8554 AA
60100200
PPII
OSREDNJA P , p A1 26
66001 KOPER
knjižnica
«3KI DNEVNIK
PoStnlna plačana ? gotovini /~i	nn
Abb. postale I gruppo	4UU IlT
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v CjOvcu pri Gorenji 1 rebusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
Leto XXXVn. Št. 123 (10.945)
TRST, torek, 26. maja 1981
ŠKANDAL OB AFERI SKRIVNE LOŽE <<P2> JE ZRUŠIL POLITIČNA RAVNOTEŽJA
Forlani bo danes vrnil mandat
Predsednik vlade je sklenil odstopiti, potem ko je tajnik PSI zavrnil vabilo na posvet med tajniki strank večine - Piccoli grozi s predčasnimi volitvami
RIM — Vladna kriza je že v teku. Potrdil naj bi jo danes zjutraj ministrski svet, ki ga je Forlani sklical po dolgem razgovoru s Pic-colijem in Longom na sedežu KD in po telefonskem posvetu z republikanskim tajnikom Spadolinijem. Toda padec štiristrankarske vlade se je začel že včeraj zjutraj, ko je tajnik PSI Craxi napovedal, da se ne bo udeležil predvidenega vrha večine. Govorilo se je sicer
Ministrski predsednik Arnaldo Forlani
(Telefoto AP)
najprej o možni odložitvi, nato se je pa celo razširil glas, da naj bi Forlani vrnil že sinoči mandat Per-tiniju. Val škandala okrog lože «P2» je torej odplavil taktične manevre in sprožil 43. vladno krizo v povojni dobi.
Ta kriza, ki pokoplje prvo Forla-nijevo vlado, je težka in zapletena. Potres glede framasonske skrivne lože «P2» pa se še ni umiril: šušlja se o novih seznamih in novih eksplozivnih dokumentih. Tako Forlani kot Spadolini vtem pripisujeta Craxiju odgovornost za vladno krizo, češ, da se ni zadovoljil z malimi zamenjavami ministrov, ki so bili vpleteni v škandal, ampak je zahteval pravo «politično preverjanjem.
Craxijevo obnašanje je po drugi strani razumljivo. Nenadni odstop ministra Sartija, sklicanje posveta med tajniki vladnih strank, sestanek
•iniiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiinniiiiiiiiiiiiiiuititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiin
PO USPELEM POSEGU POSEBNE POLICIJSKE ENOTI V URADIH ritANCA CENTRAL®
Teroristični «podvig» v Barceloni opomin za vso demokratično Španijo
Preden so agenti osvobodili vse talce, se je skrajnodesničarski «ko-mandos» brezpogojno predal - Sumljiva verzija policijskih oblasti
MADRID — Skrajnodesničarski teroristi, ki so v petek zjutraj vdrli v prostora' barcelonske banke «Ban
Odločilni udarec ambicijam teroristov je policija zadala z vdorom posebne enote v bančno poslopje.
co Central® so se v nedeljo zve Akcija se je pričela ob 19.55 in je čer po posegu posebne oborožene enote policije naposled predali in izpustili vse talce, ki so še bili v njihovih rokah. Tako se je srečno iztekla dogodivščina, ki je popeljala Španijo zopet do roba političnega preobrata: saj je komandos nastopil v imenu pučistov, ki so 23. februarja letos hoteli strmoglaviti demokratično izvoljen parlament in vlado.
Da je njihov destabilizacijski načrt klavrno propadel, so teroristi dojeli že v soboto, ko so podpolkovnik Tejero in drugi trije častniki zavrnili predlog teroristov, da bi 'jih 'zamenjali z ujetimi talci.
Skrajnodesničarski komandos je u-videl. da je njegov poskus spodletel, predati pa se le ni hotel. Od časa do časa so sicer puščali na svobodo talce, ne v zameno poli tičnih ali drugih koncesij, temveč le za hrano, pijačo, telezivor in drpge materialne potrebščine.
Policija je nemudoma izkoristila rastočo demoralizacijo v vrstah teroristov in začela pravi psihološki boj. Najprej so z zvočniki povabili Ugrabitelje, naj se predajo, nato pa so kar brezskrbno prezrli številne ultimatume teroristov, ki so začeli groziti z umorom talcev, če jim o-blasti ne bi dovolile bega s posebnim letalom. Teroriste pa ie Se zlasti prizadelo dejstvo, da ni nobena radijska postaja hotela poslati v eter njihova sporočila.
trajala kar do 22.15 Policisti so najprej razorožili nekaj »straž®, nato pa celo ubili enega terorista. V spopadu so bili ranjeni tudi trije talci, 42 od teh pa je izkoristilo zmedo, ki je nastala in uspelo zbežati. Policisti, ki so v banko vdrli s strehe, so postopoma osvojili vsa nadstropja poslopja in bili že tik pred pritličjem, kjer so bili skriti talci in voditelji terorističnega podviga. Nedvomno so člani prevratniške skupine po kratkem posvetovanju ugotovili, da je vsakršni odpor brezupen, nadaljnje prelivanje krvi pa le škodljivo. Zato so se nekaj minut kasneje brezpogojno predali.
Kljub temu, da je bila akcija policije uspešna, pa so se v Španiji že
razplamtele številne polemike. 0-blasti so namreč sporočile, da so skupno aretirale le 9 teroristov medtem, ko številni očividci in tal-ei sami zatrjujejo, da je komandos sestavljalo najmanj 24 oseb. Verjetno se je kdo med teroristi pomešal s talci in se izognil aretaciji. Še bolj pa je razburila, zlasti levičarske kroge, vest, da je policija sporočila, da so prevratniško skupino sestavljali anarhisti in navadni zločinci. Komunisti in socialisti se seveda upravičeno sprašujejo, kako je to mogoče, saj so teroristi na eni strani zahtevali izpustitev fašističnih pučistov, na drugi pa se niso sploh dotaknili obsežnih blagajn osrednje barcelonske banke.
Kakorkoli že, je neuspeli «podvig® teroristov opomin za vso demokratično Španijo, da so frankistične sile v državi še kako nevarne.
demokrščanskih «modrecev» (ki naj bi «očistili® vrste KD framasoncev), včerajšnji Piccolijev intervju listu «Corriere della sera®, so jasno nakazovali namene KD: ne samo, da bi izvlekli stranko relativne večine iz «afere P2» čimbolj čisto, ampak izkoristiti priložnost za hitro «na-šminkanje® Forlanijevega kabineta z manjšimi zamenjavami ministrov, kar naj bi preprečilo politično preverjanje, ki ga je PSI zahtevala za čas po junijskih upravnih volitvah.
Kaj se bo pa sedaj moglo zgoditi? Med KD in PSI je že v teku živčna vojna, v kateri vsak izvaja svoje poteze. Bomo šli kmalu na predčasne volitve, kot je Piccoliju morda iz nerodnosti ušlo v omenjenem intervjuju? Zdi se, da mu je Craxi odgovoril, da se volitev ne boji, a si jih nasprotno želi čimprej. Smo na začetku dolge in zmedene vladne krize, med katero bodo izidi bližnjih upravnih volitev narekovali tako ali drugačno izbiro?
Nekateri pravijo, da je to pravi namen PSI, ki da se hoče predstaviti rimskim in sicilskim volivcem brez spon štiristrankarskega zavezništva, hkrati pa brez določnih obvez glede alternativnih rešitev. Zelo shematično: če bi 21. junija socialisti napredovali, zlasti če v okviru splošne volilne rasti vse levice in ob nazadovanju demokristjanov (ki je precej običajno ob upravnih volitvah), bi se mogla sprožiti «močna igra®. Craxi bi mogel oceniti, da je dozorel čas za socialističnega predsednika vlade. V nasprotnem primeru komentatorji ocenjujejo, da bi ne bilo druge rešitve, kot nekakšna ponovitev sedanje Forlanijeve vlade. Nad vsemi napovedmi ua lebdi vprašatv rešitev, do katerih bo pripeljalo raz čiščenje škandala okrog framasonske skrivne lože in stotin njenih domnevnih članov z vrhov državnega aparata, kar bi lahko razmajalo same temelje političnih in institucionalnih ravnotežij.
R. G.
lektriko in cene časopisnega papirja. Elektrika naj bi se zato podražila za 18,76 lire na kilovatno uro. časopisni papir pa za 113 lir na kilogram, s čimer bi se stroški založnikov v povprečju povišali za več kot 8 odstotkov. Dokončni sklep mora sprejeti medministrski odbor za cene, ki bi se moral sestati jutri, če ne bo zapletov v zvezi z odstopom vlade.
Na Poljskem samomor dveh bivših ministrov
VARŠAVA — Včeraj sta si na Poljskem, vsak v svojem stanovanju, vzela življenje bivši minister za zunanjo trgovino Jerzy 01szew-ski in bivši minister za gradnjo Edvvard Barszcz. Oba bivša ministra je Poljska združena delavska partija že pred časom izključila iz svojih vrst in odprla preiskavo v zvezi z njunimi domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi. Pravdništvo varšavske vojvodine je že uvedlo preiskavo o obeh primerih samomora.
PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ SERGEJ KRAIGHER V NOVEM SADU
Svet razpolaga s tehnologija s katero lahko premaga lakota
Odprtje 7. zasedanja svetovnega sveta za hrano oh prisotnosti 32 deiegaeij
NOVI SAD — Svet razpolaga tako z znanjem kot s tehnologijo ter sredstvi, da odpravi lakoto. Mednarodna skupnost bi pokazala svojo nemoč, če svoje sile ne bi usmerila k temu cilju. S temi besedami je udeležence 7. zasedanja svetovnega sveta za hrano, ki se je včeraj začelo v Novem Sadu pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher.
Srečanja, ki ga je odprl dosedanji predsednik sveta kmetijskih ministrov Filipinec Arturo Tanso, se udeležujejo delegacije 32 držav članic, prav toliko delegacij držav ima status opazovalk, prisotnih pa je tudi 28 delegacij mednarodnih organizacij. Dopoldanske seje se je u-deležil tudi predsednik ZIS Veselin Djuranovič.
Filipinski predstavnik je najprej spomnil svetovni svet za hrano, da začenja delo na dan rojstva velikana našega časa, pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita in poudaril osnovni cilj sveta: boj proti lakoti in podhranjenosti v svetu. Navedel je tudi naslednja porazna dejstva — petino človeštva pesti lakota, več kot pol milijarde ljudi je podhranjenih. V mednarodnem letu otroka leta 1979 pa je umrlo 17 milijonov otrok.
Ob koncu poročila je dosedanji predsednik Tanso predlagal za novega predsednika svetovnega sveta za hrano mehiškega kmetijskega ministra Francisca Rabaga, o čemer so se že pred tem dogovorili med državami članicami sveta.
Po prevzemu dolžnosti je novi predsednik opozoril na simboliko začetka dela 7. zasedanja svetovnega sveta za hrano in pozval prisotne, da z minuto molka počastijo spomin na predsednika Tita, ld je vse svoje življenje namenil boju za mir in v prid človeštva. Tudi Rabaga je zatem poudaril cilje tega sveta, ki so ga ustanovili po veliki krizi hrane v svetu leta 1973/74.
«V čast mi je, da vas v imenu predsedstva SFRJ pozdravim in vam zaželim toplo dobrodošlico v Jugoslaviji. Za neuvrščeno in socialistično Jugoslavijo, ki je tudi država v razvoju, je čast, da gosti tako pomembno zasedanje svetovnega sveta za hrano, od katerega pričakujemo, da bo prispeval k reševanju enega od največjih problemov sodobnega sveta®, ie dejal predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher v pozdravnem govoru u-deležencem sedmega zasedanja svetovnega sveta za hrano.
Kraigher je v nadaljevanju dejal,
Pred novimi poviški za elektriko in časopisni papir
V PRVI SENATNI KOMISIJI
Danes z;5etek razprave o treh zakonskih osnutkih za glob. zaščito
Iz parlamentarnega urada tržaške federacije KPI smo prejeli sporočilo, da je »predsednik prve senatne komisije za ustavna vprašanja, senator Marmura dal, kot drugo točko »a dnevni red seje, ki bo danes, 26. maja, skupno razpravo o zakonskih osnutkih, ki zadevajo normative za slovensko narodnostno skupnost, in sicer: zakonski osnutek št. 56 sen. Lepreja in drugih »Posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupnosti«; zakonski osnutek št. 747 senatorke Ger-**ec in drugih «Norme za zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika«; zakonski o-®nutek št. 1175 senatorja Fon-tomarija »Globalna zaščita slovenske manjšine«.
Gre za v senatu vložene zakonske osnutke Socialistične stranke Italije, Komunistične stranke Italije in Slovenske skupnosti, za katero Je za-konski osnutek v senatu vložil ••nator stranke Partito popo-**re Trenti no - Tiittlese.
RIM — Po nedavnem sklepu o podražitvi telefonskih tarif je včeraj osrednja komisija za cene izrekla ugodno mnenje tudi o povišanju termičnega dodatka® za e-
.......""""..........................................................................
POTEM KO SO SE IZJALOVILA VSfl POGAJANJA Z ZRAČNIMI GUSARJI
POTNIKI IN (LANI POSADKE ONESPOSOBILI UGRABITELJE TURŠKECA PDTNIŠKEGA LETALA
Letalo «DC-9® so preusmerili na bolgarsko letališče Burgas štirje turški levičarski skrajneži
BURGAS (Bolgarija) — Včeraj i sili s silo onesposobiti zračne gu-se je na neobičajen način v Bur- sarje. Gusarji so dvakrat podalj-gasu ob črnomorski bolgarski obali | šali svoj ultimatum. Prvič so za-končala nedeljska preusmeritev tur-1 grozili, da bodo ubili vse ameriškega perniškega letala «DC-9». 11 - J-"
Medtem ko sta dva zračna gusarja
MiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOVOR VIDE TOMŠIČ NA SLOVESNOSTI V GORIŠKIH BRDIH
Na izročilih NOR poglabljamo solidarnost in dobro sosedstvo med Italijo in SFRJ
Slovenci na Primorskem na fašizem niso odgovarjali s sovraštvom do vseh Italijanov - Pomembna vloga SRS in naše dežele pri izvajanju osimskih sporazumov
NOVA GORICA — «Pri Peterne-1 goslavijo in Italijo, tudi kar zade- j podobno. Posebna skupna skrb je
...................... zaščita okolja., tako Jadranskega
morja kot tudi Krasa.
V	svojem govoru je tudi poudarila, da se kljuh lokalnim odporom, pomislekom in težavam glede lokacije, ki so se pojavili v Italiji, v Jugoslaviji nadaljujejo priprave za zgraditev proste industrijske cone, se pravi za uresničitev projekta vsebovanega v (nedržavnih sporazumih, ki so jih potrdila tudi najvišja predstavniška telesa Italije in Jugoslavije.
V	istem duhu, to je o nujnosti poglabljanja stikov, sodelovanja in razumevanja ob meji ter prijateljskega sodelovanja med obema državama, je govoril tudi garibaldinski komandant Mario Fantini - Sasso. Naj poudarimo, da je med udeleženci proslave «Pri Peternelu® bilo tudi precej slovenskih partizanov iz goriške pokrajine ter italijanskih borcev iz Tržiča.
M. D.
j lu® v Goriških Brdih je bila v ne; | va izpolnjevanje osimskih spola deljo velika manifestacija sloven- j zumov in v tem okviru boj za glo-skih in italijanskih partizanov, pa I balno zakonsko zaščito slovenske
mladine in drugih občanov z obeh ---------J—‘--------------L: ~
strani meje. Počastili so spomin na skupne boje in žrtve z; dne 22. maja 1944. leta, ko so nacistični okupatorji v Gornjem Cerovem ustrelili K) talcev, v dveh domačijah,
«Pri Peternelu® pa zažgali 22 borcev slovenske in italijanske narodnosti ter aktivistov. Na zborovanju sta govorila članica predsedstva Slovenije Vida Tomšič in nekdanji komandant italijanske ga ribaldinske partizanske divizije Mario Fantini-Sasso.
Vida Tomšičeva je v svojem govoru — spremljalo ga je več tisoč udeležencev proslave — podrobno razčlenila vse vidike in značilnosti jugoslovanske notranje in zunanje politike. Pri tem se je posebno zadržala pri oceni odnosov med Ju-
za hip zapustila letalo, da bi se pogovarjala s časnikarji, so potniki in posadka obračunali s preostalima dvema, ki sta ostala na krovu. Kaže pa, da se je dvojica žilavo upirala, saj je deset potnikov ranjenih, med katerimi je neki japonski državljan težje ranjen. Baje se tudi eden od ugrabiteljev bori s smrtjo. Ni pa jasno, če se je nahajal v letalu, ali na pogovoru s časnikarji.
Odisejada turškega letala se je začela v nedeljo dopoldne, ko je četverica pripadnikov levičarske turške organizacije «Dev sol® preusmerila potniško letalo «DC-9» na progi Istanbul-Ankara. Letalo je kasneje pristalo na vojaškem letališču v Burgasu, k.ier se je pred-sinočnjim pridružil bolgarskim pogajalcem tudi generalni tajnik v turškem zunanjem ministrstvu Ka-muran Gurun. Zračni gusarji so zahtevali za osvoboditev 119 potnikov in članov posadke, da turška vojaška vlada izpusti iz zaporov 47 njihovih somišljenikov in da plača pol milijona dolarjev (pol milijarde lir) odkupnine.
Pogajanja niso uspela, ugrabitelji pa so vseeno osvobodili 27 talcev, otrok, žensk in starejših potnikov. Bolgarija je tudi odločno zavrnila, da bi posebni turški oddelki posku-
ške državljane, drugič pa, da bodo razstrelili letalo. Pred iztekom drugega roka, je potnikom in članom posadke uspelo prevzeti nadzorstvo nad letalom.
BEOGRAD — član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Ste-van Doronjski je od preteklega tedna na zdravljanju na kirurški kliniki vojno-medicinske akademije. Med zdravljenjem so izvedli kirurški poseg na jetrih.
Policija odvaja ranjenega gusarja v zapor
(Telefoto AP)
narodnostne skupnosti v Italiji
Dejala je, da je Osvobodilna fronta s svojo delavsko komunistično partijo na čelu ustvarila borbeno zedinjeno Slovenijo, ne glede na državne meje, ki so jih nreko našega narodnega telesa začrtali po prvi svetovni vojni in jih ie tako nasilno premikal fašizem in pozneje nacizem. Toda Slovenci na Primorskem na fašistični rasizem niso odgovarjali z nacionalističnim sovraštvom do vseh Italijanov, saj so se zavedali, da so bili demokratično misleči in usmerjeni Italijani pod fašizmom prav tako zasužnjeni in brez pravic. Trpke izkušnje in zavestno delo italijanskih protifaši stov, posebno pa iskrena borbenost slovenskih in jugoslovanskih partizanov, so privedli v skupen boj za nove odnose tudi veliko število Italijanov, kot tudi pripadnikov drugih narodnosti.
Ko je obravnavala poskuse sejanja razdora med pripadniki obeh narodov, se je vprašala, če smo storili vse. da se ne bi mogla več porajati in razširiti neofašistična miselnost, ki se vedno znova, z brutalnimi izpadi znaša nad delovnimi ljudmi, razpihuje nacionalistične predsodke in sovraštvo, pa organizira blatenje celih narodnostnih skupnosti, kot je tudi slovenska v Italiji. Takšni pojavi nas vedno znova opominjajo na nujnost sodelovanja demokratičnih sil, da bi v kali zatrli vse poizkuse ogrožanja pridobitev osvobodilnega boja. med katerimi sta tudi danes na prvem mestu duh vzajemne solidarnosti in dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo.
Glede osimskih dogovorov je dejala, da sta pri njihovem izvajanju, poleg naporov, ki jih vlagata jugoslovanska in italijanska vlada, pomemben dejavnik tako republika Slovenija kot dežela Furlanija - Julijska krajina. Pojasnila je nekatere nove predloge za poglobitev. sodelovanja. Med te sodi posodobitev sporazuma o malem obmejnem potniškem prometu.
Izvajajo se nadalje napori za sodelovanje pristanišč ob severnem Jadranu, pripravljajo dogovore o sodelovanju na področju ribištva, in
iiiiiiliiliiiiitliiliiiiMililliiillltlliiliiiilliiiiiiiiiiflliiMiiliiiiiitiiiiiiliiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiimiiiiiiiiilKiiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiittMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMitmiiliiiiiiitiiiiiiniiiiiiiN
Nov poskus državnega udara v Boliviji
LA PAZ — Včeraj se je uprla osrednji vojaški vladi v La Pazu sedma divizija	bolivijske vojske, ki ima	svoj sedež	v	Cochabambi.
Uporniki so baje prevzeli popolno oblast nad mestom, ki je od La Paza oddaljeno 240 kilometrov.
Po novem	«pronunciamentu», zadnji	je bil prav	v	Cochabambi
11. maja letos, je položaj v državi miren, a skrajno napet. Upornikom poveljuje tudi tokrat kot pred tedni polkovnik Emilio Lanza Armada. Kot prvo je zahteval odstop bolivijskega	predsednika	generala Luisa
Garcia Meža,	po radiu pa poziva ostale garnizije	v	državi, naj
se mu pridružijo. Do sedaj se je baje odzvala le garnizija v mestu Santa Cruz de la Sierra, ki je vedno odigrala ključno vlogo v boju za oblast v državi. V tem kraju pa je položaj skrajno nejasen. Bolivijska vlada trdi, da se ni garnizija pridružila upornikom, polkovnik Armada pa zagotavlja, da so v teku pogajanja o pristopu vseh 8 tisoč vojakov novemu uporu, garnizija je baje že zahtevala odstop predsednika.
Kljub razumljivo skopim vestem je osrednja vlada priznala, da
so v glavnem bolivijskem rudarskem mestu Oito manifestacije v podporo pučistom. Skrajno zanimiva je tudi vest, da se v Boliviji nahaja general Alberto Natush Bush, ki je bil leta 1979 petnajst dni predsednik republike Ni še znano, če se bo Bush pridružil upornikom, dobro obveščeni krogi v La Pazu zatrjujejo celo, da je Bush glavna osebnost v sedanjem uporu.
Iz Asunciona v Paragvaju pa je prišla vest, da je neznano kam odpotoval tudi bivši bolivijski predsednik general Hugo Banzer Suarez. Kaže, da je tokrat vojaški upor naletel na večje odobravanje v bob vijskih vojaških krogih in je strnil vrste nezadovoljnežev.
General Luis Garcia Meža je takoj sklical posvet visokih vojaških poveljnikov in pozval uporniškega polkovnika, naj se premisli. Ultimatum pa kot kaže ni zalegel. Armada vztraja pri svoji zahtevi, radio iz Cochabambe oddaja proglase Demokratične nacionalne zveze bivšega predsednika Suareza in pozive vojski, naj se pridruži upornikom.
Ob zaključku redakcije jc prišla iz La Paza vest, da so se uporniki vdali vladnim silam.
da zasedanje poteka v zelo težkem času, ko je svet prežet z upanji, pa tudi z velikimi bojaznimi. Človeški um vedno znova preseneča s sposobnostjo, da življenjsko okolje spreminja in prilagaja potrebam človeka, pa vendar je danes v svetu na milijone ljudi lačnih. To je težko razumeti in še težje sprejeti.
Čeprav je proizvodnja hrane med vsemi dejavnostmi še vedno najbolj odvisna od narave, pa vemo. da lakota danes ni vedno posledica naravnih nesreč. Svet razpolaga z znanjem in tehnologijo ter sredstvi, da lakoto izkorenini. Če ne bi vseh svojih sil usmerjali k temu cilju, bi mednarodna skupnost resnično pokazala svojo nemoč Zato smo prepričani, je dejal Kraigher, da bo sedanje zasedanje prispevalo k odpravi tega zla.
Vsem so znane občutne nepravilnosti oziroma neenakomernost eri proizvodnji hrane v svetu. Viške proizvajajo tam. kjer so manj potrebni, hrana pa primanjkuje tam, kjer ima to najtežje posledice, to ie v državah v razvoju. Razvite države imaio ogromne zmogljivosti za proizvodnjo hrane, vendar niso v zadostni meri pomagale državam v razvoju, da se uspešneje spopadajo s tem problemom. Lakote danes ni mogoče opazovati izolirano.
Neuvrščene in države v razvoju se zavedajo dejstva, da je uspeh mogoč samo ob hkratnem angažiranju vseh notranjih človeških in gmotnih zmogljivosti vsake država. Bistvo problema pi. je v nepravičnih mednarodnih gospodarskih odnosih, katere posledice tudi v razvitih državah čutijo kot recesijo, inflacijo in nezaposlenost.
Sergej Kraigher je ob koncu pozdravnega govora dejal, da si bo Jugoslavija, kot članica komisij« OZN za hrano in kmetijstvo ter članica svetovnega sveta za hrano, in v okviru neuvrščene politike tudi v prihodnje prizadevala za krepitev mednarodnega sodelovanja nt področju hrane in kmetijstva, zavzemala se bo za uresničevan'e mednarodne strategije razvoja s povečan iem lastne proizvodnie hrane, razširitvijo gosrodarskeea in tehničnega sodelovanja z državami v razvoju in krepitvijo trgovine z državami v razvoju, (dd)
QUITO — Predsinočnjim je v letalski nesreči izgubil življenje ekvadorski predsednik Jaime Rol-dos. Z njim so bili poleg treh č’a-nov posadke žena Marta, obrambni minister Marco Subia s soprogo in dva polkovnika. Letalo je strmoglavilo v Andih. 48 kilometrov severno od ekvadorsko-perujske meje. Včeraj je neki neznanec telefoniral dnevniku «E1 Tiempo® v glavnem mestu Kolumbije in sporočil, da so letalo ekvadorskega predsednika sabotirali gverilci gibanja «M-19».
ZARADI ATENTATA NA JUGOSLOVANSKO VELEPOSLANIŠTVO
Uradni protest albanski vladi
SFRJ zahteva energične ukrepe za žago* tovitev varnosti svojega veleposlaništva
BEOGRAD — V soboto približno ob 20. uri sta bili na zgradbo veleposlaništva Socialistične federativne republike Jugoslavije v Tirani vrženi bombi, ki sta padli na teraso veleposlaništva in v kratkem časovnem razmaku eksplodirali.
Močni eksploziji sta poškodovali strop zgradbe na dveh mestih in razbili stekla na oknih. Med osebjem veleposlaništva ni poškodovanih, čeprav so bili v trenutku eksplozije zbrani v zgradbi na slavnosti ob dnevu mladosti.
Veleposlanik SFRJ v Tirani, Branko Komatina, je o eksplozijah takoj obvestil ministrstvo za zunanje zadeve Ljudske socialistične republike Albanije. Zahteval je pojasnilo za ta napad, s katerim je težko prizadeta nedotakljivost jugoslovanskega diplomatskega predstavništva, in sprejetje ukrepov za polno zavarovanje veleposlaništva in uradnih predstavnikov SFRJ v Albaniji.
Albanski uradni organi so uro in pol po sporočilu jugoslovanskega veleposlanika Branka Komatine opravili ogled.
Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Miloš Melovs-ki je poklical veleposlanika Ljudske republike Albanije v SFRJ Sokrata Pljako in vložil oster protest ob atentatu na zgradbo veleposlaništva SFRJ v Tirani. Poudaril je, da je s tem terorističnim dejanjem težko prizadeta nedotakljivost jugoslovanskega diplomatskega predstavništva in da so bila ogrožena življenja o-seb.ia veleposlaništva. Ta protijugoslovanska provokacija je brez dvo-
ma usmerjena tudi proti dobrim ju-goslovansko-albanskim odnosom.
Melovski je zahteval, da albanska vlada sprejme energične ukrepe in poišče in kaznuje krivce, da polno zaščiti predstavništvo in uradne predstavnike SFRJ in zagotovi pogoje za njihovo neovirano delo. Jugoslovanska stran v tem smislu pričakuje pojasnito in odgovor albanske vlade, (dd)
Zaključna slovesnost cb dnevu mladosti
BEOGRAD — Na včerajšnji zaključni slovesnosti ob dnevu mladosti — 25. maju se je končala tisoče kilometrov dolga pot štafete mladosti. Toda čeprav je tokrat že drugič ni prejel človek, zaradi katerega je ta manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov nastala, ni bila nič manj slovesna. Ko je zadnji nosilec Ivan Izak palico s sporočilom jugoslovanske mladine izročil predsedniku konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije Miodragu Vukoviču, je po stadionu zopet zadonela pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo® — in tokrat je bilo to petje še glasnejše kot prejšnja leta. Z n.io, tako kot s samo štafeto, jugoslovanski mladine! ponovno na simboličen način dokazujejo, da bodo čvrsto stopali po Titovi poti.
