dnevnik
SREDA, 4. NOVEMBRA 2015
št. 257 (21.494) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
PUSJA VES - Na 3. strani
Konec pustolovščine robinzonskega para
Tržačana preživela šest mesecev v »divjini«
KRAS - Na 9. strani
Pil spominja na zgodovino Banov
Postavili so ga leta 1897
Štmavrski usad bodo sanirali prihodnje leto
Pokrajina ima na voljo pol milijona evrov
BEGUNCI - Merklova svari pred nevarnostjo vojn na Balkanu
SV. JUST - Nadškof Crepaldi
Za preporod Trsta potrebno sodelovanje
DARMSTADT, LJUBLJANA -Nemška kanclerka Angela Merkel je posvarila, da bi lahko v Evropi zaradi begunske krize izbruhnili celo novi vojaški konflikti. Kot je dejala, jo skrbijo napetosti, ki smo jim v zadnjem času priča na Balkanu. Ponovila je tudi svoje prepričanje, da zapiranje meja ni rešitev, in spomnila na negativno izkušnjo z ograjo na madžarsko-srbski meji, ki je zaostrila odnose med državami in vodila le v to, da so begunci poiskali druge poti.
Begunski val ne pojenja. V Slovenijo je v drugem begunskem valu iz Hrvaške vstopilo več kot 137.000 prebežnikov, včeraj do 18. ure malo čez 4400. Predsednik vlade Miro Cerar pa medtem ne izključuje postavitve ograje na meji s Hrvaško. Ob tem je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, »kjer je to nujno potrebno«, da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke.
Na 2. strani
Angela Merkel
TRST - Priznanje
Zlati sv. Just duhovniku Mariu Vatti
TRST - Nagrada zlati sv. Just, ki jo že skoraj petdeset let podeljujejo tržaški kronisti, bo letos romala v roke tržaškega duhovnika don Maria Vatte. V letu, ki je minilo v znamenju beguncev in morja smrti, v znamenju papeža in njegovega sporočila o večji pozornosti periferijam, so se tržaški kronisti namreč odločili, da si letos nagrado zasluži dobrosrčni duhovnik Mario Vatta, ki je svoje življenje posvetil drugim, manj srečnim, ženskam in moškim, ki jih je družba pahnila ob rob. Posebno priznanje bo prejel gostilničar Mario Suban.
Na 4. strani
RUSKO LETALO - Ameriški satelit zaznal toplotni udar na kraju nesreče
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
Nemčija ne zapira vrat
ansa
devin-nabrežina - Občinski sklep
Vižovlje bodo dobile ulice in krajevna imena
OBLETNICA
Posvetilo Pasoliniju
TRST - 6. novembra 1975 so v Casarsi pokopali Pier Pao-la Pasolinija. Od pesnika in režiserja, ki so ga nekaj dni prej
ubili na plaži blizu Rima, se je poslovilo veliko ljudi: sorodniki, sovaščani, prijatelji in kolegi iz kulturnega sveta. Pogreb je spremljal in skrbno dokumentiral tudi tržaški fotoreporter Claudio Erne. Ob štiridesetle-tnici Pasolinijeve smrti objavljamo izbor njegovih fotografij in spominski zapis tržaškega pisatelja Marka Sosiča.
Združenje za Križ zelo skrbi Ljudski dom
Na 5. strani
Popoldanska pomoč za goriške učence
Na 12. strani
Na Vrhu prisluhnili domačemu partizanu
Na 13. strani
Pedro Opeka in Nobelova nagrada
Na 15. strani
Najbrž je šlo za bombo
MOSKVA - Egiptovski preiskovalci so včeraj začeli s preiskavo črnih skrinjic ponesrečenega ruskega letala. V pilotski kabini je pred strmoglavljenjem slišati neobičajne zvoke. Hkrati so ameriški mediji poročali, da naj bi satelitske fotografije nakazovale na toplotni udar prav v trenutku in na kraju letalske nesreče, a ni nobenih dokazov, da bi letalo zadela raketa. Najverjetnejša je hipoteza bombe, ki naj bi bila skrita med prtljago ali kje drugje v trupu letala. »Od trenutka, ko je letalo izginilo z radarskih zaslonov, je moč slišati zvoke, ki niso tipični za običajen polet. Tik pred tem je slišati običajen pogovor med pilotom in kontrolo poleta,« so razkrili dobro ob-
veščeni viri v Kairu.
Po navedbah ruskih oblasti naj bi rusko letalo airbus A321 razpadlo že v zraku. Letalska družba Kogalimavija je izključila možnost, da bi šlo za tehnično napako na letalu. Ruski mediji so tudi poročali, da naj bi na kraju nesreče našli dele, ki jih ni mogoče pripisati niti strmo-glavljenemu letalu niti prtljagi potnikov.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je kritiziral "propagando" Islamske države, ki trdi, da je odgovorna za letalsko nesrečo. Sisi je opozoril, da bo preiskava o vzrokih nesreče trajala dolgo. Egiptovska veja IS je namreč sporočila da je strmoglavila letala kot maščevanje za ruske zračne napade v Siriji.
GORICA - Na 12. strani
9771124666007
2
Sreda, 4. novembra 2015
AKTUALNO
/
BEGUNSKA KRIZA - Cerar za pregrade, toda le za usmerjanje toka
Merkel: Zapiranje meja ni rešitev
Alternativna akademija o naraščanju nestrpnosti do beguncev v Sloveniji
DARMSTADT, LJUBLJANA -Nemška kanclerka Angela Merkel je posvarila, da bi lahko v Evropi zaradi begunske krize izbruhnili celo novi vojaški konflikti. Kot je dejala, jo skrbijo napetosti, ki smo jim v zadnjem času priča na Balkanu, odkar se preko tamkajšnjih držav proti zahodu in severu Evrope vsak dan vali na tisoče beguncev. »Ne želim stvari prikazovati preveč črno. A hitreje, kot si predstavljamo, se lahko zgodi, da prepir preraste v fizični obračun in da iz fizičnih obračunov nato nastanejo stvari, ki si jih nihče ne želi,« je dejala.
Ponovila je tudi svoje prepričanje, da zapiranje meja ni rešitev, in spomnila na negativno izkušnjo z ograjo na madžarsko-srbski meji, ki je zaostrila odnose med državami in vodila le v to, da so begunci poiskali druge poti. Odločno se je postavila proti gradnji ograje na avstrijsko-nemški meji, ki bi bila po njenem nespametna in bi se Nemčiji vrnila kot bumerang. Če bi jo zgradili, bi po njenem begunci zagotovo poskušali v Nemčijo priti preko drugih držav.
Begunski val ne pojenja. V Slovenijo je v drugem begunskem valu iz Hrvaške vstopilo več kot 137.000 prebežnikov, včeraj do 18. ure malo čez 4400. Predsednik vlade Miro Cerar pa medtem ne izključuje postavitve ograje na meji s Hrvaško. Ce-rar je napovedal, da bo Slovenija, če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo. Ob tem je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, »kjer je to nujno potrebno«, da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke. Cerar ugotavlja, da se nadzor na zunanjih mejah EU še ni vzpostavil, kar je bila tudi ena od zavez z mini vrha EU-Bru-selj. Premier hkrati zavrača nekatere očitke, da se z begunci v Sloveniji ne ravna dovolj humano in solidarno. Cerar sicer ne dvomi, da pri tako velikem dotoku ljudi prihaja do posameznih težav, ne pristaja pa na to, da bi te težave posploševali.
Avstrija je medtem v Špilju na meji s Slovenijo vzhodno od sprejemnega centra postavila bodečo žico. Avstrijski organi naj bi se za postavitev bodoče žice odločili, ker so številni begunci poskušali prek avtoceste, ki je v bližini starega mejnega prehoda Špilje, vstopiti v Avstrijo.
Begunska kriza bo glavna tema da-
Vrsta beguncev čaka na vstop v Avstrijo pri Šentilju
ansa
našnje izredne seje DZ. Na njej bodo poslanci obravnavali predlog priporočil vladi v zvezi z razmerami na meji s Hrvaško. Odločali bodo še o vladnem predlogu spremembe zakona o delu v policiji ter o zahtevi za mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o vprašanju begunske kri-ze.Dnevni red bo po vsej verjetnosti razširjen še s predlogom zavrnitve razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski pri varovanju meje podeljuje dodatna pooblastila. Na predlog Radia Študent pa se je začel referendumski postopek.
V	Alternativni akademiji in Odboru za pravično in solidarno družbo medtem opozarjajo na nevarno naraščanje sovraštva in nestrpnosti do beguncev v Sloveniji. Ker so prepričani, da bi morali politiki izpolniti svojo moralno dolžnost, pozivajo predvsem predsednika republike in premierja, da obsodita vse oblike sovražnega govora.
V	sprejemnih in namestitvenih centrih je bilo ob 18. uri nekaj več kot 4100 tujcev, v Avstrijo pa je odšlo več kot 6100 pre-bežnikov. Najbolj obremenjena točka ob izstopu iz Slovenije je namestitveni center v Šentilju. Tam se dnevno izmenja več tisoč ljudi. Po zagotovilih pristojnih je za vse, ki pridejo tja, na voljo možnost počitka, hrana in zdravstvena oskrba, težava je le, če se jim mudi naprej v Avstrijo in nato obtičijo na prostem tik pred mejo. (STA)
HRVAŠKA
V Avstrijo tudi preko Italije?
SARAJEVO - Se bo balkanska pot preusmerila proti našim krajem? V hrvaških medijih odmeva vest, da so štirje kurdski begunci s turškim državljnastvom, ki jih je hrvaška ustavila na območju Pltivic, bili namenjeni na Reko, povedali pa so, da bi se od tam do Avstrije prebili preko Italije in se tako izognili poti od Makedonije preko Srbije do Slovenije, češ da je slovensko-avstrijska meja že preveč nasičena z mi-granti. Skupina Kurdov, ki se je na pot odpravila pred 21 dnevi, je prihajala iz Bihača. Policistom so povedali, da za njimi prihaja še petnajst migrantov. O večjih premikih na poti, ki je vsekakor težavnejša od dosedanje, ne poročajo.
ITALIJA - Zakon o stabilnosti
Renzi v spopad z deželami
Kritike Računskega sodišča in Banke Italije
RIM - Premieru Matteu Renziju so se naenkrat odprle kar štiri politične fronte povezane z določili zakona o stabilnosti državnih financ. Najbolj vroč je spopad s predsedniki dežel, saj ponovno razvaja Demokratsko stranko, iz vrst katere so številni predsedniki, vključno s Sergiom Chiamparinom iz Piemonta, ki je iz protesta proti nevzdržnemu krčenju sredstev napovedal odstop z mesta predsednika konference italijanskih dežel. Renzi je na odstop odgovoril dokaj za-ničljivo: »Sklical bom predsednike in takrat se bomo zabavali«. »Srečanja se bom udeležil, ker je to moja delovna obveznost, ne zato da bi se zabaval,« je odvrnil Chiampari-no. V ozadju ostrega besednega spora so boleči rezi v proračune dežel - skupno gre za 17 milijard evrov v triletju 2017-2019, zaradi katerih se mnogi predsedniki pritožujejo, da bodo ogrožene celo osnovne storitve zdravstvene oskrbe. Predsedniki Emilie Ro-magne Bonaccini, Toskane Rossi, Lacija Zin-garetti in nekaterih drugih dežel so včeraj skušali omiliti ton spora in izrazili upanje, da bo soočenje konstruktivno.
