu-škino cev: »Kdo si?« Ker nisem vedela, kdo meri vame — so-vražnik ali partizan, sem obstala tiho. Na pot je skočil mlad fant s titovko na glavi. Cev je imel še vedno obrnjeno vame. Oddahnila sem si: »V partizane sem prišla!« Videlo se mu je, da mi ne verjame. »Prosim, pelji me h komandantu!« sem nadaljevala, fant pa je poklical: »Franc, neko dekle je tu. Trdi, da bi bila rada partizanka in hoče h komandantu!« Franc, ki ga nisem videla (stal je za gr-movjem), je rekel: »No, pa jo pelji h ko-mandantu Luki! Ta čas, ko te ne bo, bom stražil jaz!« Fant me je odpeljal, kamor sem hotela in me pusti! s tovarišem Luko samo. Že po zunanjosti sem ugotovila, da mora biti ra-zumen mož. Pojasnila sem mu, da so mi očeta in brata ubili Nemci in da sem se namenila maščevati ju. Povedala sem mu le partizanski omeni obeh, pa je že ugoto-vil, da sta bila oba nekaj časa v njegovem bataljonu. Pohvalil ju je. Dal mi je puško in rekel: »Borka boš, če pa bo potrebno, boš pomagala bolničarkam — zaenkrat jih je dosti. Razumeš?« »Razumem,« sem srečna odgovoriia. še isti dan nas je komandant vse poklical in nam pojasnil: »Krenili bomo na pot. Pripravite se!« Hodili smo že dolgo, ko so nas iz zasede na-padli Nemci. Sprejeli smo boj. sovrainik pa je vse bolj pritiskal. Bil je v premoči. Pobil je moje tovariše. Ostala sem sama. Stekla sem, vendar so bile noge težke, nisem jih mogla dvigniti. Nekdo me je dohajal, že je vame spustil rafal... Ura je neutrudno zvonila. Stegnila sem roko in pritisnila na zatič. Zvonenje je utihnilo. Nekaj trenutkov sem bila zmedena, nato pa sem se spomnila sanj. Seveda, sanjala sem. kako grem v partizane. Srečala sem Gregca Kobilico pa junake iz zgodbe Hlebček kruha. Zasmejala sem se. Kako morem sanjati kaj takega? Sošolke sanjajo o Matejevih očeh; če dobijo slabo oceno, jih tlači mora. Toda, da bi bile partizanke? To sem verjetno sanjala samo jaz. Znova se mi je prikradel smehljaj na ustni-ce. Vendar le za hip. Zasmilila sem se... Partizani so se bojevali za svojo domovino, veliko jih je dalo svoja življenja. Kaj pa mi? Kako naj mi dokažemo, da imamo radi Jugosiavijo? Ne pozabite Nikoli ne bo tako daleč tisti čas, da bi mu zadnjikrat rekli: na svidenje! Preveč je bilo strahot in groze, bolečin in smrti, obupa in žalosti, trpljenja in nasilja, junaštva in strahu, da bi smeli kdaj vse to pozabiti! TOMO GOLOB OŠ Vide Pregarc Oh, pač — mi dokazujemo svojo Ijubezen z uspehi v šoli, učenju, s športnimi uspehi, z lepim obnašanjem, s spoštovanjem do starejših, zla-sti bivših borcev. Pogledam na uro. Joj, zamudila bom pouk! No, naprej bom razmišljala drugič. Brž v šolo! M. Z. ON Ekvator/e elipsa sreče... Dviga se k soncu V somrak vesolja A vendar krik rdečega pelikana z Razprtimi krili Drgeta nad mejami neskončnosti. Krvaveča zvezda na modrem nebu upora, Ariadna z belo mavrico mladosti Raste iz gorišča plamenic... Dalje! V vesolje! Edino življenje koraka z njo, Ljubezen ji ovija mehke dlani... Jate belih pelikanov se vračajo na domače obrežje... OLIVERA MASTEN VI. gimnazija Moste In zažvižgal je... Takrat še nisem razumela pomena teh besed. Razumevati jih začenjam sedaj, ko se moje otroštvo preveša v mladost. Skoz mrak je prevozil vlak zadnji kos naše zemlje... Tujina. Sprejelo nas je megleno jutro in tuji Ijudje, tuje hiše: tuje besede so odme-vale okoli nas. Očka in mamica sta delala skoraj cele dneve večkrat se spomnim mamičinih besed: »Vrnimo se domov!