Na slovesnosti je v pestrem tradicionalnem programu nastopilo več kot 8000 mladink in mladincev
NOBEN KANDIDAT NI PREJEL ABSOLUTNE VEČINE GLASOV
Tudi po sinočnji seji je pokrajina brez novega predsednika in odbora
Prihodnja seja, na kateri bo za izvolitev predsednika potrebna le relativna večina glasov, bo v ponedeljek ■ Lista za Trst glasovala za svojega kandidata
Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki je kot glavni točki dnevnega reda imela izvolitev novega predsednika in odbora, se je zaključila brez konkretnega rezultata. Za izvolitev predsednika je bila na prvih dveh glasovanjih in nato v balotaži potrebna absolutna večina glasov, to je 16 glasov, ki pa pri vseh treh glasovanjih ni dose gel nihče izmed kandidatov. Pokrajinski svet se bo zato ponovno sestal v ponedeljek, za izvolitev predsednika pa bo tokrat zadostovala le relativna večina glasov.
Pri prvem glasovanju, ki je sledilo krajši razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, je bil izid naslednji: Ventura (LpT) 11 glasov, Carbone (PSI) 10 glasov — zanj so glasovali KD, PSI, SSk in PSDI - Mar-tone (KPI) 7 glasov in neofašist Se-gariol 2 glasa. Tudi drugo glasova nje je dalo enak izid, v balotaži, v kateri pa so svetovalci lahko glasovali le za dva kandidata, ki sta v drugem glasovanju prejela največ glasov, to je za listarja Venturo in socialista Carboneja, pa je bil izid glasovanja naslednji:	Ventura 13
glasov (11 LpT in 2 MSI), Carbone 10 glasov (7 KD, 1 PSI, 1 SSk in 1 PSDI), 7 komunističnih svetovalcev pa je oddalo bele glasovnice.
Izid glasovanja jasno kaže, da se je Lista za Trst odločila za svojega kandidata in zavrnila predlog KD, SSk, PSI in PSDI. Kolikor bi vse stranke ohranile dosedanja sta lišča, bi bil na prihodnji ponedeljkovi seji za predsednika pokrajine izvoljen listar Carlo Ventura, saj LpT razpolaga z 11 glasovi, medtem ko jih imajo KD, SSk, PSI in PSDI le 10: kakor je pokazala že sinočnja balotaža med Venturo in Carbone-jem, pa LpT razpolaga še z dvema glasoma neofašistov, ki so takoj podprli listarskega kandidata. Zavedajoč se takega stanja je lista že na sinočnji seji predlagala, naj bi sejo ponovno sklicali že čez nekaj ur, in sicer takoj po 24. uri; razen fašistov pa so njen predlog zavrnile vse ostale stranke, ki pa so po drugi strani sprejele predlog krščanskega demokrata Locchija, po katerem se bo pokrajinski svet ponovno sestal v ponedeljek.
Kot rečeno, se je pred glasovanjem razvila krajša razprava, v katero so posegli predstavniki vseh skupin. Spregovorili so svetovalci Harej (SSk), Martini (PSDI), Carbone (PSI), Segariol (MSI), Marchio (LpT), Locchi (KD), Millo (KPI) in Ventura (LpT). Največ zanimanja je seveda vladalo za posega predstavnikov Liste za Trst, od zadržanja katere je bil odvisen ne samo izid sinočnjega glasovanja, pač pa tudi izid, ki ga bo dalo glasovanje o občinskem proračunu, ki ga bo LpT predložila na petkovi seji. Lista se je torej odločila za lastnega kandidata, skupno s katerim bi tudi izvolila manjšinski odbor: če pa pride do tega, pa bo ta, podobno kot občinski, kaj kmalu postavljen pred nevarno oviro, ki jo bo predstavljalo glasovanje o proračunu. Že
v sinočnji razpravi, v kateri so predstavniki političnih formacij ponovili že znana stališča strank, ki jih zagovarjajo, pa je načelnik svetovalske skupine KD Locchi dejal, naj si nihče ne dela kakih utvar, da bi KD v takšnem položaju na kakr šenkoli način omogočila odobritev občinskega in pokrajinskega proračuna.
siji, ki je sledila, so vsi prisotni potrdili predlog, da se ustanovi za vse tri navedene vasi enotna sekcija VZPI - ANPI. Ta sklep je bil potreben, ker drugače Mačkolje in Prebeneg posamezno ne dosežeta 20 članov, kot predvideva statut zveze in bi ostala brez organizacije. Prisotni so soglasno izvolili devetčlanski odbor sekcije in 11 delegatov za pokrajinski kongres VZPI -ANPI. Izvoljeni odbor se je takoj sestal in si takole razdelil funkcije: predsednik Dušan Lovriha, podpredsednik Mario Samec, Vilko Smot-lak tajnik, blagajnik Drago Slavec. Ostali člani pa so: Nino Slavec, Ivan Kuzmič, Ignac Stranj, Maks Ota in Cvetko Smotlak.
• Šolski skrbnik obvešča, da so objavili seznam premestitev in namestitev didaktičnih ravnateljev za šole s slovenskim učnim jezikom.
POSLEDICE ŠKANDALA 0 LOŽI P2
«Afera Fabricci» ošibila enotno sindikalno gibanje
Razkol nevaren za krajevni delavski razred
Kaos v tržaškem sindikalnem svetu. Vse se je začelo v četrtek, 21. maja, ob 1.44, ko je izšlo iz teleprinterjev, ki so objavljali seznam imen pripadnikov, oziroma domnevnih pripadnikov tajne prostozidarske lože P 2, tudi ime tržaškega sindikalista, dolgoletnega pokrajinskega tajnika UIL dr. Carla Fabric-cija. Kljub takojšnjemu demantiju prizadetega, je vest vznemirila ves tržaški delavski razred in je zado-bila v nekaj dneh neslutene razsežnosti.
V petek, dan po objavi imen lože P 2, se je namreč začel pokrajinski kongres sindikata UIL. Socialistična in del socialdemokratske komponente v sindikatu sta sicer predlagala naj kongres preložijo, da bi se prej razčistilo vprašanje o domnevni pripadnosti pokrajinskega tajnika UIL prostozidarski loži, njihova zahteva pa ni prevladala. Zato so delegati teh dveh komponent zapustili dvorano, isto pa je nato storila delegacija sindikata CGIL, «da ne bi njeno prisotnost na kongresu tolmačili kot podporo prisot-
Enotna sekcija VZPI-ANPI m Dolino, Mačkolje in Prebeneg
Preteklo soboto, 23. t.m., so se v dvorani KD Valentin Vodnik v velikem številu sestali borci in aktivisti NOV iz Doline, Mačkolj in Prebenega. Po poročilu, ki ga je podal tov. D. Lovriha in po disku-
NiiiiiiiiiiiiimMiitiKiifiiiiiiiniiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiimiiuHiiiiiaiiiiiHiiiMNiniiiiiiiiiiiiiimiiniiniiiiiiiiiiiniiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuuiiiiiiiiiuuiumiiiiiiiiiiiiN
2 NEDEUSKE PROSLAVE V AVDITORIJU
Dvojezični napisi simbol bratstva med pristaniščniki obeh narodnosti
Enotna pristaniška družba mora soodločati pri načrtovanju razvojne politike - Navdušujoč nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora
zdravni nastop deželnega tajnika sindikata CGIL Calabrie, ki je med drugim poudaril nujnost enotnega nastopanja tukajšnjih delavcev, zlasti ob bednih dogodkih, kakršnemu smo bili priča te dni v zvezi z dvojezičnimi transparenti. Zadnji je prisotne v imenu delegacij iz drugih italijanskih luk pozdravil konzul pristaniščnikov iz Ravenne Morigi.
Pred prepolno dvorano, v kateri pa so bili od številnih povabljenih osebnosti prisotni le nekateri (senatorka KPI Gerbec, poslanec KPI Cuffaro, deželni svetovalec SSk Štoka, dolinski župan Švab, devinsko -nabrežinski župan Škerk, kap. Ni-cole za luško poveljstvo, polk. Ce-sari za prefekta, Nicolini za milj-sko občino ter nekateri sindikalisti), je nato nastopil pod vodstvom O. Kjudra Tržaški partizanski pevski zbor. Zbor je ob naraščajočem navdušenju prisotnih zapel kar o-semnajst borbenih pesmi v več jezikih ter zaključil spored s svojstvenim protestom proti najnovejšemu napadu na sožitje med tukajšnjimi Italijani in Slovenci, z vrhunsko izvedbo «Vstajenje Primorske*, kar je privedlo navdušenje do viška.
Proslava se je zaključila s podelitvijo spominskih plaket bivšim konzulom luških kompanij, upokojenim pristaniščnikom in samemu Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru.
Pogled v dvorano Avditorija med nastopom TPPZ
Županov ukaz, po katerem naj bi odstranili dvojezične transparente, je moralno in politično nesramen akt, ki med drugim opozarja ra dejstvo, da se danes v Trstu skuša uveljavljati zasebna, če ne morda celo osebna upravna praksa v vodenju javne uprave. Hkrati je to akt, ki skuša vnašati razdor med pristaniščniki in ostalim tržaškim prebivalstvom, ki morajo nasprotno biti kolikor mogoče enoviti.
, S temi besedami je konzul enotne pristaniške družbe P. Hikel oži-
UH4gimi(ininiiinnuuimninininnninniiniiiiiiii(iMMiiniiiiimiiHHimnniniMimiiinniniiiniiiii*uimi
V OKVIRU POBUDE ZA OVREDNOTENJE OBRTNIŠTVA
NAD TISOČ ŠOLSKIH OTROK OBISKALO OBRTNIKE NA DELU
»Želela bi, da bi s to pobudo ljudje in še posebno nižješolci spoznali, da obrtništvo v Trstu ni izumrlo, ampak da se prav preko nas mladih obnavlja. Na žalost pa je s strani odgovornih ustanov premalo zanimanja za obrtništvo in se zato večkrat zgodi, da se marsikdo odpove temu delu, saj so pogoji za osamosvojitev na tem področju precej težki.» Tako nam je povedala Gabrijela Ozbič, ki je v soboto skupno
nim v dvorani*.
Za Fabriccija, ki je bil medtem izvoljen v kolegialno vodstvo krajevne sindikalne organizacije UIL, je bila to očitno prehuda «moralna klofuta*. Pokrajinskemu in deželnemu tajništvu CGIL je poslal po »dogodku* brzojavki, v katerih izjavlja, da ni pripravljen na skupna srečanja s CGIL, dokler ne bo prišlo do razčiščenja o vedenju CGIL*.
CGIL je takoj zavrnila tako postopanje, ki skuša po njenem mnenju »prenesti povsem osebno zadevo na raven odnosov med sindikalnimi organizacijami*.
«Razkol je sedaj tem bolj boleč in nevaren za krajevno delavsko gibanje*, pripominjajo pri CISL. Sindikalna enotnost je v sedanjem izredno težavnem gospodarskem trenutku še kako potrebna. Do pred kratkim enotni pokrajinski sindikati so imeli na vidiku vrsto konkretnih sindikalnih akcij, objava seznama imen lože P 2 pa jim je zmešala štrene.
«Afera Fabricci* je imela že včeraj negativne posledice za tržaški delavski razred. Včeraj je bil namreč na sporedu pripravljalni sestanek za srečanje sindikatov z deželnim odborom in delodajalci, na katerem bi morali razpravljati o težki gospodarski situaciji na Goriškem in Tržaškem. Sestanka so se udeležili predstavniki CGIL in CISL.
Prav tako je bil včeraj sestanek sindikatov s tovarniškim svetom šti-vanske papirnice, ki že dalj časa brede v hudih vodah. Tudi tega sestanka sta se udeležili le predstavništvi CGIL in CISL.
Tako zadržanje očitno škodi delavskemu gibanju. Kam bo privedlo, je sedaj še težko ugibati. Upati je le, «da bo trajala le še nekaj dni in se bo nato kar sama od sebe razblinila*, kot si je včeraj zaželel pokrajinski tajnik CISL Degrassi.
Slovenska problematika na drevišnji seji občinskega sveta
Drevišnja seja tržaškega občinskega sveta bo skoraj v celoti posvečena vprašanjem, ki so vezana na prisotnost slovenske nar»dnostne skupnosti v teh krajih. Na začetku seje bo občinski odbor Liste za Trst odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavile razne svetovalske skupine v zvezi z afero o protizakonitem odloku me-lonarske uprave, po katerem bi morali pristaniščniki odstraniti dvojezične transparente, ki so v mestu opozarjali na 50-letnico ustanovitve prve kom-panije pristaniščnikov v tržaški luki. Na odgovor predstavnika odbora tedo replicirali svetovalci vseh tistih strank, ki so vložile vprašanja. Poleg tega bo občinski svet na drevišnji seji razpravljal tudi o resoluciji, ki je bila vložena v zadnjih mesecih lanskega leta in ki obravnava nekatera nerešena vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Med drugim se resolucija zavzema, da bi občinski odbor nastopil pri vladi, da bi pred koncem leta pri pravila zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
z drugimi obrtniki sodelovala pri zanimivi pobudi, ki jo je na Trgu Barbacan priredila Vsedržavna o-brtniška konfederacija v sodelovanju s šolskim skrbništvom in letovi-ščarsko ustanovo, njen pokrovitelj pa je bila Deželna ustanova za razvoj obrtništva.
Takoj po deveti uri zjutraj se je na trgu, kjer so obrtniki rezbarili, barvali, rezali, pilili in risali, zbirali številni obiskovalci, med katerimi je bilo nad tisoč učencev, ki so prišli na ogled s svojimi profesorji. Med njimi je bilo tudi nekaj razredov slovenskih šol.
Pobuda je vsekakor bila enkratna priložnost, da ljudje spoznajo, kako dolga je pot, preden je obrtniški predmet izdelan in koliko truda ter znanja je treba v to delo vložiti. Marsikdo pa tega ne ve več, saj je industrijski proizvod popolnoma preplavil tržišče in človeško miselnost. V zadnjih časih se veliko govori o razvoju in o vrednotenju obrtništva, dejstvo pa je, da posameznemu obrtniku nobena u-stanova ne pomaga, čeprav je u-metnostno obrtništvo zaščiteno. Obstaja torej nevarnost, da se bodo še ti posamezniki, ki so res prepriča ni v svoje delo, preselili v tovarne. Tudi to je bilo opozorilo, ki se ga je dalo v soboto razbrati na Trgu Barbacan.
gosal najnovejši izpad melonarske občinske uprave v zvezi z dvojezičnimi napisi, ki jih je družba razobesila ob 50-letnici nastanka prve kompanije pristaniščnikov v tržaški luki. Konzul je govoril na javni proslavi petdesetletnice, ki je bila v nedeljo dopoldne v dvorani Avditorija. Za njim je v slovenščini spregovoril G. Švara, ki je v tej zvezi poudaril, da dvojezični napisi potrjujejo bratstvo, ki se je med delavstvom italijanske in slovenske narodnosti «skovalo med piskanjem siren in hropenjem žerjavov*. »Italijanščina in slovenščina — je še dejal govornik — sta jezika naših pristaniških delavcev in vseh delovnih ljudi tržaškega mesta in mi ne dopuščamo nikomur, da bi nas izganjal, kakor če bi jezik delavcev motil marmornate palače mestne buržoazija. Mi tu delamo, se trudimo za blagostanje celotnega mesta in ne dovolimo, da bi kdor koli ravnal z nami kot z brezpravno rajo.*
V svojem uvodnem posegu je konzul Hikel kratko povzel zgodovinski razvoj treh pristaniških kompanij v naši luki, ki so se izoblikovale iz začetnega zametka, nastalega avgusta leta 1931, in ki so se decembra lani združile v enotno družbo. Združitev pa je le prvi korak na pati nadaljnjega razvoja, je dejal govornik, v okviru katerega mora biti kompaniji priznana pomembnejša vloga v luki, zlasti kar zadeva sodelovanje pri odločanju njene gospodarske in razvojne politike.
Prisotne pristaniščnike in člane delegacij iz drugih italijanskih luk ler iz Kopra, z Reke in iz Zadra je nato v imenu deželnega sveta pozdravil predsednik Colli, ki je med drugim predlagal, naj bi objavili zgodovino luških kompanij kot prispevek k zgodovini delavskega gibanja na Tržaškem. Sledil je po-
«Prijavil» bo jugoslovanske vojake, ki naj bi ga ugrabili
Santo Gladich, 30-letni zidar, ki zatrjuje, da so ga 8. aprila letos pred njegovo hišo tik ob jugoslovanski meji ugrabili in pretepli ju-slovanski vojaki, bo po vsej verjetnosti preko svojega odvetnika Maria Giordana zahteval, naj državno pravdništvo začne sodni postopek proti »ugrabiteljem*, to je vojakom, ki naj bi ga odvedli v Koper, kjer g? je sodišče zaradi nezakonitega prestopa meje kaznovalo s 25 dnevi zapora. Odvetnik bo po vsej verjetnosti prihodnji ponedeljek vložil na sodišče prijavo proti vojakom zaradi ugrabitve in povzročitve namer nih telesnih poškodb.
• Tržaška občina obvešča, da bodo njeni uradi sprejemali davčne prijave posameznih podjetij (ki prijavljajo svoje uslužbence) v četrtek, 28. t.m., in v petek, 29. t.m., tudi v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 19. ure. V ponedeljek, 1. junija, pa bodo uradi odprti do 20. ure. .
V NEDELJO V KINODVORANI VERDI
Bogat kulturni spored na veselici Društva Slovencev miljske občine
Nastopi domačih otrok, srednješolcev in pevskega zbora «Jadran» ter gostov iz Škofje Loke ■ Nagovor Kiljana Ferluge in družabnost
Slovenci, ki živijo v miljski občini, že vrsto let dokazujejo, kako prepotrebno je bilo njihovo organizirano kulturno delovanje v tem kraju, o čemer smo dobili potrditev tudi na nedeljski šesti »Veselici* Društva Slovencev miljske občine. Prepolna dvorana kina »Verdi* je kar kipela od pričakovanja na kulturni spored, kateremu je številno občinstvo pozorno sledilo, po končani prireditvi pa so se obiskovalci zaustavili pod košatimi krošnjami kostanjev na bližnjem dvorišču, kjer se je praznik ob prigrizku in pijači še nadaljeval.
Slovenska kultura in družabnost, ki sta v zadnjih letih prerojeni zaživeli v Miljah, sta brez dvoma močan združevalni element, ki povezuje Slovence v miljski občini, ne glede na njihovo politično prepričanje. K tej rasti in bohotenju brez odločilno pripomore tudi
miljska občinska uprava, saj so značilne njene bitke za enakopravnost vseh občanov, za vsesplošni napredek in razumevanje. Ugodno ozračje je torej botrovalo tudi k ustanovitvi kulturnega društva DS MO, ki je od svoje ustanovitve naprej opravičilo vlogo in pričakovanja Slovencev, ki živijo na tem delu tržaške pokrajine. Prizadevnost vseh miljskih kulturnih delavcev je obilo poplačana z rezultati, saj se je slovenska prisotnost v miljski občini pokazala kot nadvse ustvarjalen člen splošnega družbenega življenja.
In to v brk vsem nacionalističnim izpadom, katerim smo Slovenci še danes podvrženi, kot je v svojem nagovoru poudaril zaslužni kulturni organizator in politični delavec Kiljan Ferluga. Slovenci moramo še danes prenašati žalitve in zapostavljanje ter se moramo še vedno
boriti za pravice ki nam jih jamči italijanska ustava. Ferluga je nato ostro ožigosal nacionalistične izpade LpT, ki se skriva za krinko demokracije in se ponaša s srednjeevropsko odprtostjo, a prepoveduje dvojezične transparente v Trstu. Slovenci pa hočemo, je naglasil Ferluga, da nas vsi spoštujejo, kot tudi mi spoštujemo druge in se bomo še vedno, kulturno, omikano in vedro, obenem pa odločno borili, da nam oblasti priznajo prav vse pravice.
V kulturnem sporedu so se občinstvu najprej predstavili otroci slo-
dvoma
..........................................minimumi
TURISTIČNE IN KULTURNE PRIREDITVE V TRSTU
Razstava «Zakladi Peruja» bo v središču pozornosti
Letošnjo poletno in jesensko sezono je predstavila tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova
Na Gradu sv. Justa je tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova predstavila svoj letni program, s posebnim poudarkom na poletih prireditvah, ki so namenjene turistom (in seveda ne samo turistom). Predsednik ustanove Italo Giorgi je v uvodnem poročilu najprej dejal, da se je dotok v naše mesto nekoliko povečal, kar se tiče italijanskih turistov, zmanjšal pa sc je glede tujih turistov in to za 20-25 odst. Zmanjšanje gre pripisati predvsem nižjemu številu gostov iz Jugoslavije. Giorgi je nato dejal, da skuša tržaška turistična ustanova premostiti nastale težave in to na več načinov. Bistveno >e tu sodelovanje z nekaterimi središči iz Avstrije. Jugoslavije in tudi iz Nemčije. Velik poudarek gre tudi kulturnim dejavnostim in manifestacijam, saj je turizem v Trstu vezan na kulturno ponudbo.
Prav na tem področju se bomo tudi letos, kot je dejal sam Giorgi in kot so ponovili nekateri drugi govorniki, srečali z že ustaljenimi manifestacijami pa tudi z novimi pobudami Največ pobud bo nrav v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih. Tržaška Antonomna turistična in letoviščarska ustanova bo tu sodelovala z ustanovama iz Milj ter Devina in Nabrežine. Na.i omenimo samo nekatere važnejše manifestacije. Julija in avgusta bomo lahko sledili festivalu operete, v juniju in septembru se bo obvijal bogat glasbeni program. Nastopi se bodo vršili predvsem v raznih mestnih in ne samo mestnih cerkvah.
Od 4. do 11. julija bo v Trstu že znani Festival znanstvenofantastičnega filma. Osrednja prireditev pa bo letos prav gotovo velika razstava «ZakIadi Peruja*. Razstava, ki jo bodo otvorili 12. junija, je gostovala že v marsikaterem velikem evropskem mestu in žela veliko zanimanja. Gre torej za resnično pomembno pobudo, saj si bomo na Gradu sv. Justa lahko ogledali 270 predmetov iz bajne zbirke muzeja «Museo Oro* iz Lime. Številni predmeti so s to razstavo prvič na ogled občinstvu. Poleg o-menjenih pobud bodo v Trstu od prli še številne druge umetniške in obrtniške razstave, številni bodo tudi gledališki večeri in razne zabavne in tradicionalne prireditve. Poletni kulturni in prireditveni program bo torej v Trstu tudi letos bogat ter odprt raznim zahtevam in željam.
i
Društvena knjižnica v domu Albin Sirk
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIM*lllllli|IIIIIIUllIllllllllllllMllllllllllHHIIIIIIIIIIIIMIIIIflimHIIIMIIIIIIIIItllMIIIIIIIIHItMlllllHI|lU||HlllimHHIIIIIIIIIIIMIII(l
V NASPROTJU S STALIŠČEM OBČINSKEGA ODBORA LpT
MiFski občinski odbor o ladjedelnici Allo Adriatico
Miljska občinska uprava je izrazila svojo zaskrbljenost nad predlogi, ki jih je nedavno dala Fin-cantieri, glede zmanjšanja proiz vodne zmogljivosti v ladjedelnici Alto Adriatico. Odbor pripominja, da se bo še nadalje boril ob strani delavčev in sindikalnih organizacij ter potrjuje, da je sedaj več kot kdajkoli prej potrebna enotnost vseh delovnih in političnih sil, ki je že pripeljala do prvih dveh po membnih ciljev: sprejetja načrta na ledjede'skem sektorju in ob držanja produktivne enote v Miljah.
TUDI ZA SODISFE NI KAZNIV SHOD 0 DRUŽBENIH PROBLEMIH
Včeraj na preturi sodna obravnava v zvezi s prepovedjo manifestacije na Trgu Cavana - Shod o socialni tematiki rajona je sklical pristojni rajonski svet
Občinski melonarji z županom Cecovinijem na čelu se ob vsaki uradni priložnosti izdajajo za svečenike enakopravnosti, resnicoljubnosti, družbene pravice in politične zmernosti. V času njihove uprave pa imajo meščani dan za dnem priložnost, da v vsakodnevni praksi spoznajo, kako votla je vsebina teh izjav.
Znana je njihova «zavzetost* za ekologijo, za dvojezičnost, za razvoj Trsta. Tokrat pa so zablesteli zaradi svojega pojmovanja kulture in politike. Zgodilo se je avgusta meseca leta 1979, včeraj pa je dogodek obravnaval na tržaškem so-
•HM Hilli MII IIMIM111111111111111111111111IIHIIIHI UlllltlllllHIIItlll lil Itllllllllf IIIIII Hill lili lltllllll lili IMIIIIIII Milit
ZASKRBLJUJOČ POJAV
OPEKLINE IN POŠKODBE VČERAJ NA DNEVNEM REDU
V bolnico se je moralo zateči kar pet delavcev
Črna kronika je včeraj zabeležila kar pet nesreč na delu, kar vsekakor opozarja na vprašanje resnične varnosti na delu.
V	tovarni »Veliki motorji* se je včeraj ob 15.25 poškodoval 45-letni Bruno Morgan s Proseka 162. Delavcu je večji kos železa pomečkal prst na levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. 42 letna Ernesta Piccolo por. Zaccaria iz Ul. F. Severo 72 pa se je poškodovala v čistilnici, medtem ko se je ukvarjala s strojem za suho pranje. Tudi njo so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili rane na desni roki. Zdraviti se bo morala 20 dni.
V	novem pristanišču pa sta se
opekla 25-letni grški državljan Ma leok Singh ter H-letni delavec Li-vio Berger iz Ul. del Prato 5. Prvi je na ladji «Maridic», na kateri je vkrcan, utrpel opekline druge stopnje na desni roki in se bo moral zdraviti 20 dni, medtem ko je drugega opekel plamen, ki je nastal na električnem komandnem pultu, ob katerem je delal. Zaradi opeklin na obrazu, rokah, zapestjih in vratu se bo moral zdraviti 20 dni.
V svojem laboratoririkem kabinetu pa se je ponesrečil 52 letni odontotehbk Giorgio Naveri iz Ul. Roncheto 71/4. Brizg vrele smole ga je oplazil po čelu in mu povzročil hujše opekline. V bolnici so Naveriju nudili prvo pomoč, zdraviti pa se bo moral 15 dni.
dišču pretor Bologna. Za kaj v bistvu gre?
Rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto je ob odprtju novega centra za mentalno zdravje hotel soočiti občane s to perečo problematiko, ki je za ta rajon posebno zaskrbljujoča. Zato je svet enotno sklenil, da bo v sodelovanju s centrom priredil manifestacijo na Trgu Cavana. Predsednica sveta Chana Wolf - Volli je sklep s prošnjo za odobritev sporočila občinski upravi. Cecovini pa je pobudo prepovedal, češ da ima »izrazit politični pečat*. Sledili so pismeni dvoboji med obema organoma, med katerimi je župan obljubil dovoljenje, če svet pismeno izjavi, da »je manifestacija res le kulturna in ne politična*.
To očitno provokacijo je svet z večino zavrnil in z enim dnem zamude vseeno prijavil na kvesturi napovedano prireditev, na kateri so o rajonski stvarnosti (785 stanovanj, ki zaradi vlage, pomanjkanja higienskih naprav, razsvetljave in zračnosti ni vseljivih, 57 odst. družin, ki ima le 100 tisoč lir mesečnega dohodka, 50 odst. prebivalcev v. četrti ima čez 60 let, itd.) spregovorili takratni pokrajinski odbornik za zdravstvo Pessato, psihiater Pastore ter duhovnik Mu-sich. Cecovini ni mogel prebaviti te tako vidne »neubogljivosti* in je vso zadevo prijavil političnemu oddelku tržaške kvesture, ki jo je zaradi birokratskih dolžnosti posredoval sodstvu.
In po skoraj dveh letih je včeraj pretor Bologna sodil Volli je vi, Pes-satu ter Pastoreju, medtem ko so na četrtega govornika Černuto popolnoma nozabili (morda zato, ker je član KD?), duhovnik pa je izpadel z obravnave zaradi birokratskega zapleta. Razsodba je vse tri obtožence popolnoma oprostila, izredno poučna pa so bila ob tej samoumevni odločitvi izvajanja branilcev Battella in Giordana. Poseb-
no prvi je na osnovi razsodb ustavnega sodišča in drugih zakonodajnih členov prepričljivo dokazal, da je bilo ravnanje občinske uprave in župana Cecovinija povsem protiustavno in v slabi veri. S političnega vidika pa se dogodek lahko oceni kot poskus Cecovinija in me-lonarjev. da bi z avtoriteto in represivnimi metodami pristrigli pe ruti avtonomiji, decentralizirani u-pravi in pristojnostim, ki jih po zakonu dejansko imajo rajonski sve ti. Kako se to povezuje s skrbjo za kvalitetnejše življenje občanov, ki jo listarska uprava demagoško proglaša za svoje geslo, pa ostaja še vedno, velika uganka . .. (nf)
Z lepo kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali učenci kriških šol, je v soboto KD Vesna odprlo društveno knjižnico v prenovljenem kulturnem domu Albert Sirk. Knjižnica, ki razpolaga z bogatim izborom knjig iz slovenske in svetovne književnosti, predstavlja ze lo važno pridobitev za kriško vaško skupnost.
