NO. 128 Ameriška Domovina hJi I 3 AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 30, 1960 SLOVENIAN MORNING N6WSPAPCR Hruicev v Avslriji Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev jte prišel danes v Avstrijo na 9-dne | Število zaposlenih na novem višku, tako tudi število - nezaposlenih ŠTEV. LIX - VOL. HX. Neodvisnost prihaja, denar beži iz - Afrike vni uradni obisk čuva P-a °' T Po p0‘ Zairadi negotove bodočnosti v vili Uiduiu ouistv. čuva ga datikuh Ohijskega urada za zapo- pet tisoč policajev. slitev je bilo 1. junija v okrajih DUNAJ, Avstr. — Danes je.^'uya^10'§a in' Lake zaposlenih Konferenci za nadzor atomskih eksplozij tudi že potekajo ure prišel v Avstrijo na uradni bisk Nikita Hruščev. S seboj je poleg velikega uradnega spremstva privedel tudi svojo družino. To je prvi obisk Hruščeva v kateri izmed dežel zahodnega sveta, od kar je razbil konferenco na vrhu v Parizu. Na letališču Schwechat so ga pričakali vodniki Avstrije in ga vljudno pozdravili. Prvi štirje dnevi obiska so namenjeni za uradne razgovore in ogled dunajskih znamenitosti, ostali čas pa bodo porabili gostje za izlete po avstrijskih pokrajinah. Avstrijska vlada je pripravila v ta namen poseben omnibus z brezžičnim telefonom in drugimi udobnostmi. Goste bo nemara spremljal na poti sam kancler Raab. Hruščev in tovariši si bodo o-gledali predvsem industrijske naprave na Štajerskem okoli Gradca in veleelektrarno Kaprun pod Velikim Klekom z največjo visokogorsko dolinsko zaporo v Evropi, ki so jo pomagali graditi tudi nekateri slovenski in srbski begunci. Sovjetski gostje pojdejo tudi na Tirolsko in Solnograško, kjer si bodo ogledali razstavo avstrijskega baroka v Melku ob Donavi, potem pa se po* tej reki popeljali 'z ladjo do Dunaja. Oblasti so odredile nad 5,000 policajev in varnostnih stražnikov, ki bodo strogo pazili, da se Hruščevu ali kateremu njegovih ne zgodi kaj nepričakovanega. Avstrijska komunistična par tija je pozvala člane, naj prire-de povsod, kjer je le mogoče, gostom “spontane manifestacije”. Rečeno je, da bo vsakemu povrnjena delovna dnevnica, če se bo registriral, da se je udeležil omenjenih manifestacij. Javnost na splošno za goste ni posebno navdušena, spoznala jih je preveč dobro* tekom sovjetske zasedbe Avstrije, zlasti v zadnjih dneh vojne. gam. CLEVELAND, O. — Te dni je dobila neodvisnost cela vrsta bivših evropskih kolonij. Praznovanja ni manjkalo, na oblake ni nihče dosti mislil. Oblaki se pa že zbirajo, napoveduje jih med drugim beg kapitala iz Afrike, ki se izraža v padanju deviznih kurzov afriških valut. V Afriki je 23 različnih valut in je ena na šibkejših nogah od druge. Še pred 6 tedni si mogel kupiti v Kongu ameriški dolar za 50 frankov, danes ga že ne dobiš za 90-100 frankov; devizna vrednost franka v Kongu je torej padla za 50%. Enako uso- GOLOMBO, Ceylon — Cey d° je claživela domača valuta v Ion je gotovo tako mala država Gvineji- Somalijski frank je pa-v Aziji, da nima nobenega sve- del.Za 22e6iptovski funt za tovnega pomena, pa vendar se 43'^’ s^danskl za 27%- Druge Moskva briga za svoje ljudi tudi jvalute še Pride.i° na vrsto, na tem otoku. Tam so namreč' ValUtni s:trokovnjaki svetu-ie-komunisti sprti med seboj že odi]° vsakemu’ naj beži s sv°jim 1. 1943, največ jih drži s trocki-1kapitalom iz Afrike' ZaČela 86 sti, manjšina je Pa ostala verna lbo kmal“ divja fpekuladja Z Va; jyjQgl^j lutami po vsej Afriki, koristi od Ker bodo na Cevlonu imeli nje bod° imeli špekulantje in kmalu parlamentarne volitve, je ruski poslanik povabil voditelje obeh komunističnih struj na kosilo v poslaništvo in tam več kot kdajkoli v zadnjih dveh lletih in pol _ 782,000, okoli 7,600 več kot pred djvemi meseci. Zanimivo pri tem je dejstvo, da je tudi število brezposelnih' precej večje kot so pričakovali ^ — 32,300. Število zaposlenih je poraslo v gradbeni industriji, v trgovini in v raznih služnostnih podjetjih, med tem ko so tovarne v istem času odpustile okoli 4,000 delavcev. Odpusti so prizadeli zlasti delavstvo v jeklarski, avtomobilski in ostali kovinski industriji. ------O----- Moskva skuša poravnati spor med komunisti na otoku Ceylonu ŽENEVA, Šv. — Ravno isti novih afriških neodvisnih dan, ko so komunisti pokopali ržavah beži kapital dru- Znano paritetno razorožitveno konferenco, je dal predsednik i Iz Clevelanda in okolice sovjetske delegacije na konferenci za nadzor atomske sile tako ostro in obenem dvoumno izjavo, da so jo opazovalci takoj začeli smatrati za začetek konca tudi te konference. Da ne bo naše državno tajništvo zopet imelo prilike, da bi bilo “presenečeno,” je znani senator Anderson, predsednik mo- KONGRES ZASEDANJE ZA CAS KONVENCIJ ODLOŽIL Vodniki Senata in Predstavniškega doma so skle-PjV’ J50 K°ngres ta teden svoje zasedanje zaključil in ga obnovil šele potem, ko bosta obe konvenciji končali svoje delo. — Važni zakonski predlogi še vedno na dnevnem redu. Debata o njih utegne biti v avgustu dosti ostrejša, ko si bosta V Kongresu stala nasproti oba kandidata za predsednika. . , ! menjenega se brata Antona WASHINGTON, D. C. — Splošno so napovedovali, da Markovica> doma hčer Julko, bo Kongres zaključil svoje letošnje zasedanje koncem pri- por' 2erial- v Jugoslaviji hčeri hodnjega tedna. Ker bi to članom Kongresa ne dalo dovolj :Loizko in Karolino, tam in tu časa za odhod na konvencijo, kot se je izrazil govornik pred- pa tud' ve^‘ drugih sorodnikov. Žalostna vest— G. Miha Vrenko s 799 E. 157 St. je dobil sporočilo, da mu je v Prebenku v Dolini pri Trstu umrla 75 let stara mati Ana Vrenko, doma v Dolgih Njivah pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem. Tu je zapustila poleg o- gečnesa kolesnega s,av„i5kega doma Sam Rayburn so se vodniki obeh domov odbora za atomsko silo, .povdaril onnrovnm«l; k j / . ' ^ uuc" uurnov , _ svoje stališče, da je treba kom* V ponedeljek, 4. julija, ob enajstih dop. se bosta v cerkvi naj začno resno debatirati, ali pa je^Hin^e^ nrliZ P1 K-namara. lo sv- Imena na 8328 Broadway ,nai h,t je edinstven primer v zgodovini dežele. Pristaši sen. Ken- poročila Tereza Mervar, hčerka riedya ga označujejo za taktično potezo sen. Johnsona, ki Mr. in Mrs. Anthony Mervar z bi na ta način rad držal na vajetih vodnike organiziranega «601 Vineyard Ave., in James ea ,bn Moskva Np h favStva' da ne bi Preveč odločno in javno podprli kandi- M. Niesen, inženir g bo Moskva. Ne bo se dala daturo sen. Kennedya na konvenciji. Odložitev zasedanja na čas po konvencijah bo imela na razprave v Kongresu brez dvoma izreden vpliv, če pomislimo, da nistom kar naravnost povedati, svohh korivenrBa^3*' ' tU gUStu* ko bosta obe Stranki na .lo resno debatirati, J SVOj,,h konvencijah imenoval, predsedniška kandidata. T0 naj bo konference konec. Če administracija ne bo vpo-števala Andersenovega stališča, delavstva presenetiti, da bi Amerika postavila tako odločno vprašanje, bo rajše konferenco preje razbila. politiki, gospodarstvo se pogrezalo v kaos. bo pa Novi potresni sunki v Čile SANTIAGO, čile. — V torek sta stresla področje Valdavia dva nova potresna sunka. To področje je bilo pbsbeno hudo je večina kandidatov za predsednika in podpredsednika v Kongresu. Kand idatje obeh strank bodo skušali zasedanje Kongresa uporabiti za govorniški oder za volivno borbo, ki se bo tako letos začela že takoj po Kdo naj predpisuje kon-traktne leče v očalih? MIAMI BEACH, Fla. — Ameriško zdravniško društvo je sklenilo posebno resolucijo, ki v njej opozarja občinstvo, da je treba velike previdnosti v vpo-rabi kontaktnih leč v očalih. Predpisovati bi jih morali pravzaprav samo poklicni in specijalizirani zdravniki. Kontaktne leče namreč zelo lahko kvarijo vid, ne da bi človek to opazil. Resolucija je očitno naperjena proti optikom, ki nimajo tako obširne zdravniške izobrazbe, kot jo imajo zdravniki spe-cijalisti. Kako bodo optiki nanjo reagirali, še ni jasno. V remensk prerok pravi: Večinoma sončno, malo hladnejše in manj soparno. Najvišja temperatura 80. V Urad in tiskarna en teden zaprta! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali Usta v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 2. julija do ponedeljka 11. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. -----o----- j V mestu, ki im^ okoli 100,000 — V petrolejski industriji je prebivalcev , je porušenih im za “lh dva miliiona ::«rthZrs'n,h 60 od- te. O tem so zvedele ostale politične stranke na (Ceylonu in začele z glasnimi protesti proti delu ruskega poslaništva, češ da se meša v notranje ceylonske politične zadeve. ------o------ Nova maša v Torontu TORONTO, Ont. — V sredo je bil v cerkvi Sv. Rožnega venca v Vancouverju posvečen v duhovnika Rudolf Cukjati. V nedeljo bo imel pri Mariji Pomagaj, slovenski cerkvi, slovesno novo mašo. I prizadeto tekom potresa v maju. k°nvencijah namesto po Delav- skem dnevu, kot je bilo doslej običajno. Na dnevnem redu so še zakonski predlogi o zvezni pomoči šolstvu, o bolniškem zavarovanju ostarelih in za delo nezmožnih, o pomoči iz zveznih sredstev gradnji domov, o minimalnem urnem zaslužku, o vselitvi beguncev iz Evrope in še vrsta manjših. Očitek sen. Kennedya, da je odložitev pot eza kroga sen. Johnsona, ima svoje ozadje v tem, da ima sen. Johnson kot vodja demokratske večine v Senatu povezan z vodnikom Predstavniškega doma Raybumom neprimerno močno besedo pri tem, ah naj dobe omenjeni Predsednik Eisenhower: Slovo od zunanje politike Cleveland, O. - Predsednik tve za dosego pravičnega miru. .storiti, kajti v takem slučaju b/uganja na družabnih prireditvah Eisenhower je pretekli ponede- žrtve ni nikoli omejila na no- mu zmanjkado dokazov za potre- v Moskvi, to ne nudi nobenega lijek v svojem govoru na televi- (benem področju: ako je bilo " ziiji ne samo povedal svoje mne- .treba žrtvovati bilijone dolarjev, nje o političnih dogodkih v vz-j Amerika jih je dala. Ako je hodni Aziji, ampak je skušal dati bilo treba poslati ameriške divi-pregled o vsej svoji zunanji po- zije na pomoč tistim, ki so zanje liltiki od 1. 1953 'naprej z napo- prosili, Amerika jih je poslala, vedjo, da bo skrbel še naprej'Ako je kdo hotel ameriško prija-za ameriško zunanjo politiko, to. ’ teljstvo, ga je imel; Amerika ni da ne tako kot do sedaj. Ipri tem zahtevala, da podredi Vsak opis zunanje politike mo- svoje interese ameriškim, ni žara upoštevati tri elemente: cilj htevala, da mora zunanja politi-ipolitike, žrtve, ki jih je taka po-jka njenih prijateljev in zavezni-litika zahtevala, in način, ki naj kov potekati na isti črti kot nje-bi omogočil uspeh take politike, na. Zmeraj je vpoštevala tuje Eisenhower je govoril samo o ci- mnenje in tuja čuvstva. Vse to ibo po spremembi metode v zuna- jamstva, da bi spoštoval tudi nji politiki. Sprememba je bila najbolj preproste predpise spo-pa očitna. Po Dullesovi smrti ddbnosti. smo presedlali na “prožno,” j “oseibno“letalsko” politiko, ali' Z v,sem tem v državnem tajni-kakor že hočete. Pokopala je štvu niso nič računali- Kot je administracija vse dotedanje, sv°j čas mialil Roosevelt, da bo preskušene metode v diplomati- ,'vrtd” Stalina, pa se je motil, čnem delu, pozabila je na to, da tako so zadnjih par let mislili na-državni tajnik vodi zunanjo politiko po navodilih predsednika, da jo pa izvršuje poklicna diplomacija. si odločilni diplomatje, do bodo s Hruščevim že “nekako” shajali. Pa so se zmotili. Ta zmota je rodila ponesrečen sestanek v iz Los Ange-jles, Calif. Čestitamo in želimo vso srečo! predlogi še letos zakonsko moč Zadušnica— ali ne in v kaki obliki. Organi-j Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Ma-zirano delavstvo je na večini o- rije Vnebovzete sv. maša za menjenih zakonskih predlogih pok. Elizabeto Novak na 30. dan bistveno zainteresirano. Če ho- njene smrti, če, da bodo sprejeti v njej u- j Jutri ob sedmih bo v cerkvi godni obliki, se torej ne sme za- sv. Kristine sv. maša za pok. meriti Johsonu in Rayburnu. Franka Klemenčič na 30. dan Sen. Lausohe je nov položaj njegove smrti, označil za “nezdrav”, ker da bo Skupno sv. obhajilo— Kongres delal po konvencijah j Članice Bratovščine Sv. Reš-pretežno s stališča “borbe za njega telesa pri Sv. Lovrencu glasove”. imajo v nedeljo pri sedmi sv. maši skupno obhajilo. Seja— ________ Društvo Glas Clevelandskih WASHINGTON, D.C. — Bivši delavcev št. 9 SDZ ima v nede-demokratski predsednik ZDA ijo ob devetih dop. sejo v SND Truman je objavil, da ne pojde na demokratsko konvencijo in je odstopil kot delegat. Zakaj je to storil, ni povedal. FARGO, N.D. — Demokratski Zadnie vesti na St. Clair Ave. Na dnevnem redu je čitanje polletnih računov. Pekarija bo zaprta— Nosanova pekarija na 6413 Sh , ... . Clair Ave. bo od 4. do 19. julija kandidat za zveznega senator- zaprta Oltarno društvo fare Marije ja Burdick je za nekaj sto glasov prehitel svojega republikanskega tekmeca guv. Da-, Vl^ebovzet» visa, ko so manjkali le še glasovi iz 39 volivnih področij. • Izidi iz teh bodo prišli šele danes po pošti v osrednji vo-livni urad. WASHINGTON, D.C. — Združene države so poslale mirovnemu odboru Organizacije a-meriških držav obširen dokument, v katerem dolže kubanskega Castra izzivanja in povečevanja napetosti na Karibskem področju. HAVANA, Kuba. — Vlada je vzela v svoje roke vodstvo in upravo petrolejske čistilnice Texaco Co., ko je ta zavrnila Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete imajo skupno sv. obhajilo v nedeljo pri osmi sv. maši. Popoldne ob dveh bo ura molitve, nato pa je seja Zveze oltarnih društev. Sestanek prestavljen— Zaradi praznika je članski sestanek Lilije prestavljen na ponedeljek 10. julija. Tako je Amerika prešla z ve- Parizu in P^redno tudi “odlo- liko propagando na idejo sestankov med zunanjimi ministri no pripravljena, da prevzame žr- d obnosi i in jih ne prekoračijo tudi takrat, kadar jim vsi politični cilji spodletijo. Cisto drugačen je pa tip rdečih državnikov in diplomatov. Stalin je še spoštoval navade in običaje zapadnih politikov, kar mu ni bilo težko, ker ni želel imeti z njimi dosti oseib- Iju in žrtvah, ne pa o načinu in je delal že* demokratski režim, O cilju naše zunanje politike di na tem področju predsednik 'dala, da doživi taka politika lah m bilo v naši javnosti nikoli no- ponavljal stvari, ki jih ni nihče ko lepe uspehe v svobodnem de-benega prepiranja. Vsa Ameri- osporaval. |lu ,sveta) kjer tudi državni vo_ ka hoče imeti pravičen mir kjer- Ni se pa predsednik zadržal pri: ditelji in poglavarji poznajo vse koh na svetu; noben narod se ne metodah, ki juh je rabil, da do- osnovne pojme o obliki in spo-sme tresti ne za svojo samostoj- seže skupen naroden cilj zunanje ' ' nost, ne za tako obliko svoje politike. Res je omenil, da je vladavine, ki si jo je svobodno skupaj s pokojnim državnim taj-izhral. Tudi Eisenhower jeva ad- nikom Dullesom nepretrgano ministracija je zasledovala ta'odrejal smer zunanje politike, ki cilj in je radi tega ni nihče na-'je imela za cilj varovanje med-ipadal. Ne glede na to je pa 1 narodnega miru in krepitev sopredsednik porabil precej bese- J lidarnostd svobodnega sveta, to-di, da bi dokazoval ravno to, kar da ni omenil, da se je ta politika sploh ni sporno. Amerika je bila in je tudi ved- žen” predsednikov obisk v Tokiu. pokazala kot pravilna, akoravno nih zvez. čisto drug tip je Hru-jo je naša javnost pogosto ostro ščev. Kar je uganjal na svojem napadala. Tega tudi ni mogel prvem obisku v Beogradu, kar O tem Eisenhower ni nič go-vso odgovornost na komuniste, pri tem pa trdil čisto pravilno, “komunisti