Tud parlamentarni urad za proračun, ki mu predseduje Giuseppe Pisauro, je kritično ocenil, da so vladna predvidevanja za dveletje 2017-18 »neprevidna« in »pretirano optimistična«. Krčenje davkov Tasi-Imu in Ires je finančno krito le za leto 2016, v naslednjih letih pa bi lahko povzročilo proračunske luknje.
Tretjo fronto je včeraj s še težjimi kritikami odprlo Računsko sodišče, ki vladi prav tako očita preveč optimistična predvidevanja in takojšnjo izrabo vsega manevrska pro-
stora, ki ga dopušča evropska prožnost. To bi izničilo možnosti nadaljnjega ukrepanja, ko bi bilo potrebno. Nerešena ostajajo vprašanja pokojnin in pogodb državnih uslužbencev, manjkajo strukturni in trajnejši varčevalni ukrepi. Manever povrhu zvrača skoraj vso težo varčevanja na dežele in krajevne uprave.
Četrti sklop kritičnih pripomb je včeraj pristavila še Banka Italije, ki med drugim ocenjuje, da bo odprava davkov na hiše imela zelo omejene učinke na potrošnjo in da bi bilo bolje rezati davke na delovne dohodke. Na Banki imajo tudi pomisleke o dvigu meje gotovinskih plačil od 1000 na 3000 evrov in poudarjajo, da bi moral cilj biti omejevanje gotovinskih plačil z znižanjem marž na plačilih s kreditno kartico, ki bremenijo trgovce.
M.M.
Nesreč s smrtnim izidom je v Italiji še vedno odločno preveč
RIM - Vožnja v napačno smer po avtocesti ni samo slovenska posebnost, o kateri sicer pogostokrat poročamo. Zdaj so namreč na voljo tudi podatki iz Italije. V prvih devetih mesecih letos so na avtocestah italijanskega polotoka zaradi vožnje v nasprotno smer zabeležili namreč kar 263 prometnih nesreč, ki so terjale 18 smrtnih žrtev in 139 ranjenih.
V Italiji sicer beležijo tudi upočasnitev zmanjšanja števila prometnih nesreč s smrtnim izidom nasploh. Leta 2014 je bilo smrtnih žrtev samo za 0,6 odstotkov manj kot leta 2013, nesreč pa je bilo za 2,5 odstotkov manj, ranjenih pa za 2,7 odstotkov manj. Veča se število žrtev med pešci in kolesarji, zmanjšalo pa se je med motociklisti. Za poznavalce so ti podatki zelo alarmantni. V absolutnih številkah je bilo sicer težkih nesreči lani 177.031, smrtnih žrtev skupno 3381, ranjenih pa 251.147. Vsak dan je bilo v povprečju 485 nesreč, devet mrtvih in 688 ranjenih, socialna cena pa znaša kar 18 milijard evrov.
VATIKAN - Prve informacije o škandalih
Skriti računi, umazani posli
in Bertonejevo stanovanje
VATIKAN - Po ponedeljkovi vesti o dveh aretacijah v Vatikanu so včeraj pronicale v javnost prve informacije o vsebini dveh knjig, ki razkrivata škandale v vrhu cerkvene hierarhije. Prav posredovanje zaupnih informacij dvema novinarjema je privedlo do aretacij. Govor je o bajnih bogastvih, do štiri milijarde evrov vrednih nepremičninah, darovih v dobrodelne namene, ki se stekajo v investicijske sklade in skrite račune, o bolnišnici, ki jo financira italijanska država, a obenem skriva zaklad 427 milijonov evrov, o razkošju, v katerem živijo nekateri visoki prelati rimske kurije.
Avtorja knjig z zgovornima naslovoma »Via crucis« Gianluigi Nuzzi in »Ava-rizia« Emiliano Fittipaldi včeraj nista želela komentirati aretacij, povedala pa sta, da sta informacije dobila od številnih virov.
V knjigah naj bi bil med številnimi nečednimi posli govor o prestrukturiranju razkošnega stanovanja kardinala Tarcisia Bertoneja (na sliki Ansa) z denarjem fun-
dacije Bambin Gesu za bolne otroke, o italijanskih podjetnikih, ki v brk obljubam o prozornosti še vedno skrivajo umazan denar v trezorju banke Ior in še o marsičem. Papež Frančišek si prizadeva za drugačno Cerkev, toda pravi gospodarji Vatikana so drugi, je včeraj dejal Nuzzi.
TURČIJA - Erdogan »praznuje« volilno zmago
Turška vojaška letala bombardirala Kurde
ANKARA - Turška vojaška letala so v ponedeljek bombardirala oporišča Kurdske delavske stranke (PKK) v Turčiji in na severu Iraka, je včeraj sporočila turška voj -ska. Pri tem so uničili njihova zaklonišča in skladišča orožja. Tarče napadov so bila oporišča PKK v kurdski provinci Hakari blizu meje z Irakom ter več regij na severu Iraka. Iz province Hakari so včeraj poročali tudi o dveh ubitih pripadnikih PKK v spopadu z varnostnimi silami, do katerega je prišlo, ko so slednje skušale odstraniti barikade. En pripadnik PKK pa je bil ubit v operaciji varnostnih sil v mestu Silvan v prav tako večinsko kurdski provinci Diyarbakir, kjer so pred tem v več četrtih uvedli policijsko uro.
Do novih operacij turške vojske prihaja po predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je v nedeljo vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj po nekaj mesecih znova dobila absolutno večino v parlamentu.
Turška novinarja obtožena snovanja državnega udara
ISTANBUL - Turško tožilstvo je včeraj vložilo obtožnico proti opozicijskima novinarjema, ker naj bi načrtovala državni udar. Obtožnica se nanaša na naslovnico revije, ki je bila kritična do zmage stranke predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na nedeljskih volitvah. Revija Nokta je na Twitterju objavila, da sta bila odgovorni urednik revije Cevheri Guven in njegov namestnik Murat Capan aretirana zaradi poskusa strmoglavljenja vlade s silo.
Turška policija je v ponedeljek preiskala prostore te levičarske revije v Istan-bulu in priprla dva urednika zaradi naslovnice, na kateri je pisalo »Začetek državljanske vojne v Turčiji«. Istanbulsko sodišče je nato odredilo umik zadnje številke revije s polic, ker naj spodbujala javnost h kaznivim dejanjem.
JEMEN - Ciklon
Poplave, kakršnih ne pomnijo
ADEN - Redek tropski ciklon Chapala je prizadel Jemen ter povzročil hude poplave ter veliko škodo. V regiji, kjer sicer divja vojna, se tako bojijo smrtnih žrtev posledic ciklona, kakršnemu še niso bili priča. Veter je pihal s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro, ko je ciklon Chapala dosegel obalo na severovzhodu države, je povedal minister za ribištvo Fad Kafain. »Škoda je gromozanska in bojimo se človeških žrtev,« je povedal minister.
Že prej je nevihta pustošila na otoku So-kotra, 350 kilometrov od obale Jemna. Župan otoškega glavnega mesta Salem Zaher je dejal, da je bilo več kot 200 ljudi ranjenih in več deset hiš odplavljenih. Po spletu so zaokrožile podobe, ki prikazujejo hude poplave na ulicah mesta Mukala v provinci Hadramavt. Poplave so prebivalce Jemna, ki se že tako spopadajo z revščino in nemiri, potisnile še globlje v bedo. Avtomobili so bili potopljeni v blatni vodi, medtem ko so bile obalne ceste močno poškodovane zaradi visokih valov.
/
AKTUALNO
Sreda, 4. novembra 2015
3
PUŠJA VES - V gorah sta prebila šest mesecev in tudi povila hčerko mm	V« It	•
Konec življenja v divjini za tržaški robinzonski par
Reševalci so ju v ponedeljek našli sestradana in premražena in ju pospremili v dolino
PUŠJA VES - Po dobrih šestih mesecih se je v ponedeljek v gorah nad Pušjo vesjo in Možnico v Furlaniji zaključila robinzonska avantura tržaškega para, ki se je aprila letos iz mestnega udobja podal v divjino tamkajšnje narave. Svojevrstna junaka te nenavadne zgodbe sta 50-letni Roberto in 24-letna Miriam, ki sta se aprila letos odločila za popoln umik iz civilizacije. Stopila sta na vlak, se peljala do vznožja prvih gora ob železniški progi in se od tam peš podala v neznano.
Kot sta kasneje razlagala gozdarjem in planincem, ki so ju občasno srečevali na poti po neobljudenih gorskih predelih, sta si želela izkušnje življenja daleč od družbenega sistema in njegovih pogojevanj, v pristnem stiku z naravo in sami s seboj. Ne vemo, ali jima je pri tem bil za vzornika ameriški pisatelj Henry David Thoreau, ki je sredi 19. stoletja tudi sam preživel poltretje leto v divjini in kasneje to svojo življenjsko izkušnjo tudi posredoval človeštvu v znani knjigi, v kateri je opisal svoja doživetja.
Pri izbiri dveh Tržačanov pa ne gre spregledati dejstva, da sta se odpravila na pot, ko je bila ona že visoko noseča. S seboj nista vzela skoraj ničesar, kar bi jima lahko olajšalo življenje v naravi, temveč sta hotela do kraja preizkusiti sposobnost preživetja v naravi, kjer sta se prehranjevala v glavnem s tem, kar jima je prav narava ponujala. Zavetišča sta si prav tako iskala v divjini, četudi sta se od časa do časa zatekala v bivake in druge objekte, ki jih je človek postavil v okolici krajev, kjer sta se zadrževala.
Prva velika preizkušnja je bilo rojstvo hčerkice Amine, ki je zagledala luč sveta ob 5. zjutraj minulega 25. maja v bivaku Coi na hribu Lopič v pogorju nad Pušjo vesjo, na približno 1300 metrih nadmorske višine. Ze res, da je rojstvo otroka naraven pojav, kot trdita pogumna, a za marsikoga gotovo tudi malce neodgovorna starša, za katerega razen v primerih posebnih komplikacij ne bi smela biti potrebna oskrba v bolnišnici, res pa je tudi, da je v danih okoliščinah zadeva bila dokaj rizična. K sreči se je vse dobro izteklo, starša sta opravila vse sama in mala Amina se je rodila brez posebnih
težav, kot so kasneje potrdili tudi zdravniki bolnišnice v Tolmeču.
Svojevrstna starša sta rojstvo deklice prijavila v matičnem uradu občine Pušja ves in tam izročila hčerkico v oskrbo neki družini, sama pa sklenila, da bosta vztrajala v gorah. V poletnem času je bila stvar še kolikor toliko znosna, saj vsaj iskanje zavetišča ni bilo posebno hud problem. Za hrano sta si pomagala s tem, kar sta našla v naravi, večkrat pa so jima kaj ponudili planinci in gozdarji, ki so ju srečevali na poti. Včasih so jima nekaj hrane prinašali tudi znanci. Kljub temu pa očitno ni bilo dovolj, tako da so se njune težave v zadnjih tednih stopnjevale. Še posebno hudo je postalo, ko je pritisnil mraz, pred katerim sta se v zadnjih dneh zatekla v neko votlino.