Po uvodnih besedah tajnice KD Vesna Marte Verginella, ki je poudarila važno vlogo knjižnice ter sodelovanja med kulturnim druš tvom in šolo, so učenci nižje srednje šole *Fran Levstik» predstavili številnemu občinstvu lutkovno igrico v domačem narečju ki lepo obravnava nekatere pereče probleme vasi, kot je naprimer premalo zanimanja mladih za obdelovanje vinogradov. Spored nižje-šolcev je sklenil nastop šolskega pevskega zbora, ki ga vodi ravnatelj prof Mamolo.
Učenci osnovne šole Albert Sirk pa so predstavili poslušalcem izbor pesmi iz mladinske književnosti ter svoje izkušnje in razmišljanja o branju. Zatem so osnovnošolci pod vodstvom Marte Kopun-Košuta ubrano zapeli dve pesmi. Sobotni kulturni program je sklenil pesnik Miroslav Košuta, ki je podelil osnovnošolskim otrokom bralne značke iti priznanja ter priporočil otrokom ljubezen do slovenske knji-ae. Knjižnica v domu Albert Sirk bo odprta vsak ponedeljek od 18. do 19. ure in vsak petek od 19.30 do 20.30.
Odškodnine v korist bivših internirancev
Pristojni uradi pri predsedstvu ministrskega sveta so na njen izrecni poseg seznanili sen. Jelko Gerbec, da je bil 5. maja letos registriran pri računskem dvoru dekret št. 1228 o imenovanju komisije, ki jo predvideva zakon o odškodninah v korist bivših internirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih. Komisija se bo torej lahko sestala za pregled že prispelih prošenj, in to dne 28. maja v Rimu.
Interesenti, ki niso še odposlali svojih prošenj, naj storijo to čimprej. Vse nodrobne informacije posredujejo na sedežih VZPI - ANPI, ANPPIA, ANED, v Ul. Crispi 3, INČA v Ul. Pondares 8 in ACLI v Ul. sv. Frančiška 4.
venske sekcije miljskega občinskega vrtca, ki so ob spremljavi svojih osnovnošolskih prijateljev zapeli vrsto razposajenih pesmic in ustvarili pravo razpoloženje. Posebno presenečenje pa so vzbudili miljski srednješolci, ki so s svežim in «mladim» nastopom zapeli ob spremljavi kitar nekaj popevk slovenskih kantavtorjev. Tudi nastop folklorne skupine «Javor» iz Škofje Loke je naletel na odobravanje, še posebno pa domači mešani pevski zbor «Jadran», ki je pod vodstvom prizadevnega zborovodje Cveta Marca zapel šest pesmi in svoj nastop zaključil, ob navdušenem ploskanju, z »Vstajenjem* Primorske*.
'Skratka, »Veselica* DSMO je še enkrat potrdila voljo do življenja in dokazovanja Slovencev iz miljske občine, ki se s svojim kulturnim sporočilom enakopravno vključujejo v celotno družbeno tkivo.
Razstava naivcev hlebinske šole
V prostorih Časnikarskega krožka bodo v četrtek, ob 18. uri, odprli razstavo del jugoslovanskih naivcev iz hlebinske šole. S svojimi deli bodo na razstavi prisotni Ivan Generalič, Ivan Lackovič, Martin Mehkek, Martin Korpičanec, Franjo Vujčec, Nikola Večenaj in drugi. Ob odprtju razstave bo govoril kritik Sergio Molesi.
Slovenska zamejska skavtska organizacija in še posebno skavti iz Boljunca izrekajo iskreno sožalje svojemu članu Makslju Baruci in hudo prizadeti družini ob izgubi dragega očeta.
Ob težki izgubi dragega očeta In moža izreka Mladinski dom - Bolju-nec Maksiju Baruci in družini iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi očeta izrekajo Mariju Baruci iskreno sožalje sošolci in profesorji državne poklicne šole.
Uslužbenci občine Dolina Izrekajo Mariji Draščič por. Zudič občuteno sožalje ob izgubi drage mame.
Glede na zaskrbljujoče širjenje stekline v videmski pokrajini in v sosedni Sloveniji, je tudi tržaški pokrajinski veterinarski urad odredil obvezno cepljenje vseh psov v naši pokrajini. Proti steklini bodo morali lastniki cepiti svoje pse najkasneje do 31. julija letos, razen izjem, kot na primer takrat, ko imajo mladiči manj kot tri mesece ali v podobnih primerih.
Obvezno bo treba cepiti tudi vse govedo in konje, ki bi se lahko okužili z virusom stekline. Cepljenje je brezplačno in bo potekalo v občinskih veterinarskih postajah, oziroma krajih, ki jih bo občina določila, v drugačnem primeru (če se bo lastnik zatekel k zasebnemu veterinarju) bo cepljenje in cepivo na stroške posameznikov.
• Na pobudo odseka za zgodovino glasbe pri tržaški univerzi in v sodelovanju s fakulteto za klasično filologijo bo danes predaval romunski muzikolog Vasile Tomescu o pomenu glasbe v Enescujevem Oj-dipu. Predavanje bo na sedežu Inštituta za srednjeveško in sodobno zgodovino umetnosti s pričetkom ob 17.30.
Nenadoma nas je zapustil
MARCO ROTIGNI
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropadi.
Žalostno vest sporočajo sin Alessan-dro, brat Alberto, sestra Mariuccia, zvesta Basilia, družine Assalini in drugo sorodstvo
Trst. 26. maja 1981
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Zapustil nas je naš dragi
GIORDANO BARUCA
Pogreb bo jutri, 27. maja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: žena, sinova iu hči z družinama ter drugi sorodniki
Trst, 26. maja 1981
KULTURNO
DRUŠTVO
lance- ezAeielm
Gledališče F. Prešeren Boljunec
PETEK, 29. MAJA, OB 20.30
MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA KD «F. PREŠEREN* BOLJUNEC
SERGEJ VERČ — MARKO KRAVOS:
«S kakšno pravico ti rečem dober dan?»
Gledališka lepljenka po motivih
iz pesniške zbirke Marka Kravosa «Tretje oko*
«S kakšno pravico ti rečem / dober dan, Ace? / Tvoja stvar, ta tvoj dan, / jaz se ne vtikam. / Dam ti samo roko, / roka roko ogreje, / ko greva vsak po svoje / od dneva do dneva... UPRIZORITEV SO PRIPRAVILI:
Igralci: Gabrijela Prodan, Breda Kozina, Mirjana Granduc, Klavdija Žerjal, Marino Kofol, Romina Maver, Edi Zobec, Franko Korošec, Laura Pečenik, Nataša Pečenik, Elena Alberti, Miriam Maver, Marina Benčič, Magda in Nadja Švara. Režiser: Sergej Verč Komponist: Pavel Ota Koreografija: Nadja Kriščak
Sodelavci: Magda Maver, Giuseppe Mauro, David Krmec
Originalno glasbo izvaja ansambel «Dober dan*.
Gledališča
V TRSTU
WILLIAM SHAKESPEARE
KAR HOČETE
Komedija v petih dejanjih
V soboto, 30. maja, ob 20.30, v Kulturnem domu
S S G
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje danes ob 15.00 in ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju s komedijo Johna M. Syngea »Vražji fant zahodne strani*.
VERDI
Jutri, 27. t.m., ob 20.30 bo izreden koncert londonskega simfoničnega orkestra. Na sporedu bodo skladbe Mussogorskega, Bartoka in Ravela. Orkester vodi dirigent Clau-d.o Abbado.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
AVDITORIJ
Od danes do 28. t.m. se bodo zvrstile gledališke skupine dežele Furlanije - Julijske krajine: danes - skupina Piceolo Teatro iz Vidma bo predstavila G. Speiladijevo delo «11 morto per equivoco»; jutri: gledališka skupina iz Pordenona Goldonijev «Sior Todero Brontolon* in v četrtek: Piccolo Teatro iz Gradeža G. Marchesanovo delo «1 mamuli del ’23».
* « *
Od sobote, 30. t.m., bo v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra ..z delom «Un baul pien de ricordi*. Rezervacija pri glavni blagajni. Za abonente popust.
f Čestitke
Včeraj je praznovala 17. rojstni dan ELENA HLABJAN iz Doline. Vse najboljše in obilo sreče ji želijo mama, oče ter brat Edmund.
Danes praznuje 17. rojstni dan liaš dragi prijatelj DAVORIN DANEU. Da bi bil v družbi vedno tako živahen in da bi nam še igral na svojo trobento, mu želijo veseli Kraševci II. b razreda d.t.t.z. «Ž. Zois*.
V Bol juncu je včeraj praznoval SANDI KLUN rojstni dan. Še na mnoga, zdrava in srečna leta mu kličejo Sandro, Danica, Iztok, Saša In nona.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. maja
JANEZ
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 12.00. Jutri, SREDA, 27. maja GOJKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 18,4 stopinje, ob 18. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb pada, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 60od-stotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 1(1,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Simone Fonda, Jernej Ciuch, Andrea Mattiello, Francesco Allaix, Lorenzo Volčič, Stefania Missio, Fiorella Bieker, A-lessandro Trani, Massimiliano Canu.
: UMRLI SO: 73 letni Alberto Škerl, '86-letna Aliče Venturini vd. Simo netti, 76-letni Pietro Decarli, 72-letni Pligio Bracchi, 66-letna Maria Car ti vd. Ciuk, 84 letna Maria Coretti por. Coretti, 71-letni Giovanni Mar chesi, 60-letna Mattja Matkovič por. Matosic, 69 letna Giustina Varin por. Katter, 75 letna Elvira Pizziga vd. Zuppin, 87-letni Giusto Godina, 75-letna Ottavia Ruzzier por. Venier.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, U. Ginnastica 44, Ul. F Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (ort 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
% Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica, tel 226 165, Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina, tel 200-121, Sest jan: tel. 209 197. Zavije: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
Kino
Ariston 16.30—20.30 «Ludwig». Režija Luchino Visconti. H. Berger in R. Schneider.
Eden Zaprto
Ritz 18.00 «Delitti inutili*. F. Sinatra, F. Dunaway. Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ob 18.00.
Excelsior 17.00 «L aidiia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «Bruce Lee the flying dragon*.
Fenice Zaprto.
Aurora 16.30 «1 carabbinieri*. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Ricomincio da tre*. Barvni film.
Cristallo Zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 «Gege bella vita*. F. Bucci, L. Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Le notti di Salem*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30
Lumiere 16.30 «La maledizione di Damien*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Bruce Lee la vendet-ta del draeo nero».
Nazionale 16.00—22.00 «Porno lui, erotica lei». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filrdrammatico 14.30 «Pomo eredi-tiere cercasi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «La zia svedese*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
DEKLIŠKI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR «IGO GRUDEN*
vabita na
CELOVEČERNI KONCERT
posvečen spominu Sergija Radoviča,
ki bo v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini v soboto, 30. maja, ob 20.30.
MLADINSKI ODBOR SKGZ
VABI NA
večer
posvečen brigadirskemu življenju v Sloveniji, ki ga bomo prikazali s filmom in diapozitivi, jutri, 27. t.m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
Vabljeni!
91
GLASBENA
MATICA
TRST
sklicuje v ponedeljek, 8. junija 1981, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red: otvoritev, poročila, razprava, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Deželni sedež . RAI v Trstu v petek, 29. t.m., ob 17.30 v avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu, Ul. F. Severo 7
harmonikarski večer
Nastopajo gojenci šole Glasbene matice, sodeluje ansambel «Miramar», dirigent Eliana Zajec.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od K do 21. ure in praznična od 8. *	20
ure, tel. 68-441.
priredi
/SPOTI v nedeljo, 31. maja,
AVTOBUSNI IZLET V DOLINO ZAJZERE
Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv Frančiška 20/2, tel. 767-304) samo še danes od 11. do 12. ure.
Na izletu se bodo udeleženci srečali s planinci PD SAP-Viator, opravili pa bodo lahko vzpon na Poldašnjo špico (vrh prijateljstva) ali pa na bližnje izletniške točke.
Vabljeni!
Razna obvestila
Jamarski odsek SPDT - sekcija Bazovica vabi na večer diapozitivov na temo Jamarstvo in alpinizem v Keniji, ki bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vljudno vabljeni. Odbor.
PD Slovan Padriče sporoča, da bodo pevske vaje ob torkih ob 20.30 za ženske in ob 21.15 za moške. Vabljeni!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je obiskovalcem knjižnice na voljo 10. številka «Gaz-zette dei concorsi*. Tokrat so razpisani natečaji: prosvetno ministrstvo: za 3 pomožne knjižničarje; ministrstvo pošte in telekomunikacije: za 10 uradnikov; državne železnice (KS): za 80 strojnikov; obrambno ministrstvo; za 1040 podčastniških kandidatov. Poleg teh so še razpisani razni deželni natečaji idr.
KD Rdeča zvezda priredi jutri, 27. 't.m., ob 20.30 v društvenih prostorih, v Saležu predavanje s predvajanjem diapozitivov na temo: »Amerika; dežela protislovij*.
Fotokrožek Trst 80 vabi na ogled diapozitivov, ki bo jutri, 27. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Sodeluje ženski zbor KD I. Grbec iz Skednja.
KD Vesna obvešča, da je knjižnica v domu A. Sirk v Križu odprta v ponedeljkih od 18. do 19. ure in v petkih od 19.30 do 20.30 Na razpolago je bogata izbira knjig iz domače in svetovne književnosti.
Izleti
Združenje Union Podionjer priredi 31. t.m. izlet v Baško na otok Krk. Vpisovanje samo danes, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459.
Društvo slovenskih upokojencev
obvešča udeležence izleta na Krk, da bo odhod v petek, 29. t.m., točno ob 7. uri izpred sodnijske palače (Faro Ulpiano).
Pris
mo
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
V	počastitev spomina Eme Tomažič daruje Antonija Simonič 20.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Ž. Simonič 20.000 lir.
V	spomin na Marijo Carli vd. Čuk darujeta Sonja in Olga 20.000 Ur za Ljudski dom v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Rosanda Godina - Gašperšič 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Ljubica Slavik 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča darujejo Justa, Anica Daneu in Valerija 20.000 lir za ŠD Polet in 20.000 Ur za SKD Tabor.
V	spomin na brata Marcela Švag. lja darujeta Anica in Felice Ostro-uška 20.000 Ur za ŠD Polet. V isti namen darujeta Ljuba in Marino Košuta lO.OOO Tft*.
t POPRAVEK
V	nedeljski objavi je pomotoma izšla tiskarska napaka pri vsoti 25 000 Ur, ki jo daruje Dušan Košuta z družino za TPPZ «P. Tomažič*.
Mali oglasi
telefon (040) 7946.72
OSMICO je odprl Bruno Kante -Praprot 3. Toči belo in črno vino.
IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Bar-kovljah. Tel. (040) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30.
OSMICO je odprl Pepi Rapotec — Prebeneg št. 18. Toči belo in črno vino.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah.
OSMICO je odprl Maks Kralj — Slivno 12. Toči belo in črno vino.
ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tel. 227-262.
TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure 'in od 15. do 18. ure.
IMAŠ kaj prostega časa? Želiš zaposlitev za 500 tisoč mesečno? Ja vi se v Nabrežini Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure al: telefoniraj na št. 200-150.
OSMICO je odprl Zori Pangerc na glavni cesti pod Krogljami pri Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico.
TRGOVINA AUTOSPRINT (Trg Ga ribaldi 9) išče vajenca ali trgovskega pomočnika z znanjem slovenščine. Telefonirati na št. 763420 ali se direktno zglasiti v trgovini.
ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana žužek, tel. (040) 209-285 ob delovnem urniku.
PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6.000 kilometrov. 6 mesecev star. Tel (0481) 78-100.
OSMICO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico
VVINDSURFE originalne, nove, kate rib maloprodajna cena je 900.000 Ur dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267
TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov; 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služ ha; 3. popolno obvladanje sloven skega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. sta rost do 35 let: 5 italijansko dr žavlianstvo Pri sprejemu v služ bo bodo imeli prednost invalidi Lastnoročno napisane prošnje od dati do 31. maja 1981 Tržaški kre ditni banki. Ul. Filzi 10. Trst.
nAJEM V NAJEM tn sohe za urade v strogem centru Gorice (o-premliene ali pa nel Prošnje zainteresiranih sprejema uredni štvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1/1), telefon 833-82.
ŽIVAHNEJŠA DEJAVNOST V KRAJEVNIH USTANOVAH
V rajonskih svetih razprava o proračunu ter o občinskem pravilniku o sejmih
Na dnevnem redu tudi vprašanje preureditve občinskih otroških vrtcev Ugodno rešeno vprašanje uporabe prostorov športne hale pri Madonnini
PROSLAVA 25. MAJA, DNEVA MLADOSTI V GORICI
PROBLEMI IN OB VEZE VSE ZAMEJSKE MLADINE
Programski seji razširjenega MO SKGZ in športnemu srečanju je sledil kulturni program
Zdaj, ko je obdobje referendumov mimo, je opaziti živahnejšo dejavnost v sodelovanju krajevnih ustanov, kjer še bo, aU se je že v teh dneh pričela razprava o letošnjem proračunu. Živahnejšo dejavnost je opaziti tudi v delovanju rajonskih svetov v Gorici, ki se bodo morali v prihodnjih tednih izreči o treh važnejših vprašanjih, o osnutku občinskega pravilnika za urejanje običajnih četrtkovih sejmov v Gorici, o preureditvi občinskih o-troških vrtcev ter o letošnjem proračunu, ki predstavlja pravzaprav novost, saj bodo vanj vključeni tudi predvideni posegi v naslednjih dveh letih.
Nekateri rajonski sveti so o teh vprašanjih že razpravljali prejšnji teden, sinoči se je sestal rajonski svet v Ločniku, danes in v prihodnjih dneh pa so napovedane s je rajonskih svetov na Rojcah, v Štan-drežu, Podturnu in Podgori.
Pri tem velja zabeležiti, da je bila prejšnji teden skupna seja rajonskih svetov za Podgoro in Ma-donnino in to v prostorih športne hale, kjer so predstavniki omenjenih dveh perifernih organov uspešno rešili tudi že dalj časa sporno vprašanje glede uporabe omenjenih prostorov. Do jeseni, oziroma do ureditve lastnega sedeža, bo prostor uporabljal tudi rajonski svet za Madonnino.
Zasedanju sta sledila tudi goriški župan dr. Scarano ter odbornik Ciuffarin. Župan je poročal o zadnjem razvoju dogodkov glede ponovne obnovitve proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni, poleg tega pa je tekla beseda še o gradnji cestnih povezav na tem območju, o zaščiti vodnih virov ter o razširitvi plinskega omrežja.
Drevi se bo na redni seji sestal rajonski svet na Rojcah, zasedanja pa se bosta predvidoma udeležila odbornik Drufuca ter ravnateljica otroških vrtcev Marcella Rossi. V sredo ob 20.30 je napovedana seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano, v četrtek pa se bodo v domu Andreja Budala sešli člani rajonskega sveta v štandrežu. Seja bo ob 20.30. V četrtek, ob istem času, bo tudi seja rajonskega sveta v Podgori, ki bo razpravljal o o-snutku občinskega pravilnika za u-rejanje sejmov.
Jutri seja občinskega sveta v Števerjanu
. -.n i .’.	,
Jutri, ob 20. uri, se bo sestal na redni seji občinski svet v Števerjanu. Osrednja točka dnevnega reda je razprava in odobritev finančnega proračuna za tekoče leto. Poleg tega bodo svetovalci sklepali o višini odškodnine županu In odbornikom ter o višini sejnine za člane sveta. Na dnevnem redu je tudi razprava in odobritev obračuna za leto 1979.
nad 448 milijonov lir primanjkljaja.
Pokrajinski svet je sinoči po daljši in mestoma polemični razpravi, odobril tudi proračun podjetja APT za letos. Dokument predvideva skoraj eno milijardo lir primanjkljaja.
Pokrajinski svet se bo spet sestal danes in po napovedih predsednika. pričel razpravo o proračunu. Razprava se bo nato nadaljevala 3. junija.
Arheološka razstava v Tolminu
niči v Tolminu odprli razstavo ob 100-letnici arheoloških izkopavanj na Mostu na Soči. Razstavo prireja Goriški muzej.
Stavkovno gibanje osebja na šolah
Zaradi neizpolnjevanja sprejetih obveznosti s strani vlade, so konfederalni sindikati CGIL - CISL - UIL oklicali stavkovno gibanje učnega in neučnega osebja na šolah. Stavkov- { no gibanje bo trajalo do 6. junija, i V tem času bodo izvedli vrsto stavk I V petek, 29. maja, ob 17.30 (po , po šolah, napovedujejo pa tudi dve j jugoslovanskem času), bodo v knjiž- | sindikalni skupščini.
NAŠI «KLASIKI» SO NAS PRESENETILI
Odobren proračun podjetja APT
Na sinočnji seji je goriški pokrajinski svet odobril obračun pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) za leto 79, ki izkazuje nekaj
Nekoč, takoj po vojni, smo bili vajeni na tradicionalne zaključne šolske prireditve ter tudi druge prireditve na naših šolah, od osnovnih do višjih srednjih. To staro tradicijo so zatem tako profesorji in učitelji kot učenci in dijaki precej opustili. Prišli so druoi časi, druga zanimanja, časa ie vedno manj na razpolago. Zato svto v zadnjih letih lahko poslušali zaključne šolske prireditve na osnovnih šolah (ne na vseh!) in kdaj .pa kdaj na nižji srednji šoli. Na višjih va je bil molk. Le tu pa tam je bila na vrsti kaka Prešernova proslava ali prireditev ob kaki drugi priliki, posamezni dijaki pa so nastopali na srečanjih z drugimi šolami.
Zaradi tega je bila tembolj zanimiva zaključna šolska prireditev dijakinj in dijakov gimnazije liceja «Primoža Trubarja*. ki smo jo gledali in poslušali v soboto v Katoliškem domu. Zato je bilo tudi razumljivo, da je publika do kraja napolnila to dvorano. Seveda so bili tu v prvi vrsti starši, prišli pa so tudi drugi ljudje, ki jim je za to, da ugotovijo kako se vzgaja naša dijaška mladina.
Ugotovili smo, to lahko mirno povemo, da so nas dijaki prijetno presenetili. Dokazali so, da gojijo
TUDI ZARADI KRIZE AVTOMOBILOV
V Šempetru so zaprli tovarno avtomobilov CIMOS
V sedmih letih so v tej tovarni sestavili 55.000 vozil - Delavce zaposlijo drugod
Izvršni svet občinske Skupščine in vodstva družbeno-političnih organizacij v Novi Gorici so predlagali začetek postopka za stečaj (likvidacijo), to je zaprtje tovarne avtomobilov Cimos v Šempetru. Sklep je vzbudil določeno zaskrbljenost, saj odseva težave oziroma krizo novogoriške industrije, ki pa je. to je treba poudariti, odsev sistemskih težav v jugoslovanskem gospodarstvu in zlasti krize v avtomobilski industriji, ki ima mednarodne razsežnosti.
V Šempetru so začeli avtomobilsko industrijo razvijati pred nekako sedmimi leti, v obdobju cvetoče rasti življenjskega standarda in hlastanja za avtomobili, in sicer na osnovi dolgoročne pogodbe o proizvodnem in finančnem sodelovanju s francosko avtomobilsko industrijo Cimos. Partnerja sta si izmenjavala dele vozil ter se tako v nekem smislu tehnološko pogojevala. Pri tem pa je bilo za avtomobile iz Šempetra po vsej Sloveniji in tudi drugod v Jugoslavij’ veliko zanimanje. Povpraševanje je bilo zmeraj večje od zmogljivosti tovarne.
Ob začetku krize v avtomobilski industriji — ta je značilna zlasti za zahodno Evropo, pa tudi za ZDA — je tudi šempetrska tovarna zašla v težave. Začelo je primanjkovati deviznih sredstev, s katerimi bi lahko nabavljala oziroma proizvajala dele avtomobilov namenjenih francoski industriji Cimos. Odnosi med obema pertnerjema so se začeli krhati in zaradi omenjenih ter drugih težav, so v Šempetru število zaposlenih postopno znižali od 750 na 600. Kolektiv pa je bilo potrebno še skrčiti in tako je odšlo nadaljnjih 260 delavcev, ki so se zaposlili v industriji za pro-
izvodnjo specialnih vozil in prikolic Vozila v Šempetru oziroma v tovarni obutve in otroških potrebščin Ciciban v Mirnu.
Zaradi ukinitve avtomobilske proizvodnje bo potrebno preusmeriti v druga podjetja še preostalih 340 delavcev. V Novi Gorici predvidevajo, da bosta njihova prezaposlovanje in prekvalifikacija trajala naslednje tri mesece. Toda za namestitev delavcev iz opuščenega Cimosa bo potrebno zagotoviti nad milijardo 340 milijonov dinarjev za nove naložbe v tehnologijo Vozil in Cicibana. Tolikšnih sredstev pa Ljubljanska banka in občina v Novi Gorici nimata, ter zato vseh delavcev najbrž ne bo mogoče v kratkem času zaposliti drugod. Naj poudarimo, da bodo vseeno prejemali del nadomestila za izgubljeni zaslužek. in sicer pri Zavodu za zaposlovanje. V šempetrski tovarni so v sedmih letih poslovanja izdelali okoli 55 tosič avtomobilov raznih vrst in tipov iz serije Cimosove industrije v Franciji.
Gostinski večeri: na vrsti Vid Primožič
Danes zvečer je na vrsti tretie postajališče na poti goriških gostinskih večerov, ki se v Gorici prirejajo pod pokroviteljstvom Sloven skega deželnega <;ospodarskeea združenja. Drevi je na vrsti gostilna Vida Primožiča v Drevoredu 20. septembra v Gorici. To je že več desetletij znana Pavlinova go stilna, ki .jo je Vid Primožič, dru gače sedaj tudi župan v Sovodnjah. prevzel pred več leti in ji dal mladostnega zagona.
kidturo, da znajo gojiti kulturo, takšno, kakršno so gojile tudi generacije, ki jim danes pravimo starejše ali srednje. Seveda ■s precejšnjo mero posodobitve. Nekateri dijaki, ki pridno vadijo v glasbenih šolah, so pokazali, da lahko nastopajo na katerem- koli odru. Ne bi imenovali nikogar, saj so se vsi lepo izkazali, čeprav je bil kdo boljši od drugega, kar"pa jc čisto razumljivo, saj nismo in ve moremo biti vsi enaki. ^	,!>i T
Ista ugotovitev velja za recitatorsko skupino. Enaist klasikov, pet deklet in šest fantov, je dovršeno podalo precej obsežen recital z naslovom «Veš, voet. svoj dolg?» v, katerem so bile spletene pesmi naših najboljših pesnikov in v katerem je bila prikazana najnovejša doba naše zgodovine, doba socialnih borb m narodnega upora proti tujim okupatorjem, borba našega slovenskega človeka za osvoboditev svoje zemlje, borba naših partizanov. Morda se ni kdo med nastopajočimi v zadnjih vrstah prav dobro čul, pomisliti pa je treba, da so bili nekateri teh dijakov in dijakinj prvič na odru.
Enako je bila uspešna zaključna Pathelinova burka o jezičnem dohtarju. ki nam je pokazala, da imamo med našo mladino talentirane igralce. Tudi tu velja zahvala vsem, čeprav je nosilec glavne vloge, jezični dohtar, publike najbolj navdušil.
Publika je navdušeno sprejela nastop naše mladine. Vsa zahvala gre predvsem mladim nastopajočim, ki so se za nastop pripravljali nekaj mesecev in seveda tržaškemu gledališkemu igralcu Jožku Lukešu, ki jih je pripravil za nastop. Prav bi bilo, da bi tako recital kot burko še kje slišali.
Dijaki trgovske obiskali Kmečko banko
Dijaki goriškega trgovskega zavoda »Ivan Cankar* so bili pred nekaj dnevi na ogledu prostorov Kmečke banke v Gorici. Ta obisk sodi v strokovno izpopolnjevanje dijakov tega zavoda, saj je tudi bančna služba ena izmed izhodišč njihovega šolanja. Dijake je sprejel ravnatelj banke Škerk, ki jim je, skupno z uradniki razkazal delo banke. Dijakom so zatem funkcionarji banke izročili tudi nekaj praktičnih pripomočkov.
Taki obiski sodijo" v strokovno izpopolnjevanje dijakov. V bodoče pa bi bilo najbrž želeti, da bi na tak obisk šli sicer vsi dijaki, vendarle ne v tolikšnem številu kot ob prejšnji priliki.
Uspel motokros po Kraških gmajnah
Nad 150 motociklistov se .je udeležilo nedeljskega motokrosa za trofejo «F. Pacor*, ki jo je priredil motoklub v Fol.ianu. proga pa je bila speljana po goriškem Krasu. Pri pripravi so sodelovale tudi občinske uprave, med temi tudi doberdobska.