pošto- j pajo kot komunisti.” Ako jih torej pozna, zakaj je dovolil svo. ji diplomaciji, da se je spustila na pot “prožne in osebne” diplomacije. Govora bo o tem dosti v voli-vmi kampanji, dejstva bomo pa doživeli zunaj Amerike. Že se kažejo znaki na vseh kontinentih, ki napovedujejo oboževanje nevtralnosti, Ameriki pa ne bo' preostalo drugega, kot da podpi- ! ra nevtralce tako, kot je dogedaj Belgijski kralj navzoč pri proglasitvi Konga za neodvisno republiko LEOPOLDVILLE, Kongo. — 25,000 ton iz Sovjeti je pr ipe- Nezadovoljne skupine domačinov, ki niso dobile zastopstva v vladi Lumamba, demonstrirajo in protestirajo po prestolnici, ki je okrašena za proslavo neodvls-, , , nosti, ki bo proglašena nocoj, bodo ZDA v resnici zmanjšale Belgijskemu posredovanju je nakup sladkorja po sedanjem uspeIo preprečiti odcepitev pokrajine Katanga od Konga, naj-bogatejše v vsej deželi. Slovesne proglasitve neodvisnosti se udeležuje belgijski kralj Ijanega olja za predelavo. Castro je zagrozil, da bo zaplenil vso ameriško imovino na Kubi do “žebljev na čevljih”, če dogovoru na Kubi. CLEVELAND. O. — Ogenj, ki je nastal včeraj zvečer na podzemnih kablih Cleveland Electric Illuminating Co. v Baudouin) ki je iprišel ^ z veli. sredi mesta, je bil v nekaj k[m spremstvom državnih, di-urah pogašen in do danes plomatakjh 'in cerkvenih zastop-zjutraj ob devetih so napove- nikov Med njimi je tudi 39 let dali. da bodo vsa poslopja v atari Richard Stanley, pravnuk mestnem središču zopet dobi- Renrya Stanleya, ki je Kongo vala redno električno silo. odfcnj zahodu, ko je iskal izgub-Ogenj je nastal na napeljavi, Ijenega misijonarja Livingstoma. ki je oskrbovala z elektriko ------------------------------- ravno ta poslopja. gami. Skupno imajo 40 po šti-,vv rideset metrov dolgih in dva Igrišče pod odejo metra širokih plaht, s katerimi j. • , . Neki angleški klub pokriva pokrijejo travnato igrišče višal? parala avoje pnja^e in Za- avoj* a nyWldmi pla. večer' Piasučnal fs^o. k ' ihtami, ki jih spenjajo z zadr-,li $1,200 l rRHERI3KA DOMOVUTA, JUNE 30, 1960 Ameriška Domovina v vi e ii sc/« i%j—iioa^r 6117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohia National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundaya, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ’ NAROCNINAt ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto ________ SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Panada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No 128~ Thur., June 30, 1960 zije atomske, sile in nadaljuje z zboljsevanjem svojega atomskega orožja, dočim bi morala Amerika v smislu sporazuma počivati in gledati, kako jo bodo komunisti prehiteli. Strokovnjaki so trdno prepričani, da imamo trenutno veliko boljše atomsko orožje kot Rusi, da nas pa Rusi lahko dohitijo v nekaj letih. Zato so proti vsakemu sporazumu, ki bi vezal samo Ameriko, komunistom pa dal priliko, da nas izigrajo. Taka je groba stvarnost. Proti njej ne morejo ničesar vse še tako lepe želje o pogajanjih za razorožitev. Morda bi se dal ipo njih preslepiti tudi del naše ameriške javnosti, toda odgovorni del ne bo šel na limanice komunistov in njihovih sopotnikov. S tem seveda nočemo zgovarjati oboroževanja kot takega, je pa neobhodno potrebno, dokler so komunisti taki, kot so se pokazali in kot so. ! BESEDA IZ NARODA + Člani atomske komisije o naši oborožitvi Predsednik Eisenhower je napovedal 7. maja nove poskuse z atomskimi eksplozijami. Ta napoved je rodila precej razburjenja in dala povod za mnoge debate, ki pa so zaspale kar sredi dneva. Polomije v Parizu in Tokiju so obrnile pozornost naše javnosti v nove smeri, za stanje naše narodne obrambe se meni le malokdo, razven morda v Kongresu, kjer povečujejo proračun za oboroževanje. V Pentagonu, atomski komisiji in kongresnih odborih je pa vprašanje atomske oborožitve predmet dnevnih debat in skrbi. Slučajno so vsi ti trije odgovorni činitelji istih misli kot bivši demokratski državni tajnik za zunanjo politiko Dean Acheson, da se je treba zanašati najpreje na našo moč, potem šele se razgovarjati s tujino. Hrbtenica narodne obrambe mora biti naše atomsko orožje. Zato je zanimivo, kaj mislijo o tem člani naše atomske komisije in strokovnjaki, ki delajo z njimi v komisiji. V Kongresu sd dali o tem vprašanju precej izjav; ako se iz njih pobere srž, dobimo sledečo sliko: Špekulativne cenitve trdijo, da imamo na zalogi 75,000 komadov atomskega orožja. V tej zalogi je nabrano nad 50 tipov raznih bomb, granat, krogel itd. Niso pa tu vštete vodikove bombe, ki imajo menda tako strašno razdiralno silo, da ena sama uniči lahko površino 10,000 kvadratnih milj. To je lepa zaloga, vendar ima velike senčne strani. Na zalogi so še vse bombe prvotnih tipov. Te bombe so izredno težke, celo največji bombniki jih ne morejo nositi na velike daljave. Dalje niso te bombe čiste, to se pravi, njihove eksplozije bi ogrožale človeško zdravje celih dežel in pokrajin. Vse to zmanjšuje vrednost teh bomb. To pa še ni vse. Atomska komisija vtakne vsako leto do 1.7 bilijona dol. v proizvodnjo surovin za atomsko strelivo in nove bombe, ki bi morale biti od leta do leta boljše, to je učinkovitejše in čim manj nevarne za človeško zdravje. Zboljšanje atomskega streliva se ne da doseči brez preskušanja. Trenutne naloge takega preskušanja bi bile: zmanjšati težo atomskih bomb za naše rakete Atlas, Titan, Minuteman. Čim manjša bi bila teža bomb, tem dalj časa bi bile rakete lahko v zraku, na tem večje daljave bi lahko letele. Treba je dalje še naprej “čistiti” atomsko strelivo, posebno tisto, ki naj se rabi za orožje malega kalibra, ki se navadno rabi v “lokalnih” vojnah. Treba je iznajti posebno strelivo za lovce raket, to je za tiste naše rakete, ki naj bi lovile nasprotnikove in jih uničevale že med poletom proti Ameriki. In končno je treba nadaljevati s študijem o “nevtronski” bombi, to je taki, ki mori ljudi z žarki in ne z razdiralno silo. Tehnika preiskovanja in preskušanja atomske sile ni lahko in hitra stvar. Kar se odkrije v laboratorijih, je treba preskušati mesece in leta v poskusnih eksplozijah. Pre-skušnje same, opozarjajo na nove pojave, ki gredo v laboratorije od tam pa zopet v poskuse. Tako kroži študij atomske sile neprestano med laboratoriji in preskusnimi postajami, krogotok traja povprečno 2-3 leta. Tu pa se začne vmešavati politika. Eisenhower je koncem oktobra 1958 ustavil preskušanje atomskega streliva. Kar je bilo to takrat nabranih skušenj za laboratorijsko preiskavanje, so že dovršene tekom prvih letošnjih mesecev. Naši laboratoriji bi bili sedaj dejansko brez pravega posla, ako ne bi pripravljali materijal za nova preskušanja. Ta materijal se pa ne da preskusiti v praksi, ker poskusnih eksplozij nimamo že poldrugo leto. To je bil povod, da je Eisenhower objavil, da bomo s preskušanjem nadaljevali “po potrebi.” Pokazalo se je namreč, da je bil sklep o prestanku preskušanja v oktobru 1958 narejen na podlagi preveč rožnatega gledanja v bodočnost. Takrat je administracija mislila, da se bo s komunisti dal doseči sporazum o kontroli preskušanja atomske sile. To upanje je šlo po vodi, zato je predsednik dal gornjo izjavo o obnovitvi poskusnih atomskih eksplozij. Naša atomska komisija je rekla, da za preskušanje atomske sile ne rabi nobene eksplozije na zemlji ali nad njo, da ji zadostujejo podzemne eksplozije. Tu je nastopila nova težava. Podzemne eksplozije se ne dajo zanesljivo kontrolirati, vsaj ne s takimi instrumenti, kot jih imamo danes. Treba je torej iznajti nove instrumente in to je posej, ki bi lahko trajal nekaj let. Kar je pa še važnejše: naši strokovnjaki trdijo, da bo način eksplodiranja atomske sile pod zemljo med tem tako napredoval, da