Znance v dolini je že hudo skrbelo, kaj bo z njima, zaskrbljenost pa se je še stopnjevala, ko so nekateri planinci prinesli informacijo o sestradanem paru, ki se je kljub vsemu še zadrževal na območju Clap del Da-neit na približno 1130 metrih nadmorske višine. Tako je nazadnje v ponedeljek stekla reševalna akcija in so se nekateri pripadniki finančne straže in gozdarske službe odpravili na območje, na katerem naj bi se zadrževala Tržačana. Kmalu so ju tudi na-
šli, kot je bilo pričakovati že močno sestradana in nekoliko dehidrirana, predvsem pa zelo premražena. Reševalcem ju ni bilo potrebno veliko prepričevati, naj bo avanture konec, saj sta tudi sama priznala, da sta zadnje dni, potem ko je v gorah pritisnil prvi
Levo bivak Coi, kjer se je 25. maja dvojici rodila hčerkica Amina, desno pobočje gore Lopič v Mužcih, kjer sta Tržačana preživela večji del svoje šestmesečne izkušnje v divjini
hujši jesenski mraz, razmišljala, da bi sestopila v dolino.
Reševalci so jima pomagali in ju naložili na helikopter civilne zaščite, ki ju je prenesel v Možnico. Tam ju je pregledal zdravnik in ugotovil, da sta glede na vse, kar sta preživela, v razmero-
ma dobrem zdravstvenem stanju. Po-vratek v civilizacijo so jima olajšali domačini v Možnici, ki so ju obilno pogostili, v pričakovanju da pridejo ponju prijatelji in ju po šestih mesecih pospremijo spet v Trst.
M.M.
KOROŠKA - Nekdanji vodilni svobodnjaški politiki
Trije politiki pred sodnika
Nekdanji deželni glavar Gerhard Dorfler in še dva druga iz njegove stranke obtoženi poneverbe
CELOVEC - Nekdanjo vodilno trojko iz vrst svobodnjaške stranke na Koroškem je zdaj le še dohitela preteklost. Državno tožilstvo za preprečevanje korupcije je namreč začetek tedna vložilo obtožbo proti nekdanjemu deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju, njegovemu nekdanjemu namestniku Uweju Scheuchu in nekdanjemu deželnemu svetniku in finančnemu referentu dežele Ha-raldu Dobernigu. Vsi trije so obtoženi poneverbe. Postopek je državno tožilstvo sprožilo tudi proti nekdanjemu govorniku stranke Stefanu Petznerju. Državno tožilstvo svobodnjaškim politikom, ki so v času očitanega kaznivega dejanja še nastopali kot politiki Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO). Obtožnica očita vsem, da so v primeru reklamne brošure in filma za Ko-
roško, ki jo je leta 2009 v volilno brošuro stranke preoblikovala stranka BZO, plačala pa dežela, oškodovali deželo za 219.000 evrov.
Dorflerju, ki deželo danes zastopa kot poslanec svobodnjakov (FPO) v zveznem svetu, drugemu domu avstrijskega parlamenta, nadalje očitajo, da naj bi pri oddaji naloga za sanacijo predora Ljubelja terjal zase in za Deželo Koroško najmanj 12.000 evrov.
Obtožba proti svobodnjaškim politikom, ki so deželo vodili po smrti Joerga Haiderja do leta 2013 (preden so na deželnih volitvah utrpeli katastrofalen poraz in se morali posloviti), še ni pravnomočna. A nihče ni računa s tem, da ne bi prišlo do obravnave pred sodiščem.
Ivan Lukan
KOPER - Pobuda istrskih medijskih hiš
Volpi Lisjak in Cossutta
v igri za Osebnost Primorske
KOPER - Oktober je bil "rodoviten" bi lahko rekli ob pogledu na bogat nabor kandidatk in kandidatov desetega kroga akcije Osebnost Primorske 2015. Glasove bralcev, poslušalcev in gledalcev Primorskih novic, Radia Koper in Televizije Koper ter komisije vseh treh medijev zbirajo do danes oziroma jutri. Kandidati so botanik Jože Bavcon, odbojkar-ja Mitja Gasparini in Jani Kovačič, gledališka režiserka Yulia Roschina, fizioterapevtka Anita Zelič ter Bruno Volpi Lisjak in Franko Cos-sutta (Košuta).
Glasovnice bodo v uredništvu Primorskih novic zbirali do jutri opoldne. Do danes opolnoči bodo zbirali tudi glasove na slovenski avtomatski telefonski številki 090/936-096. Glasujete tako, da sledite navodilom na odzivniku in odtipkate zaporedno številko kandidata. Do srede opolnoči lahko glasujete tudi na spletni strani www.primorske.si. Glasujete lahko tudi v živo na Radiu Koper do danes opoldne, s SMS sporočili na številko 0038631/636-999 in na elektronski naslov: osebnostprimorske@rtvslo.si.
SEP - Poseg poslanke Tamare Blažina
Večjezičnost pravilo in ne več izjema
Bruno Volpi Lisjak
Franko Cossutta (Košuta)
RIM - Včeraj je zasedal kulturni odbor Srednjeevropske pobude (SEP),
na katerem je sodelovala tudi slovenska
poslanka Tamara Blažina, ki je na predlog predsednika odbora senatorja Luis Alberta Orellana imela uvodni poseg. V njem je izpostavila vprašanje manjšinske problematike v zvezi s kulturno rastjo številnih evropskih območij,kjer bi morala večjezičnost postati vedno bolj pravilo in ne izjema.
Poslanka je omenila zelo različne stopnje zaščite posameznih narodnih manjšin, ki veljajo med članicami SEPa in nasploh v evropskih državah. Izpostavila je tudi stanje slovenske manjšine v Italiji in se je dotaknila težav pri samem udejanjanju zaščitne normative, kar je sicer značilno tudi za druge podobne primere v Evropi.
Veliko je bilo slišati tudi o vedno bolj razširjenih primerih večplastnosti
Poslanka Tamara Blažina
identitet kot posledica tako imenovanih mešanih zakonov, kar še dodatno bogati naselitvena območja manjšin, toliko bolj če je tovrstna tematika pravilno uokvirjena v pozitivne integracijske procese, piše v sporočilu poslanke Blažina.
Na srečanju sta bila med drugim tudi ministrica Stefania Giannini in predsednik zunanjepolitične komisije senata Pier Ferdinando Casini.
V Sežani jutri o knjigi od Benedikta do Frančiška
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo jutri ob 18.uri predstavili knjigo Mojce Širok Od Benedikta do Frančiška: revolucija v rimskokatoliški cerkvi. Z dopisnico RTV Slovenija v Rimu se bo pogovarjal Bojan Kavčič.
Hotel Koper bodo najbrž kmalu prodali
KOPER - Hotel Koper, ki je v lasti DZS, utegne kmalu dobiti novega lastnika. V teku so namreč pospešena pogodbena pogajanja z več kupci, so za STA pojasnili v družbi Hotelinvest International, ki pomaga pri prodaji. Čeprav postopka v tem tednu še ne bodo sklenili, pa bodo kupca, kot dodajajo, verjetno izbrali zelo kmalu.Iska-nje kupca za Hotel Koper se je začelo že pred meseci, DZS pa naj bi za hotel s tremi zvezdicami in 65 sobami, ki se nahaja v samem središču Kopra, zahtevala vsaj 2,6 milijona evrov. Za nakup naj bi bili po pisanju medijev sprva štirje interesenti, od tega dva tuja in dva domača.
4
Sreda, 4. novembra 2015
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Za sodelovanje pri preporodu mesta
V	Trstu je bil včeraj praznični dan, saj smo obhajali god mestnega zavetnika sv. Justa. Kakor veleva tradicija, se je dan začel ob 10. uri v stolnici, ki je mučeniku posvečena, s slovesno mašo; daroval jo je nadškof Giampaolo Crepaldi.
V	svoji homiliji se je Crepaldi zaustavil zlasti pri zaključku triletne škofijske sinode, ki je bila posvečena vprašanju družine. »Vtem daljšem obdobju smo veliko razmišljali o krščanski veri in še enkrat potrdili svoje za-verovanje v nebeškega očeta, ki nam zaupa in nam stalno izkazuje svoje usmiljenje in ljubezen. Vera namreč ni le duševni vzgib, pač pa moč, ki spreminja svet v nekaj lepšega, v katerem bi bilo življenje bolj prijetno in dostojno.« Po treh letih molitev, študija in dialoga, je dejal nadškof, so pripravljeni sodelovati pri solidarnostnost-
Nadškof
Giampaolo
Crepaldi
fotodamj@n
nem razvoju vsakega moškega in ženske, zlasti teh, ki so se danes znašli brez službe, brez ljubezenske topline in brez ekonomsko-socialnih gotovosti.
Evangelija - tako Crepaldi - nas ne sme biti strah, saj deluje v korist vseh. V njegovo moč verjame tržaška Cerkev, ki izkazuje svojo podporo manj srečnim ljudem. Nadškof je v svoji homiliji spregovoril vsem vernikom: mestnim oblastem je potrdil, da hoče biti Cerkev povezovalni člen; družinam, da jim je kljub težavam ob strani; mladim, da morajo zasledovati dobro; starejšim in bolnim, da morajo pogumno kljubovati težavam; delavcem pa, da morajo z zaupanjem gledati v jutrišnji dan. »Skupaj moramo sodelovati, da Trstu ponudimo perspektivo za preporod,« je na koncu dejal Crepaldi. »Želimo si, da bi mesto znalo ovrednotiti svoja nagnjenja: Trst je namreč odprt do sočloveka, je go-
Zvonovi ob prazniku
fotodamj@n
stoljubno mesto, sočustvuje z reveži; mesto, ki gleda proti Vzhodu in je hkrati naravni most z Zahodom.«
Ob koncu slovesnosti je Crepal-di podpisal dekret o zaključku pete škofovske sinode, pri kateri sta se tako laična kot cerkvena komponenta tržaške Cerkve poglobili v vprašanje vere v današnjem svetu.
Pogled na notranjost stolnice med škofovo homilijo
fotodamj@n
4. NOVEMBER
Prireditve ob dnevu oboroženih sil
Ob današnjem dnevu oboroženih sil in narodne enotnosti bodo na Velikem trgu ob 10.15 slovesno dvignili zastave na droga na obmorski strani trga. Številne vojašnice in sedeži karabi-njerjev bodo odprla vrata občinstvu. Na nabrežju se bo nadaljeval ogled fregate Maestrale, ki je privezana ob Pomorski postaji. V dopoldanskih urah bo konferenca za šolsko mladino o prvi svetovni vojni, vodeni ogled vojaške ladje pa bo od 15. do 18. ure.
Zastavi z drogov na Velikem trgu bodo sneli ob 17. uri.
Mirovniški shod
proti vojni
Ob uri, ko bodo na Velikem trgu sneli zastavi z drogov, se bo na območju med Trgom Venezio in ulicama Diaz in Cadorna začel shod proti vojnam in vojaškim paradam, ki ga prirejajo krajevna mi-rovniška gibanja in organizacije.