Pridržana prognoza za priletno žensko
Žrtev prometne nesreče je sinoči nekaj po 18. uri, postala 75-letna
Maria Badaii iz Gorice, Ulica Afri-ca 23. Žensko je, kakor smo izvedeli na poveljstvu prometne policije, j z vespo podrl 20;letni Gianfranco Foraboschi iz Catterinijeve ulice 47 v -Gorici. Nesreča še je pripetila :na križišču Verdijevega korza in Dantejeve ulice v Gorici.; Badalije-‘va, ki je menda nameravala pre-kor^šitj pesto, je pri,7*sreči zado-bila zelo hude telesne poškodbe ter so je že sinoči prepeljali na oddelek za intenzivno nego in oživljanje videmske bolnišnice, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo.
Izleti
Ženski odsek kulturnega društva Jezero priredi v nedeljo, 31. t.m., enodnevni izlet na Pohorje. Prijave v trgovini «Pri Mili* ter «Despar» samo še danes.
Razna obvestila
Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo, 31. maja, dopoldne opravili obvezno cenitev zavarovane živine.
Prva proslava 25. maja, dneva mladosti, ki je bila v soboto v goriškem slovenskem dijaškem domu, se je zaključila s kulturnim večerom.
V	popoldanskih urah, so se mladi zbrali na programski razširjeni seji Mladinskega odbora SKGZ, kjer so se pogovarjali o raznih perečih vprašanjih naše mladine in o tem, kako naj se mladinske organizacije spoprimejo z vsem kar je pomembno za življenje mladega človeka. Prav tako popoldan je bilo na športnem igrišču dijaškega doma športno srečanje. Zvečer pa so se vsi mladi, ki so prišli na proslavo iz Benečije, z Goriškega in s Tržaškega zbrali v dvorani dijaškega doma in prisluhnili kulturnemu programu. Naj omenimo, da so prisostvovali večeru tudi predstavniki republiških, primorskih .in obmeinih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije.
Pomen «25. maja - dneva mlado-sti», ki ga je organiziral v zamejstvu Mladinski odbor SKGZ in to prvič, je prisotnim obrazložil Boris Peric, ki je omenil zgodovinsko vlogo tovariša Tita in pri tem poudaril dejstvo, da je Tito vedno videl prav v mladini jamstvo za bodoče dni. Daniela Birsa je nato prebrate pozdrav Mladinskega odbora SKGZ in njenih članic Štafeti mladosti.
Priložnostni govor je imel predsednik MO SKGZ Igor Komel, ki je najprej omenil vedno večjo organiziranost slovenske zamejske mladine v mladinskih krožkih in odsekih. Poudaril je važnost, ki ga ima sodelovanje mladih z obeh strani meje, tudi na tem področju so teli že doseženi otipljivi rezultati. Nato je Komel opozoril na važne naloge mladinskih organizacij, kot «o na primer boj nroti mamilom, alkoholizmu in kvalunkvizmu ter seveda boj slovenske mladine za globalno zaščito manjšine.
V	kulturnem sporedu Dneva mladosti so nastopili mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, članici gledališke šole SSG- iz. Trsta Alda Sosič iri Danijela Kobal ter folklorna skupina »Travnik* iz Gorice.
Ob zaključku programa so podelili priznanja MO SKGZ posameznikom in organizacijam za zasluge v delu na mladinskem področju. Priznanja so prejeli Aldo Rupel. Ace Mermolja, Milan Pahor, Lucija Co-staperaria, Dušan Udovič, Jožko Morelj ter taborniki Rodu modrega vala in Občinska konferenca ZSMS iz Nove Gorice.
iiuiimiimmuiiiiuiiiiuiiiiniMiiiiiuiimiiiiiiiiiiiminttmmifitimiiiimtiiititiiiiiiiiiiiiiiimimmmmiiin
V GRADIŠČU OB SOČI
Prenovljena dvorana Bergamas z razstavo o obnovi gradu
Dvorana je v sklopu skoro docela obnovljenega ljudskega doma
V	Gradišču ob Soči je za kulturne potrebe ponovno odprta dvorana Bergamas. Otvorili so jo v nedeljo zjutraj, istočasno je bilo v njej odprtje razstave študije o obnovi gradu v1 Gradišču, za kar je poskrbela skupina strokovnjakov in študentov umetnostne akademije Brera iz Milana.
Dvorano Bergamas so zgradili pred prvo svetovno vojno, v sklopu tamkajšnjega ljudskega doma, sindikalisti in socialisti v Gradišču, V tem domu so bile takrat vse delavske organizacije. Dom je vršil svojo funkcijo dokler ga niso fašisti zasegli s silo in tudi prisilili člane upravnega konzorcija, da so stavbo prodali fašistični stranki. Po porazu fašizma je vsa imovina fašistične 'stranke prišla v last države in po tej vojni, ko so delavski stranki, komunisti in socialisti, ter druge napredne organizacije, imeli svoje prostore v tem ljudskem domu, so sp odvijala dolgoletna sodna pogajanja o tem. kdo bo lastnik stavbe. Končno je stavba prišla v last občine, vendarle pod pogojem, da imajo delavske organizacije v njem lahko svoj sedež za katerega plačujejo le simbolično najemnino.
V	sklepu tega ljudskega doma je bila tudi dvorana Bergamas, ki je bila, kot je poudaril župan Gradišča Trevisan v uvodnem pozdravnem govoru, takoj po vojni edina dvorana, kjer so demokratično in levičarsko misleči ljudje lahko razvijali svojo kulturno dejavnost. Dvorana je bila zaradi razpadanja več let zaprta, sedaj jo je občina obnovila po načrtu arh. Zuppela.
Na nedeljski slavnosti so poleg župana spregovorili še deželni odbornik Tripani, ki je poudaril namen- deželne vlade, da nadaljuje s podporo Gradišču, kjer obnavljajo
vrsto starih stavb, od palač do cerkva, od stanovanj do dvoran in grada. Iste misli je poudaril predsednik pokrajine Cumpeta, ki je tudi dejal, da je Gradišče s svojo kulturno dejavnostjo, zlasti likovno, postalo pravo središče naše dežele. O načrtih za obnovo -gradu pa je spregovoril še prof. Davide Boriani od akademije Brera. Razstava bo odprta mesec dni.
Kino
(iortcu
VERDI 18.00-22.00 «Sex perver-sion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Gente comune*.
D. Sutherland in D. Tylermoore. * Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržit1
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Fai coroe ti pare*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Blue esta-si».
Aorti Dorico
iti okolica
SOČA 18.00-20.00 «Ljubi Viljem*. Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Maščevanje Sonny Leeja*. Hongkonški film. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Juventus državni prvak Udinese ostal prvoligaš
To je že 19. državni naslov turinskega moštva - V 6 ligo tudi Brescia
Italijansko nogometno prvenstvo A liga se je končalo po pričakovanju.
Prvak za sezono 1980-81 je povsem zasluženo Juventus iz Turina. Samo na začetku zadnjega, 30. kola je bila možnost (točneje 21 minut), da bo potrebno odigrati še tretjo odločilno tekmo, ko je Roma povedla v Avel-linu z 1:0 in v Turinu je bil še izid izenačen brez zadetkov. V 26. minuti pa je Cabrini dosegel edini gol in s tem priboril lastni enajsterici 19. državni naslov. Potem ko so morali Zoff in tovariši v preteklih dveh sezonah prepustiti najvišji državni naslov Milanu in Interju so spet najboljši na Apeninskem polotoku. Sam začetek prvenstva res ni kazal tako ugodnega razpleta za Trapattomjevo ekipo. Do preobrata pa je pMšio po nesrečnem mestnem derbiju s Torinom, saj smo potem
IZIDI 30. KOLA
Ascoli - Brescia	0:0
Avellino - Roma	1:1
Catanzaro Inter	0:0
Como - Bologna	2:1
Juventus - Fiorentina	1:0
Perugia - Torino	1:0
Pistoiese - Cagliari	1:3
Udinese - Napoli	2:1
KONČNA LESTVICA
Juventus	30	17	10	3	46:15	44
Roma	30	14	14	2	43:20	42
Napoli	30	14	10	6	31:21	38
Inter	30	14	8	8	41:24	36
Fiorentina	30	9	14	7	28:25	32
Cagliari	30	8	14	8	29:30	30
Bologna	30	11	12	7	32:27	29
Catanzaro	30	6	17	7	24:27	29
Torino	30	8	10	12	26:29	26
Avellino	30	10	10	10	36:33	25
Como	30	8	9	13	25:33	25
Udinese	30	6	13	11	24:39	25
Ascoli	39	7	11	12	18:34	25
Brescia	30	4	17	9	19:25	25
Perugia	30	5	13	12	18:31	18
Pistoiese	30	6	4	20	19:46	16
DOSEDANJI NASLOVI Juventus je osvojil 19 državnih naslovov; Inter 12; Milan 10; Genoa 9; Pro Vercelli, Bologna in Torino 7. Fiorentina 2; Cagbari, Casale, Lazio, Novese in Roma 1.
KONČNA LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 18 ZADETKOV: Pruzzo (Roma)
13 ZADETKOV: Palanca (Catanzaro) 12 ZADETKOV: Altobelli (Inter)
11 ZADETKOV: Graziani (Torino) in Pellegrini (Napoli)
gledali povsem drugačno enajsterico tako s psihične kot tudi tehnično -taktične priprave in igre. Prvenstvo je bilo še toliko bolj zanimivo, saj je prišlo do preporoda pri Romi, ki je odigrala eno najboljših prvenstev v zadnjih desetletjih. Ne gre še pozabiti na Napoli in njegovega idola Krola, ki je imel v končnici prvenstva res smolo, a končno tretje mesto je prav gotovo velika spodbuda za prihodnie prvenstvo.
Zadnje kolo je bilo izredno važno la določitev tretje ekipe, ki bo v prihodnjem prvenstvu igrala v B ligi. Končna odločitev je padla šele tri minute pred koncem. Poleg Perugie in Pistoieseja bo prihodnjo sezono igrala v nižji ligi še Brescia. Med kandidati za nazadovanje je bil tudi Udinese, ki se je rešil najhujšega šele 3 minute pred koncem srečanja z Napolijem, ko je Gerolin dosegel gol izredno dragocene zmage in rešitve. To je bil za številne gledalce v Vidmu najlepši trenutek letošnjega ne preveč dobrega prven stva in še manj obetavnega začetka odločilnega srečanja z Napolijem.
Končni prvenstveni obračun nove ga prvaka Juventusa je naslednji: 17 zmag, od katerih 7 v gosteh (nav boljša ekipa), novi prvak je delil izkupiček desetkrat. 3 tekme je Juventus izgubil. Ekipa iz Turina je bila tudi najboljša v napadu kot tudi v obrambi in to razmerje je tako 46:15 v golih.
Trieslina v Farni praznih rok
(1:0)
Deo
Fano — Triestina 1:0
FANO: Santucci. Cazzola, gratias, Guidetti, Briganti, Allegri-ni, Modli (Gianangeli), Angeloni (A-gostinelli), Ballardini, Esposito in
Rabitti (Pasi, Troncon in Del Monte).
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magaocavallo, Di Risio, Prevedini, (Di Croce), Mascheroni, Mitri, Le-narduzzi, Štrukelj (Coletta), Amato in Zandegu (Torresin, Lombardo in Scarel).
STRELEC: Mochi v 3. minuti.
Po vsej verjetnosti je Triestina v Fanu zapravila še zadnje upanje glede napredovanja. To pa še toliko bolj, ker sodi Fano med najresnejše kandidate za kakovostni skok. Na samem vrhu lestvice pa je prišlo do spremembe, ker je Cremonese ostal praznih rok, a Reggiana igra v končnici prvenstva vse bolj prepričljivo. Med prvo trojico so samo 3 točke razlike, Triestina pa ima za tretjim Fanom dve točki zaostanka.
V Fanu je bilo srečanje odločeno že na samem začetku. Domačini so dosegli edini gol že samo po treh minutah igre po zaslugi Mocchija in rezultat se v nadaljevanju ni več spremenil. To je bilo obenem tudi pričakovati, ker se je domačin po doseženem golu zaprl v obrambo in vsa prizadevanja gostov niso mogla roditi zaželenih sadov. Ob vsem tem
pa ne gre pozabiti na sodnika, ki res ni sodil najboljše in še v največji meri je oškodoval goste.
IZIDI 32. KOLA
Fano - Triestina	1:0
Forli - Empoli	1:1
Mantova - Casale	0:0
Piacenza - Modena	2:2
Raggiana - Novara	5:4
S. Angelo Lod. - Spezia	2:0
Sanremese - Parma	1:1
Trento - Prato	0:0
Treviso - Cremonese	1:0
LESTVICA
Reggiana 44, Cremonese 43, Fano 42, Triestina 39, Mantova, Treviso in Empoli 36, Sanremese in Forli 33, Modena in Trento 32, S. Angelo Lod. in Parma 30, Piacenza 27, Casale 25, Novara 22, Spezia 19, Pra-to 17.
PRIHODNJE KOLO (31.5.)
Casale - S. Angelo Lodigiano, Cremonese - Fano, Empoli - Treviso, Modena - Trento, Novara - Sanremese, Parma - Piacenza, Prato - Forli, Spezia - Reggiana, Triestina - Mantova.
KOŠARKA
EVROPSKO PRVENSTVO V ČSSR
ŽE V DANASNJEM PRVEM KOLU DERBI JUGOSLA VIJA-ITALIJA
Domača reprezentanca favorit v A skupini - Sovjeti upajo v Tkačenka
utiiimiMmiiniiiiiimiiiitiiiimiiiiMimiiiiiiiiMiiiiiiitMiimMiiiiiiiifiiniiiiiiimtimimimiimiMniiiiiimiii
NOGOMET
POKAL MARŠALA TITA
MOSTARSKEMU VELEŽU FINALE V BEOGRADU
v
PremagaI je Zeljeznicarja ■ Halilhodzic dvakrat uspešen
Velež — Željezničar 3:2 (0:1)
VELEŽ: Marič; Kalajažič, Mičič (Vukoje), Ledič, Matijevič, Djura-šovič, Okuka, Sliškovič, Halilhodžič, Medjedovič. Skočaiič.
ŽELJEZNIČAR: Njeguš. Berjan, Komšič, Lušič, Saračevič, Cilič, Niki (Grabo), Odovič (Vlaški), Pa-prica, Baždarevič, Bahtič.
STRELCI: v 36. min. Baždarevič enajstmetrovke, v 55. in 58. min. Halilhodžič, v 62. min. Baždarevič iz enajstmetrovke, v 80. min. O-kuka.
SODNIK: Vlajič iz Beograda.
GLEDALCEV: 40.000.
BEOGRAD — Mostarski Velež je osvojil 33. pokal Maršala Tita.
V razburljivem in dokaj kakovostnem nedeljskem finalnem srečanju v Beogradu je mostarski Velež zasluženo premagal moštvo Železničarja. Junak srečanja je bil reprezentant Vadih Halilhodžič, ki je dosegel dva zadetka, poleg tega je poskrbel tudi za tretjega.
Željezničar je v začetku srečanja igral odlično in je tudi zasluženo povedel z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Baždarevič, v drugem polčasu pa se je razigral Halilhodžič in Velež je tako stanje najprej izenačil, nato pa še povedal. Baždarevič pa je nato zopet iz e-najstmetrovke dosegel gol in stanje izenačil. V 80. minuti pa je O-kuka dosegel zmagovi. i zadetek in tako je Velež prvič osvojil dragoceni pokal.
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Od slovenskih ekip le Svoboda osvojila točko
Za tri slovenske enajsterice, ki nastopajo v 2. zvezni nogometni ligi - zahod nedeljsko, 27. kolo ni prineslo kakšnega posebnega uspeha. Samo Svobodi je uspelo v domačem srečanju z GOSK - Jug osvojiti točko. Tako Maribor kot tudi Rudar iz Velenja pa sta izgubila. Med vsemi tremi ekipami je na j višje na lestvici Svoboda, ki ima 26 točk, kolikor jih je zbral tudi Maribor. Mesto niže je Rudar, ki ima samo točko manj.
IZIDI 27. KOLA
Čelik - Spartak	4:0
Istra - Proleter	3:2
Jedinstvo (Br) - Dinamo	2:2
Leotar - Maribor	2:0
Svoboda - GOŠK Jug	1:1
Osijek - Jedinstvo (Bi)	4:1
AIK - Rudar	1:0
Vrbas - Bosna	3:1
LESTVICA
Osijek 38, Istra 33, Dinamo 31, Proleter 30, Čelik 29, Leotar 28, Jedinstvo (Br), Jedinstvo (Bi) in Spartak 27, Svoboda, AIK in Maribor 26, GOŠK Jug 24, Vrbas 20, Bosna 15.
PRIHODNJE KOLO (31.5.) Spartak - Vrbas, Bosna - AIK, Rudar - Osijek, Jedinstvo (Bi) -Svobodah''GOšK-Jug ■-'Leotar, Maribor - Jedinstvo, Dinamo - Iskra, Proleter - Čelik.
Danes se bo na Češkoslovaškem pričelo 22. evropsko prvenstvo v košarki. Organizatorji so ekipe razdelili v dve skupini, pri tem pa odločno favorizirali domačo ekipo, ki ima tako lepe možnosti, da se prebije v finalno skupino brez poraza (izidi v kvalifikacijskih tekmah veljajo tudi za drugi del). Skupini sta tako sestavljeni:
BRATISLAVA
Izrael, Češkoslovaška, Španija, Francija, Anglija in Grčija.
HA VIROV
Sovjetska zveza, Jugoslavija, Italija, Poljska, ZRN in Turčija.
Prve tri uvrščene ekipe iz vsake skupine imajo pravico do nastopa v finalu. Zato bodo že kvalifikacijske tekme izrednega pomena. Italija, Jugoslavija in Sovjetska zveza bodo o svoji nadaljnji usodi torej odločale že ta teden, ko se bodo pomerile med sabo. Že drevi ho na sporedu «derbi» Italija - Jugoslavija, ki bo
DANAŠNJI SPORED SKUPINE V HAVIROVU Turčija - ZRN (ob 15. uri)
SZ - Poljska (ob 17.45) Jugoslavija - Italija (ob 20. uri)
DOSEDANJI EVROPSKI PRVAKI 1935: Letonska; 1937: Litva; 1939 Litva; 1946: Češkoslovaška; 1947 SZ; 1949: Egipt; 1951: SZ: 1953 SZ; 1955: Madžarska; 1957: SZ; 1959 SZ; 1961: SZ; 1963: SZ; 1965: SZ; 1967: SZ; 1969: SZ; 1971: SZ; 1973 Jugoslavija; 1975: Jugoslavija; 1977 Jugoslavija; 1979: SZ.
za «plave» priložnost, da potrdijo ugodno tradicijo z italijansko ekipo na tovrstnih tekmovanjih, za Italijane pa, da se (maščujejo* za poraz, ki so ga utrpeli lani v finalu olimpijskih iger.
Obe ekipi sta nekoliko pomladili svoje vrste, glavno breme pa bo tako na eni kot na drugi strani še vedno slonelo na veteranih, kot so čosič, Dalipagič in Kičanovič na eni strani, Meneghin, Marzorati in Silvester pa na drugi.
Sovjeti bodo še vedno sloneli na (velikanu* Tkačenku, če pa ne bodo nekoliko izboljšali svoje statične igre, jim preti še en neuspeh kot lani na olimpiadi. Te tri ekipe ostajajo slej ko prej nesporni favoriti za končno zmago, lepe možnosti za osvojitev ene od medalj pa imata še češkoslovaška in nekoliko pomlajena Španija. Od ostalih bi utegnil presenetiti le Izrael, ki uvršča tudi več «natu-
raliziranihs> Američanov, druge ekipe pa bi ne smele igrati pomembnejše vloge.
«TURNIR DON BOSCA*
Slovenska reprezentanca slavila prvo zmago
Slovenska reprezentanca — Ferroviario	97:88
(36:41, 81:81)
SLOV. REPR.: Gulič 39 (11:18), Ušaj 22 (6:9), Volk 12 (4:5), Tre-mul 5 (3:8), Pertot 2, Tavčar, Ban-delli 2, Vascotto, Bradassi 15 (1:3), Gruden.
SODNIKA: Sollazzo in Esopi. Slovenska zamejska reprezentanca je končno dosegla svojo prvo zmago na tem turnirju, in to povsem zasluženo. Naši fantje so strli odpor Ferroviaria šole po enem podaljšku, ko pa bi sodnika ne žvižgala nekajkrat odločno proti slovenski ekipi, bi se verjetno tekma končala že po regularnem času v prid naše reprezentance.
Tekma je bila vsekakor zelo napeta: kljub temu da se je v slovenski ekipi še nekoliko poznala ne-uigranost, se je ekipa (plavih* odlično upirala bolje organiziranemu Ferroviariu. Potem ko je Ferroviario povedel ob koncu prvega dela, so naši fantje v začetku drugega dela prevzeli vajeti v svoje roke in dosegli prednost šestih košev (66:60 v 10. min.); še minuto pred koncem so vodili z 81:77, nekaj dvoumnih sodnikovih odločitev pa je dopustilo Ferroviariu, da je izenačil. V podaljšku pa so slovenski predstavniki dokazali, da so močnejši od nasprotnika ter takoj strli vsakršen odpor. Za požrtvovalnost gre pohvaliti vse naše fante, še posebej pa peterico Gulič, Ušaj, Bradassi, Volk in Tremul, ki je v tej tekmi nosila največje breme.
LESTVICA
Alabarda 8, Don Bosco 6, Ardita in Airone 4, Slovenska reprezentanca in Ferroviario 2.
Prihodnjo tekmo bo Slovenska re prezentanca igrala jutri ob 18.30 proti Don Boscu.
Kontovel - Kraški zidar A v srečanju slovenske interlige v miniba-sketu na «Prvem maju«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiini
V NEDELJO Nfl DRŽAVNEM PRVENSTVU V SKI-ROLKflH
DEVINCANI USPEŠNI VMESTRAH
Naše društvo je v ostri konkurenci osvojilo odlično tretje mesto
Na prvi tekmi za državno prvenstvo v ski-rolkah, ki je bila v nedeljo v Mestrah, so se rolkarji SK Devin odlično odrezali. Poleg posameznih zmag je treba omeniti tudi zmago ekipe kot take. Namreč od 16 rolkarjev se jih je kar 14 u-vrstilo med prvo deseterico in pripomoglo, da se je društvo uvrstilo na zanesljivo tretje mesto med sedemnajstimi nastopajočimi društvi.
Za prvo veselo vzdušje so poskrbeli najmlajši, in sicer Elena Vrč, ki je zasedla drugo mesto, Kristina Gabrovec četrto in Rosana Gabrovec sedmo ter med dečki Mitja Pernarčič četrto, Aljoša Škabar pa šesto.
Za njimi so se pognali v boj mlajši mladinci in mladinke. Takoj na začetku je bilo jasno, da bo naš klub v tej kategoriji najuspešnejši,^ V vodstvo sta namreč prišla Roberta Sardoč med 'mladinkami ter A-
i finhci.
t(>«»«loo


KOLESARSTVO
V NEDELJO «P0KAL LONJERJA*
I. DOLJAK (ADRIA) PRVI
Priboril je lonjerskemu društvu prvo zmago po 15 letih na tej dirki - Na 2. in 3. mesto sta se uvrstila dva predstavnika iz Slovenije
leksander Sosič med mladinci in sta to mesto ohranila do cilja. Za dopolnitev rezultata so še poskrbeli Maura Spangero ter Elio lori in Dimitrij Žbogar s sedmim, oziroma desetim mestom. Veliko zanimanje je vladalo. za kategorije starejših mladincev in članov. Konkurenca je bila zelo ostra in naši so se dobro odrezali. Gianni Legi-ša se je takoj po startu prebil na
organizaciji SK Devin ob priložnosti klubskega praznika v Mavhinjah. Naj še povemo, da se je že odzvalo nekaj klubov iz Italije in Slovenije, vendar o tem bomo poročali naknadno.
Š. F;
TENIS
Spored praznika SK Devin
S........

^ ' || *

Ivo Doljak, član Adrie, je zmagovalec nedeljske, zelo uspele 15. dirke cikloamaterjev za «Pokal Lo-njerja*, ki jo prireja lonjerski klub.
To je prva zmaga, ki jo doseže kak član lonjerske Adrie na tej pomembni prireditvi, ki je tudi v nedeljo privabila na cilj nad Lo-njerjem lepo število ljubiteljev kolesarstva in domačih športnih delavcev, ki so se tudi tokrat izkazali zaradi brezhibne organizacije.
Sploh pa so na nedeljski dirki popolno zmagoslavje dosegli slovenski tekmovalci. Doljak je bil namreč prvi, na drugo mesto se je u-vrstil Marko Škulj, član moštva Horjula, ki je privozil na cilj z dvema sekundama zaostanka, tretji pa je bil član Dola Partizan Marko Luksa, ki je imel deset sekund zaostanka.
Do odločilnega trenutka nedeljske dirke je prišlo pri Proseku, ko jo nato trem prvouvrščenim kolesarjem uspel beg. Proti koncu pa je največ moči imel Ivo Doljak, ki je tako sam dvignjenih rok privozil na cilj.
Na nedeljski dirki je nastopilo 50
Udeleženci nedeljske uspele dirke ciktoamaterjev za 15. (Pokal Lonjerja«, pred startom. Na tej letošnji dirki •• slovenski kolesarji dosegli pravo zmagoslavje, sajjio se uvrstili kar na prva tri mesta (Doljak,
kolesarjev. Množično je bilo zastopstvo iz Slovenija — kar 22 tekmovalcev naslednjih društev: Kokrica, Jakob Škucin, Grosuplje, Dol Partizan in Horjul.
Po dirki je bil eden glavnih organizatorjev Radi Pečar dokaj zadovoljen in je dejal: «Za nas je seveda Doljakova zmaga lep uspeh in veliko zadoščenje. Petnajst let smo zaman jurišali na zmago v svoji dirki. Letos pa smo le dosegli ta cilj. Pri tem pa moram pohvaliti tudi ostale naše kolesarje in še posebno Petelina, ki ima velike zasluge za Doljakovo zmago. V o-zadju je namreč opravil veliko delo, da je nato Doljaku uspel lep podvig.»
Po dirki je sledilo nagrajevanje, nakar so se lahko udeleženci dirke in številni gledalci (sprostili* ob pristni kapljici domačega	vina	na
vaškem prazniku, (bi)
Vrstni red (Lonjcr - Lonjer, 74 km)
1.	Ivo Doljak (Adria), 1.46’ s poprečno hitrostjo 41,887 km na uro
2.	Škulj (Horjul)	po	2”
3.	Lukša (Dol Partizan)	po	10”
4.	Reen (Veneto)	po	1'40”
5.	De Cecco (Variano)
6.	Del Bianco (Treviso)
7.	Casarin (Treviso)
8.	Pešce (Treviso)
9.	Kunaver (Dol Partizan)
10.	Jug (Dol Partizan)
11.	Jug (Horjul)
12.	Henigman (Dol Partizan) vsi v času Reena
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
V nedeljskem kolu velika presenečenja
Nogometno prvenstvo italijanske B lige postaja vse bolj zanimivo in presenečenja se vrstijo kot na tekočem traku. V 34. kolu so izgubile vse tri ekipe na vrhu lestvice: Milan, Cesena in Lazio.
Za enkratni dogodek v letošnjem prvenstvu pa sta poskrbeli Genoa in Sampdoria, saj je prva doma premagala Ceseno, mestni tekmec pa je slavil kar sredi Rima. Za podvig je poskrbela še Piša, k: je na S. Siru odpravila to pot ne preveč razpoloženega Milana. Bitka za obstanek je dobesedno neizprosna, saj sodi v to skupino tudi Lecce, ki je premagal Monzo, toda v nadaljevanju prvenstva ima izredno težek razpored.
IZIDI 34. KOLA
Atalanta - LR Vicenza	2:1
Bari - Pescara	3:0
Genoa - Cesena	1:0
Lazio - Sampdoria	0:1
Lecce - Monza	1:0
Milan - Piša	0:1
Palermo - Catania	2:0
Rimini - Varese	1:0
Spal - Foggia	3:3
Verona - Taranto	1:0
LESTVICA
Milan 46, 'Cesena 42, Lazio in Genoa 41, Sampdoria 39, Pescara 36, Piša 35, Rimini in Catania 34, Spal in Foggia 33, Verona in Bari 32, Lecce 31, Palermo 29, Varese in LR Vicenza 28, Atalanta 27, Taranto 26, Monza 23.
Visoka zmaga ZRN
LAHTI (Finska) — V kvalifikacijskem nogometnem srečanju skupine 1 za SP je Zahodna Nemčija visoko premagala Finsko s 4:0 (3:0).
STRELCI: Briegel (25. min.), Fischer (37. min.), Kaltz (40. min.) in Fischer (80. min.).