ga ne bo mogoče odkriti niti s tistimi instrumenti, ki jih bo treba šele konstruirati. Kontrola podzemnih eksplozij bo torej ostala uganka za strokovnjake še dolgo časa, morda celo vrsto let. Vsak sporazum s komunisti o kontroli preskušanja atomske.sile bi bil torej po mnenju strokovnjakov dvorezen nož. Amerika je demokratska dežela; ako bi hotela kršiti sporazum, bi ga gotovo kdo odkril in začel vpiti o tem na vse grlo. Za železno zaveso je to drugače, tam vlada molk. Tam režim lahko skrije vse svoje podzemne eksplo- Pismo Vrhenikega Tineta neki nerazumljivi fanatizem pred vsemi drugimi političnimi važnostmi. Yes, tako je. Tako radi pov-darjamo, da je verska pripadnost privatna zadeva vsakega posameznika. A kako vse to resnično tolmačimo in kako o vsem tem mislimo, pa pokažejo Waukegan, 111. — Leto 1960 je'taki le kakor s° fan3- prestopno leto, za nas Arne- tični izPadi Proti idealnemu in rikance važno politično leto. Le- navdušenemu mlademu možu, tos štejemo prebivalce in druge senatorju Kennedy, ki si priza-razne stvari, da bomo po neki deva 'Priti do nominacije za povprečnosti ugotovili, koliko je Predsedniškega kandidata. Ali nas, kaj vse imamo, itd. Važno ne kaže to’ da mn°gi ne vedo je vse to in več ali manj je kai je sPloh strPnost? Mešanje vsak račun in vsaka statistika idakih nestrpnosti v politiko na-važna, če že za vsakega ne, pa ' političnih strank, ne dela ne vsaj za nekatere. Računi in sta- strenkam^ ne nam kot narodu tistike so vodilo gospodarstveni- nobenih časti, kaže le bolj ne- kom. Politika je druga roba. Te je zrelost, pravo kakor pa zrelost in razumevanje časov pa in po svetu toliko, kakor je ljudi, sPl°šnosti. ker pač vsak človek ima nekaj I “DAYLIGHT SAVING neke politike vsaj zase. Višja TIME,” po naše nekak zgodnji politika, ki se tiče skupnosti, po- ^ čas, za eno uro naprej od red-krajin, dežel, držav in raznih i nega sončnega časa, je po vele-delov sveta, je zopet druga poli- | mestih in mnogih krajih v ve-tika, ki 'zahteva svoje pozorno- Ijavi od časov I. svetovne voj-sti. Ob volitvah, ko gre za to, ne. Uvedli so ga najprvo v An-kdo bo prišel v ospredje in dobil gliji in sicer je to zamislil an-od javnosti ali volilcev poobla- gleški stavbenik William Wil-stilo za vodstvo in vladanje, pri- let, ki se mu je zdelo, da ljudje dejo politična trenja do poseb- prepozno vstajajo ob jutrih te-nega izražanja in v trenjih so v, kom poletnih mesecev in s tem ospredjih borbene strasti, ki zamude veliko svetlega sončne-včasih slepo vodijo tiste, ki se1 ga časa, s katerim so potem prizadevajo, da bi prišli v os- j proti večeru prekratki in bi lah-pradje in na vodstvo. Včasih ta- j ko bolj zgodaj proti večeru ke borbe kar zadivjajo. Vmes spregali delo in bili deležni več pride do takih neprijetnih oči- j odpočitka in razvedrila na son-tanj in predbacivanj, da včasih cu proti večeru ob dolgih dneh. boli in hudo žali, ker posegajo | Willet je najprvo priporočal v svoji neprevidnosti v duhovno kar dve ure zgodnjega časa, kar privatnost posameznikov, ko si! pa se je zdelo nekaterim preveč, začno kandidati in pristaši oči- j In ko je nastala prva svetovna tati drug drugemu versko pri- vojna, so nekateri industrijalci padnost in začno verska prepri- v Angliji pristali na njegov na-čanja mešati v politiko, kar je svet in tako je britanski parla-zelo nevarna reč, posebno v ta- ment leta 1916 sprejel in odo-ki mešani družbi raznih narod- ( bril predlog, da se radi vojnih nosti in političnih pripadnostih, potreb čas pomakne za eno uro v kakoršnih smo Amerikanci.' naprej. Pozneje pa so spreme-Posebne previdnosti in obzirno-1 nili po prvi vojni, da naj zgod-sti je treba, da se ne neti nepo- nji čas velja le za poletni čas trebnih nasprotij. j in ko pridejo v jeseni daljše no- Ko so pred nedolgim vpraša- či, naj se zopet pomakne na-li pri tiskovni razpravi o letoš- zai- Ta način so pozneje spre-njih političnih pojavih in tre- iek P° drugih deželah, ta-njih v Zdr. državah znanega k° tudi pri nas v Ameriki. Far-dvakratnega p r e d s e d niškega mar jem in mnogim to ni bilo kandidata Adlai Stevensona, j P° v°lji precej časa, pozneje So kaj on meni, o raznih očitanjih se Pa privadili in zdaj ni proti in ipomislikih o verskih pripad- temu več toliko ugovorov. Ve-nostih raznih kandidatov, je ta čina se je temu privadila in ji zelo modro in pametno odgovo- hodi kar prav tako, kakor je. rjl. |Le nekateri farmarji se še upi- “Za vsem je neka nerazumlji- rajo temu in pravijo, menda po va nestrpnost, ki bi ne smela ugotovitvah raznih šaljivcev, da biti. Veliko važnejše zadeve in imajo težavo vsako pomlad z u-probleme imamo v prizadeva- čenjem kokoši, da bi nesle in njih za dosego svetovnega mi- legle jajca po eno uro preje v ru, v problemih za boljšo social- poletnem času. Drugih težav pa no oskrbo in za druge zadeve., zdaj s to novotarsko preuredbo Pa pri vseh teh nobenkrat ne časa menda ni več. pride do nasprotstev in očitanj,' Farmarjem po deželi pa še češ ti si katoličan, ti protestant., kljub temu ugaja bolj stari na-Tu pri volitvah pa pride, čisto čin in se ga mnogi še držijo, kei po nepotrebnem in brez vsake- so v tem oziru še stare vere, ga pomena. Vsi smo za mir, vsi da kar je Večni Mojster uredil, za boljše gospodarstvo, za bolj- naj človek ne spreminja. -,o socialno oskrbo in to in ono * FRANCOZ GENERAL DE nas verske pripadnosti ne moti- GAULLE, je nas pred par tedni jo. Nerazumljivo in žalostno je, obiskal. O njem vedo ’ mnpgp da taki pojavi pridejo na povr- povedati, da je svoje vrste ču-šje v javnost ob naših volitvah.” dak in da prav zato ima zani- Stevensonu se je kar na obra- mivo preteklost, od vse tedaj, ko zu videlo, kaj je hotel povedati, je začel dolge hlače nositi in te namreč, da vse to kaže med na-1 so morale biti' vedno precej dol-mi še veliko nezrelost in da s to: ge, ker mož je velik in dolg. vred koraka ob času volitev še, Francoski politiki so se ga dol- go bali in ga niso upoštevali, da j na pretek, saj si brez teh teles-si bi bilo dobro, ko bi ga že vsaj nih dobrot piknika niti predstav-takoj po zadnji vojni. Pozneje ljati ne moremo. Za ples in do- so ga skoro šli prosit na dom, naj se usmili Francije z njeno “čako” na glavi, ker vsa francoska politika je bila tako “za-fučkana,” da ni nihče vedel, kje je njena glava in kje so njene pete. De Gaulle za glavo večji in še malo bolj od drugih, se je Francije le usmilil. Sprejel mandat, pozneje izvedel volitve, ki so mu dale precej moči in oblasti in mož ne vodi Francije preslabo. Ne gre mu vse kakor bi rad, toda komu gre tako, kakor bi rad? O njem, mi je prav te dni povedal neki francoski rojak sledečo anekdoto: “Bilo je med zadnjo vojno in tedanji” De Gaulle je vežbal neki bataljon. Pri pregledu so stali vojaki pred njim v redu in ta jim je dopovedoval, da zavest in zaveden vojak, kadar stoji pred svojim poveljnikom v pozoru, mora pazljivo poslušati, kar se mu dopoveduje, da se to pravilno izvaja, je treba govorečega častnika gledati pozorno v obraz. Vojaki so si to vzeli k srcu. Neki vojak, ki je bil med vsemi najmanjše postave, si je to vzel tako k srcu, da ko je tedaj še bolj mladi De Gaulle pregledoval četo, je ta gledal De Gaulle-ja gori v obraz tako, da mu je glava kar nazaj visela, to zato ker De Gaulle je bil toliko večji od njega.. De Gaulle ga je pokaral, da tako se ne stoji v pozoru in da ni treba gledati gori v nebo in zvezde. Vojak mu pa odgovori: “Ja, potem pa vašega obraza ne bom videl.” De Gaulle se je zasmejal, pogledal doli na bolj pritlikavega vojaka, rekel pa nič. Morda se mu je dopadlo, da je bil sam bolj velike “sorte.” * RAZLOG IN VZROK. — Neki Horjulčan je šel v službo v Ljubljano. Tam je kmalu napredoval gospodarsko in v romantiki. Služil