Don Mario Vatta (levo) in Mario Suban (na arhivskem posnetku)
fotodamj@n
NOVINARSKI SINDIKAT - Nagrada predstavnikom, ki so ponesli v svet ime mesta Trst
Don Mariu Vatti zlati sv. Just
Življenje je posvetil najšibkejšim členom družbe - Posebnega priznanja je bil deležen 80-letni gostinec Mario Suban
Nagrada zlati sv. Just, ki jo že skoraj petdeset let podeljujejo tržaški kronisti deželnega enotnega sindikata Assostampa, bo letos romala v roke tržaškega duhovnika don Maria Vatte. V letu, ki je minilo v znamenju beguncev in morja smrti, v znamenju papeža in njegovega sporočila o večji pozornosti periferijam, so se tržaški kronisti namreč odločili, da si letos nagrado zasluži dobrosrčni duhovnik Mario Vatta, ki je svoje življenje posvetil drugim, manj srečnim, ženskam in moškim, ki jih je družba pahnila ob rob.
Duhovnik, ki se je rodil leta 1937, je leta 1963 ustanovil skupnost San Martino Al Campo, ki že 45 let deluje v Trstu in v sodelovanju s krajevnimi inštitucija-mi nudi pomoč in zatočišče najšibkejšim in najrevnejšim členom naše družbe, se pravi ljudem, ki bežijo pred vojnami, represijo in lakoto, ki imajo težave z alkoholom, z uživanjem mamil, ki so bili v zaporu in ki trpijo samoto, ki potrebujejo zdravstveno pomoč in streho nad glavo, zlasti pa razumevajočega sogovornika, ki bi jim vlil volje do ponovnega začetka. Don Mario Vatta je bil večkrat že nagrajen, največje priznanje pa je zanj zaupanje, ki ga gojijo do njega so-občani.
Posebno priznanje pa bo prejel tudi gostinec Mario Suban, ki je v svoji istoimenski restavraciji pri Sv. Ivanu gostil več generacij Tržačanov, številne politične predstavnike in predsednike, celo papeža Janeza Pavla II, kateremu je posvetil posebno slaščico, ki je še danes v jedilniku restavracije. Gospod Suban je letos slavil 80. rojstni dan in 150-letnico delovanja zgodovinske restavracije, ki jo imajo Tržača-ni posebno radi, saj velja za eno od tistih, v katerih boš vstal od mize zadovoljen. Suban je ime Trsta ponesel daleč preko njegovih meja, vse do Avstralije, Japonske in Bližnjega vzhoda. Vajeti restavracije je danes prevzela njegova hčerka Federica, njegovi nasveti pa so vselej dobrodošli.
NagradI jima bodo podelili v petek, 18. decembra, ob 12. uri v dvorani občinskega sveta na Velikem trgu.
PADRIČE - Neznani mazači spet na pohodu
Pomazali obeležje TIGR
Na spominski kamen s črnim razpršilcem žalitev jugoslovanskega predsednika Tita
V dneh, ko se ljudje spominjajo na svoje drage in na padle za svobodo, so neznani packoni z znano desničarsko žaljivko na račun jugoslovanskega predsednika Tita pomazali kamnito obeležje organizaciji TIGR v gozdiču Salcer v bližini Hudega leta pri Padričah.
Obeležje-spomenik je bil v preteklosti že večkrat tarča nestrpnih skrajnežev. Maja 2003 so takratni spomenik neznani vandali razdejali s kladivom.
Ostanke so po naročilu direktorja tržaških muzejev Adriana Du-gulina odpeljali na varno. Na pobudo staršev učencev osnovne šole Otona Župančiča so razbiti kamen obnovili v tržaškem lapidariju in obnovljeni spominski kamen so maja 2004 postavili spet na svoje mesto. Tri leta pozneje je bil spet tarča nestrpnežev, takrat s psovko na račun Slovencev.
Pomazani spominski kamen TIGR pri Padričah
fotodamj@n
/
TRST
Sreda, 4. novembra 2015
5
DEVIN-NABREŽINA - Občinski odbor odobril sklep o poimenovanju ulic in krajev
V Vižovljah Ulica Grmada,
Reber na Gradišče, Vas
• ••
Ulice, trgi in kraji v Vižovljah bodo dobili svoja imena. Tako je sklenil devinsko-nabrežinski občinski odbor z odobritvijo spremembe predloga občinske toponomastike. Ko bo sklep udejanjen, bodo imeli v Vižovljah Ulico Grmada, Reber na gradišče, Ulico pod Hribom, Cesto na Poljane, Ulico Stražnega hriba, Gabrovo pot in Vas. Skratka: sama domača krajevna ali le-dinska imena.
Poimenovanje ulic in trgov v vaseh in zaselkih devinsko-nabrežinske občine ima za sabo dolgo zgodbo. Že leta 2002 je posebna svetniška komisija za toponomastiko izdelala predlog za poimenovanje ulic in trgov v občini. Ta predlog je takratni levosredinski občinski odbor odobril 28. februarja 2002.
Nekaj mesecev pozneje je na volitvah zmagala desnosredinska koalicija župana Giorgia Reta in vprašanje poimenovanja krajev v občini je najprej zamrlo, nato padlo v pozabo.
Po več kot trinajstih letih ga je uprava župana Vladimirja Kukanje »obudila«. Letos se je odločila za postopek postopnega uvajanja poimenovanja krajev v občini. Avgusta je poslala zgodovinskemu društvu za Julijsko
Vladimir Kukanja
fotodamj@n
krajino »predlog o spremembi topo-nomastike« za poimenovanje krajev v Vižovljah. Septembra je prejela pozitivno mnenje o predlogu. Po nadaljnjih pozitivnih mnenjih o tehnični in računovodski pravilnosti predloga je občinski odbor sklep odobril na seji 26. oktobra.
Odlok predvideva sledeče.
Ulica od križišča ob železniški progi (železniškem nadvozu) proti Mavhinjah bo postala Ulica Grmada. In sicer s sledečo utemeljitvijo: »Hrib Grmada je najvišji grič v okolici. Visok je 323 metrov in je dobro viden s celotnega dela poti. Grmada je kot vzpetina imela velik strateški pomen v prvi svetovni vojni.«
Stanovanja ob štirih cesticah, ki se od Ulice Grmada odcepijo na gornjem koncu naselja proti vzhodu, bodo nosila številke, kot da bi se nahajala na sami Ulici Grmada. Prav tako bo pripojena tej ulici tudi cesta v obliki črke »T«, ki se nahaja južno od omenjenih štirih cestic v smeri proti železniškemu nadvozu.
Odcep od Ulice Grmada na vzhod tik pod omenjenimi štirimi cesticami proti vrhu Hriba po dobil ime Reber na Gradišče. »Na vrhu Hriba nad Vižo-vljami so arheologi odkrili ostanke manjšega gradišča, kakršnih je sicer okrog 30 na tržaškem Krasu. To so ostanki naselbine, kjer so ljudje prebivali že pred približno 3000 leti«, je zapisano v utemeljitvi.
Odcep od Ulice Grmada na vzhod pod Rebrijo na Gradišče bo postal Ulica pod Hribom.
Del nekdanje poti iz stare vasi proti Mavhinjam, ki se odcepi od Ulice Grmada na levo, proti zahodu, bo dobil ime Cesta na Poljane.
»Ledinsko ime Poljane se nanaša na obdelane površine med Vižovljami
Stari predel Vižovelj
fotodamj@n
in Cerovljami, kjer so imeli Vižovci svoje njive,« piše v utemeljitvi.
Iz stare vasi ob železniški progi do nogometnega igrišča se bo vila Ulica Stražnega hriba. »Straža (ledinsko ime, tudi Stražni hrib) je ime manjše vzpetine, ki se dviga nad nogometnim igriščem. Taka imena so imele vzpetine, na katerih so bile postojanke, ki so opazovale prihod morebitnih sovražnikov.«
Stari del vasi bo, preprosto ... Vas. »To je tisti del naselja, ki je sestavljal nekdanje vaški jedro, v katerem so prebivali prvotni domačini in ki je kar nekaj stoletij ohranil enak videz. Vas so med drugo svetovno vojno, 16. avgusta 1944, požgali nacisti, o čemer priča tudi spominska plošča na eni od hiš. Šele po vojni so začeli graditi nove hiše tudi izven starega dela naselja,« je zapisano v občinskem sklepu.
Cestica, ki se odcepi od bodoče Ulica Stražnega hriba proti severovzhodu in se nato pridruži Cesti na Po-
ljane se bo tudi poimenovala kot slednja, torej: Cesta na Poljane.
Cestica s skupino hiš, zgrajenih od železniškega nadvoza v smeri proti vasi Slivno bo dobila ime Gabrova pot.
»Pobočje vzpetine nad vasjo je bilo in je še, kjer ni naseljeno, pretežno po-
raslo s to drevesno vrsto, gabrom, ki močno prevlada nad drugimi, kot so na primer hrast, terebint, jesen, dren in drugi,« je pojasnjeno v občinskem sklepu o poimenovanju ulic in krajev v Vižovljah.
M.K.
Devin-Nabrežina: prispevki v okviru pravice do študija
V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Na-brežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 7,00 (z izjemo ocene iz verouka) brez učnih dolgov.
Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 20.11.2015.
Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040 2017375).
ZAHODNI KRAS - Skupščina Združenja za Križ
PAKT STABILNOSTI
Marjan Kemperle
marjan.kemperle@primorski.eu
»To je bedarija!«
Devinsko-nabrežinska uprava je konec oktobra odobrila sklep o poimenovanju ulic in krajev v Vižovljah, vprašljivo pa je, kdaj bodo Ulica Grmada, Cesta na Poljane in druga z uradnim pečatom potrjena krajevna ledin-ska imena toponomastično zaživela.
Občinski odbor župana Vladimir-ja Kukanje se je odločil, da začne izvedbo več kot 13 let starega sklepa o poimenovanju ulic, trgov in krajev v vaseh in naseljih v občini v Vižovljah, ker naj bi to predstavljalo nekakšen test. Preverili naj bi, kako bi se obnesel, ga ocenili in nato na podlagi te izkušnje izpeljali poimenovanja tudi v drugih vaseh in krajih v občini.
Postopek je premišljen, ni znano pa, kdaj ga bo lahko Občina izvedla.
Občinskim upraviteljem jo je že spet zagodel vražji Montijev pakt stabilnosti, ki je preživel Lettovo vlado in - kljub obljubam o njegovi skorajšnji odpravi - vztraja tudi v Renzijevih časih.
»Pakt stabilnosti nam onemogoča izvedbo številnih koristnih javnih del, in bojim se, da bodo tudi poimenovanja ulic in krajev zaradi njega zastala,« je zatožil župan Vladimir Kukanja.
Položaj v njegovi občini je sledeč: občina razpolaga z 8 milijoni 600 tisoč evri, ki pa ždijo v banki, ker jih občinska uprava prav zaradi paka stabilnosti ne sme koristiti.
»Imamo 17 milijard starih lir. Za tako majhno občino, kot je naša, je tolikšna vsota prava Amerika, ki pa jo lahko le nemočno opazujemo na bančnem računu. To je popolna norost!« je bila njegova ocena.
Občina bi tisti denar krvavo potrebovala. Ne le za večja javna dela, tudi za povsem preproste posege.
Na primer za košnjo trave ob robu občinskih cest.