PETEK, 29. MAJA
16.00	— Oivoruev
17.00	- Vaške igre
20.00	— 01.00 Ples z ansamblom (The
Lords»
SOBOTA, 30. MAJA
14.00	— Odprtje kioskov
15.00	— Risarski e\ tempore
1.	kat.: otroci iz vrtcev
2.	kat.: osnovnošolci
3.	kat.: srednješolci
15.00	— Tekmovanje v briškoli
18.00	— Vaške igre
20.00	— 01.00 Ples z ansamblom
«Furlan»
NEDELJA, 31. MAJA 10.30 — Mednarodno tekmovanje na ski rolkah
13.00	— Nagrajevanje
18.00	— Vaške igre
20.00	— 01.00 Ples z ansamblom
(Aries*
LESTVICA
Ferroviario 46, Barcolana 38, Don Bosco 34, Scogliette 32,
28, Bor 26, Grandi Motori in Edera 22, Stella Azzurra in SGT 20, Polet 8, CUS in La Talpa 4. CUS ima tri tekme manj; Don Bosco, Edera, Grandi Motori, Polet in La Talpa imajo tekmo manj.
1. DIVIZIJA
A SKUPINA IZIDI 9. KOLA
Libertas - Autogamma 104:75: Inter Milje - Prevenire 99:47; Barcolana - Inter 1904 24:76.
. LESTVICA
Inter 1904 16, Inter Milje 12, Libertas 8, Bor A in Barcolana 6, Prevenire 4, Autogamma 2.
PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Inter Milje: Autogamma - Barcolana; Bor A - Liber-
prva mesta in se vse do konca boril za eno višjih mest. Kljub rahlemu popuščanju v zadnjem krogu je obdržal odlično tretje mesto. Boris Gruden je letos kot prerojen obstal na 5. mestu, Pavel Antonič na 7., Aleš Gruden pa na 14. Na tekmovanju je nastopila tudi dama Dorina Terčon. Na krstnem nastopu je obstala na 10. mestu.
Kot zaključek lahko trdimo, da so Devinčani v dobri formi. V nedeljo jih čaka novo naporno tekmovanje na 4. (Trofeji Grmada* v
ATLETIKA
KUMROVŠKI PARTIZANSKI MARŠ
Druga zmaga Numana Ukica
KUMROVEC — Numan Ukič, a-tlet celjskega Kladivarja, je že drugič zmagal na tradicionalnem kum-rovškem partizanskem maršu. Celjski dolgoprogaš je pretekel 26 km dolgo progo v času 1 ure 19’21”4, kar je za spoznanje počasneje kot lani.
V	ženskem teku na 12 km je bila najhitrejša Mirjana Šijački (Željezničar Indjija), na drugem in tretjem mestu sta bili tekačici iz Slovenije - Bunderla' (Kladivar) in Švere (Velenje).
V	množičnem delu prireditve je sodelovalo nekaj tisoč ljubiteljev rekreacije v naravi.
Mednarodne prvenstvo Italije
Clerc prvi v Rimu
RIM — Argentinec Jose Luis Clerc je kar s 6:3, 6:4, 6:0 v finalu premagal Victorja Peccija (Paragvaj) in osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije.
V finalu dvojic pa sta Gildemi-ster (Čile) in Gomez (Ekvador) premagala Mansona (ZDA) in Šmida (ČSSR) s 7:5, 6:2.
.■	iju titH) {	-*
iiiiiiiitiniiifii 1111111111111 iii iiiiiiiiiiitiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMii n iiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiftii«
Košarkarski izidi na Tržaškem
Benfica državni prvak
LIZBONA — Kolo pred koncem portugalskega nogometnega prvenstva je moštvo Benfice osvojilo naslov državnega prvaka.
Najbolj popularni portugalski klub je v prejšnjih štirih letih ostal praznih rok.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO tas (31. 5.
«1. maj*).'
IZIDI 26. KOLA
Grandi Motori - Scoglietto 82:91:
Bor - SGT 60:59; Don Bosco - Edera sinoči; CUS - La Talpa n.c.;
Kontovel - Stella Azzurra 78:75; Polet - Barcolana 72:82.
ob 11.30 na stadionu
B SKUPINA IZIDI 9. KOLA
Stella Azzurra - Kontovel 74:49; Don Bosco - Bor B 69:76; Saba -Alabarda 78:85.
Bor B Kontovel HOM
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
BOROVCI SAMI NA VRHU LESTVICE
V zelo pomembnem srečanju so premagali moštvo Don Bosca
LESTVICA
16, Don Bosco 14, Saba 10, Stella Azzurra 8, Kontovel in Alabarda 6, La Talpa 0.
PRIHODNJE KOLO Alabarda - Kontovel (30. 5. ob 20.15 v Ul. delta Valle); Bor B -Stella Azzurra (31. 5. ob 9.00 na stadionu «1. maj*); La Talpa - Don Bosco: POM - Saba.
Don Bosco — Bor B 69:76 (32:32)
BOR B: Čok 14 (4:8), Merku, Pertot, Meneghetti 15 (3:5), Gerdol 2, Raseni 2, Bajc, Kosovel, Slavec 28 (2:5), Corbatti 15 (3:6).
SODNIKA: Sollazzo in Fornasa ri (Ts).
V medsebojnem spopadu vodečih ekip druge skupine prvenstva prve divizije je presenetljiva nekoliko o-krnjena postava mladinske peterke Bora v gosteh odpravila zelo nevarnega tekmeca Don Bosca. S to zmago so borovci ostali sami na vrhu lestvice, obenem pa so osvojili osmi zaporedni par točk. Nastop naših gre preko vsakega pri čakovanja, saj so pred sabo imeli nekaj zelo dobrih vrstnikov, ki so že igrali v višjih ligah (npr. Sodo-maco: 24 točk in 11:14 pri metu iz velike razdalj). (Plavi* pa niso vrgli puške v koruzo in moramo
reči, da je zmaga povsem zaslužena, saj so vodili večji del srečanja, pa čeprav le z minimalno razliko.
Bor B je začel nekoliko živčno, tako da je Don Bosco v 6. minuti vodil s 13:8, nato so se (plevi* zbrali in s hitrimi protinapadi so v nekaj minutah prehiteli nasprotni ka pri 16:15. Od tistega trenutka dalje sta si ekipi do konca polčasa izmenjavali vodstvo. Borovci so si na začetku druge polovice srečanja pridobili nekaj naskoka (45:38 v 5. minuti) in odtlej so praktično vedno vodili. V 17. minuti pa jih je nasprotnik prehitel pri 62:63, vendar so reagiral' z borbenostjo in z delnim izidom 14:6 ugasili vse upe italijanske ekipe.
Med posamezniki gre omeniti odlično oigro Slavca in Meneghettija, ki se je nesebično boril pod obema košema,
— Bor A 52:53
Green star (26:20)
BOR A: Sestan 6, Perko 4, Jančar 4 (0:3), Kapič 7 (1:3), Baitz 3 (1:3), Male -12 (2:2), S. Pertot, Volk Parovel 17	(3:6), Sancin
(0:3).
SODNIK: Rovis (TS)
Resnici na ljubo, je bila ta tek ma vse prej kot prvenstvene sreča ije športne zvezo; /gledala je bolj spopad šolskega medrazredne ga turnirja. Italijansko moštvo je pokazalo vse svoje košarkarsko neznanje, medtem ko so (plavi* pozabili še tisto malo, kar so znali. Nedopustno je, da nekateri bivši člani prve ekipe nastopajo na tovrsten način in kaže, da samo Parovel, kljub maloštevilnim treningom, se še spominja kako se žogo spravi v koš.
— fp —
ŠD PRIMORJE
priredi 29., • 30. in 31. maja
na vrtu sedeža društva
ŠPORTNI PRAZNIK
SPORED:
PETEK, 29. maja ob 17.00 — otvoritev; odprtje kioskov in družabni večer z igralci, člani in simpatizerji
SOBOTA, 30. maja ob 15.00 — odprtje kioskov ob 15.30 — velika briškola od 20.30 do 24.00 - ples z ansamblom (THE LORDS*
NEDELJA, 31. maja ob 10 00 — odprtje kioskov ob 16.00 — tradicionalna nogometna tekma (Stari in mladi* od 20 00 do 24.00 — ples z ansamblom (THE LORDS*
Delovali bodo dobro založeni kioski z dobro domačo kapljico!
KADETSKA INTERLIGA
IZIDA 9. KOLA
Kraški zidar - Polet prenešena; Inter Milje - Bor 90:68.
LESTVICA
Polet 12, Inter Milje 10, Kontovel 8, Bor in Kraški zidar 2.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Bor (danes ob 20.00 na Kontovelu); Sežana - Inter Milje (29. 5. ob 17.00 v Sežani).
dimilo malico
KOLESARSTVO
DIRKA PO ITALIJI
Saronni le s težavo ubranil roza majico
Prvi pravi vzpon letošnjega «Gira» prinesel zmago C. B. Baronchelliju ■ Hud zaostanek Moserja
CASCIA (Perugia) — Prvi v/.pon na kolesarski dirki po Italiji 1901 m. visoki vrh Terminillo, je pokazal, da za vodečega Saronnija odslej ne bo tako lahko kot je bilo na zadnjih etapah na jugu dežele. Čim se je ponudila priložnost. so namreč gorski vozači prešli v napad m spravili v precejšnje težave glavna favorita za končno zmago: medtem pa ko je Saronni le ubranil svoje prvo mesto, se je veliko huje gcdilu Moserju, ki je zaostal za skoraj šest minut, poleg tega pa je 10 km pred ciljem še padel in se pri tem resneje poškodoval, zlasti na kolenu tako da je celo n'egov nadaVihji naston v dvomu. Kako bo z niim. se bo zvedelo šele danes zjutraj.
Gorski vozači G. B. Baronchelli, Contini in Prim so svoj napad sprožiti na vzponu proti vrhu Termi-nilla. Tem trem se je pridružil Bartolotto, Battaglin in nato še Vandi. V zasledovance se je pognala skupina desetih kolesariev: poleg Saronnija (ki se ima zahvaliti zlasti pomoči vedno presenetljivega Panizze) so biH tu še Fuchs, Faraca. Beccia Natale, Pozzi D'A-lonzo, Breu in Visentini. N'ihov največji zaostanek je znašal 1'38” Z zaostankom skorai treh minut in pol na so sledili Maser, Thurau, Knudsen, Ruperez, Schmutz in Leali.
Kljub vsemu pa se je Saronni le izmazal brez večje škode, vendar se ie jasno pokazalo, da bo moral ve’iko močneje pritisniti, če bo hotel obdržati prvo mesto, medtem ko za rnegovega najresnejšega tekmeca veliko bolj slabo kaže, če
ne	bo ee'o odstopil.	
	VRSTNI RED 10	. ETAPE
1.	G B. Barcnchelli. ki je 166	
	km od Rima do	Cascie prevo-
	zil v 4.43’7” s poprečno hitro-	
	stjo 35,179 km na	uro
2.	Bortolotto	v istem času
3.	Contini	
4.	Vandi	po 5”
5.	Battagbn	5’
6.	Prim (Šve.)	7"
7.	Beccia	51"
8.	Fuchs (Švi.)	54”
9.	Saronni	v istem času
10.	Panizza	
27.	Moser Skupna lestvica:	5"51”
1.	Saronni	53.4'43”
2, Bortolotto		po 22”
3	Baronchelli	po 31”
4.	Vandi	po 49”
5	Contini	po 49”
6	Battaglin	po 50"
7	Prim (Šved.)	po 1'04”
8.	Fuchs (Švi.)	po 1’23”
9	Visentin	po 1*32”
10.	Breu (Švi.)	po 133”
11.	Panizza	po 1’33”
18.	Moser	po 5’21”
tatom 14,42 m. Med tekačicami se je najbolj izkazala Maura Spanghe-ro (Zois), ki je kljub vetru izboljšala svoj rezultat na 100 m s 14"2. Katja Škrk (Zois) je ponovila rezultat 14”5, zg slovensko učiteljišče pa je bila najhitrejša Martina Malalan (14”6), Katja Franceschini je tekla 15”6. Nives Milič pa 17"6. V metu krogle ;e Tatjana Milkovič (Zois) pristala na 9. mestu s slabšim rezultatom 8,22 m, Erika Štoka (Slom.) pa je bila 15. s 5,85 m. Pri-skoku v daljino je bila predstavnica Slomška M. Malalan 11. s 3,70 m, Tanja Pertot (Zois) 17. s 3,52 m, Anamarija Tauzzi (Zois) je bila 18. s 3.41 m, Erika Kojanec (Slom.) pa 20. s 3,09 m. Vsem tem atletinjam je delal preglavice netočen zalet, ki je zelo važen za uspešen skok. Pri skoku v višino sta slovenski predstavnici Milojka Ota (Slom.) in Alenka Gorkič (Zois) dosegli 16., oz. 20. mesto z rezultatom 1,25 m ter 1.20 m. Na koncu so «trgovke» tekle štafeto 4x100 m in se uvrstile na 6. mesto s časom 56”5 v postavi Pertot, Košuta. Škrk ter Naturah Danes zjutraj ob 9. uri je na programu isto tekmovanje za deklice nižjih srednjih šol. popoldne ob 15. uri pa so na vrsti fantje V petek 29. maja s pričetkom ob 14.30 pa bodo tekmovali fantje višjih srednjih šol.	L.
NOGOMET
V TEKMOVANJU ZA POKAL ZSŠD1
Tudi v povratnem srečanju Goričani ugnali Tržačane
Med naraščajniki pa so se bolje odrezali Tržačani
ČLANI
ZSŠDI Gorica — ZSŠDI Trst 4:0 (2:0)
GORICA: Uršič, Devetak, Pahor, Šuligoj B., Marson, Pete jan. Šuligoj S., Klanjšček, Butkovič, Devetak, Radikon; Kobal, Lavrenčič, Fran-dolič.
TRST: Favento. Albertini, Kalc, Križmančič, Gabrielli, Vrše, Rismon-do, Rustia, Razem G., Razem F.; Kante, Salvi.
STRELCI: Butkovič (2), Frando-lič, Kobal.
SODNIK: Devetak.
STR. SODNIKI:	Aufierro, Lo
Russo.
Tudi tokrat, kot že v Bazovici, ko so zmagali Goričani s 3:1, so bili domačini močnejši. Zelo visok končni izid (povsem zaslužen s strani goriških reprezentantov) jasno priča o neoporečni premeči Goričanov, ki so povsem nadigrali tržaške vrstnike. Precejšen del zaslug za visoko zmago gre predvsem pripisati goriški napadalni črti, ki je večkrat spravila v težave tržaško obrambo s hitrimi in lepo koordiniranimi protinapadi.
V začetni fazi tekme sta si bili ekipi enakovredi; igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, tako da nevarnih akcij skoraj ni bilo. Šele sredi prvega polčasa je prišlo

KOŠARKA
F GORICI
PRVO MESTO ZA KONTOVEL
Za njim sta se uvrstila Dom in Polet
Danes bo na sporedu 11. etapa Csscia - Arezzo za skomvh 199 km.
GIMNASTIKA
NA EvivOi'c- s vi PitvEiNSTVU
Dve kolajni tudi za Italijana Ambonija
RIM — Na evropskem gimnastičnem prvenstvu za moške v Rimu so osvojili kolajne na posameznih orodjih ti tekmovalci:
parter:
L Korolev (SZ) in Bruckner (ZRN) 3. Tkačev (SZ)
konj
L Guezoghy (Mad )
2. Szilier (P"m ), Korolec (SZ) in Boutard (Fr.)
krogi
L Koro'ev (SZ)
2.	Amboni (Ih)
3.	Tkačsv (SZ) preskok
1.	Makuz (SZ)
2.	Korclev (SZ)
3.	Amboni (It.) bradlja
L Makuz (SZ)
2.	Tkačev (SZ) in Gienger (ZRN) drog
L Tkačev (SZ) in Gienger (ZRN)
3.	Makuz (SZ)
ATLETIKA
NA MLADINSKIH IGRAH
licijana Natural v državnem finalu
Na občinskem stadionu »Grezar* je bilo včeraj popoldne pokrajinsko tekmovanje v atletiki za Mladinske igre in sicer za dekleta višjih srednjih šol. Tekme so bile bolj slabo obiskane, kar daje vsekakor mislili, da pravilnik MI ni več aktualen in ne privlačuje kot je morda pred leti. Zmagovalke vseh tekem namreč že gojijo atletiko, po’eg tega pa so se tekme za kategorijo mladink zaključile z včerajšnjo pokrajinsko fazo. Samo naraščajnice imajo pravico do nastopa na državnem finalu, ki bo prve dni oktobra.
Od slovenskih šol sta nastopala le učiteljišče «A.M. Slomšek* in trgovski tehnični zavod «Ž. Zois* v kategoriji naraščajnic. Le temu je uspelo vključiti svojo predstavnico v državni finale. Zmagovalka teka 100 raetrcv z zaprekami Tici ana Natura) bo letos kot edina slovenska a tletinja predstavljal tržaško pokrajino, seveda za višje srednje šole
V disku je zab’este'h tudi Astrid Košuta, ki je pošteno izboljšala svoj osebni rekord do 27,16 m in dosegla zelo dobro 2. mesto. Pri tej atletinji je trening že pokazal sadove. Pred •tavnica Slomška Tatjana škcrlavaj •• je uvrstila na 5. mesto z rezul-
V	soboto popoldne je bil na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici košarkarski turnir, ki ga je priredilo športno združenje Dom. Turnir je spadat v okvir praznovanj ob 25. maju -dnevu mladosti. Na tem turnirju so stopile kar tri slovenske ekipe, ki so v letošnjem letu uspešno nastopile v promocijski ligi. Med seboj so se spoprijele, ekipe Kontuvela, Poleta z Opčin in domačega Doma. Članska ekipa Bora se ni mogla odzvati povabilu organizatorjev zaradi prvenstvenih dolžnosti. Igrali so po sistemu vsak proti vsakemu. Ob robu igrišča se je med potekom turnirja nabralo lepo število gledalcev, ki na niso bili priča preveč kvalitetni igri. Vse e-kipe so namreč igrale precej nezbrano, temu pa je botrovalo tud: soparno vreme. Zmagovalec turnirja je bil Kontovel. in to povsem zasluženo, saj je med nastopajočimi prikazal najboljšo igro. Na drugo mesto so se uvrstili domovci. na tretje pa Polet z Opčin
Najprej so stopili na igrišče i-gralci Poleta in Doma. Ekipi sta si bili enakovredni skozi vso sre Čanje, igra pa je bila precej počasna in medla. Dvakrat je pole-tovcem uspelo nadigrati Domovo peterko. Domačini pa sq vedno reagirali in dohiteli razigrane pole-tovce. V ključnih trenutkih srečanja pa so bili domovci le priseb-nejši od nasprotnika in so dosegli prvo zmago. Pohvala gre v tem srečanju med poletovci Danevu in Sedmaku, med domovci pa U. Dorniku in čubeju.
Polet — Dom	62:63
(34:33)
POLET: Sosič 7, Seri mak 10. Vremec 4, Krpan 6, Gantar (k) 2, Hrovatin 6, Daneu 16, Tavčar U.
DOM: M. Dornik 1, U. Dornik 21, Nanut. Ziani 10, Sanzin, Kogoj 4, čubej (k) 6, Semovič 9, Bric, Terčič 13.
PON: Hrovatin v 15. min. d.p. SON: Polet 23. Dom 20.
V	drugem srečanju sta se spoprijeli med seboj ekipi Poleta in Kon-tovela. Igra je bila precej enosmerna, saj so bili Kontovelci še spočiti, medtem ko je poletovcom zače’a nagajati utrujenost. Kc.n-tovelci so vodili skozi vso srečanje in so zato zasluženo slavili zmago. Le v drugem polčasu so poletovci zaigrali nekoliko bolje, zlasti po zaslugi mladega Vremca. Igralci Kon-tovela so prikazali dinamičnej.šo igro in v obrambi so bolje skakali na odbite žoge. Najboljši na igrišču so bili tokrat Vremec in Sedmak med poletovci. Ban in Rav-ber pa med Kontovelci.
Kontovel — Polet	77:63
(44:34)
KONTOVEL:	Emili 14, Rauber
13, Vassallo 6, Perini 8. Ban 22. Ko>anec 6, Pupis 6. Stoka 2.
POLET: Sosič 2. Sedmak 12. Vremec 20, Krpan 7, Gantar 8, Hrovatin 4, Daneu 2. Tavčar 8,
PON: Štoka v 12. min. d.p SON: Kontovel 16. Polet 11.
V	srečanju, ki je odločalo o končnem prvem mestu med Konto-vetom in Domom je bila igra navdušujoča le v prvem polčasu, ko sta si bili ekipi povsem enako vredni. V drugem polčasu na so domovci popolnoma popustili, saj jih ie utrujenost (in nomanikanje rezervnih igralcev) hdala Tako so gostje brez prevelikih težav zmagah. kljub temu. da niso prikazali preveč prepričljive igre Konto velci so bili višji od »helordečih*, tako da je Goričanom le poredkoma uspelo pobrati kakšno odbito žogo v napadu. Poleg tega sta obe
ekipi nastopili v okrnjeni postavi, zlasti pa domovci, kjer so manjkali kar trije standardni igralci. V tem srečanju sta se najbolje odrezala med gosti Pupis in Vassallo, med domovci pa Ugo Dornik. Terčič in Ziani. Ob zaključku turnirja je bila na sporedu proslava v počastitev dneva mladosti, na koncu pa so vse tri ekipe dobile pokale. Vsekakor je sobotni košarkarski turnir uspel, čeprav Je prišlo med turnirjem do nekaterih nepredvidenih spodrsljajev.	.je. da bo v
bodoče še prišlo do takšnih stikov med gor iškimi in tržaškimi košarkarji. ki so gotovo pozitivni in pohvale vredni.
Kontovel — Dom	74:57
(38:34)
KONTOVEL: Emili 8, Rauber 10. Vassallo 21, Perini 3, Ban, 6, Ko janec 3. Pupis 19. Štoka 2.
DOM: M. Dornik 4, U. Dornik 15, Ziani 14, Čubej 2, Semolič, Terčič 22.
PON: nihče
SON: Kontovel 12, Dom 14 Najboljši strelci turnirja: U. Dornik 36, (Dom), Terčič 35 fDom), Ban 28 (Kontovel). Vassallo 27 (Kontovel), Pupis 25 (Kontovel), Ziani (Dom) in Vremec (Polet) 24, Rauber 23 (Kontovel), Emili (Kontovel) in Sedmak (Polet) 22.
KONČNA LESTVICA l.Kontovel, 2. Dom, 3. Polet.
M. Č.
do prve resnejše priložnosti za domačine. Po hitrem protinapadu je Devetak poslal visoko žogo v kazenski prostor, katero je Butkovič z izrednim skokom z glavo poslal v mrežo. Po tem zadetku so Tržačani odločno zaigrali v napadu, zanemarili pa so večkrat obrembno vrsto. To so hitri goriški napadalci kaj kmalu izkoristili: v hitrem protinapadu je Butkovič preigral tudi nasprotnikovega vratarja in brez težav zvišal rezultat na 2:0.
V	drugem delu tekme igra se bistveno ni izpremenila: gostji so odločno, a neučinkovito napadali v upanju, da vsai izenačijo, domačini pa so prepuščali vse svoje napadalne namene hitrim protinapadom. Prav iz dveh podobnih akcij sta padla še 3. in 4. gol. Najprej je poslal žogo v mrežo Frandolič, po lepi podaji Kobala, nato pa je še sam Kobal vpisal svoje ime med strelce in tako zapečatil končni izid na 4:0.
Skratka, visoka in zaslužena zmaga goriške reprezentance, ki si je tako priborila pokal ZSŠDI.
P. I.
NARAŠČAJNIKI ZSŠDI Gorica — ZSŠDI Trst
1:2 (1:1)
GORICA: Zanier, Jelen, Pahor, Bastjančič, Krpan, Cingerli, Bres-san. Kobal, Fprfolja, Frandolič, Nanut; Fabris, Čaudek, Nanut, Fajt, De Lorenzo.
TRST: Racman, Tome, Pertot, Vidali, Gregori. Milkovič. Mule. Ce-lea, Tognetti, Vidali, Pečar: Milkovič. Purič, Hrvatič, škerk, šuc.
STRELCI: Tognetti (2), Cingerli.
Tržaška naraščainiška ekipa ZSŠDI je v nedeljo popoldne v So-vodnjah potrdila tisto premoč, ki jo je že pokazala na prvem srečanju v Bazovici. Tudi tokrat je u-spelo Tržačanom premagati Goričane, čeprav s tesnim rezultatom 2:1. Čeprav je bila razlika v golih ob koncu tekme najmanjša, je treba priznati, da je zmaga povsem zaslužena s strani Tržačanov.
Takoj po začetku tekme so gostje prevzeli vajeti igre in začeli so odločno napadati goriška vrata. Prvi gol je padel že v 8. min. po zaslugi Tognettija. ki je tako začasno povedel za svojo ekipo z 1:0. Po prvem zadetku se je igra umirila in akcije so se odvijale pretežno na sredini igrišča. Pred koncem polčasa je uspelo Goričanom izenačiti s Cingerlijem, ki je z enajstmetrovke premagal tržaškega vratarja Racmana.
V	drugem polčasu so Tržačani spet odločneje zaigrali. V 14. min. jim je spet uspelo s Tognettijem premagati goriškega vratarja Zamera in tako zapečatiti končni rezultat na 2:1.
P. I,
BALINANJE
ZAMEJSKO PRVENSTVO
Opčine same na vrhu lestvice
S prepričljivo zmago nad Krasom v okviru petega kola prvega zamejskega balinarskega prvenstva so Opčine pokazale vso svojo udarno moč in se povzpele same na vrh lestvice. V vseh ostalih treh srečanjih so slavile gostujoče ekipe. Sokol, ki je igral 'vse bolj zanesljivo, je v Gro-padi prepričljivo odpravil Gajo, ki
se je enakovredno upirala le v prvem srečanju. Nabrežinci so tako sami zasedli drugo mesto. Tudi Zarja se je proti Poletu takoj rehabilitirala po porazu v prejšnjem kolu. Gradina pa je dokazala, da prihaja vse bolj v formo.
IZIDI
Opčine - Kras 2:0 (13:2, 13:6); Kraški dom - Gradina 0:2 (8:13, 12:13); Gaja - Sokol 0:2 (11:13, 5:13); Polet - Zarja 0:2 (11:13, 6:13).
LESTVICA
Opčine (118:57) 8, Sokol (104:82) 7, Gaja (104:69), Zarja (105:88) in Kras (98:98) 6, Gradina (78:101) 5, Kraški dom (79:129) in Polet <54 proti 125) 1,
DANANJŠE KOLO (27. t.m.)
Gaja - Opčine: Sokol - Kraški dom; Kras - Zarja; Gradina - Polet.
B. S.
ATLETIKA
RIM — Zaključni rezultati med narodnega atletskega četveroboja v Rimu so naslednji:
SZ - Italija Italija - Španija Italija - Grčija SZ - Grčija SZ - Španija Španija - Grčija Zmagala je torej SZ, pred Italijo, Španijo in Grčijo.
128,5 - 92,5 132 - 91 130 - 82 138 - 73 135 - 86 110,5 - 101,5

Kdo ve, če se v teh mladih sprinterkah, ki so se v soboto pomerile sicer le na 20 m dolgi progi, ne skriva bodoča prvakinja. Pred njimi je sicer do takega naziva še dolga pot, toda prvo izmed bistvenih nalog so že opravile: začele so zgodaj
............................................................................
KONEC TEDNA NA PROSEKU
F DESETEBOBOJU
ATLETIKA
Pučnik nasledil Cesarja
Po 10 letih ima zamejski slovenski šport spet vrhunskega atleta v tej disciplini
Po desetih letih je dobil Bor vendar nov rekord v atletskem deseteroboju.. Dogodek je brez vsakega dvoma izredne vrednosti za domači šport, ima pa poleg čustvene plati tudi tehnično vrednost nad-ponrečne ravni.
Poglejmo nekoliko razvoj te panoge, ki je dala toliko zadoščenj demači atletiki preko Vojka Cesarja, atleta samorastnika, ki se je sam dokopal do položajev pod državnim vrhom in trikrat osvojil naslov prvaka v deželi, ki v Italiji v skoraj vseli atletskih - mnogobojih prednjači.
Cesar je brez posebnih sunkov popravljal svoje rezultate ter se vzpenjal in vzpenjal. Tu je popravil čas za desetinko ali dve, tam skočil malo dlje ali više, v metih pa dosegel rezultate pravega metalca. 25. in 26. septembra 1971 je zbral 6.384 točk, kar je bilo največ kar je zmogel. V svoji zelo dolgi karieri je opravil vsega 22 deseterobojev. Njegovi osebni rekordi v desetih panogah so vsi zelo dobri: li"2 na 100 m: 6,54 m v daljini: 12.96 m v krogli; 170 cm v višini; 54”5 na 400 m; 16”4 na 110 m čez ovire; 40,52 m v disku; 4,10 m s palico; 59,04 m v kopju in 4’57”0 na 1500 m. Doseženi skupaj bi dali 6.764 točk.