je dobro in prihranil si je čedno svoto novcev. Zahtevam in željam njegovega srca je bilo pa tudi kmalu u-streženo, ker srečal je zalo dekle, se zaljubil vanjo, ona pa vanj. Najprvo sta se zaročila. On si je nabavil avto in vsa zaljubljena sta se vozila po lepi slovenski domači zemlji. Potem sta se vzela, to se pravi, poročila sta se in si obljubila večno zvestobo. To so bila zanju kar neka “ta mala nebesa.” Zdaj pa se je Horjulčan spremenil. Auto je lepo v neko lopo zapeljal, ga pokril in dejal, tu le čakaj, uporabljal te bom le za kake posebne dneve. Predrag si, da bi te kar tako le izrabljal. Z ženo sta se pa posluževala “busa” in sta se v gneči prerivala sem in tja, kadar sta kam potovala. Žena se je vsega tega naveličala in mu nekega dneva reče: “Možiček, dokler sva bila zaročena, si me vedno prevažal v avtomobilu, zdaj, ko sva postala mož in žena, se pa voziva samo v “busu.” Čemu tako?” “Ženičica, takoj ti bom pojasnil to stvar. V “busu” lahko vidi mnogo ljudi, da kako lepo ženo imam in to je moja iskrena želja. Kdo te pa more videti in občudovati v dirjajočem au-tomobilu?” —Naj zadostuje, pa še drugič kaj. Vrhenšk Tine. bro voljo pa nam bo igral Tonklijev orkester. Pa tudi zapeli bomo, prav Uiste pesmi, katere smo prepevali pred več kot petnajstimi leti, ko smo odhajali v boj proti sovražniku naše slovenske domovine za boljšo bodočnost in svobodo našega naroda. 0 fondu za slovenske knjige Washington, D. C. — Pozdravljam zamisel FONDA ZA SLOVENSKE KNJIGE pri Ligi KSA. Zanj darujem takoj $2 in upam, da bo kmalu precej prisipevkov V ta'namen. želel bi k tej zamisli še nekaj pripomniti. Predlagam, da se Poleg lepega razvedrila v pro- (bi pošiljali iz emigracije vse, kar sti naravi, srečanja s soborci in jse natisne v slovenščini in o prijatelji, vam pa ta piknik nu- !0 Slovencih predvsem na dil tudli priliko za dobrodelnost, 'knjižnice, v kolikor so jih Slo- ka j ti čisti dobiček je namenjen v korist onim, ki so žrtvovali svoje zdravje v borbi proti komunizmu — našim invalidom. venci v Trstu, Gorici in Celovcu že ustanovili. Tam naj se zbira vse, kar izide v emigraciji slovenskega in o Slovencih. Dalje Slovenski oder prevzel ostalino 'Pasijonskega kluba’ Lastne vrste si preštejmo in naj se pošiljajo knjige tudi ame-pokonci vsi glavo . . . riškim 'in evropskim knjižnicam, Clevelandski odsek ZSPB. v kolikor te zbirajo take knjige. To je nujno, ako hočemo, da bodo povsod poznali naš narod in ga bolj spoštovali. Za dijake na slovenskih gimnazijah v Trstu, Gorici in Celovcu pa moramo še posebej imeti darove v knjigah, da bodo vedeli, da j'ih Slovenci v Ameriki nismo pozabili. Prav tako bomo morali misliti na poseben sklad za podporo pisanja disertacij o slovenski zgodovini in kulturi za slovenske dijake iz Primroske in Koroške, ki študirajo na univerzah v Italiji ali Avstriji. Samo na ta način bomo vršili svojo kulturno nalogo. Zato predlagam, da se bo ta fond imenoval Slovenski kulturni šklad. Darove v denarju in v knjigah pošiljajte Ligi S. K. A., 238 E. 1-9. St., New Yohk 3, N. Y. E. A. Kovačič. Cleveland, O. — Podpisani Jože Grdina izjavljam, da sem izročil Slovenskemu odru v Clevelandu, O. vso pasijonsko opremo, kot kulise, zavese, kostume, lasulje, rekvizite, križe, kovčke in omaro. Zdaj je vse popolna last Slovenskgea odra. Kot priče sta navedena na listini Lojze Šef, predsednik, in MUko Pust, kot tajnik Slovenskega odra. Veseli me, da je tako vsa oprema, v kateri je bil večkrat vpri-zorjen Pasijon, prišla v roke nove slovenske igralske družine, ter želim, da jo tudi nadalje rabi za kulturo in napredek Slovencev v Clevelandu. Jože Grdina. — Kalifornija je v pogledu ribolova prva v Uniji. France Jerman med reševalci žrtev potresa f v'državi čile CLEVELAND, O. — France di. 9 ji-h je ostalo pol plazom, Jerman, ki se je letošnjo zimo ki je kočo in ljudi zmlel, da ni udeležil v argentinskem moštvu bilo mogoče najti nič. Sem pa zimske olimpiade v Združenih tja je bila kaka deska, opeka, na-državah in se ob tej priložnosti hrlbtnik — po dvodlnevnem iska-ustavil tudi v Clevelandu, je bil nju pet trupel, med reševalci žrtev potresa v dr- | Od tam so nas klicali v Punti-žavi čile in osebno doživel par agudo. Vas je doletela žalostna močnih potresnih sunkov. O svo- | usoda. Hiše so bile zgrajene jih skušnjah in vtisih je napisal 'približno kot Zajelše. Predstav-svojim prijateljem tod obširno fljaj si, da se je na njo podrl ves Piknik Zveze slov. proti-kom. borcev l Cleveland, O. — V nedeljo, 10. julija, bo priredila svoj prvi piknik'Krajevna organizacija Zveze Slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Piknik, na katerega vabimo vse Slovence iz Clevelanda in okolice, bo na Ka-liopovi farmi. Skoraj ni potrebno, da Vam povemo, da bo jedače in pijače pismo, iz katerega objavljamo poročilo o potresu.. * Zadnje tedne ste gotovo slišali dosti o potresu v Čileh. Mogoče še ne veš, da s© Bariloče od tam oddaljene samo okrog 50 milj in si lahko predstavljaš, da je tudi nas pošteno treslo. Bilo je v nedeljo popoldne 22. maja, ko smo bili vsi ravno v kuhinji ter poslušali radio, M je poročal o potresu v Conception pred dve-mi dnevi. Nenadno začne koča škripati — “Potres!” smo zakričali vsi obenem in stekli včn. Majalo se je tako močno, da sta Marko in Matjažek padala po tleh. Ko smo bili enkrat na varnem in gledali hiše, Iki so se majale kot bilke v vetru, sem bil prepričan, da se bo bajta sesedla — pa je samo škripalo. Pomisli, da so se po tleh celo kamni premikali sem in tja, s hribov pa so začeli drveti plazovi kamenja, da je grmelo kot ob nevihti. Tresenje je trajalo malo nad tri minute, pa se v presledkih povrnilo, le bolj rahlo. Takoj po potresu smo slišali preko radia klice na pomoč iz Čil, kajti jedro potresa je bilo onkraj planin kakih 40 do 50 milj proti zahodu. Ker sem član planinske reševalne ekspedicije, smo še isti večer opolnoči odšli proti čilam. Klicali so nas na pomoč v planine, kjer je zemeljski usad na' pobočju ognjenika Osorno zasul planinsko kočo, ne daleč od tam pa v gorski dolini vas Puntiagudo. Ko smo po dveh dneh napornega pohoda prispeli do mesta, kjer je nekoč stala trinadstropna planinska koča, se nam je nudil žalosten prizor. Preživeli tovariši so brezupno z lopatami odmetavailii 10 metrov debelo plast zemlje in iskali zasute Iju- Zajelški hrib ter se valil tja do poti, ki gre iz Dola v Podgoro. Taka usoda je približno zadela: Puntiagudo. Po domovih je bilo 31 oseb, od katerih se ni rešila niti ena. 'Rešili so se po večini le otroci (okrog 80), ki so se igrali na spodnjem koncu vasi proti jezeru. Tudi tam ni bilo nobene pomoči. Izkopali smo tri trupla, za katere je vedel oče, ko je bežal z ženo ter tremi otroci; enega je nosil v naročju, ostali pa so se mu držali za obleko. Plaz mu jih je podsul in se 15 metrov nato ustavil, šele tretji dan, ko so kopali noč in dan, so prišli do njih. Pri teh reševalnih delih nas je v torek iznenadil izbi-uh ognjenika 40 milj severno od kraja, kjer smo delali, čez nekaj minut je začel padati pesek ter pepel, postalo je popolnoma temno in ljudi se je začela polaščati groza. Začeli smo takoj z evakuacijo otrok ter preostalih z motorno ladjo po jezeru Todos Los Santos v zadnjo vas proti argentinski meji, kajti med tem je do tja prišla že ogromna pošiljka pomoči iz Bariloč: hrana, zdravila, odeje ter obleka. Od tam sem se nato vrnil domov, kajti za ženo ti dnevi tudi niso bili lahki, saj je medtem še par-krat precej streslo, povrhu pa še izbruh ognjenika, ki je tudi Bariloče pošteno “poštupal” s pepelom. Nekaj dni za tem sem govoril s prijateljem zdravnikom, ki je bil še dalje v notranjosti Čil, kjer je razdejanje strašno. Pomisli, na kakšen način je potres opu-stošil ogromen