»Tudi tak enostaven ukrep je v času pakta stabilnosti pod vprašajem. To je res prava bedarija!«
Prevzem sedeža Ribiškega muzeja
in skrb za negotovo usodo Ljudskega doma
Združenje za Križ bo v kratkem prevzelo stavbo pod domom Alberta Sirka, kjer ima sedež Ribiški muzej. Tako so odločili na skupščini organizacije, ki na pobudo podjetnika Valentina Cosutte združuje domača društva. Muzej (njegovo uradno odprtje načrtujejo za prihodnjo pomlad) bo še naprej upravljajo istoimensko kulturno društvo, lastnik zemljišča pa je družba Dom. Na srečanju so čestitali Brunu Volpiju Lisjaku in Franku Cossutti za prejeto odlikovanje s strani slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Cos-sutta je povedal, da je za odlikovanje zaslužna tudi kriška vaška skupnost.
Na srečanju so izrazili veliko zaskrbljenost nad negotovo usodo Ljudskega doma, potem ko je restavracija Bita zaradi nerešenih lastninskih vprašanj zaprla vrata. V Križu upajo, da je zaprtje le začasno in da se bo torej kmalu našla primerna rešitev za pri-
hodnost Ljudskega doma in obenem restavracije, ki jo upravljata Igor Gu-štinčič in Liliana Bezin.
S tem v zvezi je Cossutta napovedal, da bo svoj delež (okoli 650 tisoč evrov) pri spodleteli pobudi t.i. razpršenega hotela (v it. albergo diffuso) namenil Združenju za Križ. S tem korakom naj bi po Cossuttovem mnenju olajšali postopek za odkup Ljudskega doma, pri čemer bo potreben dogovor z lastnikom (družba z omejeno odgovornostjo Ljudski dom, ki jo upravlja Gianni Torrenti) in obenem z družbama KB 1909 in Dom. Za izvedbo projekta razpršenega hotela so svoj čas »ad hoc« ustanovili Kraško nepremičninsko družbo (Cossutta in KB 1909 po 40 odst. deleža, 20 odstotni delež pa je pripadal Zadružni kraški banki), ki je ni več.
Na srečanju so govorili tudi o obnovi Ribiške hiše. Cossutta je kot pri-
Predsedstvo občnega zbora: Elisabetta Birsa, Valentino Cossutta in Mateja Bogatec
mer dobre prakse navedel repensko Kraško hišo, slišati pa je bilo pripombo, da v Križu že imajo Ribiški muzej, zato bi veljalo Ribiško hišo obnoviti tudi za potrebe javnih prireditev in po-
bud. Omenjeni so bili prvi Ribiški dnevi, ki v priredbi AŠD Mladina in Ribiškega muzeja, ki so letos poleti doživeli velik uspeh.
S.T.
e
Sreda, 4. novembra 2015
TRST
/
TRIESTE SCIENCE+FICTION - V dvorani Tripcovich vsak popoldan predvajajo filme
O bogu, ki živi v Bruslju, in prva slovenska grozljivka
Festival znanstvenofantastičnega filma bo danes stopil v živo. V dvorani Tripcovich bo na programu kar osem filmov, med katerimi je daleč najbolj pričakovan film belgijskega režiserja Jaca Van Dormaela The Brand New Testament (Bog je živ in prebiva v Bruslju), ki je prejel nagrado Melies d'Argent na festivalu v kraju Sitges; posebnega priznanja pa je bila deležna tudi 11-letna protago-nistka Pili Groyne, ki v filmu odigrava vlogo božje hčerke Ee. Film, ki je v Franciji prava uspešnica, bodo v italijanskih kinodvoranah predvajali od 26. novembra. O filmu, ki ga bodo zavrteli ob 20. uri, bo spregovoril scenarist Thomas Gunzig.
Opozoriti velja tudi na prvo slovensko grozljivko, ki jo bodo pre-mierno predvajali drevi sicer šele ob polnoči v Trstu; Idila je prvi celovečerni film režiserja Tomaža Gorkiča, v produkciji Blade Production, ki je zmagal na Festivalu slovenskega filma v Portorožu septembra letos. Akcijska grozljivka z elementi trilerja spremlja skupino manekenk in fotografa, ki jih na slikanju na podeželju ugrabita čudaka in odvlečeta v bizarno žganjekuho. Na večeru bosta prisotna režiser Gorkič in producent
Zoran Dževerdanovic. Sicer pa so ogleda vredni tudi ostali današnji filmi, in sicer prva etiopska znanstvenofantastična produkcija Crumbs (ob 18.30), film o epidemiji stekline na poletnem taborenju Summer Camp Alberta Marinija (ob 22.30) in No Men Beyond This Point Marka Sawersa, v katerem ženske ne rojevajo več sinov in ni več prostora za moške v družbi (ob 16.30).
KULTURA - Reportaža v reviji Living
Drugi Trst v očeh novih ustvarjalcev
Jan Sedmak s svojim izdelkom Design for Tapirulan (Living-Corriere della Sera)
Novembrska številka revije Living, ki izhaja z dnevnikom Corriere della Sera, v reportaži Un altro mondo (Drugi svet) predstavlja tržaške odlike na področju dizajna in ustvarjalnosti na sploh. V članku izpod peresa Susanne Le-grenzi je govor tudi o novi »obmejni kreativnosti«, a tudi o Krasu in njegovem odličnem vinu in gostilnah, arhitekturi in seveda književnosti. Skratka neke vrste mozaik tradicionalnega in novega tržaškega izražanja, opremljen s fotografijami Mattie Zoppellara. Posnel je tudi slovenskega umetnika Jana Sedmaka (letnik 1983), ki drži v roki svojo ilustracijo z naslovom Design for Tapirulan. »Ko sem bil star 11 let nisem našel pravih besed. Začel sem vztrajno risati ter razumel, da besede, ki sem jih iskal, sploh ne obstajajo,« je novinarki izjavil Sed-mak.
Edi Kante iz Praprota velja za inovativnega vinarja, na Kontovelu priporočajo tamkajšnjo Društveno gostilno, za sprehajalce in ljubiteljev naravnih lepot pa priporočajo Napoleonsko cesto med Opčinami in Prosekom.
Levo prizor iz slovenske grozljivke Idila, v kateri nastopa tudi Nina Ivanišin
V	dvorani Bobi Bazlen se bodo danes začela tudi srečanja posvečena futurologiji, se pravi vprašanjem med znanostjo in literaturo, realnostjo in fikcijo. Od 10.30 dalje bodo za govorniško mizo sedli rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, Carlo Fonda ICPT, Stefano Liberati iz Visoke šole Sissa in Alberto Marini.
V	prostorih nekdanje Aiat na Velikem trgu pa bodo ob 18. uri od-
prli razstavo »retro' iger« Play It Again, ki je posvečena zgodovinskim videoigram (od Atarija 2600, mimo Commodoreja 64 do sodobnejše Playstation) ob nastopu elektronskega glasbenika Kenobit. Slednji bo tudi protagonist prve Sci-fi noči, ki bo zaživela ob 22.30 v prostorih kluba Tetris v Ul. della Rotonda na koncertu 8 Bit. Razstava bo na ogled do nedelje, od 10. do 13. in od 15. do 19.30.
IN MEMORIAM - Marinelli Ruzzier v slovo
Zanesljiva in iznajdljiva, steber svetoivanskega vrtca
Marinella Ruzzier med otroško prireditvijo
Svoje življenje je posvetila otrokom, za marsikatero mlado vzgojiteljico je bila prava opora in referenčna točka, le malo pred povsem zasluženo upokojitvijo pa se je sredi oktobra nepričakovano poslovila od tega sveta.
Marinella Ruzzier, rojena v Piranu in priseljena v Trst, je bila kot pomočnica že več kot dvajset let v službi v občinskem otroškem vrtcu Oblak Ni-ko-Nuvola Olga pri Svetem Ivanu, kjer so jo prav vsi poznali in cenili.
Bolj kot pomočnica je bila namreč pravi steber vrtca: ona je imela vse pod nadzorom, s svojimi izkušnjami, iznajdljivostjo in različnimi spretnostmi je reševala najrazličnejše težave. Znala je biti stroga, a tudi zelo ljubezniva in materinska, otroci so jo imeli radi. Skrbela je za vse tri oddelke svetoivan-
Smučarska sejma SK Brdina in SK Devin
November je mesec smučarskih sejmov. Konec tedna bodo rabljeno smučarsko opremo prodajali v Domu Brdina na Opčinah in v veletrgovini Conad Superstore v Devinu. Na Opčinah bodo smučarski sejem, ki se bo začel v petek in končal v nedeljo, organizirali člani SK Brdina. V Devinu bo domači smučarski klub Devin organiziral sejem, ki bo trajal dlje: od sobote, 7. novembra, do vključno nedelje, 15.. V Devinu bodo začeli zbirati opremo že danes: urnik od 10. ure do 19.30. Z enakim urnikom bodo lahko udeleženci oddali rabljene smuči in drugo še jutri. Na Opčinah bodo začeli zbirati opremo jutri z urnikom od 18. do 21. ure. Urniki sejma na Opčinah: v petek od 18. do 21. ure, v soboto od 16. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. V Devinu pa v soboto, 7. novembra, in v nedeljo, 8. novembra od 10. ure do 19.30. Prihodnji teden ob delavnikih od 16. ure do 19.30, v soboto in nedeljo, 14. in 15. novembra, pa od 10. ure do 19.30.
Taborniki RMV: tudi nocoj sortiranje pomoči za begunce
Taborniki Rodu modrega vala bodo tudi nocoj v Prosvetnem domu na Opčinah sortirali in spravljali predmete in oblačila, sad bogate humanitarne akcije za pomoč beguncem v Sloveniji. Tudi nocoj pozivajo na pomoč prostovoljcev, ki so se že v prejšnjih dneh hvalevredno odzvali njihovemu pozivu.
Loterija
3. novembra 2015
Bari	28	4	5	77	27
Cagliari	88	39	35	30	61
Firence	88	9	21	37	81
Genova	30	20	72	3	35
Milan	50	22	43	38	32
Neapelj	29	27	88	65	50
Palermo	50	86	53	36	32
Rim	58	88	84	53	59
Turin	43	56	2	17	20
Benetke	19	41	74	53	11
Nazionale	63	80	7	71	11
skega vrtca, nazadnje pa je lani zaprosila, da jo dodelijo izključno slovenskemu oddelku, kamor je vedno rada zahajala. Bila je zanesljiva, pazljiva in tudi odprta do novosti. Delo jo je veselilo, ob vsakem prazniku pa je otrokom in staršem pripravila kako presenečenje: najraje je nastopala v njihovih igricah, preoblečena v miško, Božička, Muco copatarico ... Z dolgoletnima vzgojiteljicama Kristino in Rosano je ustvarila uigrano ekipo, skupaj so tudi uprizorile Božično noč pod zvezdami, ki so jo snemali na sedežu Radia Trsta A.
Vrtec je bil za Marinello prava družina in kdor jo je poznal, jo bo vselej ohranil v lepem spominu. Njene sodelavke, nekdanje sodelavke in starši otrok iz vrtca Oblak Niko se ji zahvaljujejo za vse, kar je naredila v teh letih. (af)
Super Enalotto Št. 132
30 41 47 71 79	86 jolly 83
Nagradni sklad	25.317.752,79 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
6 dobitnikov s 5 točkami	32.105.39 €
438 dobitnikov s 4 točkami	444,96 €
17.466 dobitnikov s 3 točkami	22,18€
Superstar	78
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitniki s 4 točkami	44.496,00 €
79 dobitnikov s 3 točkami	2.218,00 €
1.294 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
9.197 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
22.179 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
KULTURA	
Sreda, 4. novembra 2015
7 1
Včeraj danes
Danes, SREDA, 4. novembra 2015
DRAGO
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.34.