« šele danes ji razumem. Dnevi so tekli počasneje kot doma, toda dve leti sta kljub temu minili. Morala sem v šolo. Kam? V tujo šolo? Nekega večera je očka spregovoril odločilno besedo: »Kar-men, stara boš sedem let in v šolo boš mo-rala. Vmeš se domov in obiskovala boš šolo doma!« Še dolgo v noč smo govorili, a jaz sem slišala le besede: »Domov, domov...« Spominjam se, da tisto noč nisem spala. »Domov grem,« se mi je motalo po glavi, »Domov. Toda brez mamice in očka« Sončna in senčna stran sta tičali skupaj. Brez mamice in očka. Domovina. Sprejel me je topli vonj po-mladi. Zdelo se mi je, da me pozdravljajo vsi Ijudje, da se mi smehljajo hiše, prikla-njajo drevesa... Doma sem! Dve leti sem bila pri teti. Skrbela je zame, toda vedno bolj sem pogrešala starše. Pogosto so me obiskovali, toda tisti dnevi se vedno vse prehitro minili. Nikdar ne bom pozabila večerov, ko sem v spalni srajčki in z medvedkom v rokah sedela na postelji in čakala očka, da bi me dvignil v naročje in pripovedoval. Očka sem vedno poslušala z razprtimi očmi. Pripovedoval mi je in pripoVedoval, jaz pa sem stisnjena k njemu zaspala. Čakala sem mamico, da bi me odela, pobožala in mi zaželela lahko noč. Še v snu sem stiskala medvedka k sebi. Nekega dne pa mi je tisti vlak, ki ga nisem marala, za vedno pripeljal mamico in očka. Spoznala sem, da je moja sreča ob starših v svobodni domovini. Ob letu otroka želim, da bi to pravico imeli vsi otro- ci. KARMEN VRTAČNIK Oš Polje V temi naslutene blodnje in v rokah bolnih spominov je šel šel šel in se dolgo dolgo ni vrnil poljub rožmarina in nageljna od nekje daleč daleč se odtrga glas ne ve ne od kod ne kdaj kot ni vedel zakaj je Ijubil mrzlo roko in čakal dokler ni postala soha z rdečimi očmi META NOVAK Zadvor kakor majhna sonca so regratovi cvetovi sivi oblaki so se raztrgali in mavrica se je vzpela na nebo nevihta v spominu Na jug te vabijo ceste — sivi ubežniki. Napravijo te otožno, kotje otožen pogled sivobele ptice, ki jo komaj razločiš v skalovju. Skale so razžrte od žalosti po minulem, in ostre so, kakor besede starca, ki ga življenje ni potešilo. In med skalami ni poti — kakor je ni med smehom in smehom. Samo ptica bi lahko naredila skrivnost zaupanja vsakdanjo, samo ona bi lahko sklenila tu in tam — pa mora za hrano, za ladjo, ki je razklala obzorje. Pohlepni krik je vse, kar ti je pustila v rokah — korak ti zastane, v meso se zagrizejo skalnati zobje, in kri razbije sivino tistega, karje ostalo. MOJCA DOBNIKAR Pomlad 79 Po majhni, prostorni sobi sredi telesa, polni razigranih pomladinih tonov in vonjav, se sprehajajo temnolasa dekleta, s sveže dišečim cvetjem na prsih. JANEZ ZALAZNIK VI. gimnazija Moste Itd. Gobci se vrtijo po uri in kazalci jih ne motijo in mikrofon tudi ne. In jalove kače, ki se je vsak dan, so že vsi siti. JANEZ ZALAZNIK VI. gimnazija Moste »Praznujemo!« Gostišče. Polprazen prostor in občutek svečano-sti. Majhna družba (dve dekleti in fant): Kam lahko sedemo, samo sok popijemo in odidemo? Natakar: »Samo za kosila in rezervaci-je!« štiri mize s po šestimi stoli vabijo s po-grinjkom. Samevajo. Brez napisa REZERVIRA-NO! Sef (z vzgojiteljskim tonom): »Danes vendar praznujemo!