predel južnih ičlil. Prvič potres, da se je rušilo vse, od tresenja se je odpirala zemlja na metre široko in požirala žive ljudi, hribi so se podi-(Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, FRANCE BEVK: STRAŽNI OGNJI Ljubila je konja. Kljub ugo- nji na vrhuncih gora, jezdeci po vorom moža in svarilom mate- dolinah, obupni klici na pomoč, re je dirkala včasih po cele dne- Ljudje niso mogli verjeti. Bo-ve po Vipavski dolini. Če se je žali so z živino in otroki, se skrivali po gozdovih in na višinah. Kri in ogenj sta popisala Kras oprijela dela, je delala ko blazna, da je dekle niso dohitevale. Koče 'pri ovinku pri Šturijah se je ogibala. Kadarkoli je privozila do nje, je pognala konja v divji dir. Ni se ozrla. Liza nikoli ni pogledala v gaj, v katerem je preživela prve dni svoje sreče. Sovraštva ni poznala, hiše in njenih prebivalcev se je ogibala kot zla. Kadar je videla črnolaso žensko, ki je kot čarovnica podila konja po cesti, se je vselej zgreznila vase. Nekaj strahotnega, gorje oznanjujočega je velo od te ženske. Jurij je občutil, da ga žena mrzi. Včasih ga je bolelo in jezilo, da bi bil zavpil in jo udaril. Tolažilo ga je le, ker je vedel, da človeka, za katerim blodi njena duša, ni v deželi in ga nikoli več ne bo. Če se prikaže, ga čaka ječa. Ljubil jo je še vedno, prenašal njene muhe, čakal, da pozabi . . . Bil pa je mrk, zaprt vase. Soseščina ga ni marala, ne on soseščine. Radi samote in jeze je včasih očital Ančuli: “Gizdavo kačo ste vzredili.” “Ančula nikoli ni pozabila, da je postala Barbka proti njeni volji njegova žena, in mu je še bridkejšega trpljenja priželela. “Jaz sem ti jo branila. Ti si hotel njenega strupa.” Jurij je vedel, da starka govori resnico, zato je molčal. Počil je bič, konj je zarezge-tal pred hišo. Vstopila je Barbka, se nasmehnila, sedla in mu iztegnila nogo. “Odveži mi čevlje!” Jurij se je sklonil in ji odvezal jermene na čevljih. Težko leto tisoč štiri sto sedem in sedemdeseto. Znamenje sulice, prestola in dveh sekiric. Sulica je bila biriška, ki se je v strah podložnikov prikazovala na cestah. Na prestolu pa je sedel rimsko-nemšld cesar Friderik, plemenitega obraza in milih oči, velikega nosa in jeznih ustnic. Dvoje sekiric je pomenilo boj. Kmetje niso zaman trepetali ob tej razlagi študentov, ki so vsako leto potovali skozi deželo in si z vražami služili ležišča in kruha. Na drugem prestolu je sedel sultan Mohamed, poglavar Turkov, s fanatičnim obrazom pesjana; košati brki so mu opletali lica, nos in brada sta mu silila skupaj. Tega človeka je žejalo po krščanski krvi. Hrumel je iz globoke Turčije na zapad, vedno na zapad in jug. Lesene in slamnate hiše so postale turški kresovi, starci so zevali v ranah cerkve so bile izropane, žene in otroci so romali v sužnost. Krščanski vladar Friderik ni branil svojih podložnikov pred Turki, tepel se je z ogrskim kraljem Matijo Korvinom.. Beneška republika je po južnih deželah pobirala vinar turškega davka še od hlapcev in dekel, vojska pa se je skrivala za zidovi. kadarkoli je prišla nesreča. Leto dveh sekiric. Stražni og- CHICAGO. ILL. in Vipavsko dolino z grozovitimi črkami. Liza je bila zbežala s svojima dvema otrokoma visoko v gore in še ji je bilo preblizu Turkov. Več dni in noči je čuvala nad njima, ju grela na prsih, jima šla daleč po hrano, da ju je pre-živila in ohranila. Ozirala se je na Furlansko ravnino ... Od Gorice do Til-menta je plamenelo ognjeno morje. Turški ognji so goreli visoko pod nebo. Ljudje so jokali od žalosti in groze; že ob pogledu na tolikšno bedo. Čez nekaj dni so se Turki vraT čali po isti poti, po kateri so bili prišli. Ljudje so se polagoma upali v dolino. Niso bile vse koče požgane, le kar je bilo ljudi ostalo po njih, so izginili. Sosed je srečal soseda in se začudil: “Še si živ?” Ta je odgovoril: “Bog mi je prizanesel; zahvaljen!” “Če kaj hujšega ne pride.” In je prišlo. Kmalu po odhodu Turkov se je prikazala črna kuga. Tej se ni bilo mogoče skriti v gozdovih, ni se ji bilo možno upreti z orožjem v rokah. Šla je od hiše do hiše, od vrat do vrat in izbirala ljudi po svoji volji. Ognila se je le nekateri hiši, redkemu človeku. Ljudje so se vpraševali: kdo nam je prinesel to strahotno nadlogo, ki lupi meso raz naše kosti in žuga, da bo vse pomorila? Odgovarjali so si različno. Dejali so, da so videli veliko zvezdo, ki se je utrnila in padla na žemljo; zasmrdelo je po peklu, zaplodila se je kuga, ki je od hudiča, sovražnika Boga in ljudi po božji podobi ustvarjenih. Ugovarjali so nekateri, da je vse od Boga,' dobro in slabo, in da nas Bog s slabim skuša in pokori za grehe. Tretji so videli raztrgano beračico, ki je bila prišla v Log. Šla je mimo cerkve in se ni pokrižala, obraz je držala v stran. Krenila pa je v Jurijevo hišo, kjer ji Ančula ni hotela dati koščka kruha. Ta je dahnila vanjo, pustila za kazen bolezen in izginila. (Dalje prihodnjič) Manjia potrošnja kruha v Evropi več življenjska nujnost. V industrijsko razvitih deželah ima le še malokdo dovolj časa za sprehod po kosilu ali za po- Nekoč osnovno živilo se bolj in bolj spreminja v dodatek k pestri hrani. Vse statistike kažejo, da poje zahodnoevropsko prebivalstvo zdaj manj kruha, kot v prejšnjih desetletjih in da je kruh povprečno drugačen od tistega, ki so ga jedli pred 50 leti. še nikoli ni bilo toliko vrst kruha, vendar se je potrošnja čistega pšeničnega kruha v Zahodni Evropi znižala v minulih desetih letih za dobro petino, hkrati pa se je podvojila potrošnja povsem belega kruha in žemljic. Potrošnja kruha iz žita vseh sort in krompirja se znižuje že isto let, hkrati pa narašča potrošnja mesa, maščob, sadja in zelenjave. Tega pojava ni mogoče razložiti le z željo sedanjih ljudi, da bi imeli pri jedi kar največ užitka; veliko večjega pomena je dinamičen razvojni proces, ki je zajel vse narode industrijskih dežel. Človek dela fizično čedalje manj) zato njegov organizem ne čuti več žeje, mraza in vlage, tako zelo kakor poprej. Hkrati ima človek za zaščito proti boleznim ter mrazu in vročini neprimerno boljša sredstva kot nekoč. Zato pa si sodobni prebivalec industrijske dežele mnogo bolj napenja živce in voljo. Proizvodnja in sploh sodobno življenje zahteva od njega čedalje večjo sposobnost koncentracije in naglih refleksov v proizvodnem procesu. Vse to zahteva delo pri natančni^ strojih, hkrati z njim pa mehanizacija proizvodnje in njen tempo. Seveda odloča tudi način življenja. Nazorno povedano: marsičesa je kriv avto. Moderni človek manj hodi, manj teka, zato pa napenja živce. Čedalje več ljudi živi v velikih mestih. Primer iz Nemčije: Leta 1 FRANCE JERMAN (Nadaljevanje z 2. strani) rali ter zasipali pod seboj cele doline ter vasi, nato še morje, pri sestavi jedilnika sodelujeta J^i je vzvalovilo ter pljusknilo znanje in domišljija. Vsebinsko jdaleč preko obale (blizu ene mi-pester jedilnik ni razkošje, tem- lje) ter enostavno pometlo še vedno nima električne napeljave, čeprav ima Rezija veliko elektrarno, ki daje tok drugim mestom in krajem. boj cela naselja z ljudmi vred. Ljudi ista se lotila strah in groza, pričakovali so konec sveta. . . Nam na tej strani gora je bilo čitek zaradi boljše prebave. Za- ^vala BcSu Ponošeno škode Iskoro ni bilo, le dve osebi je odnesel val jezera. to potrebuje moderni človek manj hrane, ki pa mora biti bolj hranilna, se pravi koncentrirana, da obtežuje želodec in krvni obtok manj kot nekdanja. V prehrani zahodnoevropskega prebivalstva je dajal kruh pred 150 leti 82 odstotkov skupnih dnevnih kalorij, zdaj pa jih daje le še 27 odstotkov, potrošnja kruha je torej občutno manjša. Kruh ni več osnovno živilo, važnejše je tisto, kar se je s kruhom. Namesto sladkorja in škroba troši sodobni prebivalec vele- Vsem prijateljem in