Jutri, ČETRTEK, 5. novembra 2015
ZAHAR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1028,2 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C.
E3 Lekarne
M Izleti
HH Osmice
ri Čestitke
Od srede, 4. do nedelje, 8. novembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 - 040 390898.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice organizira v nedeljo, 8. novembra, 3. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015: Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvici na Pesku. Info in prijave do petka, 6. novembra: info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (od pon. do pet., 9.00-13.00).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 17. decembra, zapeljejo do Ljubljane na voden ogled Plečnikove hiše na Trnovem, sprehod med božičnimi stojnicami in uživanje praznično okrašene slovenske prestolnice. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. Toplo vabljeni.
OSMICA je odprta, Repen 42.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
□ Obvestila
Hitro minilo je nekaj tistih let, ko ALENKA prikukala je na svet. Čeprav se nam čudno zdi, danes Abrahama res slavi. Sreče, vedrine, zdravja in dneve veselega slavja. Mama in »papa« ter vsi tvoji iz Katinare!
ALENKA! Naj bo 50. rojstni dan vesel in razigran. Naj te sreča, radost in veselje spremljajo vse življenje. Tvoja klapa.
H Mali oglasi
PRODAM vgradno električno peč z ventilom franke, umivalnik in ploščo za kuhanje na metan. Cena 200,00 evrov oz. po dogovoru. Tel. št.: 3382639849.
9 Šolske vesti
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginnastica 72. Pogoji razpisa na www.skladtoncic.org.
AMBASCIATORI - 20.20, 22.10 »The Last Witch Hunter«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La leg-ge del mercato«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »The Wolfpack«; 17.00, 21.45 »Laurence Anyways«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00 »Woman in Gold«; 22.00 »The Walk«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutto puo accadere a Broadway«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mustang«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Io che amo solo te«; 18.15, 22.00 »Dheepan - Una nuova vita«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.15 »Everest 3D«; 19.25 »Hotel Transilvanija 2«; 16.30, 18.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 15.30, 17.30 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 17.00, 19.00 »Kuhar na robu«; 21.00 »Ljubezen 3D«; 15.40, 21.10 »Marsovec«; 18.25, 20.10 »Skavti proti zombijem«; 15.45, 20.40 »Zadnji lovec na čarovnice«; 18.15 »Črna maša«; 16.20, 20.20 »Šiška Deluxe«; 18.40 »Škrlatni vrh«.
NAZIONALE - 16.45, 18.20 »Giotto -L'amico dei pinguini«; 20.00, 22.10 »Suburra«; 16.40, 20.00 »Inside Out«; 18.10, 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«; 16.45, 18.20 »Hotel Transylvania 2«; 18.30, 20.00 »Tutti pazzi in casa mia«; 16.20, 18.20, 20.30, 22.10 »Belli di papa«; 16.45 »Ghosthunters«; 22.00 »Hitman: Agent 47«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Firenze e gli Uffizi«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »The Last Witch Hunter«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Belli di papa«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Tutti pazzi in casa mia«; 16.40 »Ghosthunters«; 16.40 »Giotto - L'amico dei pinguini«; 16.20, 18.15, 20.10 »Hotel Transylvania 2«; 16.00, 18.05 »Game Therapy«; 22.05 »The Walk«; 22.15 »Crimson Peak«; 20.10 »Io che amo solo te«; 19.00, 21.00 »Firenze e gli Uffizi 3D«; 19.10, 21.35 »Il secondo tragico Fantozzi«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »Giotto - L'amico dei pinguini«; 18.15, 20.10, 22.10 »The Last Witch Hunter«; Dvorana 2: 17.40 »Firenze e gli Uffizi«; 20.15 »Firenze e gli Uffizi 3D«; 22.15 »Crimson Peak«; Dvorana 3: 17.45 »Woman in Gold«; 20.00, 22.00 »Hitman: Agent 47«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Belli di papa«; Dvorana 5: 16.00 »Ghosthunters«; 17.40, 20.20, 22.10 »Tutto puo acca-dere a Broadway«.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo danes, 4. novembra, ob 20.00 v domu Skala v Gropadi. Informacije in prijave na jan.grgic@alice.it ali 349-7386823 (v večernih urah).
ZSKD obvešča, da od danes, 4. novembra, tržaški urad deluje spet po običajnem urniku (pon.-pet. 9.0013.00, ob torkih in sredah 14.0017.00).
AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: četrtek, 5. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, 18.00-21.00; sobota, 7. novembra, 16.00-21.00; nedelja, 8. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Tel. št. 347-5292058, info@skbrdi-na.org ali www.skbrdina.org.
BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra, tel. št.: 346-2197404 (Ivo).
MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi k maši zadušnici, v hvaležen spomin na rajne pevce in pevke devinskih zborov, ki jo bo daroval župnik Giorgio Giannini v cerkvi sv. Duha v De-vinu v četrtek, 5. novembra, ob 19.30.
ZKB vabi člane na območna srečanja: v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri na sedež ZKB na Opčinah; v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini; v torek, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 040-2149200, v podružnicah ali na clanisoci@bcccar-so.it.
GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem v petek, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni.
SLOV.I.K.: v petek, 6. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 (2. nad.), bo predavanje Igorja Guardiancicha (Univerza Južne Danske - Syddansk Universitet) »Od uspeha do propada (in nazaj): Slovenija, Evroobmočje in težavna zapuščina jugoslovanskega samoupravljanja«.
1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV
od Milj do Štivana!!! Sporočamo, da bo večerja v soboto, 7. novembra, od 20. ure dalje v gostilni v Prečniku.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 nastop na proslavi ob 40-letnici spomenika padlim v NOB v Gročani. V torek, 10. novembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira laboratorij »Delo me obremenjuje: strategije in metode proti stresu« s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 9. novembra, od 17.15 v Ul. Canova 15. Število mest je omejeno. Vpis na tel. št.: 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com.
JUS MEDJA VAS obvešča, da so odprte prijave za sečnjo drvi za družinsko uporabo na jusarskih zemljiščih za zimo 2015/16. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. novembra. Obrazce dobite v gostilni v Medji vasi 10a in v agriturizmu v Medji vasi 21. Info na tel. 338-7738027 (Igor) ali 3293730633 (Adam).
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v po-
www.primorski.eu]
nedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072 ali pri NŠK.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj angleščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 10. novembra, ob 20. uri v domu Skala v Gropadi. Informacije in prijave na jan.grgic@ali-ce.it ali 349-7386823 (v večernih urah).
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040415797 ali 331-1255035.
FOTOVIDEO TS80 vabi v petek, 13. novembra, ob 20.15 v prostore TS80 (Ul. S. Giorgio 1) na predavanje Dušana Jelinčiča »Vandranje po Južni Ameriki pred časom interneta«.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626.
OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segreteria@com-sgonico.regio-ne.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure.
35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 3405937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra.
0 Prireditve
TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na Oberdankov trg danes, 4. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo novinar in dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rusije Andrej Stopar, avtor knjige »Pax Putina«.
SKD GRAD OD BANOV vabi na ogled razstave »Prečni kamen v suhem zidu« Vojka Ražma: otvoritev bo v petek, 6. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih; na ogled bo 7. novembra, od 18. do 20. ure. V nedeljo, 8. novembra, ogled prenovljenih pastirskih hišk v okolici Banov, zbirališče ob 10. uri na osrednjem vaškem trgu »v Stajah«.
SKP IN KSI vabita v petek, 6. novembra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlo-njerju na večer na temo »Mir, inter-nacionalizem, pravice, šolstvo, kultura in delo, še vedno aktualne sanje bolševističnih revolucionarjev«. Večer je posvečen 100-letnici rojstva Paola Semeja.
KD »TINA MODOTTI« vabi v Ljudski dom na Pončani v soboto, 7. novembra, ob 20.30 na koncert kantavtorja Gualtiera Bertellija. V nedeljo, 8. novembra, bo od 10. do 12. ure potekala delavnica socialne, politične in protestne pesmi.
SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Nives Vocchi »Svetloba kamna«, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v kavarni Gruden. Umetnico bo predstavila Lucia Lalovich.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani na srečanje »Oktobrska revolucija, še aktualna?«.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras in vaške organizacije vabijo narodne noše, da se polnoštevilno udeležijo Martinove furenge, ki bo na Proseku v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri.
SKD LI PA vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled veseloigre v narečju »Svakinja da te kap«, režija Anja Škabar, v izvedbi članov RZ Repentabor in SKD Kraški dom.
SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Ri-sorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Černic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (vodi Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek).
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih.
KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vigred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA - RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempolaju. Urnik do 15. novembra: 15.30-19.00.
Prispevki
V	spomin na vse svoje drage pokojne daruje družina Gorup 30,00 evrov za ANVOLT.
V	spomin na drago ženo Irmo, ob 1. obletnici smrti, daruje mož Lučano Sardoč 20,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na dragega Silvija Šuligoja daruje žena Darka 20,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na ženo in mamo Edo Kle-menc daruje družina Gorup 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku, 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30,00 evrov za bivše deportirance ANED.
t
Zapustila nas je naša draga
Alma Mozina vd. Cibic
Žalostno vest sporočajo
sinova Alfredo z Nevo in Guido z Angelo ter vnukinja Tanja
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v petek, 6. novembra od 11. do 13.30. Ob 14. uri bo sledila sveta maša v cerkvi v Trebčah in nato pokop na domačem pokopališču.
Trebče, 4. novembra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Poljubček noni Almi. Tanja
Ob boleči izgubi drage mame Alme Mozina vd. Cibic izrekajo iskreno sožalje Alfredu in ostalim svojcem
sopevci MoPZ VESNA iz Križa
8
Sreda, 4. novembra 2015
TRST
NASI V DRUGIH OKOLJIH
Ljubiteljica morja prek štirih celin do umetnih oploditev
Karin Desco, Barcelona (Španija)
V rubriki Naši v drugih okoljih srečujemo tržaške Slovence, ki živijo na različnih koncih Evrope in tudi na drugih celinah. Tokrat smo naleteli na Tržačanko, ki je kljub mladim letom že obkrožila lep del sveta, saj je že živela na štirih različnih celinah: kdo ve, ali bo na ta seznam v prihodnje še kaj dodala.
Karin Desco je nekdanja dijakinja znanstvenega liceja F. Prešerna in bivša Borova odbojkarica, po izobrazbi je morska biologinja. Po univerzitetni diplomi na tržaški univerzi je pred šestimi leti odšla v svet ... in tudi »tam« ostala. V Avstraliji je raziskovala korale, v Bruslju je proučevala morje za Evropsko komisijo, v Dominikanski republiki je prirejala potapljaške tečaje. Sledili so Kanarski otoki in Barcelona, kjer živi še danes. Po negativni bruseljski izkušnji pa je opustila morsko biologijo: ubrala je povsem nepričakovano, pa čeprav zanimivo poklicno pot. Tridesetletna Karin se danes ukvarja z umetnim oplojevanjem.