« Na izbiro ostane samo točilna miza in hitra, a brezbrižna postrežba. »Na — svidenje!« Mize samevajo dalje. Na tehtnici: so gostje, ki pridejo vsak teden »samo« na sok, in gostje, ki se za tak dan »izprsijo« in pridejo na kosilo. Tisti prvi odhajajo z občutkom, da je važno samo to, da se številke v blagajni vr-tijo višje in višje in... Bl Velik je svet, ko te ni in te Ijubim. Majhen je, ko te sovražlm in si tu. M. gimnazija Moste Sonce in sence mojega ofroštva Pet let sem imel ali šest. Nekega večera sem pošteno prestrašil brata, ko je prihajal iz sobe. Nekaj minut se ni zavedal, nato pa rom-pom-pom. Bratovsko pretepanje in lovljenje po stanovanju. Sosedi pod nami so bili zelo zadovoljni, ker sva jih zbudila. Oni namreč odhajajo spat s kurami. Bilo je zanimivo, ko je prišla soseda in naju po-skušala nadreti. Midva pa — mamina Ijub-Ijenčka — je sploh nisva poslušala in raz-grajala sva naprej. Nato... ne spominjam se ničesar več \z tistih let. Kaj pa naši odnosi v družini? Pri nas doma nimajo mere ne pri graja-nju ne pri hvaljenju. če nečesa ne narediš, si najslabši na vsej zemeljski krogli, če si priden mamin sinček, pa spet hvali ni meja. Komaj pri-dem iz šole utrujen od telovadbe, že s svo-jimi telepatskimi sposobnostmi spoznajo, da sem dobil slabo oceno, da sem bil gra-jan, da sem... Pa preidimo na naš tedenski utrip. Tistih pet delovnih (učnih) dni mine zelo hitro. Nato preživimo vikend v sedeče — ležečem položaju pred televizijo. Tam se porodi največ prepirov. Ta hoče gledati ORF2, oni Koper, tretji hoče videti in slišati domače viže itd. No, na žalost ni-mamo štirih televizorjev. Ne, niti treh, niti dveh. To je ena največjih pomanjkljivosti našega življenja. Nedeljski izleti pa so poglavje zase. »Kaj boš oblekel?« se zasliši mamin glas iz kopalnice. »Kavbojke, ono majico. Sicer pa, saj veš, kaj ponavadi nosim,« odgovorim. »Kaaj?! Takle pa že ne boš šel z mano v avto, tak že ne!« »Nedelja je dan gospodov. Ne pozabi tega,« se zasliši glas stare mame. Nato prepir glede tega, kam bomo šli, pa kako daleč, pa zakaj ravno tja... »Enakopravnost žensk v družbi,« se učimo pri socialistični morali. Kdaj pa bo napisano poglavje Enako-pravnost otrok v družini?« MARIJ MUČIČ OŠ Vide Pregarc PIONIRKA OŠ POLJE Črnobelo Brezmadežen bel list se je zgrozil črnih pack ki so smrdele po črni primitivnosti po črni zemlji opic in banan JANEZ ZALAZNIK VI. gimnazija Moste Slavni možje »No, Mihec. naštej mi nekaj znamemtih Jugoslovanov, katerih priimki se začenjajo s črko P!« »Popivoda, Pantelič, Plečaš!« »Kaj pa Peter Petrovič, Prešeren, Pupin?« »Tovariš učitelj, za rezervne igralce se ne zanimam!« se odreže Mihec. Pogreb Učenec Jaka: »Umrla mi je babica.« Učitelj: »Saj to je že tretja babica, ki ti je umrla.« Jaka ostane miren: »Kaj pa morem, če se dedek vedno znova poroči!« Zapisal DUŠAN AVSEC OŠ Toneta Trtnika-Tomaža Zmota Volk ovcam: "No, sedaj pa lepo v vrsto, da vas po-žrem, oprostite, preštejem!« Ugotovitev Nek možakar pride prvič v Saharo in začudeno ugotovi: Joj, kakšna poledica je morala biti tu, da so posuli toliko peska!« Zapisala MOJCA SELAN Oš Toneta Trtnika-Tomaža NAŠA SKUPNOST - 25. MA| •OmetniSka priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Mar-jan Moškrič.