znancem prisrčne pozdrave s Catedral, kamor sem se preselil iz Bariloč, ko se je približala zima in kjer čakam snega. France Jerman. — V Združenih državah izdelamo več strojev kot na vsem ostalem svetu skupaj. IZ SLOV. PRIMORJA Nad polovico prebivalstva odsotnega Vas Učeja spada pod občina Rezija, čeprav je zemljepisno navezana na dolino Tera, torej mesta in industrijski delavec več 1 na Beneško Slovenijo. Vas ima beljakovin in vitaminov. Kruh in krompir jih ne moreta dati. Kruh je važen glede vsebine beljakovin le takrat, kadar jih je v drugi hrani premalo. Sploh je značilno za naš čas nazadovanje v potrošnji kruha in sploh živil iz žita. Le še pretežno kmetijske, industrijsko nerazvite dežele trošijo mnogo kruha, ki je tam še vedno osnova ljudske prehrane. Potrošnja žita na prebivalca znaša na primer v Italiji 146, v Nemčiji 93, v Angliji 87, v ZDA pa le 68 kg letno. Kruh se torej spreminja iz nekoč dove izsekali, niso pa preskrbe' 352 prebivalcev, od teh jih odhaja vsako leto 129 na sezonsko delo v tujino, 95 prebivalcev pa se je za stalno padalo izven domače vasi in dežele. Po teh podatkih je odsotnih iz vasi nad polovico vsega prebivalstva. Gospodarstvo te vasi je izredno slabo, čeprav v letih pred prvo svetovno vojno ni bilo tako. Tedaj je bil dober del pokrajine pokrit še z bogatimi gozdovi, ki so dajali ljudent zaposlitev in zaslužek. Italijani so še v letih pred drugo svetovno vojno goz,- Oisnovnega živila v različno pri' pravljen dodatek k sodobni hrani li prebivalstvu drugega, zaslužka. Kako malo se oblasti brigajo za vas, dokazuje naj lepše to, da ta BUSINESS OPPORTUNITY DRY CLEANING AND LAUNDRY Good going year around business. College town location. Selling account of ill health. For further information write or call: BERNIE DEAL 223 S. Michigan. Big Rapid, Mich. Phone 7967342. By owner. (ISO) 1871 je živela v mestih le tretji-1 j na prebivalstva, leta 1950 pa že dve tretjini. Za tek skrbi tudi medicina. Ljudje se živčno izčrpavajo, njihova duševnost je izpostavljena močnim dražljajem. Tudi organizem potrebuje čedalje več dražljajev, torej čedalje več prijetnih vonjav in okusne hrane. Prav ta je bolj in bolj pestra, POZOR! Naznanjamo, da bo od 4. julija do 19. julija naša pekarna zaprta. NOSAN’S BAKERY 6413 ST. CLAIR AYE. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1633 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cent Kako srečna kombinacija ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROK’S F blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, NAŠE MATERE IN STARE MATERE Alojzije Turk ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 4. julija 1953 Mesec ju'iij je zopet tukaj, vse se raduje in veseli, mi pa ne moremo biti veseli, ko v tem mesecu si zapustila nas Ti. Pa tudi ta žalost bo minula, ko v raju se združimo vsi. Prosi Boga, da vsi pridemo k Tebi, pri Tebi sedaj je veselje doma. Žalujoči ostali: JOHN TURK, soprog SINOVA in HČI ZET, SNAHE, VNUKI, VNUKINJE SORODNIKI Warrensville, Ohio, 30. junija 1900. ognjem varjeno pivo . . . Ugajalo Vam bo SEDAJ PO LOKALNIH CENAH je lažje! The SUoh Brewery Company, Detroit 26, Mkhigaa Ženske dobijo delo Tv V Isce se gospodinjo in da bi tudi skrbela za otroke, v Euclidu. Sobo. Kličite KE 1-5195 med 9. in 6. uro pop. Po 6. uri pa KE 1-4891. (128) Delo za žensko Išče se ženska, da bi pomagala s spomladanskim čiščenjem in potem naprej enkrat na teden. Mora živeti v bližini Superior in St. Clair. Kličite HE 1-3011. (129) MALI OGLASI NAPRODAJ V SLOVENSKI NASELBINI — grocerijska trgovina, pivo in vino, mesarija z vsemi pripravami za izdelovanje prekajenega mesa, sušilnica itd. — Povprečen tedenski obrat $3000.— Interesenti naj pišejo na P.O. Box 3618, Cleveland 19, Ohio. (THX) Hiša naprodaj 4-sobna hiša se proda v Mentor, O., na Rt. 615 med Euclid Ave. in Lake Shore Blvd., četrt milje od novega “freeway”. Kličite KE 1-4156. (23,30 jun) — V Združenih državah kurijo še vedno s premogom v nekako 35 odstotkih vseh domov. Dvodnižinska hiša 5-5, tretje zgotovljeno, na Eddy Rd., severno od St. Clair. Kličite med 5. in 7. uro zvečer. GABRIEL REALTY EX 1-5647 (Th-FrX) TONY’S BARBER SHOP 6516 St. Clair Ave. bo zaprta zaradi počitnic v tednu 4. julija in bo spet odprta 12. julija ' (129) Re-IYw Auto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. 'Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street M MALI OGLASI Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša v izvrstnem stanju, kopalnica in kuhinja poploščena, 3 spalnice. Zmerna cena. Na 13511 Argus Ave. UL 1-3259. (129) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) V najem Odda se 5 velikih sob in kopalnica, plinski furnez, podstrešje in garaža. $65. Na 1404 E. 45 St. EN 1-4349. (128) V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St, spodaj, spredaj. (X) Pohištvo naprodaj Pohištvo za tri sobe naprodaj. Vprašajte pri Franku Stiglich, 6010 Bonna Ave. zgoraj. —(128) Hiša naprodaj Modema enodružinska hiša s 3 spalnicami na Huntmere Ave., 1% kopalnica, plinska gorkota, na novo barvana. Kličite KE 1-8018. (129) Hiša v najem Enodružinska. 8-sobna, blizu šole sv. Alojzija, sprejmemo tudi otroke, stanarina $70 mesečno. Kličite po 6. uri zvečer FA 1-0313. (129) Sobe se odda 5 sob in kopalnica se odda na 6003 St. Clair Ave. Na novo de-corirano. Zmerna najemnina. Kličite FL 1-2355. —(128) Stanovanje išče Starejši moški išče 2 sobi s souporabo kuhinje pri mirni družini in v okolici Sv. Vida. Frank iStiglich, 6010 Bonna Ave. zgoraj. —(128) V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Valentine Plešec ki je umrl 30. junija 1956 Spcmin na Tebe, dragi naš, srca naša žalosti, štiri leta si že v grobu, duša pa pri Bogu v večnosti. Tolaži nas le misel ta, da Bog plačilo Tebi da, ko bomo tudi mi odšli, se bomo v raju spet sešli. Zalčjoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 30. junija 1960. Naprodaj Pravkar zaznamovana dvodru-žinska hiša, 5 in 5, v bližini E. 185 St., 2 spalnici na vsakem nadstropju, možnost dveh na tretjem. Hiša je bila prenovljena in prepleskana. Dvojna garaža in široki dovoz. Pohitite! PAGE REALTY GO. 455 E. 200 St. KE 1-1030 Vprašajte za Johna Laurich. _________________________(128) Furneza naprodaj Dve leti stara furneza na vodo, avtomatična napeljava, na plin. Kličite IV 1-3373. (129) Stanovanje se odda Tri na novo dekorirane sobe in kopalnica se oddajo na 5902 Prosser Ave. Vprašajte po 5. tiri pop. istotam. —(129) Naprodaj zidano poslopje s tremi garažami. Hiša vsebuje razen trgovskih prostorov tudi sedem sob v drugem nadstropju. Dobro idoča trgovina z grocerijo in mesnico v lepi slovenski naselbini v Collinwoodu. Sedanji večletni lastnik želi iti v pokoj. Ne zamudite lepe prilike za znižano ceno $27,500. Cena vsebuje vso opravo za voditi trgovino, blago se pa kupi na inventory. Za več pojasnila se obrnite na VINE REALTY & INSURANCE 36145 Vine St. Eastlake, Ohio WH 2-4440 > zvečer RE 1-6140 Blizu E. 185 St. Hiša za dve družini naprodaj. 