A pojdimo po vrsti. V Brisbanu je leta 2010-11 preživela šest mesecev (mimogrede: takrat se je Primorski dnevnik že enkrat pogovoril z njo, in sicer o tamkajšnjih uničujočih poplavah). Na univerzi Queen-slanda je sodelovala pri proučevanju koral iz družine gorgonij. Z ostalimi raziskovalci se ni smela potapljati, ker ni imela profesionalnega potapljaškega dovoljenja. »Sem pa pregledovala in analizirala zbrane podatke. Pomagala sem dr. Alastairu Harbor-nu, primerjala sem značilnosti raznih koralnih vrst,« pripoveduje Karin. Ker ni imela štipendije, se je v Avstraliji preživljala z jutranjim delom v baru: »Mladi, ki gredo v Avstralijo z enoletnim 'počitniškim delovnim vizumom, na žalost najdejo zaposlitev samo v turističnem sektorju. Delo v baru je bilo vsekakor zelo preprosto in plača je bila v primerjavi z evropskimi dobra, tako da sem uživala in sem tudi prepotovala vzhodno obalo.«
Preden bi zaključila leto v Avstraliji, se je vrnila v Evropo, točneje v Bruselj. Preko razpisa se ji je ponudila priložnost delovne prakse v
Evropski komisiji, na Generalnem di-rektoratu za pomorske zadeve in ribištvo. Dodelili so jo enoti za Sredozemsko in Črno morje: »Pomagala sem pripraviti ocenjevalne študije, članke in poročila, prisostvovala sem sestankom in konferencam, na katerih sem bila odgovorna za zapisni-
Karin Desco s partnerjem v veselem vzdušju
ke. Neuradno sem prevajala, zbirala informacije za celostno pomorsko politiko (CPP) in opravljala analizo stanja glede načrtov za upravljanje ribištva v državah članicah.« V bruseljskih uradih je imela občutek, da večina sodelavcev ni motivirana: »Direktorat za morje je med najmanjšimi, rekla bi celo, da je med najbolj zanemarjenimi. Zdelo se mi je, da hoče marsikateri sodelavec v resnici preiti pod okrilje drugih direkto-ratov, torej da jih izboljšanje stanja v naših morjih v resnici ne zanima. Izkušnja me je zelo razočarala.«
Ko se je petmesečni staž končal, je Karin odpotovala še na tretjo celino, čim bolj daleč od doživetega razočaranja. Če je še v Avstraliji razmišljala o morebitnem doktoratu, je izkušnja v Evropski komisiji odgnala vsakršno njeno motivacijo. Z morjem se je začela ukvarjati povsem drugače. Tudi v Dominikansko republiko se je odpravila s fantom, potapljaškim inštruktorjem, službo sta dobila v potapljaškem centru. Ona je bila odgovorna za organizacijo potapljaških tečajev in ekskurzij: delala sta po 12 ur dnevno, šest dni na teden. Kljub odlični plači, sta bila povsem izčrpana. Poleg tega ji ni bilo prijetno, ker so domačini pogosto skušali goljufati maloštevilne belce, do nje pa
so se obnašali mačistično. »Nepitna voda, nevarne javne bolnice, nizka vrednost življenja in drugo so naju prepričali, da ni vse zlato, kar se sveti. Na začetku sva mislila, da bova živela v karibskem raju in se ukvarjala s preprostim poklicem; nato sva razumela, da potrebujeva nekaj več.« Tam sta ostala vsega skupaj tri mesece: spet sta se obrnila proti Evropi, a sta se ustavila korak pred njo.
Njen partner se je zaposlil kot fotograf na Lanzaroteju na Kanarskih otokih, ki so španski, zemljepisno pa spadajo v Severno Afriko. »Sledila sem mu in začela iskati zaposlitev. Šla sem na razgovor na Tenerife, kjer so iskali trenerja za morske sesalce v parku Loro Parque, a ni šlo. Zaposlila sem se v zasebni kliniki,« še pripoveduje Karin, ki je na otoku ostala dve leti. V kliniki je bila odgovorna za sprejemanje in registracijo pacientov, upravljanje njihovih podatkov in računov ter za pretok informacij med kliniko in zavarovalnicami. Ker je bila večina pacientov iz tujine, zdravniki pa so bili Kubanci in so poznali samo španski jezik, je pomagala tudi s prevajanjem. Tržačan-ka obvlada štiri jezike (slovenščino, italijanščino, angleščino, španščino) in dobro razume tudi francoski ter (po novem) katalonski jezik.
Nazadnje sta se s fantom, s katerim delita svoje življenjske izkušnje še iz »avstralskega obdobja«, pred dvema letoma preselila v Barcelono, »ker ponuja veliko več kot majhen otok«. Prvih šest mesecev je delala v farmacevtskem podjetju, nakar so jo zaposlili v Institutu Marques, svetovno znani zasebni kliniki, ki se ukvarja z umetnim oplojevanjem. »Vzeli so me, ker je večina pacientov iz tujine. Jaz sem se ukvarjala z italijansko in angleško govorečimi, italijanskih pacientk pa je ogromno. Letos pa sem napredovala: ne ukvarjam se več s spremljanjem pacientov in z upravnimi zadevami, temveč z zdravstvenimi. Sodelujem z ginekologi in pacientom posredujem navodila za terapijo.« Oploditev in vitro pride v po-štev v primeru težav z jajcevodi ali pa pri ženskah, starih od 36 do 42 let. Karin razlaga, da s hormonalno stimulacijo »rešujejo« jajčeca, ki jih biologi potem oplodijo - če so zrela in kakovostna.
Zelo ji je všeč živeti v Barceloni, tudi jeseni zahaja na plažo, ljudje so odprti in znajo uživati. Španci so podobni Italijanom, a niso tako negativni in »depresivni«, v Barceloni pa itak srečuješ ljudi z vsega sveta. »Prireditev, razstav in koncertov je na pretek, nikoli se ne dolgočasiš. Mesto pa le ni preveliko, tako da je čisto v redu.« Na vprašanje, kaj ji ni všeč, pa odgovori: »Indipendentisti. Tisti, ki glasujejo za osamosvojitev Katalonije. To je po mojem nesmiselno in to niti ni glavni problem.«
Karin pravi, da se ji nikoli ne toži po domu. Ko enkrat greš v tujino, se težko vrneš nazaj, pravi. V rodno mesto prihaja po enkrat ali dvakrat na leto na obisk, to je pa tudi vse. Vsekakor pogreša tukajšnjo hrano, prijatelje, Barcolano in druge dogodke, »ampak prijatelje greš obiskat (ali pa pridejo oni k meni) in stare tradicije nadomestiš z novimi«. S partnerjem raje gledata naprej: razmišljala sta že o morebitni selitvi na Dansko, jezik in vreme pa ju ne privlačita preveč. Zaenkrat ostajata v Kataloniji.
Aljoša Fonda
V kavarni S. Marco ironična La propusnica
F
/
H
V kavarni San Marco bo danes ob 19.30 kulturni krožek Jaques Maritain predstavil igro v tržaškem narečju La propusnica. Avtor dela je Maurizio Solda, ki ga bo tudi izvedel.
La Propusnica je gledališko delo, v katerem se je Solda ironično in humorno obregnil ob čas, v katerem je Trst predstavljal »mejo med "svobodnim" svetom in svetom socialnega realizma.« V tej zvezi je »propusnica« - dokument, ki je omogočal premagovanje meje - paradigmatičen primer koncepta meje in identitete tukajšnjega prostora: kar je meja zapirala, je »propusnica« odpirala.
Seks, laži in ... pap |i
V okviru srečanj s tržaškim narečnim gledališčem L'Armonia bo danes ob 17.30 v pasaži Tergesteo (Ul. del Teatro 2) predstavitev komedije Seks, laži in ... papagaji, ki sta jo po zamisli Raya Cooneya v tržaške razmere prelila Alessandra Privileggi in Giorgio Fonn. Srečanje bosta vodila Renata Mecchia in Giorgio Fonn, prisotni pa bodo nastopajoči igralci.
MILJE
Prispevki za «pravico« do študija«
Miljska občina bo letos dodelila več kot 7.850 evrov družinam šoloobveznih otrok za nakup knjig, didaktičnih pripomočkov in za prevoz v šolo. Prispevke bodo lahko koristile družine, katerih dohodkovni indeks je enak ali nižji od 12.195 evrov.
Za nakup knjig in didaktičnih pripomočkov učencev osnovnih šol, dijakov nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol je predviden prispevek v višini 51 evrov.
Prispevek za prevoz do šole pa znaša 185 evrov. Tega bodo lahko koristili dijaki nižjih srednjih šol, ki stanujejo več kot en kilometer razdalje od italijanske šole Nazario Sauro, in dijaki, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom izven občinskega ozemlja.
Rok za prijavo prošenj zapade 13. novembra, vse informacije posreduje spletna stran miljske občine.
ŠOLSTVO - Državni tehnični zavod Žige Zoisa
Na delovni praksi v Ljubljani
Dijaki petih razredov so se udeležili dvotedenske delovne prakse pri trinajstih podjetjih - Sodelovanje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo
Dijaki petih razredov Državnega tehniškega zavoda Žige Zoisa v Trstu so se tudi letos udeležili dvotedenske delovne prakse v Ljubljani. Dijaki Žige Zoisa sicer opravljajo prakso od tretjega razreda dalje. V 3. in 4. razredu poteka praksa v Trstu prve tri tedne v juniju, v petem razredu pa je zaradi mature praksa anticipirana na september. Prakso v Ljubljani so letošnji maturantje začeli v ponedeljek, 7. septembra, spali so v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer jim je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zagotovil polpenzion.
Urniki prakse so se zelo razlikovali od podjetja do podjetja. Večina dijakov je delala samo zjutraj. Dijake je gostilo skupno trinajst podjetij. Pivovarna Union, tovarna sintetičnih vlaknin Julon, zlatarna Malalan, Deželna banka Slovenije, časopisno podjetje Mladina, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije in hotel Bit so gostili dijake smeri Uprava, finance in marketing; API arhitekti, Ravnikar-Potokar, Geograd d.o.o., Gekom d.o.o., Geoid - geo-
Dijaki zavoda Zois, udeleženci delovne prakse
detski inženiring d.o.o. in Atelje S pa dijake smeri Gradnje, okolje in prostor. Naloge so se razlikovale: dijaki smeri UFM so pisali članke, skenirali dokumente ali pa pomagali pri opravljanju knjigovodski del,
predvsem pa spoznavali ustroj in delovanje podjetja. Dijaki smeri Gradnje, okolje in prostor so bili v glavnem na terenu, kjer so pomagali pri meritvah, poleg tega so prerisovali stare planimetrije in risali načrte.
Za enkratno izkušnjo se dijaki zahvaljujejo profesorjem, ki so bili z njimi v Ljubljani. posebna zahvala pa gre profesorici Devetti in profesorju Mikacu.
Gabrijel Žetko. 5. UFM
/
KULTURA	
Sreda, 4. novembra 2015
9 1
VZHODNI KRAS - Postavili so ga leta 1897, ni pa znano, kdo ga je postavil
Pil na Bazoviški cesti, pomnik zgodovine Banov
»Tukaj počivajo s pokojnimi od Banov Bane 1897«: tako se glasi napis na znamenju oz. pilu, ki stoji ob zidu ob Bazoviški cesti na Opčinah in ob katerem so nekoč počivali nosilci krste in ostali pogrebci, ki so pokojne vaščane spremljali na opensko pokopališče. Čeprav je podpisani neštetokrat šel tam mimo, ne bi bil znamenja nikoli opazil, če ga ne bi bili nanj opozorili nekateri Banovci, ki jim ni vseeno, da gredo taki pomniki v pozabo. Zato so pred nedavnim, ob bližajočem se prazniku vseh svetih oz. dnevih, ko se spominjamo pokojnih, znamenje nekoliko uredili in očistili, predvsem pa ga osvobodili listja in vitic ameriške trte, ki ga je prekrivala.