Cesar, ki je postal medtem trener, je pri Boru že vrsto let i-skal novega možnega deseterobojca. Pred leti je dobro kazalo z Darijem Miličem, bil pa je samo meteor. Končno pa je preko šolskega propagandnega tekmovan;a v vrste atletov vstopil Gorazd Pučnik, si-
cer nogometaš pri Bregu. Bilo je leta 1978 in fant je imel 14 let. Takoj je pokazal nadarjenost in Veliko volje do dela. To je bilo odločilno in začela se je pot na-
Športni praznik ŠD Primorje
V	petek, 29., v soboto, 30., in v nedeljo, 31. maja, bo športno društvo Primorje s Proseka priredilo na vrtu za sedežem društva športni praznik. Otvoritev tega praznika bo v petek, ko bo na sporedu tudi poslovilna večerja za vse nogometaše, trenerje in odbornike. Seveda so na ta družabni večer vabljeni tudi vsi člani in simpatizerji.
V	soboto pa bodo organizatorji
,.	, , , priredili vehko briškolo z bogatimi
vzgor, ki nikakor m bila plod s u- nagradami. Istega dne bo proseško ca;a temveč hudo opornega de-a. j društvo tudi uradno otvorilo igri-Pucnik se je iz pretežnega me- za majj	v središču va-
talca spremenil tudi v dobrega sj Popoldne bosta namreč na pro-
3. osnovnošolska olimpiada
lestvice učencev
1. in 2. razreda
Kot smo napovedali v naši nedeljski številki objavljamo danes lestvice nastopajočih na letošnji 3. osnovnošolski olimpiadi, katero je organizirala Športna šola Trst. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo danes le lestvice 1. in 2. razreda, o-stali trije razredi pa bodo prišli na vrsto jutri.
DEKLICE
1.	razred
1, Macchiut Margaret RI 48,6; 2. Stupar Tanja RI 47,6; 3. Mezgec Vanessa RI 42,6; 4, Košuta Na'aša ŽU 41,7; 5. Bonano Tanja ŽU 41,3; 6. Ugrin Gabriela GS 41; 7. Race Katja ŽU 40,8; 8. Blasevich Ana ŠI 40,3; 9. Puzzer Patrizia RI 38,6: 10. Mosetti MarTna ŽU 38,1; 11. Pun-tin Fabiana ŠI 37,9; 12. Biocdi Tanja GR 35.4; 13. Kodarin Valentina Milje 36; 14. Ravasi Cinzia MI 35,3; 15. Franca Valentina BJ 34,9; 16. Pelizon Kristina BA 34,8: 17. Kranjec Vesna MI 33.9; 18. Baša Barbara ŠI 33,4; 19. Pirchio Fede-rica BJ 32,9; 20. Obreza Irena GR 32,8; 21. šiškovič Ingrid BJ 32.7; 22. Godnik Ivana BA 32,5; 23. Oppelli Martina MI 32,4; 24. Corva Kristina GR 32,1; Bastia Tanja Milje in Panicon Nikla GS 32 : 27. Kodrič Metka GR, Živec Kristina GR in Bussani Erika KE 31; 30. Magajna Ana GR 29,1; 31, Colombin Diana Milje in Nikolaj Tanja KE 31; 33. Sancin Monika MI 26,1: 34. Legovi-na Martina BA 24,9; 35. Mulas Nataša BJ 19; 36. Možina Lara ŠI 18,3.
2.	razred
1. Manfredini Katja ŽU 49,8; 2. Grbec Nataša ŽU 47,8; 3. Antoni Nadja GS 46,5; 4. Poljšak Sandra BA 46,3; 5. Milanič Irena ŠI 45,9; 6. Rustja Kristina ŽU 45,2; 7. Mi-cheli Barbara BJ 45,1; 8. Fučka Nadja ŽU 44,9; 9. Bontempo Tea ŠI in Lipovec Tamara ŠI 44,2; 11. Zajec Tamara GS 43,8; 12. Jablanšček Sara MI 43,5; 13. Bartoli Silvia BJ 43,4; 14. Gagliano Astrid Milje 42,5; 15. Mosetič Alenka GR 42: 16. Braz-zan Eiena GR 41,5: 17. Pirnat Mirja ŽU 40,5; 18. Pahor Vesna ŽU 40,3; 19. Seganti Tanja GS 40; 20. Oppelli Marjana MI 39,5; 21. Čok

NOGOMET
V KVALIFIKACIJAH ZA 1. AL
VESNA ŽE TRETJIČ IZENACIlA
Kriška enajsterica je tudi tokrat nastopila precej okrnjena
Vesna — Medea	0:0
VESNA: Bubnich, Purič, Peresutti, Acquavita, Pribac, Candotti, Zucca, (Russignan). Pipan, Starc, Bortolot-ti, Kostnapfel.
V tretji tekmi, veljavni za prestop v 1. amatersko Ugo, je Vesna dosegla svoj tretji zaporedni remi. Nasprotnik Križanov je pred začetkom tega turnirja spadal med favorite. toda to vlogo v dosedanjih tekmah nikakor ni upravičil.
Tudi v nedeljski tekmi niso bili furlanski igralci neustavljivi. Nasprotno. Vesna je popolnoma zagospodarila na igrišču, dokler se ni med Križani pojavila utrujenost. Takrat je Medea pokazala kaj zmore in je dobesedno oblegala Bubniche-va vrata. Prav kriški vratar je z nekaterimi drznimi posegi večkrat rešil rezultat Na koncu je trener Vesne dejal; «To je tretja zaporedna tekma, ko nastopamo z nepopolno postavo. Vecchio je bil izključen, Starc je igral s poškodovanim gležnjem. Poleg tega imamo mnogo i-gralcev, ki se ne nahajajo v najboljši formi, raj so vidno utrujeni. Prd takimi pogoji res ne moremo pričakovati kai več od igralcev, saj so letos že dali vse od sebe, in te dodatne tekme so res «trde».
Fabio
TU**N’R K"*«”-*. PLANOTE
V derbiju delifcv (očk
K'-*« — Breq	2:2 (2:1)
KRAS: Paulin. Šegina. Terčon, Puntar. Debernardi. Guglia, Dilich, Blažina, Lanza (v 32. minuti d.p. Tavčar), Muiesan, Ljubo Milič.
BREB: Micor. Albertini, Tritta, Peroša (v 41. minuti d.p. Tul), Daz-zara, Pinzin, Samec, Verbich, Jež, Ferfolja (28. min. dp. Kraljič), Strnad.
STRELCI: v 14. min. p.p Verbich, v 24. min. p.p avtogol Dazzara, v 40. min. p.p. Lanza, v 5. min. d.p. Strnad.
V drugem nastopu na turnirju Al-tipiano se je Kras v petek pomeril z Bregom. Po izdatni zmagi nad Zarjo so se morali tokrat «rdeče-beli» sporazumeti z delitvijo točk. Ta tekma je odločala o ekipi, ki bo napredovala v polfinale. Varovancem trenerja Manzuta ni uspelo premagati vrstnikov iz Doline in bo treba za določitev polfinalista počakati na petkovo srečanje med Bregom in Zarjo. Breg bo Krasu preprečil napredovanje le v primeru, da uspe vsaj s tremi zadetki razlike premagati Bazovce. Petkovo srečanje je potekalo v znamenju živčnosti zaradi izredno slabega sojenja. Sodnik Ghersenti je s številnimi neverjetnimi odločiltvami znatno oškodoval obe ekipi.
Prvi so prišli v vodstvo Brežani v 14. minuti z Verbichem, ki je iz dvomljivega položaja premagal Kra-sovega vratarja. Reakcija Krasa je takoj obrodila zaželene sadove, ko je po strelu Puntarja Dazzara spravil na kolena lastnega vratarja. Tik pred koncem polčasa je Kras prešel v vodstvo. Debernardi je podal dol go žogo v kazenski prostor, kjer se je .je polastil Lanza, ki je z neubranljivem strelom premagal Bregovega vratarja. V 5 min. drugega dela i-gre .ie prišel Breg do zasluženega remija. V bližini kazenskega prostora je Ferfolja s prostim strelom le-
po našel pred vrati prostega Strnada, ki je s strelom iz obrata premagal nekrivega Paulina in postavil rezultat (v pravično) ravnovesje.
Z. S.
sprinterja ter je zelo dobro tekel tudi na srednjih progah. Stalno je napredoval tudi v skokih. Kot po^ sameznik ni bil v deželi še lani nič posebnega, kot mnogobojec pa je zmagal na vseh tekmah.'na koncu tudi na državnem prvenstvu. Bolj iz radovednosti je lani čisto ob koncu sezone enkrat neuradno startal v deseteroboju in zbral presenetljivih 5.641 točk.
Med zimo je napredoval povsod in nova znamka v deseteroboju je bila seveda na dlani, nihče pa ni pričakoval, da bo v desetih panogah dosegel kar devet novih osebnih rekordov, med katerimi so taki, ki že spadajo v deželni vrh.
Celotni seštevek 6.446 točk je mladega borovca postavil med vodilne atlete v Italiji z obeti, ki so morda še preveč vabljivi. Delo zaslužnega trenerja Cesarja in Pučnika je namreč usmerjeno bolj dolgoročno in brez pretiranega izkoriščanja. Učitelj in učenec, ki je učitePa presegel, se dobro zavedata, da bo tak deseteroboj letos zelo težko ponoviti.
Bruno Križman
Ascoli - Brescia	X
Avellino - Roma	X
Catanzarn - Inter	X
Como - Bologna	1
Juventus - Fiorentina	1
Perugia - Torino	1
Pistoiese - Cagliari	2
Udinese - Napoli	1
Atalanta - Vicenza *	1
Genoa - Cesena	1
Lazio - Sampdoria	2
Fano - Trlestina	1
Cattolica - Padova	2
KVOTE
13 - 4.648.000 lir 12 — 218.000 Ur
gramu dva turnirja: na prvem bodo sodelovale ekipe sestavljene iz igralcev od 8. do 12. leta, na drugem pa od 12. do 15.
V okviru praznika bo v nedeljo na igrišču «velika rouna* ludi tradicionalna nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi, ki ima za proseško vas velik prestižni pomen. Tako v soboto kot v nedeljo pa bo po 20. uri sledil ples ob zvokih ansambla «The Lords*, ne bo manjkalo tudi jedi na žaru in domače kapljice.
DOSSELDORF - V Zahodni Nemčiji se je včeraj pričel finalni del evropskega mladinskega nogometnega prvenstva. V prvem srečanju je Italija, ki nastopa v 3. skupini, i-grala neodločeno preti Franciji, Jutri se bodo mladi «azzurri» pomerili z bolgarskimi vrstniki, nakar jih v petek čakajo Danci.
1. -
1.	Paddocks Kili
2.	VVarren
1.	Cantolla
2.	MancinelU
1.	Guarciuo
2.	Cavaradossi L Patturelii 2. Tanit«
1.	Groos
2.	Tre non
1.	Nose
2.	Laudedeo
KVOTE
12 - 30.877.710 lir 11 — ■	899.350 lir
10 —	64.000 lir
2. -3. -
4. -
5. —
6. -
2 1 X X • 2 2 2 X 1 1 1 1
OBVKSTIIO Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek ob 20. uri.
Športna šola Trsi se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli doprinesli k uspehu letošnje 3. osnovnošolske olimpia-de, zlasti pa šolnikom, vidite liem, mladinski reviji Galeb, staršem, podjetjem Centrol-sped, Mercantile. KO GE.CO., JIK Banka, Tržaška kreditna banka. Rešim, Agroforest, SA-FTl, Farco. Dila. 'družen-e staršev OŠ K. Širok za kolajne, kot tudi vsem daroval cem pokolov SKGZ. KDM SKGZ, ZSŠDI, Primorskemu dnevniku. TPK Sirena. SPOT. ler OŠ. Grbec in Milje zg sodelovanje v zaključni sloves-' nosti.
.... -___________________________
Po napornem tekmovanju na 3. osnovnošolski olimpiadi v Borovem športnem centru je bilo treba izgubljene sile kajpada nadomestiti. Organizatorji so poskrbeU tudi za to in slastne testenine so se večstoglavl
množici »sestradanih* atletov še kako prilegla
Ingrid MI, Anedda Francesca in Savi Nataša Ml 39; 24. Gerdol Paola ŠI 38,9; 25. Plisca Nadja BJ 33,6; 25 Pasarit Katja ŽU 37,9 : 27. Sancin Ingrid ŠI 37,8; 28. Feletti Mi-chela MI 37; 29. Gregori Tamara BJ 36,9; 30. Chieppa Tatjana BJ 3C.6; 31. Mosetti Michela ŽU, Kodermac Consuela RI in Tersar Lucija RI 31; 34. Škerlj Sonja RI 55; 35. Marega Astrid RI 34; 36. Pa-rovel Tatjana RI 33; 37. Marconi Ar-gia ŽU, Bembi Valentina BJ 32 9; Veljak liv KE 30; 40. Gerdol Jana BA 24,3.
DEČKI
1.	razred
1. Švab Luka Milje 50; 2. Punte David ŠI 46.7; 3. Brus Mirko ŠI 46; 4. Eva Mauro RI 45,9; 5. Posega Marko BJ 45,8; 6. Filipčič Igor BJ 45,4; 7. Maicen Alex BJ 45 3; 8 Čok Aljoša ŽU 45: 9. Turk Štefan BA in Storchi Dando BA 44,8; 11. Paulica Roberto RI 44.3; 12. Baitz Erik ŽU 43,8; 13. Škerlj Antonio RI 42,8; 14. Sancin Marko BJ 42; 15. Zoch Igor GS 40.5; 16. Vodopivec Igor BA 40,4: 17. Zaocbi-ena Aleksander GR 39.2: 18. Colja Borut RI 38,4; 19. Livon Stefano RI 38,2; 20. Bieker Pao'o GR 34,1; 21. Cherti Miroslav Milje 38 : 22. Gia-comini Antonio Milje 37; 23. Giova-nini Daniele KE 36,5; 24. Qusgliafi-ni Den!s KE 35,5 : 25. Rizzo Marko KE 34,5; 26. Sosič Sergio KE 33.5; 27 Korošic M*"ko BJ 33.2; 28. Germani Marko 32,8: 29. Brecelj Marko BJ 32,6; 30. Magajna Peter KE 32,5; 31. Žiberna Franc GS 32: 32. Gec Štefan MI 31,8; 33. Tomšič Viktor ŠI 31; 34. Ro’ich Matej GS 30,5: 35. Biondi Saši GR 28,8; 35. Stranj Danilo ŽU 26; 37. Maver Maks MI 22,8; 38. Fabris Andrej ŽU 22,5; 39. Taučar Dimitrij GS 16.
2.	razred
1. Dazzara Paolo ŽU 56,3; 2. Starec Mitja BA 55,9; 3. Pavi ca Andrej ŽU 54,4; 4. Gregori Jan BA 54,2; 5. Ferfolja Karlo BJ 53,5; 6. Dazzara Kristjan ŽU 53,4: 7. Anto-nelli Pave! ŽU 53,3; 8, Kokorovec Lidija ŽU 52,9; 10. Kralj Pavel BJ 51,6; 11. Debeljuh Marko BJ 515; 12 Regente Flavto ŽU 51,2: 13. ša-vron David Milje 51; 14. Kubošek Sašo ŽU 50,7; 15. Peterc R-hert Milje 50,5; 16. Rudež Pe*er ŽU 48 9; 17. Giacomini Valter MI 48,5; 18. GuUč Daniel BA 48,1; 19. Regente Sebast;ano KE 47.9; 20. Biekar Stefano GS 47.6; 21. Fontanot Pero MI 47; 22. Furlanič De*n GS 46.8;. 23. Simon'č Mauro SI. Martini Maksimilijan Milje 46; 25. Schiulaz Mau-rizio RI 45.5; 26. Korošic Peter BJ in Pečar Diego BJ 45,2; 28. Stein Daniele MI 45; 29. Ciniberto Fran-: cesco GS 44,9; 30. Radetti Valter GR 44; 31. Savi Deo KE 43,9: 32. Mocchiut Kristian RI 43,5; 33. Buc-cik Saško GS 43; 34. Coloni Marko BJ 42,5; 35. Leghissa Marino RI 41,5: 36. Barini Mass;mo GR 40.5; 37. Bellazzi Renato MI 39,5; 38. Blasi Lucio RI in Corbatti Sebastiano RI 38.5; 40. Bendi Marko BJ 36,9: Padovan Roberto RI 35,5; 42. Škerl Maurizio RI 32; 43. Ščuka Loris BJ 31.8.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
111
y'' ? •''' ■
Predstavnika Zveze slovenskih kulturnih društev podpredsednik Sirk in prof. Ignacij Ota predajata predsedniku društva Vojku Slavcu v dar umetniško sliko Marjana Kravosa
V gledališču (France Prešeren« v Boljuncu je bila v soboto proslava 80-leinice boljunškega prosvetnega društva (France Prešeren«. Nastop domačih osnovnošolskih otrok
*S?s4
\
Zupan Edvin Švab čestita društvu k jubileju v imenu dolinske občinske uprave in izraža želje za še nadaljnje plodno delovanje na področju slovenske kulture
V nedeljo popoldne je bila v Miljah v gledališču Verdi že tradicionalna »Veselica«, ki jo prireja Društvo Slovencev miljske občine. Nastop otrok iz vrtca in osnovne šole
Jim l P	mi Hum ii
M m§:	

mA
wm ^'3
Na proslavi je nastopil tudi domači društveni mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Žer|ala. Zapel je več narodnih, umetnih ter partizanskih pesmi in končal z Zdravico

f. r. f
Kot gostje so na miljski »Veselici« nastopili tudi plesalci in plesalke folklorne skupine «KD Javorje« iz Škofje Loke Številno občinstvo so ogreli s svojimi plesi
hL -1
% '
V soboto in nedeljo je bila v Lonjerju razstava vin domačih pridelovalcev. Prvi nagradi sta prejela: Marta Sancin za črno vino in Mirko Čok - Županov za belo vino. Le tako naprej!
V petek je bilo v dvorani Kulturnega društva »Tabor« na Opčinah prvo' srečanje otrok osnovne šole iz Grosupljega in otrok domače osnovne šole »France Bevk«. Bilo je zelo spodbudno in veselo
Slovenski klub je Imel v torek v gosteh dr. Aleša Beblerja, avtorja knjige spominov »čez drn In strn«, ter pesnika Cirila Zlobca, ki je novo dragoceno pričevanje slovenskega revolucionarja predstavil
m(•	_
(Obrt na trgu« je bil naslov zanimive prireditve, ki je bila v soboto na Trgu Barbacan. v Trstu, na kateri so obrtniki raznih strok prikazali svoje delo in izdelke. Na sliki Izdelovalka vaz Slovenka Ozbič
V torek opoldne |e bila v Avdltorl|u Tržaške radijske postaje zaključna produkcija šole Glasbene matice, na kateri je poleg domačih gojencev nastopil kot gost orkester glasbene šole iz Kopra
V nšdel|o dopoldne je bila v Avditoriju osrednja proslava Tržaške pristaniške družbe, na kateri |e nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor »Plnko Tomažič«, ki-je Izvajal svoj mednarodni repertoar
J
*■ *
Na finalnem tekmqvan|u »Med dvema ognjema« v velikem avditoriju Radia' Trst A, so nastopile ekipe obeh llce|ev »F. Prešeren« Iz Trsta In zavoda (S. Gregorčič« iž Gorice. Na sliki zmagovalna ekl-pb znanstvenega liceja iz Trsta
V soboto dopoldne smo se poslednjič poslovili od Eme Tomažičeve, matere našega narodnega heroja Finka Tomažiča in simbola trpeče slovenske matere In žene. Na čelu žalnega sprevoda prapor TPPZ
(Plnko Tomažič«
Od nepozabne poko|nlce so se poslovili poleg svojcev in predstavnikov družbenopolitičnih in borčevskih organizacij z obeh strani meje tudi šolski otroci osnovne šole (Plnko Tomažič« iz Kopra (na sliki)
davki - davki - davki - davki - davki - davki - davki
Stroški, ki nam znižajo obdavčljivo osnovo
Predno preidemo k pregledu splošnega povzetka vseh prijavljenih dohodkov, si podrobneje o-glejmo, katere stroške si lahko odštejemo od skupnega letnega dohodka, ter si tako znižamo obdavčljivo osnovo.
Vsi zadevni stroški morajo biti podrobno navedeni na ločenih o-brazcih P in Pl, ki so priloženi slehernemu obrazcu 740. Tako na obrazcu P kot na Pl je na spred-' nji strani prostor za navajanje stroškov prvega ali glavnega prijavitelja >na hrbtni strani pa prostor za stroške morebitnega drugega prijavitelja. Vsi stroški morajo seveda biti podrobno dokumentirani.: Razne fakture, davčne' kartele, bančna ali zavarovalniška t potrdila ter drugo dokumentacijo moramo progresivno oštevilčiti ter originale priložiti prijavi dohodkov (kopiji za davčno upravo).
Na obrazcu P navajamo II.OR, zaostale davščine, pasivne bančne obresti, zavarovalninske1 premije ' tes’prostovoljne prispevke, univerzitetne stroške; pogrebne stroške, alimente ločencev; na obrazcu P2 pa raznovrstne zdravniške stroške.
1LOR: davek plačan v letu 1980 — saldo 1979 ali predujem 1980 si lahko v celoti odbijemo od ietoš-: njega dohodka. Odbijemo si lahko -tudi ILOR, katerega dolgujemo za pretekla leta, ki pa smo ga pla- j
čali ali začeli plačevati na dav& n ih kartelah v letu 1980.
ZAOSTALI DAVKI; le teh si ne moremo odbijati v celoti, ampak le polovično. Tu gre poudariti, da še v kategorijo zaostalih davkov štejejo izključno davki na dohodke do leta 1974, ki pa so bili plačani v letu 1980. 'Davkarija je tovrstne davke v večini primerov že izterjala v prejšnjih letih, (gre za davke R.M. raznih kategorij).
PASIVNE OBRESTI; od skupne ga dohodka leta 1980 si lahko odbijemo pasivne obresti plačane
Rubriko o letošnji davčni prijavi sestavljata za KMEČKO ZVEZO ter za SLOV. GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Edvin Ber-netič in Vojko Kocjančič.
med letom, za najeta hipotekarna posojila. Najvišji dovoljeni odbitek znaša 4.000.000 lir plačanih obresti.
ZAVAROVANJA TER PROSTOVOLJNI PRISPEVEK: tile odbitki se nanašajo za premije življenjskih zavarovanj prijaviteljev, pre nuje zavarovanj proti nezgodam ter neobvezne prostovoljne skrbstvene prispevke do skupne višine 2.500.000 lir. Premije življenjskih:
ia varovanj si lahko odbijemo le pod pogojem, da trajanje zavarovalne pogodbe presega dobo 5 let.
OBVEZNI SKRBSTVENI PRISPEVKI' tovrstne stroške, plačane med letom 1980, si lahko odbi jemo v celoti. Pojasnimo naj. da gre tu za prispevke kmetov., tr govcev, obrtnikov, predstavnikov ter drugih avtonomnih delavcev (ENPAM, ENASARCO, CONSU-LENTI, ALBI GEOMETRI itd.)
POGREBNI STROŠKI: za vsa kega med letom preminulega dru žinskega člana si lahko odbijemo maksimalno 1.000.000 lir pogrebnih stroškov.
! PRISPEVKI LOČENCEM; če zaradi sodnijske odločitve plačuje mo prispevek točenemu zakoncu, si jih lahko, z izjemo vzdrževalnin za otroke, odbijemo od dohodka. Dokumentaciji mora biti v takih primerih priložena tudi kopiia sodnijske odločitve.
UNIVERZITETNI STROŠKI: odbi varno si univerzitetne ter višješolske stroške otrok (takse, vpisnine)
Navedene stroške vpisujemo torej v obrazec P. Za davkg TLOR, zaostale davke, pasivne obresti ter zavarovalne premije so na o-brazcu že tiskani posebni okviri, medtem ko drugovrstne stroške vpisujemo v zadnji okvir na' dnu obrazca.
Že pred časom so tekle priprave za srečanje med osnovno šolo «France Bevk* z Opčin in grosupeljsko osnovno šolo «Louis Adamič*. V petek, 22. t.m., pa je končno prišlo do zaželenega snidenja. Naši učenci so se z veseljem pripravljali na ta dan. V jutranjih urah so predstavniki šole iz Grosupljega najprej obiskali našo šolo, nato pa smo se skupaj odpravili v Prosvetni dom. Vsem gostom sta naša učenca v narodni noši pripela značko openske šole ih že je bil na vrsti kulturni program. Po Uvodnem pozdravu ravnateljice Čefarinove ie profesorica slovenščine iz grosupeljske šole predstavila šolo in kraj sam.
Občina Grosuplje šteje 24.500 občanov in je pretežno kmetijska, v samem Grosupljem pa je tudi nekaj industrije. Osnovno šolo obiskuje 1.021 učencev od prvega do osmega razreda. Šola nosi ime po, rojaku Louisu Adamiču, katerega, še živeči brat je bil včeraj prisoten na Opčinah.
Na grosupeljski šoli uresničujejo poleg pednega programa še 21 iz-venšolskih dejavnosti. Z nekaterimi izmed teh so se predstavili. Nastopili so člani vokalno-inštrumen-talneskupine, recitatorji ,in ritmična skupina pod vodstvom posameznih mentorjev. Morda je naše učence še na.jbolj pritegnil Jurčičev opis Krjavlja, katerega je učenec v dolenjskem narečju kras-
M«iiaii«iiiiiiiiiiiiit«BiiMiitii>ii^Biiiiiiia*iitaiiiatiivBt*tiiit*i«titiiiiiAiiiitiitKtiiifaiiaasi*Baa*isa«iiiiit>>iiiiii0Miii*iiii<iiitiiiiiiiitiiiiiiii4J*i>a.iiaviii9iiiiiiiii«iiiiitiiiiifiiii>ii«iiiiiiiiiiait^iiKaii*«iif mi* iiaiMiiiBiiiiiiiii*«i>Miv>>v«iiif	am
OKVIR Pl - ZDRAVNIŠKI STROŠKI: glede na prijave dohodkov ločimo zdravniške stroške v dve skupini in sicer: stroške, katere si odbijamo v celoti, ter stroške, katere si odbijamo le delno v sorazmerju s skupnim dohodkom. V ta namen je tudi okvir Pl razdeljen na dva dela.
V	prvo skupino spadajo stroški za zdravstvene kirurške posege (izključeni so plastični kirurški posegi) . stroški za razne specialistične zdravniške usluge (potrdila mora v takih primerih izdati zdravnik - specialist), ter nazadnje stroški za razne proteze (z izjemo zlatih zobnih protez).
V	drugo skupino štejemo stroške za .usluge splošnih zdravnikov ter stroške potrebne za oskrbo težko prizadetih invalidov. Tovrstne stroške si torej lahko odbijamo le delno in sicer za del njihovega skupnega zneska, ki presega 5 odst. skupnega dohodka, če le ta ni višji od 15.000.000 lir ali pa 10 cdst. skupnega dohodka, če ta presega 15.000.000 lir.
Primer:
skupni 'dohodek: = 10.000.000 lir zdrav, stroški znašajo 1.000 000 lir
10.000.	000 X 5 odst. = 500.000 lir
1.000.	000 - 500.0«) = 500 000 lir.
Del zdravniških stroškov, katerega si lahko odbijemo od skupnega dohodka, znaša 500.000 lir.
EDVIN BERNETIČ
V PETEK NA OPČINAH
SREČANJE OSNOVNIH SOL Z OPČIN IN GROSUPLJEGA
Bogat kulturni spored in ogled zanimivosti našega Krasa
SIMPOZIJ OB STOLETNICI ROJSTVA (I)
Novi pogledi in spoznanja o pisatelju Josipu Jurčiču
Dr. Slodnjak o Levstikovem pismu o Desetem bratu, dr. Pogačnik pa je govoril o temi «Jurčičevemu Sosedovemu sinu na rob»
Kot smo že poročali, je bil 8. t.m. na Muljavi znanstveni simpozij o Josipu Jurčiču, posvečen stoletnici njegove smrti. Na simpoziju je osem uglednih slavistov osvetlilo Jurčiča, njegovo delo in njegov pomen z najrazličnejših zornih kotov. Ker omenjena sporočila o Jurčiču presegajo ozek strokovni okvir, bcmo skušali na kratko povzeti bistvene ugotovitve in nova spoznanja o-smih referentov s simpozija.
Prvi j<? spregovoril starosta' W., . venske slavistike, prof. dr. Anton Slodnjak, ki je v svojem*" pri-* spevku pod naslovom »Pripoved-nik in kritik* osvetlil izrfedno zanimiv in pomemben trenutek v odnosih med Jurčičem in Levstikom, namreč problem Levstikove zasebne, pisemske, zelo ostre kritike Desetega brata, ki jo je sporočil v pismu Jurčiču dne 7. februarja 1868.
Ob izidu Desetega brata je moral Levstik, kakor pravi dr, Slodnjak, spregovoriti, «če ne javno pa vsaj v tišini zasebnega pisma, četudi je verjetno slutil, da bo naravnost kruto ranil 13 let mlajšega, genialno nadarjenega učenca, ki si je sicer želel njegove besede, vendar gotovo ni pričakoval tako ostre zavrnitve miselnih in kompozicijskih zasnov dela, v katero je vzidal svoj duhovni in telesni lik. Kaj bi torej moglo Levstika pripraviti do tega, da je poslal Jurčič tisto pismo z dne 7. februarja 1868, ki je sicer primer klasične literarne kritike, do kakršne so se naši ocenjeva ci pozneje le redko ppvzpenjali, ki pa bi mogla biti za mladostnega naslovnika uničujoč udarec?