6-6, garaža za tri avtomobile. Lep lot. Blizu vsega. $26,300. * Imamo tudi več hiš v dobrem stanju in lotov v lepih okolicah naprodaj. John Knific Realty 820 E. 185 St. IV 1-7540 (28,30,jun) I AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTlt Junakinja iz Štajra stopil nazaj k svojemu sodnemu prestolu. “Mi, o volku, volk pa iz lesa! Torej so ga izpustili. No, vrana vrani oči ne izkljuje.” Toda na svojem sinu je opazil grozno izpremembo. Henriku je zažarelo prej mrtvaškobledo o-bličje, stisnil je pesti in jih je Moj otrok v svojem plemenitem, čistem srcu ne najde nobene razlike med pohojenim plevelom in zlomljeno lilijo . . . toda poklicali bomo vse priče, ki vedo, da izpovedo, kakšne vrste ženska je bila. Tu stojim; ona ne leži poleg na mrtvaškem odru, toda, ako bi ležala poleg, bi položil roko na njeno rano in bi izpovedal na ves glas, da je bila vlačuga, najgrša vlačuga. Kaj je Štefana, sem že vedel takrat, ko je s svojim hinavsko svetim obrazom z menihom vred stala pred mojim sodnim stolom. V temi farske cerkve, v izpovednici se je začelo in v meniškem stolpu se je dovršilo. Ta lilijin vrt je bila gnila, izprijena zemlja, ki jo je le na videz pokrival sneg, vse mesto je imela za norca in je izvodila najlepšega in najplemenitejšega moža v vsem mestu.” Henrik, morilec, si je v divji boli grizel pesti. f Štefka, Štefka! V izpovednici ... z menihom ... o Štefana! Nekoč sem te videl sedeti in šivati mašno obleko — v Garstenu, takrat so bili tvoji lasje tvoj svetniški os-vit in kos je pel. Si-li . . . bila že takrat —? O sramota, o bol! “Gospod!” je vtretjič vzkliknil, vsaka beseda je bila bolečina, kakor bi mu z vsako besedo iz srčne rane uhajala kri in življenje. “Pustite jo vendar počivati v miru, mrtva leži in jaz vem dosti, da okusim peklensko bolečino pred morilnim odrom. Zakaj izkopavate nove nesramnosti in razgrinjate z nje mrtvaški prt, saj je mrtva, proč je, jaz pa sem Zaslužil kazen, pa vendar še živim.” Toda Hendel je neomajno in neusmiljeno nadaljeval Madl-zederju: “Dajte mi sem moje pismo s poveljem. — Odprite o-kna, da izve vse mesto, kakšno bitje je bila Štefana, ki jo je umoril Henrik Hendel.” Madlzeder je stopil pred sodnika in mu je podal pismo, nato je šel k oknu in ga je odprl. Sodnik Hendel je jel glasno brati pismo med napetim molkom vse dvorane, v katero je liki daljnje kipenje in šumenje razburkanih morskih valov prihajal šum in hrum razburjenega mesta: “Madlzeder! (Tako namreč se je glasilo moje pismo in povelje.) Kar sva marca meseca med seboj govorila glede Štefane in meniha.”—Tedaj je Madlzeder, ki je zrl skozi okno, z naj večjim začudenjem vzkliknil: “Pri moji duši! Kaj vidim!” ‘IKaj neki? Drevesa hoditi kakor ljudi”? je z zaničljivim zasmehom vprašal sodnik. “Nikakor!” je jecljal mož.” Prj moji duši, far Albert prihaja čez trg proti mestni hiši.” “Zdi se, da ste se ga že navsezgodaj nalezli, gospod,” je zbadljivo rekel sodnik Hendel. “častivredni gospod, ki ste ga imenovali, vendar sedi v ječi.” Vendar so mu vztrepetali živci na razoranem, gubatem obrazu. Tudi on je vstal, približal se je k oknu in se je ozrli na hrumeči, valujoči trg in glej! na lastne oči vidi črnega, visokorastlega, suhega rimskega duhovnika, ki se je rinil skozi množico in je neprestano s svojo mrtvaškoko-ščeno roko blagoslavljal, ki so spoštljivo pred njim pripogibali kolena ... in ta mož, Hendel. bi ga bil sto milj daleč spoznal, je prav pravcati kužni menih iz Garstena, pater Albert. “Pri Bogu, on je,” Hendel je položil na prša, iz oči pa mu je plamtel divji ogenj besneče jeze. Hendel je vzkliknil: “Strelci, držite ga dobro, narednik, pokličite še več strelcev noter,” nato je rekel svetovalcem: Ako si ta nesramnež, ki )e izgnan iz mesta Štajer, vendar upa pred moje obličje, hočem zabraniti kako krvavo dejanje, toda v o-braz mu bom zalučil priimek, ki mu gre, prav tako malo mu bom prizanašal, kakor oni mrtvi vlačugi. Komaj je izpregovoril, pa je v dvorano stopila četa strelcev, ki so z zvestimi pogledi popra-ševali, kaj je Henriku, sodnik 'pa jim je velel, naj se postavijo okoli li|enrika in pazijo, da se kaj ne zgodi, ko bo nekdo stopil ni daritvi podal ha pbt v Štajer,' 'burjeno šepetanje in sika$jfe; ^Pičal s strašnim glasom: “Tu v dvorano, ki je sokriv umora. Vrli strelci so se med seboj plaho spogledali in so se, kakor se jim je velelo, postavili okoli *** lici pwt V OLdJCI, - J a dii. ddlllllL glcLbUJIl. X U’ da bo pričal za Štefano, da ni z- “So li vsi lisjaki skupaj zbra-Jkaj je! On živi, ona pa je mrt Vi 1 /"»drv"! r* »7 O ol 11 i 1 CH . .±*1 Vi i -I rt AlV*<-kV*4- rv\T»-! i 1 -i f T i 4 -J 4-X ničemer zaslužila, smrt. Slutil ni,” je rekel Albert, pritisnil je le namreč, da bo sodnik vso zadevo tako zasukal, kakor da je Henrika, ki je kakor blaznik bila Štefana sama kriva svoje gledal okoli in je hripavo zakri- nesreče, da fanta ne bi zadela čal: “Le držite me, kakor hoče—! smrtna kazen. te, iztrgal se vam bom, da obračunam ž njim.” Zunaj na stopnicah se čujejo Sklenil je, za vsako ceno preprečiti tako vnebovpijočo krivico in za hudodelskega morilca j koraki dveh mož. Bil je Luc s, zahtevati zasluženo kazen, patrom Albertom. V Garsten, j Ko sta z Lucom stopila v mest- za kljuko in je stopil v dvorano. Blizu Sto oči je skrivaj zrlo nanj. Da, tu so vsi zbrani. Sodnik sedi na svojem sodnem stolu, mrko gleda in drži v rokah sodni meč. okoli njega so vsi drugi lisjaki, v sredi dvorane pa stoji morilec, ki ga stražijo strelci. va! Izpustite me, dajte mi meč, da se maščujem nad njim, preden umrjem.” Strelci so ga držali z medved-Ijimi pestmi, on pa se je na vse kriplje boril ž njimi, da bi se pririnil do meniha, ker je mislil, da vidi nesramnika, ki je onečastil lilijo. V jeziku svojega krvoločnega deda Kalvina je ‘To je komedija!” zamrmra bruhal nanj grozne kletve. Al- jkjer je sveti mož ravno opravil no hišo, je rekel: “Pred dvema sam pri sebi pater Albert. Ko > bert je dvignil proti njemu ko-prvo črno sveto mašo za Štefa- mesecema sem tukaj s Štefano' je v jutranjem svitu s krepkim | ščeno roko in je glasno zaklical: no, mu je prinesel novico, da so stal pred sodnikom, današnji korakom, črn, silno velik in suh j “Poberi se, nečisti duh, stran, morilca že izsledili ter ga pri- morilec je bil takrat najin tož- kakor smrt stopal po dvorani, hudobni duh, stran, nesrečnež, peljali v mestno hišo; morda pa nik.” da je zares Hendelnov fant. Že sta bila z Lucom pred vra- tedaj je Hendelnov fant, Štefa- j je li kri uboge, čiste deklice, ki nin morilec, nazaj vrgel glavo si jo prelil, iz tebe naredila div- Albert se je takoj po opravlje- ti, za katerimi je bilo čuti raz- in je s spačenimi ustnami za- jo zver? Kaj mi hočeš?” Potovanje je bolj brezskrbno, če imate s seboj vašo Blue Cross karto V AŠA BLUE CROSS KARTA vam daje varstvo vsepovsod po svetu. Nosite jo vedno s seboj. Če bi bili v nesreči in bi se morali podati v bolnico, ko ste zdoma, enostavno pokažite jo bolnici, v katero ste sprejeti. Takoj boste identificirani, vaš kredit bo odobren in deležni boste vse potrebne postrežbe brez vsakih nadaljnih vprašanj., Za postrežbo v bolnici smo plačali našim naročenim bolnicam v vsaki državi Zvezte in v skoro vseh prekomorskih deželah, med temi: Brazilija, Švedska, Francija, Lebanon, Trinidad, Japonska, Bahami —celo na Grenlandiji. Za bolj natančna pojasnila, nam Blue Cross člani lahko pišejo za listič “Your hospital admission away from home.” Z veseljem Vam bomo poslali en izvod - in prosimo vas, nosite vašo Blue Cross karto vedno s Iseboj. •:-n *; "♦V — I UUE C R O S 9 of Northeast Ohio sfonsokmd by these n on-trow hospitals-. CLEVELAND Booth Memorial Qoroland CBmic Clorohnd Motropotlhn Conoml Fformra Crittenton Homo tvangolkal Dmcomm Fan-new Pork Forost City Foroit HUI Groom Ml. Shat St. Jdmxk Saint Am St. Jokn't SI. Lukm't St. Vincmnt Charily Mary B. Talbott Umhrortity (Babloi ood Childrens. Hanna Hoorn, Hanna Pavilion, Lakeside, MacDonald House, Bonjaade Kotel CLEVELAND SUBURDS Bay View Bedford MoaUpsd Brentwood Doctors focUdGlendHe Garfield Heights Heron Hoad NODTNMDT ON4D Southwest Ce amenity Suburban Community AKRON Akron City Akron Gen teal Children's SI. Thoesas MAHSVIEL0 Addond-Samostan Ashtabula—General Barberton—Cithsee Chordae—Geauga CeesrseeHy Coomooot—Brown Msmtrial Cuyahoga PaBs—Green Cram Byrio—Memorial I at Geaesm OrreMe- OtruMo- -ABeekktmetlsd -Community OeSeapmlbk -Dunlap Mtmariel 4—loko County Memorial — Kobleton Memorial V"