Preden poskušamo odgovoriti na to vprašanje, moramo razčistili še neko drugo vsiljivo nejasnost, ki jo občuti marsikateri bralec Desetega brata. Kdo je glavni junak: Lovre ali Martlnek?
2a Levstika ni bilo dvema, da je Deseti brat v sodobnost postavljena pravljična zgodba o potovanju mladega junaka v svet in stan, da se zaradi svoje prikupnosti ii) .ugodnih zunanjih okoliščin o-ženi z graščakove hčerjo. Toda ?akaj ga je avtor krstil po enem i?med dobrih, in preprostih ljudi,-ki pomagajo junaku do sreče? In zakaj je v romanu razkrival tudi življenje tega junakovega pomočnika, ki je bilo samo po sebi težje in zanimivejše kakor življe n'e njegovega junaka? In zakaj je prva in zadnja beseda v ro manu: Deseti brat? Ali je Jurčič vendarle hotel globlje v življenj kakor razodeta besedilo?
Pri teh vprašanjih pa zlasti še letos, ob Levstikovi 150:letnici in Jurčičevi 10fl.-letnici ne moremo, da ne bi omenili, da je sočasno z Desetim bratom iz’el roman -o ne-kem študentu Razkolnikovu ('386). sa.i se letos spominjamo tudi stoletnice smrti njegovega avtorja, velikega Dostojevskega.
Toda kod blodi Kvasov ruski ♦dvojnik*, ki umori v miselnih in čustvenih zablodah zoprno oderuhi njo? in samo pomislimo ob njem na Kvasa, se zavemo silne-Ra razločka med slovenskim in foškim pisateljem, čeprav sta oba Prikazovala intelektualno In družbeno boli ali manj na enaki stop o ji stoječega junaka. Toda Rus je bil 23 let starejši in je izhajal j* drugačne družinske, družbene in državne sredine in si prizade val za drugačne estetske in nravne učinke. Zato je napisal delo, ki deluje v primeri z Desetim bratom kakor očitno kesanje velikega grešnika v primeri z vzklikom srečno zaljubljenega maturanta.
Ali je morebiti Levstik občutil kaj podobnega, ko je razmišljal o Desetem bratu, ne da bi bil seveda takrat poznal veliko delo Dostojevskega, Verjetno je, saj je najprej in najodločneje odklonil’ v svojem pismu prav Jurčičevega glavnega junaka. In sicer prav zaradi tistih lastnosti, s katerimi ga je neizkušeni Jurčič skušal prikupiti bralcem.*	■
V nadaljevanju Slodnjak ugotavlja, da- je- Lila, .sicer .Lev stikova negativna ocena Kvasa in Manice preostra ali preuranjena. in • sicer dmfatfi šfdVeirtSke literarne in družbene nerazvitosti, čeprav pravilna in upravičena glede na stopnjo evropskega pripovedništva. Kaj pa je hotel Levstik?
«Mislimo, da nič drugega kakor — obsodbo Lovrovega dejanja in nehanja. Se pravi, vsaj ljubezenske zgodbe, če že ne romana v ce'oti, ki bi bi) mogel biti bralcu, zlasti mlademu, škodljiv. In, zakaj vse to? Zato, odgovarja kritik, «ker je (Lovro) vse povesti junak, a poleg tega nainesrečnej-še črtan » In če se spet vprašujemo, kako bi moral biti po Levstiku «črtan», se spomnimo načela o celovitosti značaja in nehote nam pride v okoliščinah letošnjega so-minskega jubileja na misel Razkolnikov, junak Dostojevskega, ki je doživel in preživel vse, kar je poznal na.ig'oblji poznavalec človeške duševnosti ali si je vsaj mogla zamisliti njegova domišljija. Jurčič pa prikazuje Lovreta kot dober in plašen oče edinega sina -r- nezaupnim in ee'o sovražnim ljudem. In vendar je bil Levstik že jeseni 1865 prepričan, da je bil 21-letni Muljavec «skoraj najboljši slovenski no: velist*.
Naslednji govornik je bil prof. dr. Jože Pogačnik s prispevkom pod naslovom «Jurčičevemu Sosedovemu sinu na rob*. Tudi Pogačnik je začel svoj prispevek z omenjenim Levstikovim pismom-kritiko Jurčiču, vendar pa meni, da je med drugim Levstik s to svojo kritiko želel zadržati Jurčičevo pero na spoveh iz kmečkega (vaškega) življenja, zato je poudaril njegovo prvinsko nadarjenost v tej tematiki. -V tem smislu je naš avtor nadaljeval:
»Jurčič je v Sosedovem sinu poskušal ustreči Levstikovim željam. Osredotočil se je izključno na kmečko okolje, v tej tematiki pa aktualiziral središčno vprašanje takratne vasi. ki je bilo v tako imenovani prvobitni akumulaciji kapitala.
Jurčičev pogled na Smrekarja je izrazito pozitiven. Avtor posebej poudarja, da si je pridobil «bogastvo s svojim trudom in u-morp* ter da je imel v soseski in zunaj nje velik ugled. Ta izpostavitev Smrekarja je še bolj poudarjena, ker ob njem spremljamo propad soseda Brešnarja, ki je svoj nekdanji status izgubil zaradi pijančevanja, pravdanj in mešetarjenja. Vse to ga je odmikalo od zemlje in kmetstva, zaradi česar je prišel do dna. Pomembno je. da Jurčič pri Brašnjarju omenja mestno šolo in znanje nemščine (zato »ob šla ga je bila prevzetna misel, da ima izvrstno umno glavo*), medtem ko za Smrekarja pravi, da »razen nekoliko okornih številk niti pisati ni znal* (namesto tega je imel «čudovito dober spomin*). Jurčič torej razločuje koristno delo od nekoristnega; prvo prinaša prometne vrednosti, katerih višek se ne uresničuje sa mo s poljedelstvom, temveč tudi s predkapitalističnimi oblikami trgovine in najemništv«. Pisec je
NA TEKMOVANJU V KD V NOVI GORICI
LEPO PRIZNANJE GODBAMA S PROSEKA IN! IZ RICMANJ
V	Kulturnem domu v Novi Gorici je bil preteklo nedeljo šesti koncert VI. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije, katerega sta se udeležili tudi Godbeno društvo Prosek in godba na pihala Ric-manje.
Za letošnje tekmovanje, ki je šesto po vrsti in- ga organizirajo Zveza kulturnih'organizacij Slovenile, Združenje pihalnih orkestrov Slovenije ter Zveze kulturnih organizacij, se je skupijo prijavilo 59 godb in pihalnih orkestrov, od teh dve godbi iz zamejstva. Do sedaj sp koncerti godb bili ze v Predo lu, Lendavi. Jesenicah, Kočevju, Radljah olj Dravi', Novi Gorici, v Krškem in v Slovenjskih Konjicah*. Sklepni- del tekmovanja pa 6o 8i*inšiS^i#jnija na Bledu.
Pa poglejmo kakšen je pravzaprav- način tekmovanja, na katerem lahko sodelujejo nihalni orke-, stri —' člani Združenja pihalnih orkestrov. Slovenije in slovenski pi halni orkestri iz zamejstva.
Pihalni orkestri so na tekmovanju razvrščeni v tri težavnostne kategorije Uvrstitev, v posamez.no kategorijo predlaga orkester ob prijavi Ih to ž izbiro ene od treh obveznih skladb.
Izvajanje ocenjuje žirija, katero sestavljajo Stane Jurgec. Lovro Arnič, Jože Falout. Drago Lorbek in Valter Petrič. Žirija pri ocen.ie vanju upošteva naslednje elemente intonacijo, kvaliteto zvoka, tehniko igranja, tonsko artikulacijo, ritem, doslednost v tempu, dinamiko in fraziranje, splošni umetniški vtis Orkester, ki prejme več kot 90 odst. točk. doseže I. mesto, 80 odst. točk pomeni II. mesto, JO odst. točk Pa m. mesto
V	sklepni del tekmovanja pride 16 orkestrov, ki -so na izbirnih tek-
očitno izrazit predstavnik ekonomskega liberalizma, saj ga Smrekarjeva moč kupovanja, ki se razodeva v pravici lastništva nad delom in storitvami, ne moti.
'V svoji misli - si še ni postavil vprašanja, ttai se bo zgodilo/, ko bo ekonomska moč zase za htevala tudi politično veljavo, ali — z drugimi besedami — ko se bo Smrekar' razvil v Kantorja iz/ Cankarjeve drame Kralje na Betajnovi.*
V nadaljevanju svojega pripev- . ka pa je Pogačnik govoril še o Jurčičevem^pojmu sreče v tej povesti, o vplivu švicarskega pisatelja Gotthelfa na Jurčiča in njegov realizem ih o sintetično kompozicijskem načelu, ki ga je avtor Sosedovega sina prav tu pblikoval na poseben način. S tem pa so seveda problemi šele odprti in Jurčič se nam razkriva kot večplasten in tudi dovolj, idejno-estetsko zanimiv pisatelj, ki zahteva ponovno branje in študij.
Tretji nastopajoči je bil na sini-poziju dr. Štefan Barbarič s prispevkom pod naslovom »Jurčič in Turgen;ev». V svojem prispev ku je Barbarič najprej spregovo-voril o tem, koliko je Jurčič Turgenjeva poznal, čeprav kot trdi naš avtor, ni mogeče reči. tako kot pri Kersniku, da bi se vidno vzoroval pri njem. Barbaričev prispevek je izrazito teoretične
D. Ž.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiMiiimiiimiiviiMiittiMiMiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiMmiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiilMiiiiitiiMtiiiimitiHiiiiiitiilmiiiiiliiiiiiiiiiiiMiMiHitiiiiiiiiiiiiilual
movanjih prejeli najvišje ocene.
Tako izbirno tekmovanje je bilo tudi v Novi Gorici, kjer sta prvi dve prišli na oder prav dve godbi iz zamejstva in sicer Godbeno društvo Prosek, ki se ie prijavilo za 3. težavnostno kategorije. Pod vodstvom Slavka Lukše so pro-seški godbeniki zanesljivo zaigrali Kras, Danila Strgata, nato Ples v ritmu muzike Draga Lorbeka, ki je bila obvezna skladba in Pod oknom Guida Učakarja. Za svoje izvajanje je- godba prejela 174 od 300 možnih točk. to je 58 odst. in tako dobila priznanje za sodelovanje na tekmovanju.
Izkazala se je tudi godba na pihala iz Ricraanj, ki se je prijavila za drugo težavnostno kategorijo in je pod vodstvom Ema Krizanov-skega izvajala več skladb, med katerimi tudi odlomek iz Ivana Zajca opere «Nikola Šubic Zrin-skj* . Godba je za svoje izvajanje prejela 159 cd 300 možnih točk, to se pravi, da je dobila 53 odst. glasov, za kar je dobila priznanje za letošnje sodelovanje na tekmovanju.
Nato je prišlo na oder še pet godb. vendar ni nobeni uspelo ori-riniti do prveva mesta. Najboljši je bil vsekakor pihalni - zabavni orkester iz Idrije, ki je v prvi težavnostni kategoriji s 84,6 odst. točk dosegel drugo mesto.
Kot je razvidno iz izidov, ni nobeni od naših godb uspelo, da bi še uvrstila za sklepno tekmovanje, ki bo na Bledu, vendar je predstavljal nastop naših dveh godb na koncertu v Novi Gorici lepo priložnost za preizkušnjo, hkrati pa je bilo svojevrstno doživetje, sa.i je že samo sodelovanje na takem tekmovanju za naši godbi že izreden uspeh, B. R.
no predstavil. Ob zaključku so u-čenci iz Grosupljega izročili open skim vrstnikom simbolni spomin ček iz Dolenjske.
Sledil .je pozdrav predstavnice naše openske šole ter krajša lepljenka s priložnostnim petjem. Po končanem pregramu smo se z gosti zadržali v prijetnem pogovo ru ob skupnem kosilu, za pripravo -katerega .je poskrbelo združenje staršev. Popoldne smo si ogledali zanimivosti našega mesta, na bazoviški gmajni pa smo se poklonili žrtvam fašizma.
Ob slovesu smo si zaželeli, da bi se čim prej srečali na grosup-peljski šob.
Učitelji
Rojanski
šolarji
v Cankarjevi Vrhniki
V	nedeljo, 10. maja. je Združenje staršev osnovne šole »Bazovi ški junaki* priredilo celodnevni izlet v Vrhniko in Bistro. Izletniško opremljeni in vesebh obrazov smo napolnili dva vehka avtobusa, ki sta nas odpeljala cilju naproti. Ob prijetnem klepetu in petju smo že ob 10. uri prispeli v Vrhniko, rojstni kraj našega velikega pisatelja Ivana Cankarja.
Ko smo stopili iz avtobusa se nam je odprl pogled na Cankarjev trg, kjer stoji bronasti pisateljev spomenik. Stopili smo k spomeniku in zbrani posvetili nekaj trenutkov našemu pisatelju. Otroci so položili venec, nrio so zapeli dve pesmi pod vodstvom učiteljice A. Bajc.
Potem smo se povzpeli po vrhniški stari cesti na Klanec, kjer stoji muzej - rojstna hiša Ivana Cankarja. S kamenite plošče na njenem pročelju smo razbrali da je na temeljih te hiše stala nekoč borna koča, v kateri se je 10. maja 1876 rodil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Predno smo stopili v muzej, so otroci petega razreda sami poskrbeli za razlago tega kulturnega spomenika in podali odlomek iz Cankar jeve črtice »Desetica*. Pridružili so se jim še o-stali razredi s pesmijo, ki je zadonela po Klancu in privabila nekaj domačinov. Pozorno so sledi-b programu in zadovoljno prikimavali.
V	skupinicah smo si ogledali majhen vežni prostor - «črno» kuhinjo - v kateri je gospodiča nekoč netila ogenj in kuhala., Nato smo stopib v očetovo krojaško delavnico — skromna, .opremljeno sobo, v kateri .je na tesnem živelo dvoje družin 12 odraslih in o-trok. Ta prikaz ima veliko vrednost tako za naš rod. kakor tudi za bodoče rodove, ki bodo iz svojih srečnejših življenjskih pogojev prodrli v stiske in težave preteklega časa. Otroci so si z zanima n;em ogledovali knjige, rokopise in fotografije Ivana Cankarja, saj so jih učiteljice ob priliki izleta seznanile s pisateljem in nekaterimi njegovimi deli.
Po ozki poti, ki pelje po gozdičku, smo prišli do Sv. Trojice, ki jo je Cankar v svojih delih vedno omenjal. Ogledab smo si prijazno romarsko cerkvico iz leta 1630. Z griča se nam je odprl lep razgled na Vrhniko in Barje.
Bližala se je ura kosila, zato smo pohiteli k avtobusom in se popeljali v Zaplano, kjer nas je čakalo kosilo. Za otroke je bil tu pravi raj. Še s polnimi usti so hiteli iz restavracije na zelene travnike po katerih so se porazgubili. Starši pa smo kramljali in uživab naravne lepote kraja.
V	popoldanskem času smo si o-gledali še muzej v Bistri v starodavnem gradu, ki ie bil prvotno kartuzijski samostan, kasneje pa .je postal spomeniški objekt.
V	muzeju je bilo veliko zanimivega. Ogledab smo si lovski, lesni in gozdni oddelek. Vsi prikazujejo zgodovinski razvoi teh panog.
Otroke so najbolj očarale mogočne živali v lovskem oddelku in zbirka starih avtomobilov, ki je v posebni lopi zunaj gradu.
Ker je Vrhnika tega dne praznovala občinski praznik in ie bilo v Bistri pred gradom veliko slavje, smo še mi bili deležni veselja ob zvokih orkestra. Zato nismo bi-b prav nič zadovoljni, ko ie naša Mira oznanila odhod.
Da je izlet tako letio uspei. gre zahvaia predvsem združenju star šev. ki jc organiziralo izlet in pa učiteljicam, ki so poskrbele za lep kulturni program.
Takih izletov si še želimo!
Italijanska umetnika Vittorio Cavallo in Ricardo Tognazzi, francoska umetnica Anouk Aimee ter italijanska u-metnlca Laura Morante, režiser Bertolucci in umetnik Ugo Tognazzi na filmskem festivalu v Cannesu pred predstavitvijo filma «The Tragedy of a Ridiculous Man*
Bolan zob se izpuli, ozdravi in ponovno vsadi
Pravijo, da so že stari Kitajci pred kakimi 3 tisoč leti zelo učinkovito zdravili zobe, saj so od-krili na Kitajskem okostja s čeljustmi, v katerih so bili plombirani zobje. Toda prišla je doba, ko je vse to šlo v pozabo in šele v zadnjih časih je zobozdrav-ništvo začelo uspešneje zdraviti zobe in je napravilo nekaj lepih korakov.
Seveda je k temu veliko prispevala tudi higiena in vedno višja življenjska raven, toda, tudi in predvsem zobozdravniška veda. ki je ponovno odkrila staro tehniko in začela preproste luknje v zobeh plombirati, nato je začela zdraviti tudi do živca gnile zobe, končno so začeli celo, tuje zobe
vsajati v čeljust in sedaj je prišla na vrsto izredno drzna tehnika, da ti hudo pokvarjen zob izpubijo, ga popravijo in ti ga popovno vsadijo v 'čeljust.
Mnogokrat so pri starejših ljudeh zobozdravniki odpovedali in so populili človekij zobe in mu v usta vtaknili protezo. Danes i-mamo velik procent starejših ljudi, ki si pomagajo na tak način. Toda tisti ljudje, ki jih je zdravstveno stanje zob prisililo k temu vedo, da jč tudi slabši in ne vedno lep lasten zob 'veliko bolj J Si • od najlepše proteze. In to je bila osnovna misel tistih strokovnjakov, ki so se lotili nove tehnike. In včgraj je na mednarodnem zasedanju strokovnjakov
prof. Muratori med drugim rekel: »Danes moramo zobe zdraviti tudi izven ust, seveda s sodobno tehniko zdravljenja in plombira-hja zoba. Zod izpulimo, ga zdravimo izven ust in ga v času ene Same ure ponovno vsadimo na njegovo'prejšnje mesto.*
Prof. Muratori je predsednik italijanskega združenja zdravnikov za presajanje in je o gornjih novostih govoril na 11. mednarodnem zasedanju zdravnikov -strokovnjakov za presajanje. Pri tem je italijanski strokovnjak pod črtal, da skuša italijanska strokovna medicina slediti vsemu, kar sp na tem področju dogaja v svetu, da pa je hkrati pripravljena sodelovati s svojimi novost-
mi. Ena teh je prav že omenjena tehnika puljenja, zdravljenja in ponovnega vsajanja zob.
Na istem zasedanju, ki se ga je udeležilo 600 domačih in tujih strokovnjakov, so obravnavali tu di o tako imenovanih biomateria lih, to se pravi o tistih snoveh, ki jih uporabljajo za zobne pro teze, zobne plombe in še posebej v čeljusti tistih ljudi, ki so po polnoma brez zob. Gre za dolo čene snovi, ki jih najprej vložijo v čeljust In nato te snovi služijo kot osnova za vgrajevanje tujih, umetnih zob. Ne gre, kot vidimo, za zobe, pač pa za osnovo, ki zaradi svoje elementarne čistosti ne povzroča v kosti, v čeljusti nikakršnih težav.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja
13.00	Dan za dnem rubrika Dnevnika 1
13.25	Vremenske razmere
13.20	Dnevnik 1
14.00	Mgthias Sandorf,.
TV nadaljevanka
14.30	Danes v parlamentu
14.40' Ogledalo v svet
15.00	Risanke
15.10	Evrovizija
64. «Giro dTtalia*
16.30	Doctor Who — TV'film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	3, 2, L . . Stik!
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Primissima,
kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.05	Risanke
19.20	Moj brat policaj,
TV film
19.45 Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	»Dei miei bollenti spiriti*
TV nadaljevanka
21.55 Jaz in. . .alkohol
Današnja oddaja nas Ido spoznala s tisto Italijo, ki je vezana na alkohol. Italija je dežela vina, saj je njen pridelek največji na svetu. Poleg vina pa se v Italiji popije tudi zelo veliko domačih in tujih žganih pijač. Nekoč je kozarec vina služil preprostemu človeku za to, da je dopolnil svojo skromno vsakdanjo hrano, saj je znano, da kozarec vina daje 70 in tudi več kalorij. Danes, ko je hrana veliko bogatejša, bi vina in alkoholnih pijač na sploh ne potrebovali kot dopolnila k prehrani, toda navada »kozarca ob kosilu*, ki se spremeni v dva ali tudi več kozarcev, se nadaljuje in nadaljujejo se tudi nekateri zgrešeni in hudo kvarni »koncepti*, ko v nekaterih krajih »napajajo* z vinom tudi otroke, češ da »dobro vino dela dobro kri*. O tem in še marsičem bomo zvedeli kaj več nocoj.
22.35 Mister Fantasv
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Ogledalo v svet
Drugi kanal
12.30	Robinovo gnezdo,
TV film
13.30	Vzgojna oddaja
14.00	Popoldan — L del
14.10	Učiteljev dnevnik,
TV nadaljevanka
15.25	Jezik za vsakogar, francoščina
16.00	Evropski dnevi
16.40	Glasbeni kotiček
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldan, 2 det
17.05	Mnenje Nantasa Selvaggija ' Program za mladino
17.30	Čebelica Maja, risani film
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti
18 50 Dober večer s. .
Paolom Ferrarijem vmes TV film iz serije «Rhoda»
19.45 DNEVNIK 2
20.40	Muppet show
21.05	Evrovizija:
Igre brez meja 1981 Igre brez meja, pri katerih sodelujejo ekipe iz Portugalske, Jugoslavije, Belgije, Švice, Francije, Velike Britanije in Italije se bodo začele nocoj in italijanska druga TV mreža bo poskrbela za neposredni prenos iz Lignana Sabbiadoro, kjer se bodo tokrat srečali tekmovalci iz teh dežel. Ker bo tekmovanje v tipičnem obmorskem kraju, je samo od sebe razumljivo, da bo večina tekmovanj povezana
z vodo. Jugoslavijo'bodo to krat zastopali šibenčani, ta-’ rej ljudje, ki prav tako živijo’ ob ihorju. Italijo pa ljudje iz samega Lignana. ,
22.30	Rocco Scotellarc.	»
TV nadaljevanka ;	: '74'
Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti
V teku oddaje v Evroviziji Košarka:’ moško evropski) prvenstvo Tretir kanal.
17.40 Rock koncert
18.50 Sto italijanskih mest,
19.00 DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželne ve^ti
.v&
"š$.
* .52*
Nocoj ob- 19.30 bo tretja mre ža italijanske TV posredovala občinstvu drugo nadeljevanje oddaje o slovenski nacionalni manjšini v Italiji. Oddajo so pripra vili Bojan Brezigar, Lilla čepak. Pavle Merku, Piero Panizon in Pavel Stranj, režirala pa sta Če paz in Panizon ob sodelovanju Tulia De Maura, Alessandra Piz zorussa ter italijanske skupine za zaščito manjšin. Tema nocojšnjega nadaljevanja je izobraže vanje.	“v-..
t,
20.05 Vzgojna oddaja
20.40	Torkov koncert
21.40	Delta, tedenska oddaja o tehniki jo znanosti
22 20 DNEVNIK 3
22.55 64. »Giro dltalia*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00, 11.00 in 16.00 TV v šoli
18.25 Poročila
18.30	Kapitan Kuk, slovaška pravljica
18.40	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu
19.00 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja Serija zagrebške televizi-, je za »odraščajoče otroke*, to je za fante in dekleta pri trinajstih, štirinajstih, petnajstih letih skuša na kar najbolj odkrit in iskren način spregovoriti o izpolnje vanju prostega časa. tistega, ki jim ostane od dneva potem, ko utihne zadnji šolski 'zvonec. Serija ima skupaj sedem samostojnih epe zod, z naslovi: Dvorišče, Nedelja, Štirinajstletniki, Sten-čas, Priljubljenost, O kulturi in Maturantski izlet. Serija želi vzpodbuditi pogovore o teh temah med mladimi in njihovimi starši in vzgojitelji.
19.30	OBZORNIK
19.40	Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narod


hostno skupnost 19.55 Knjiga
20.10	Risanka 20.24 'TV nocoj
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Po sledeh odločitve, aktualna oddaja
21.05	E. Zola:
Vzpon Rouganovih TV nadaljevanka 21.50 V znamenju
22.06	Košarka:
Jugoslavija Italija Koper
17.30	Film — ponovitev
19.00	Odprta meja.
oddaja v slovenskem jeziku
19.30	Otroški kotiček
20.00	Košarka:
Jugoslavija - Italija
v bdmoru TV D' — Stičišče
21.30	Zasebna tajnika — film
23.10	TV D — Danes
23.20	Ustvarjanje Titove Jugosla vije — dokumentarna serija
24.20	Trnova pot,
TV nadaljevahka Zagreb
20 30 TV DNEVNIK
21.00	Reportaža o mestu Lignanu 22.35 Tistega lepega dne,
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Božje poti v naši deželi;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe;
11.30	Beležka; 11.35 Paleta orke strov; 12.00 Četrtkova srečanja;
12.30	Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano; 15.00 Sodobni sound;
16.00	Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za...; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče; 18.00 Stiska in odrešitev človeka v prerezu svetovne drame: Henrik Ibsen: »Nora*; 18.50 Priljubljeni motivi.
KOPEP
(Slovenski program)
7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
14.00	Najava sporeda, pregled dogodkov: 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željaoh; 17.00 Primorska poje: 17-30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30; 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15 Horoskop; 7.50 Muratti mušic; 8.32 Pisma Lucianu; 9.00 Z nami je; 9.15 Knjiga po radiu; 9.45 Moža ik: 10.00 Poslušajmo jih; 10.32 Kim; 11.05 Na prvi strani: 13.33 Vrstijo se motivi; 14.33 Prijetno popoldne; 15.45 Poje zbor «Rosa-alpina*; 16.00 Glas našega časa; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 18.15 Pianist Richard Clay* derman; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, IC.OO, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00
Zeleni val; 6.54 do 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch'jo 81; 11.00 štiri.četrtine; 12.30 Ul. Asiago' Tenda; 13.25 Poštna,kočija; 15.05 Errepiuno; 16.30 Diabo-lik in Eva Kant - radij, priredba; 17.15 Star gags; 19.30 Zgodovina jazza; 20.00 Civilizacija v predstavi; 21.30 Folklorna glasba; 22.35 Včerajšnja in jutrišnja glas^
Ko	*-•
ba.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 11.30. 12.30, 13.30,/ 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 8.45 Dnevi;
9.05	Zgrešena ljubezen; 9.32, 10.12 15.00 in 15.42 Radiedue 3131; 11.32 Šolska vzgojna oddaja; 16.32 Disco Šolska vzgoja oddaja; 16.32 Disco club; 17.32 Mastro Don Gesualdor 18.32 Neposredno iz kavarne Gre co; 19.50 Prostor X; 22.00 Mila ponotte.
LJUBLJANA
7,00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12 80, 13.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 930 Iz glasbeni)! tdl;
10.05	Z radiem na poti; 10.40 Tu ristični napotki; 11 05 Rezervirano za,..; 12.05 Operne arije in mq nologi; 12.35 Znano in priljubi je no; 13.10 Danes smo izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Po do mače; 14.00 Iz naših krajev h naših sporedov; 14 30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak v mla dimi; 16.00 Dogodki in odmevi:
16.30	Zabavna glasba; 16.50 Ra dio danes, radio jutri! ; 17.00 Vrti Ijak; 18.00 Studio; 19.00 Sotočje': 19.45 Glasbena medigra: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Atija Scssa; 2100 Slovenska zemlja v pesmi in bese di; 21.30 S solisti in ansambli JRT Ljubljana; 22.05 Radijska igra: 23.25 Iz naših sporedov;
23.30	Tipke in godala; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 S popevkami po Jugoslaviji.
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggto 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000,00.
Za SFRJ Oglasi,
2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
26. maja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel

ZTT
Trst
Čl »n italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG
ZARADI IMENOVANJ V NOVI FRANCOSKI VLADI
Zamenjave v evropskem parlamentu in v komisiji evropske skupnosti
Ritne Mauroy je v svojo vlado «vpoklical» najsposobnejše socialiste
Grozljivo dejanje v Veroni
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Seznam novega francoskega ministrskega kabineta, ki so ga — s štiriurno zamudo zaradi dogovarjanj v zadnjem hipu — objavili v petek zvečer, bo v zahodnoevropski deseterici povzročil nepričakovane kadrovske težave. Francoski socialisti bodo v evropskem parlamentu morali zamenjati kar tri poslance, ki jih je Pierve Mauroy »vpoklical* v vlado, in sicer Yvette Roudy, ki je postala nova ministrica za ženska vprašanja, Edith Cresson, lastnico izjemno težavnega in odgovornega port-felja za kmetijstvo, ki močno dobiva na politični teži v času razprav o reformi .zelene politike’ ter Jacquesa Delorsa, ki je postal gospodarski in finančni minister. Poleg tega bodo koalicijski partnerji .levi radikali’ morali najti zamenjavo za novega pravosodnega ministra Mauricea Faura, ki je doslej p-avtako sedel v strasbourskih klopeh.
Še več zadreg pa na bruseljskem sedežu komisije povzroča napredovanje Clauda Cheyssona na položaj Šefa francoske diplomacije. O njegovem odhodu v Pariz se je pričelo šušljati takoj po zmagi Fran-coisa Mitterranda, starega Cheys-sonovega prijatelja in v kuloarjih palače Berlaymont so dosedanjemu koordinatorju politike EGS do držav v razvoju napovedovali celo premierski položaj. Ker se je Mit-terrand odločil za znano politično osebnost, na čelu s katero naj bi Socialisti okrepili svoj položaj v pariškem parlamentu, se je končno odločil za župana severnofrancoske-l - mesta Lille, dokazanega izvedenca za volilne kampanje, manj znani »tehnokrat* Cheysson pa je postal zunanji minister, kar je v Bruslju sprožilo kopico komentarjev.
Za predsednika komisije Gastona Thoma je imenovanje Clauda Chey-ssona za naslednika Francois-Pon-cetu vsekakor dokaz, da bo Fran-cois Mitterrand na vidno mesto svoje zunanjepolitične strategije po-s avil sodelovanje z evropsko skup nostjo in njenimi inštitucijami. V osmih letih, ki jih je preživel v Bruslju, je Claude Cheysson dodobra spoznal vse stranpoti tukajšnje »evrokracije*, njegova prepričanost v nujnost zahodnoevropske integracije pa bo — pričakujejo v krogih komisije — imela veliko težo v obdobju razpotja, v katerem se danes nahaja skupni trg.
Novi francoski zunanji minister v zahodnoevropskih krogih ne uživa le slovesa izvedenca za sodelovanje z državami v razvoju, ki jih je deseterica skušala ekonomsko — in deloma tudi politično — prikleniti nase ‘z dvema konvencijama «Lo-me», pač pa tudi velja za politika, ki se zavzema za enakopravnejše s ike med EGS in manj razvitimi državami, pri čemer je nekajkrat prišel v konflikte z nacionalnimi vladami. Tik pred podpisom konvencije »Lome - 2», v katero je vključenih 60 afriških, karibskih in pacifiških držav v razvoju, je Claude Cheysson pred novinarji sprožil ognjevito kritiko togega stališča nekaterih članic EGS do politike vlaganj v države v razvoju, predvsem v raziskave, črpanje in predelavo surovin. Američani, Kanadčani in Japonci so zahodno Evropo skorajda že iztisnili iz rudarsko neraziskane Afrike in posledice te poli ične napake se bedo kmalu pokazale, kajti zahodna Evropa je za pol ducata strateško pomembnih su-rdvin skorajda popolnoma odvisna od uvoza. Toda dogovarjanje znotraj EGS je trčilo ob staro dilemo o «garancijah» za investicije in zavarovanje pred morebitnimi nacionalizacijami, s čimer EGS straši že od srede sedemdesetih let, ko sta bili v New Yorku dve zasedanji svetovne organizacije o sodelovanju med razvitimi in manj razvitimi. Če je konvencija »Lome - 2» razočarala države v razvoju, ki so pričakovale kvalitetno spremembo glede nš prvi tovrstni dogovor, je to pred vsem posledica nerazumevanja zahodne Evrope za razvojne probleme Afrike, Karibov in Pacifika.
menjal bržkone 62-letni Edgar Pisani, nekdanji »levi golist*, ki je bil v letih 1962-66 francoski kmetijski minister, nato je dve leti vodil ministrstvo za tehnologijo, končno pa «prestopil» v socialistično stranko. Prav njegova ministrska preteklost. je v krogih komisije sprožila glasna razmišljanja, ali se morda ne obetajo nove rokade v porazdelitvi delovnih nalog Thomove garniture; drugače- povedano: ali se bo novi član komisije zadovoljil s Cheyssonovim resorjem koordinatorja politike sodelovanja z državami v razvoju, ali pa bo zahteval kmetijski portfelj, ki ga je pq nenadni smrti Finna Olava Gunde-lacha dobil njegov sodržavljan Poul Dalsager.
Če se bodo v Parizu odločili, da za Pisanija zahtevajo kmetijski resor, ki postaja še pomembnejši kot doslej, saj ne vključuje le določanje cen za kmetijske pridelke, pač
pa tudi snovanje reforme, ki bi znižala stroške »zelene politike*, potem se v komisiji obetajo znatne spremembe. Govorice iz palače Berlaymont takole kalkulirajo: Dal-sagerja bi skušali potolažiti s port-feljem za socialne zadeve, ki v času naraščajoče brezposelnosti tudi ni kar tako, dosedanjemu lastniku tega stolčka pa bi dali izpraznjeni Cheyssonov resor, saj se Britanci menda resno zanimajo za koordinacijo sodelovanja z državami v razvoju.
Te rokade pa morda ne bodo zadnje v bližnji prihodnosti, kajti 11. junija se bodo na volišča podali Irci in če sedanji opoziciji uspe dobiti parlamentarno večino, bo Cheyssonovo pot ubral tudi Michael 0’Kennedy, v Bruslju močno nezadovoljen, ker med barantanjem za pomembne sedeže, ni dobil kaj več kot »drugorazredne* zadolžitve.
BOŽO MAŠANOVIČ
ROKOMET
V 7. ITALUANSKI LICI
mhihhiuhihiiimu....Humu.m..MHiHiiinniiiHHiiiiiitMMiHimraiiiHiiiiiiin...Hlinili."""i"""
V ŽENEVI SE JE ZAČELA 60. KONFERENCA NAFTNIH DRŽAV
ŠE VEDNO NESOGLASJA V OPEČ GLEDE RAVNI CEN IN PROIZVODNJE
Majhne možnosti kompromisa med «go!obicami» in «jastrebi», ki jih vodita Saudova Arabija in Libija
Piroman - ubijalec ie v nedeljo zažgal spalne vreče štirih mamilašev, ki so dobili zasilno zatočišče v bivšem avstro ogrskein bunkerju. 19-letni Luca Martinotti je podlegel hudim opeklinam, ostali trije pa se bodo morali dalj časa zdraviti. Morilca iščejo v vrstah uživalcev mamil. Posnetek kaze prizonscejSrhIpvega dejanja
..............................................................................i...o
ŽENEVA — Pristojni ministri 13 petrolejskih držav, ki so se pred 20 leti združile v organizacijo O PEC, so se včeraj zbrali v mesto bank in mednarodnih ustanov ob Le-manskem jezeru na konferenco, 60. po vrsti. Pred njimi je slej ko prej kočljivo vprašanje, ki so se ga zaman lotevali v zadnjih letih, uravnavanja cen in proizvodnje «čmega zlata* težko predvidljivim gibanjem svetovnega tržišča.
V tem trenutku se zdi njihova na-
loga še težja, saj se nasprotujoča si stališča v njihovi sredi med »golobicami«, ki jim načeluje Saudova Arabija, in »jastrebi*, ki jih vodi Libija, še zdaleč niso zbližala, po drugi strani pa je zanje položaj na svetovnih tržiščih neugoden, ker ponudba krepko (za okrog 2 milijona sodov na dan) presega povpraševanje.
Udeleženci se glede osnovnih vprašanj v bistvu delijo v tri tabore. Večina se baje zavzema za poenote-
Atentat v Južni Afriki
< C V ^
nje cene petroleja na srednji ravni 36 dolarjev za sod (sedaj se prodaja. po 32 do 41 dolarjev), nekatere članice bi pristale na poenotenje, a le na najvišji ravni, druge pa vztrajajo, naj vsi uskladijo cene na 32 dolarjev za sod, kot ravno Saudova Arabija, ki je največja proizvajalka. Mnenja se precej ločujejo tudi glede možnosti, da bi presežek ponudbe na tržišču uravnavali z občutno omejitvijo črpanja naftnih vrelcev, čemur odločno nasprotuje prav saudski minister Jamam-.
Možnosti sporazuma ali vsaj kompromisa so torej tudi tokrat vse prej kot na dlani. Taka skepsa se je odrazila tudi v uvodnem nastopu indonezijskega ministra Subrota, ki predseduje ženevskemu zasedanju OPEČ, ko je dejal, da je glavni smoter «i-skanje novega ravnotežja* in svaril pred škodoželjnostjo sovražnikov e-notnosti članic OPEČ. Prav tako znamenie negotovosti je tudi dejstvo, da sploh ni znano, koliko bo zasedanje (ki se od uradne otvoritve nadaljuje za zaprtimi vrati) trajalo. Najverjetnejše napovedi, ki temeljijo na izkušniah iz bližnje preteklosti, pravijo, da predvidenih dva dni ne bo dovolj in da bo konferenca najbrž trajala do četrtka.

Bomba, ki je uničila meter tirniee železniške proge med središčem Johannesburga In črnsko četrtjo Soweto, je včeraj na zgovoren način obeležila proslavo ob 20-letnici razglasitve rasistične Južnoafriške republike	(Telefoto AP)
Clauda Cheyssona bo v trinajstem nadstropju palače Berlaymont za-
........................I.I........m...........................iiihiiiiiiih..ihuihiihiiii
Začetek 16. festivala TV v Portorožu
PORTOROŽ — Tu se je začel 16. festival jugoslovanske televizije, že tradicionalno srečanje delavcev vseh jugoslovanskih radiotelevizijskih hiš. Letošnja televizijska prireditev poteka v znamenju pomembnih jubilejev, 40. obletnice vstaje in 40. obletnice socialistične revolucije. Omeniti pa velja, da letos praznuje tudi jugoslovanska televizija, saj so pred 25-leti v Zagrebu prvič začeli oddajati televizijske valove.
Četrt stoletja obstoja jugoslovanske televizije je seveda odlična priložnost za ocenitev vseh izkušenj in uspehov, ki so si jih jugoslovanski televizijski delavci nabrali v teh letih. Dobrih rezultatov m malo, to potrjuje že pester program poslovnih projekcij, ki se je začel zjutraj in se bo zaključil 29. maja. V tem času bodo prikazali 134 najrazličnejših dokumentarnih, glasbenih, izobraževalnih, mladinskih, zabavnih in televizijskih filmov iz dramskega sporeda.
Poslovne projekcije so si z zanimanjem ogledali predvsem predstavniki tujih televizijskih hiš,
ki izbirajo oddaje za svoje programe. Med drugimi so bili na sporedu Maska rdeče smrti, ki ga je zrežiral Slavoljub Stefanovič — Ra vasi, 8 kilogramov sreče — Puriša Džordževiča, Ko poje Čuk v režiji Andreja Stojana, Kotorski mornarji Fritza Bornemanna, Jonov led v režiji Filipa Robarja in Ko pomlad zamuja posnet po vojnem dnevniku Fadila Hodže v režiji Ekrema Krezuja. Včeraj bi se moral začeti tudi 6. mednarodni festival športnega televizijskega programa, katerega pokrovitelji so zvezni izvršni svet, mednarodni olimpijsk-’ komite in evropska radiodifuzna zveza, vendar se bo zaradi zamude nekaterih članov mednarodne žirije začel šele danes, 30. maja pa se bo začel nacionalni festival, ki bo predstavil avtorje vseh jugoslovanskih televizijskih hiš. Najboljše oddaje bodo nagradili s 13 priznanji.
V počastitev letošnjih obletnic bo zvezni odbor Zveze združenj borcev NOB podelil najboljši televizijski oddaji s tematiko iz NOB bronasti kip Stojana Batiča in memoriam belokrahjski četi 1941.
BORIS ŠULIGOJ -
KARTUM — Včeraj sta se udeležila svečanosti ob 12-letnici sudanske revolucije poleg predsednika Nimeirija tudi egiptovski predsednik Anvar el Sadat in generalni sekretar etiopskega vojnega sveta Fikre Selasie.
% Novi pogledi
(Nadaljevanje s 7. strani)
narave, o čemer najbolje priča pričujoči odlomek iz referata:
»Že Mirko Rupel (v komentarju v IX. knjigi), je omenil,da si je Jurčič začel odpirati poglede proti ruski književnosti — ki si je ta čas pridobivala v evropskih kulturnih središčih vse večji sloves
—	šele po prihodu na Dunaj. Prvo znamenje tega zanimanja je bila bežna omemba Puškjnovega Onjegina (v beležnici iz 1. 1865/76). Če je med dokaj raznovrstnim beležniškim gradivom sorazmerno malo navezovanja na rusko literaturo, /je zato tembolj zgovoren zapis o Turgenjevu iz leta 1868. Najprej - zavoljo tega, ker je najbolj zgodnji v vrsti naših turgenjevian: prvi informativni Celestinov članek o ruskem novelistu je bil objavljen v Slovenskem narodu 13. aprila 1868. in prvi prevod Petuškove ljubezni prav tam* istega leta, prevedel L. Gorenjec-Podgoričan. * .
Upoštevanje Turgenjeva zase je pomembno, ker beležniški zapis priča, kako zavzeto in vztrajno si je prvi slovenski romanopisec prizadeval, da bi razširil litera-turno obzorje. Ta moment zasluži tem več poudarka, ker tudi v naših dneh pogosto v literarnem pouku in sicer Jurčič v stvareh literarne ideologije — sodobnemu poznanju neustrezno
—	pada premočno v Levstikovo in Stritarjevo senco. Jurčičev zapis temelji na članku o ruskem novelistu, ki ga je 3. avgusta 1868. objavil v uglednem augsburškem, precej razširjenem časopisu Allge-meine Zeitung vidni klasični filolog in zgodovinar, profesor \ Konigsbergu Ludvvig Fridlander.
Vsebinsko je za Jurčičev za pis značilno, da poleg drugega zastavlja teoretično vprašanje realizma. »Ta je velika skrivnost realistične umetnosti, da navidezno resničnost ustvari, ki je v isti-ni višja. resnjčnost.* .
VESTI S KOROŠKEGA
ČETRTI DRŽAVNI NASLOV ZA TRŽAŠKEGA CIVIDINA
Trener Triaianov Lo Duca: Tokrat smo najtežje doslej prišli do prvega mesta
Koroška prosvetna društva gostovala v celjski regiji
Kulturni dan koroških Slovencev je bil le prvi vidnejši izraz sodelovanja med zamejskimi Slovenci in matično domovino
CELOVEC — V šestih občinah celjske regije je bil preteklo soboto kulturni dan koroških Slovencev. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij v Celju je medobčinski svet SZDL v Celju organiziral v okviru širšega in načrtnega povezovanja in sodelovanja na kulturno-prosvetnem področju vrsto gostovanj koroških slovenskih društev. Tako je igralska skupina SP D «Edinost» iz Pliberka nastopila v celjski občini s komedijo «Poročil se bom s svojo ženo». Mešani zbor S PD «I’odjuna» iz Pliberka in moški zbor «Kralj Matjaž» iz Libuc sta gostovala v občini Velenje. Tamburaški orkester, vokalni kvintet in trio SPU «Vrtača» iz Slovenjega Plajberka so nastopili v občini Mozirje, medtem ko je mešani zbor SPD «Gorjanci» iz Kotmare vasi s pev-sko-instrumentalno skupino skupaj z ženskim kvartetom SPD «Peter Markoviča iz Rozeka gostoval v občini Laško. V občini Žalec pa sta gostovala folklorna skupina SPD «Srce» iz Dobrle vasi in mešani zbor SPD «Bilka» iz Bilčovsa. Edini nastop v nedeljo je bil v Slovenskih Konjicah, kjer je gostoval mešani zbor SPD »Srce* iz Dobrle vasi.
Koroške goste so povsod zelo prisrčno sprejeli po starem slovenskem. običaju s kruhom in soljo. Občinstvo, ki je povsod napolnilo dvorane, je hvaležno sprejelo nastopajoče in jih nadarilo s toplim aplavzom, koroške skupine so spremljali tudi zastopniki Slovenske prosvetna zveze, že kar na licu mesta pa so se dogovarjali za nadaljnje sodelovanje.
Kulturni dan koroških Slovencev je bil le prvi vidnejši izraz vsestranskega sodelovanja med zamejskimi Slovenci in matično domovino, ki se bo okrepilo zdaj na regijski in občinski ravni. (Sindok)
Koroški čebelarji slavili
CELOVEC - Slovenski čebelarji v Šmihelu nad Pliberkom so v nedeljo praznovali 60-letnico svojega društva. Nad proslavo, ki se je začela ob 10. uri dopoldne in je trajala do poznega popoldneva, so pokroviteljstvo prevzeli koroški deželni glavar Wagner, generalni konzulat SFRJ v Celovcu, pliberški župan Franc Mikusch, dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser.
Slavnostni govornik Luka Borcčnik, ki, je predsednik čebelarskega društva in ki mu je ob tej priliki koroška čebelarska zveza podelila zlato častno iglo, je v svojem govoru orisal lik ustanovitelja društva Vinka Pečnika in ga imenoval koroškega Janšo, ki je s svojim pionirskim delom ogromno prispeval k razvoju čebelarstva na Koroškem. Štirinajst govornikov se je nato zvrstilo na govorniškem odru in čestitalo društvu za uspešno delovanje, med njimi tudi zastopnik Koroške čebelarske zveze in predsednik Koroške kmetijske zbornice ter predstavniki pobratenih društev z obeh strani meje, poleg tega pa še zastopniki številnih organizacij in predstavništev.
Skupno s Koroško čebelarsko zvezo je Slovensko čebelarsko društvo v Šmihelu organiziralo razstavo o čebelarstvu včeraj in danes, kulturni program pa so oblikovali prosvetarji okoliških društev skupaj z zborom iz Zagorja ob Savi, medtem ko je Milka Hartman recitirala nekaj svojih pesmi. (Sindok)
Občni zbor kluba prijateljev lova
Klub prispeva k ohranjevanju dobrih odnosov med
Koroško lovsko zvezo in Lovsko zvezo Slovenije
CELOVEC — Sicer nimajo lastnega lovišča, temveč se vključujejo v lokalne lovske družine, kljub temu pa slovenški lovci, združeni v Klubu prijateljev lova, že skoraj dve desetletji opravljajo pomembno poslanstvo. Poleg združenja lovcev slovenske narodnosti na Koroškem — trenutno ima klub 109 članov — je pomemben dejavnik tudi pri sodelovanju lovcev čez mejo. Pomemben delež ima pri dobrih stikih med lovskima zvezama na Koroškem in v Sloveniji, na svojem terenu pa si prizadeva tudi za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti.
Na občnem zboru minulo nedeljo v kulturnem domu na Radišah so tako lahko naredili ugoden obračun delovanja v zadnjem obdobju. Spomnili so se tudi pobudnika, ustanovitelja, organizatorja' in dolgoletnega predsednika kluba Karla Prusnika - Gašperja, ki je umrl lansko vigred. Za predsednika so si ponovno izvolili Mirka Kumra, potrdili so tudi tajnika Mirka Keliha. Častnim članom so podelili diplome in značke, štirje zaslužni člani kluba pa so prejeli odlikovanje Lovske zveze Slovenije. V razpravi so posebno poudarili pomen sodelovanja čez mejo, katere vidni rezultat je skupna koroško-slovenska gojitvena skupnost za srnjad, dali pa so tudi pobudo, da bi glasilo Koroške lovske zveze objavilo članke tudi v slovenščini.
Izraz dobrih odnosov tako s Koroško lovsko zvezo, katere člani so seveda tudi slovenski lovci, kot tudi z Lovsko zvezo Slovenije so bili prisotni častni gostje: predsedtiiki okrajnih združenj Koroške lovske zveze za Beljdk, Celovec in Velikovec. Lovsko zvezo Slovenije pa je zastopal njen predsednik Lojze Briški. Med številnimi drugimi častnimi gosti so pozdravili tudi jugoslovanskega generalnega konzula Milana Samca in vdovo Karla Prušnika, Miro Prušnik. Za kulturni okvir občnega zbora so poskrbeli radiški fantje in lovski pevski (bor, ki je menda edini lovski zbor na Koroškem. (Sindok),.
tudi jaz pripomogel k temu u-spehu.*
Tudi trener Lo Duca .je imel solze v očeh. »Že dolgo let treniram, in to je četrtič, ko fantje (saj so skoraj vedno isti) osvojijo prvenstvo, vendar lahko zagotovnn, da smo tokrat najtežje doslej prišli do naslova. Vsekakor moram reči, da so vsi fantje bili izredni, saj so tudi brez našega najboljšega strelca, Pischianza, z borbenostjo in agresivnostjo zmagali v ključnih tekmah.* Pischianz. ki ;e bil proglašen za najboljšega igralca prvenstva, pa ie dejal: «Po remiju v Riminiju nisem upal več na naslov. Moram pa reči, da me je po porazu Tacce presenetila naša požrtvovalnost in volja do zmage. Res je. proglasili so me za najboljšega igralca, a ekipa je brez mene mogoče še bolje igrala. Vsekakor ob naslovu tudi to proglasitev spreiemam z zadovoljstvom.* IZIDI ZADNJEGA KOLA Tor Di Quinto - Rovereto Banco Roma - Forst Mercury - Jomsa Cividin - Čampo del Re Fabbri - Edil Arte Folksbank - Eldec Tacca - Rubbiera
LESTVICA
Cividin Trst 48, Tacca Varese 46, Forst Brixien 42, Rovereto 35, Banco Roma 27, Eldec Rim 25, Čampo del Re Teramo 25, Fabbri Rimini 25. Mercury Bologna 21, Folksbank Bočen 20, Jomsa Rimini 19, Rubiera Reggio Emilia 13, Tor di Quinto Rim 9, Edil Arte Conversano 9.
V B ligo izpadejo: Edil Arte Conversano, Tor di Ouinto Rim, Rubiera Reggio Emilia in Jomsa Rimini.
Mas
Cividin — Čampo del Re 23:14 (9:8)
CIVIDIN: Pušpan, Palma, Sivini 5. Ovellia, Pipan 1, Andreasich 4, Calcina 3, Giustin, Scropetta 7, Bozzola 3, Brandolin.
ČAMPO DEL RE: Scarponi, Scia-netti, Di Basilio 1, Ordinelli, Di Domenico, Sabich 4, Tulli. Giusti 1, Primula 1, Di Giulio 1, Chinocehio 5, De Rui 1.
SODNIKA: Russo in Sessa iz Rima.
GLEDALCEV: 2500
Četrti italijanski naslov za Cividin iz Trsta. Ekipa si je priborila prvo mesto na končni lestvici po zmagi nad Čampom del Re iz Te-rama. Ta naslov je gotovo eden izmed najlepših v zgodovini rokometa, saj že dalj časa ni bilo tako ostre in izenačene borbe za prvo mesto. Po porazu v Imoli proti Fabbriju je zgledalo, da bodo tudi letos Tržačani drugi za vodečo Tacca iz Varese ja. A spodrsljaj Baliča in tovarišev je omogočil ze-leno-plavim, da so nato le obdržali vodstvo in tako zasluženo zmagali. Zmagala je verjetno najmočnejša najkvalitetnejša ekipa, ki je kljub smoli, ki se je je v zadnjih časih nenehno držala pokazala res dober rokomet. S sedmimi igralci, v zadn.jem delu celo šestimi, saj je Pischianz še vedno hudo poškodovan, je prof. Lo Duca izpeljal maratonsko prvenstvo, v katerem je tudi nivo ostalih ekip naraščal.
V slačilnicah smo spregovorili nekaj besed z junaki tega podviga. Ivana Pušpana smo vprašali, kaj pomeni zanj prvič osvojiti državni naslov v tujini. «Nimam besed, da bi izrazil svoje zadovoljstvo, da sem
IIIIIIIIHIHIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII..
16:22
21:28
23:29
23:14
31-14
19:14
33:21
JADRANJE
NA MLADINSKIH IGRAH
ZADOVOLJIV NASTOP BOGATČEVE V TRŽIČU
Sireno je zastopal tudi Davorin Starc, ki pa se je udeležiI le ene izmed treh repat
V okviru Mladinskih iger je bila
soboto, 23., in nedeljo 24. t.m., v Tržiču, v organizaciji tamkajšnjega kluba SVOC, jadralna regata v razredu «optimist», ki so se je udeležili tudi kadeti Sirene.
Vreme je bilo lepo in vetrovno, tako da so opravili vse tri predvidene regate.
Na prvi je Arianna Bogateč jadrala zelo dobro in zasedla 8 mesto, medtem ko se je na ostalih dveh uvrstila na 13. oziroma 15. mesto, kar ji .je prineslo končno 12. mesto, kar .ie zadovoljiv rezultat glede na to, da .je tekmovalo 34 jadralcev.
Odlično je jadral tudi Davorin Starc, ki je na tretji regati dosegel 7. mesto, ker pa se ni udeležil prvih dveh, ni na skupni lestvici šel preko 30. mesta.
SKUPNA LESTVICA
1.	Piero Iancer
SVOC Tržič (1 - 2 - 4) 11 točk
2.	Andrea Zerbin
SVOC Tržič (2 - 1 - 8) 17
3.	Piero Perelli
SVBG Trst (5-7-3) 28,7 12. Arianna Bogateč
Sirena TS (8 - 13 - 15) 54 30. Davorin Starc
Sirena TS (DNC-DNC-7) 107 Prihodnjo nedeljo pa se bodo jadralci Sirene udeležili dveh regat. Kadeti razreda optimist bodo nastopili (predvidoma s tremi jadrnicami), v S. Giargio di Noga-ro na področni regati, medtem ko bo Lorenzo Bogateč jadral v Benetkah v razredu «evropa».
m. p.
JADRANJE
Uspešna regata na deskah v Umagu
Dušan Puh, prvi v težki kategoriji, Ivan Vintar v lahki, Sanda Maro pa med ženskami. To so zmagovalci letošnje druge kriterijske regate jadralcev na deskah za državni pokal in za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki se je končala v nedeljo popoldne v Katoru, dokaj uspešno pa so jo pripravili člani umaške-ga kluba jadralcev na deskah Hem-pel Albatros.
Regate se je udeležilo okoli 70 jugoslovanskih jadralcev na deskah, bilo pa je tudi nekaj tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Skupaj so odjadrali 5 regat, 4 boljše pa so šteli za u-vrstitev. Najbolj sta se izkazala državni prvak in zato tudi favorit Dušan Puh in tekmovalec iz Zvezne republike Nemčije slovenskega rodu Ivan Vintar, ki je član nemške reprezentance jadralcev, na deskah.
Razen prvega dne (regata se je začela že v petek) so imeli jadralci precej sreče z vetrom.
Zaradi borbenosti in tesnih izidov je bila to v celoti ena boljših regat za državni pokal. Boris Stepanov je v 5. regati le za nekaj metrov zaostal za Dušanom Puhom, čeprav se mu ie ves čas neusmiljeno bližal. V 5 regati pa je Ivan Vintar s podobnim zasledovanjem tik pred ciljem le prehitel Puha. To se Puhu sev?da ni poznalo pri uvrstitvi, ker sta tekmovala v različnih kategorijah. Pa še rezultati:
TEŽKA KATEGORIJA L Dušan Puh — klub jadralcev na desk.ih «Bum» (Koper)
2.	Boris Stepanov — klub jadralcev na deskah «Keka» (Piran)
3.	Sandi Gabrovšek — klub jadralcev na deskah «Keka» (Piran)
LAHKA KATEGORIJA L Ivan Vintar — WC «Constanz» (ZRN)
2.	Matjaž Žnidaršič — klub jadralcev na deskah »Keka* (Piran)
3.	Mauriz:o TeUuri — WC «Monfal-cone* (Milje)
ŽENSKE
L Sanda Marc — klub jadralcev na deskah »Hempel Albatros* (Umag)
2.	Maurizia Lenardon — «Blue Star* (Trst)
3.	Alenka Malagaj — «Vetr» (Ljubljana)
Šuligoj
ODBOJKA
V Sl,
,,1J1
Dane? prvi dan balkanskega prvenstva
Danes popoldne se pričneta v Novem mestu in na Ravnah na Koroškem odbojkarski prvenstvi Balkana v moški in ženski konkurenci. Še posebej zanimiv in kakovosten bo moški turnir, saj bodo v Novem mestu igrale odlične reprezentance Bolgarije, Romunije, lanski prvak Grčija in Jugoslavija. V ženski konkurenci pa bosta poleg Romunije in Bolgarije nastopili še dve jugoslovanski izbrani vrsti. Medtem ko je moška domača izbrana vrsta favorit za končno zmago, ne moremo trditi tega za odbojkarice. ker bi bila osvojitev drugega mesta velik uspeh. Današnji razpored je naslednji:
Novo mesto:
19.00 Jugoslavija - Grčija Ravne na Koroškem:
■ 18.00 Jugoslavija B - Romunija
Oba turnirja se bosta končala v
pete!:.