Znamenje stoji kot že rečeno ob zidu, ki stoji na ohranjenem delu stare trase ceste, ki Opčine povezuje z Bazovico: če se peljete z Opčin, je to drugi del stare trase, ki teče po levi strani (po tistem, ki leži nasproti karabi-njerske postaje). Pil ni tako lahko viden, treba je iti prav na staro cesto, da ga opaziš, sestoji pa iz kamnitega razpela in podstavka, na katerem je omenjeni napis z letnico 1897. Med križem in omenjenim podstavkom je še manjši, z delno poškodovanim napisom: morda gre za napis v italijanskem jeziku »Ricevuta«, vsekakor je na tem delu kamen poškodovan, morda je počil zaradi infiltrirane vode, ki je pozimi zmrznila in povzročila razpoke, kdo ve. Kot pravita banovska kulturna delavca Neva Husu in Pavel Vidau, so se pri znamenju ustavljali in počivali pogrebci, ki so pokojne spremljali na opensko pokopališče, kjer so pokopani tudi Banovci. Počitek se je še kako prilegel nosilcem krste, ki so morali nekoč pot od Banov - po nekaterih podatkih pa tudi z dela Ferlugov -do Opčin opraviti peš, kar je trajalo dejansko do predvčerajšnjim. Zadnji pogreb, ki je šel peš od Banov na Op-čine, je namreč potekal maja leta 1972, torej pred 43 leti, od takrat na-
Pil na Bazoviški cesti na Opčinah
prej pa so krste s posmrtnimi ostanki pokojnih vaščanov peljali na pokopališče z avtomobilom.
Kako pa je zgledal takrat pogreb? Krsto so nosili vaški možje, medtem ko so ženske nosile cvetje in sveče, pogreb pa je bil vedno na drugi, najkasneje pa na tretji dan po smrti. Pokojnik je takrat ležal na parah doma, domači so bedeli ponoči, v hišo pa so stalno prihajali sorodniki, prijatelji, krajani. Kljub žalostnemu trenutku pa je bilo
fotodamj@n
vzdušje, vsaj za otroke, precej veselo, saj se je pilo, jedlo in pelo, pravi Neva Husu, ki se spominja, kako so med bedenjem peli tudi pesem sv. Barbare: nekdo je pel, ostali pa so mu sledili s prošnjami na pomoč k sv. Barbari.
Tudi obhajanje praznikov vseh svetih in vernih duš (2. novembra), ko se ljudje spominjajo svojih pokojnih, je potekalo precej drugače kot danes. Ni se kupovalo cvetja, da bi ga nosili na pokopališče, cvetje je bilo doma.
Neva Husu se spominja, kako so na domačem vrtu imeli krizanteme, ki so jih spričo večkrat meglenih in hladnih prvih novembrskih dni pokrivali, da bi jih zaščitili pred slano. Na predvečer praznika vernih duš pa so v hiši prižgali lučko oz. »luminček«: v glavnem je šlo za kozarec, ki so ga napolnili z vodo in oljem, na katerih je plaval kovinski plovček s prižigom, ki ga je na gladini držala plutovina, kot podstavek pa so uporabili kak manjši krožnik. »Tri noči se ni spalo od strahu, ker so pravili, da pridejo pokojni na obisk, zato je treba imeti prižgano lučko,« se spominja svojih mladih let Neva Hu-su, ki dodaja, da so v vasi vedno ohranjali spomin na žrtve tako prve kot druge svetovne vojne, celo padlih nemških vojakov. Cvetje so, dokler niso posmrtnih ostankov prekopali, nosili tudi na vojaško pokopališče, ki je stalo blizu vasi in na katerem so bili pokopani tudi trije nemški vojaki. Starejši vaščani so namreč otrokom naročili, naj na njihove grobove ponesejo cvetje in sveče, da se bo nekdo spomnil tudi krajanov, ki so pokopani drugje. Nekoč so otroci v meglenem dnevu nosili cvetje, pa so zaslišali jok in se prestrašili: vse kaže, da je jok prihajal od neke Nemke, ki je tam našla bratov grob. Kar se tiče drugih navad, je bilo - vsaj pri Banih - po pripovedovanju Neve Husu in Pavla Vidaua praznovanje bolj skopo: po vasi se ni hodilo koledovat, otroci pa so dolbli kako manjšo bučo, seveda če je bila ta na razpolago, tudi kakih sladkarij ni bilo. Kje je bil takrat Halloween ...
Pomnik tistih časov ostaja pil, ki še vedno stoji na starem delu Bazoviške ceste, za katerega pa zaenkrat še ni znano, kdo ga je dal postaviti. Kljub raziskovanju Vidauu in Husujevi tega ni uspelo izvedeti, zato pozivata vse tiste, ki morda hranijo kako sliko ali dokument, naj se javijo, da se zgodovina znamenja osvetli in dopolni.
Ivan Žerjal
DEVIN - Odlok anglo-ameriške uprave
Plezzo že leta 1948 spet Ples
Zanimiv utrinek iz knjige Mitje Močivnika Plesovi v Devinu, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska
Odlok zavezniške vojaške uprave o povrnitvi priimka Plezzo v izvirno obliko Ples
Vračanje imen in zlasti priimkov v izvirno obliko je stalnica v novejši zgodovini Slovencev v Italiji. Zakonsko osnovo za to je leta 1991 postavil senator Stojan Spetič, celovito rešitev tega vprašanja pa ponuja zaščitni zakon (člen številka sedem: slovenska imena, priimki in poimenovanja). Vrnitev po-italijančenega imena in priimka pa - kot vemo - ni le stvar zakonov, temveč tudi in predvsem volje posameznika.
Kdor je želel, je vsekakor že v prvih povojnih letih zahteval in dosegel povrnitev poitalijančenega priimka v slovensko izvirno obliko. Primer je družina Plezzo iz Devina, ki je od tedanjega predsednika tržaške uprave (zavezniška vojaška administracija) Gina Palutana zahtevala vrnitev priimka v izvirno obliko Ples (poitalijančene z odlokom iz leta 1936). Leopoldo Ples je prošnjo vložil 26. februarja 1948, 17. maja istega leta pa je Palutan že izdal dekret o spremembi priimka iz Plezza v Ples. Tedanja birokracija je bila dosti hitrejša od sedanje.

Platnica knjige Mitje Močivnika
Zanimivo in poučno zgodbo najdemo v knjigi Mitje Močivnika z naslovom Plesovi v Devinu, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Močivnik s pomočjo dokumentov in predvsem fotografij v slovenščini, italijanščini in angleščini prikazuje zgodovino svoje družine. In to vse do leta 1994, ko je njegova mama Tatjana Ples pripomogla k širitivi devinskega zavoda Združenega sveta na Plesovo posest.
Okusi Krasa s pohodom po Krasu
V okviru letošnjih Okusov Krasa, ki jih prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje, bo društvo Curiosi per natura v nedeljo, 8. novembra, v zgo-niški občini organiziralo ekskurzijo Pohod med vinogradi in dolinami, med katerim bodo lahko udeleženci v sodelujočih restavracijah degustirali domače dobrote.
Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Zgoniku, pot jih bo vodila v Samator-co in Praprot, ogledali si bodo tamkajšnje doline in tudi globeli, ob koncu pohoda pa se bodo lahko pokusili »Okuse Krasa« v restavracijah, ki sodelujejo pri letošnji izvedbi tega kraškega kulinaričnega festivala. Dober tek bo z 10-odstotnim popustom še bolj teknil kot sicer.
Občina Dolina:
pohod na Kokoš
Občina Dolina prireja v okviru pobud za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinščice v nedeljo, 8. novembra, tretji brezplačni vodeni izlet ciklusa Jesen v dolini Glinščice 2015: med gozdovi in gmajnami na Kokoši. Krožna pot se vije po različnih okoljih na Kokoši, ki je najvišji vrh v tržaški pokrajini. Turistična pot je primerna za vse in se vije po stezah z nekoliko višinske razlike. Trajanje približno 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvici na Pesku. Za informacije in rezervacijo: info@riservavalrosan-dra-glinscica.it ali na tel. št. 040 8329237 do petka od 9. do 13. ure. Prijave do petka, 6. novembra.
Občina Dolina: prošnje za kompostnike
Kompostnik
Občina Dolina obvešča, da je mogoče predstaviti vlogo za dodelitev v brezplačno souporabo komodatu kompostnika za domače kompostiranje.
Obrazec za vlogo posreduje uradna spletna stran HYPERLINK http://www.sandorligo-dolina.it, www.sandorligo-dolina.it ali ga je mogoče dvigniti na občinskem sedežu v uradu služb na prostoru z naslednjim urnikom: v ponedeljek od 14.30 do 16.45 in v petek od 10.00 do 12.15. Vloge lahko občani izročijo na občinsko vložišče od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16.45. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 12. uri dne 25. novembra.
Dolinska občina obvešča občane, da bo za dodeljevanje kompostnikov upoštevali točke na podlagi naslednjih kriterijev:
družinska sestava, število praznjenj zabojnikov za neločene odpadke, ali uporabnik že razpolaga s kompostni-kom, površina vrta prosilca. Če bo več uporabnikov doseglo enako število točk, bo občina dodelila kompostnike na podlagi kronološkega vrstnega reda prejemanja vlog. Občina sporočamo še, da bodo prosilci, ki tokrat ne bodo prejeli kom-postnika, ostali v lestvici, ki bo veljala dve leti.
1 0 Sreda, 4. novembra
2015
KULTURA
PASOLINI - Ob štiridesetletnici smrti
»
. v svilo in ljubezen
se zdaj bom odel ...«
Marko Sosič
Tisto jutro pred štiridesetimi leti, potem ko sem večer prej slišal na televiziji za smrt Pier Paola Paso-linija, sem prišel k Elzi Antonac, prodorni profesorici filozofije na tržaškem Liceju in vsestransko razgledani ženski, ki me je takrat, sedemnajstletnika, imela pod svojim varnim intelektualnim okriljem. Razmišljala sva, da bi šla na Pasolinijev pogreb v Casar-so, a potem nisva šla. Na njegov grob sva se odpeljala kasneje z njeno lancio cupe, nekega zimskega dne, ko sva se vozarila po furlanskih vasicah in mi je med drugim pripovedovala o Pasolinijevem družbenem angažmaju.
Na njegov grob sem se vrnil nekaj let pozneje s Pino Kalc, violinistko, opensko rojakinjo, ki je za časa druge svetovne vojne živela s svojo sestro in svakom v Casarsi ter prijateljevala s Pasolinijem in njegovo mamo Susanno. Pina je bila tista, s katero se je Pier Paolo učil glasbe, ob kateri je prišel v stik z glasbo J. S. Bacha ter drugih skladateljev, ki jo je kasneje uporabil v svojih filmih, in s katero sta še z drugimi prijatelji leta 1944 ustanovila Academiuto di len-ga furlana ter literarno revijo Stroligut, da bi ovrednotila furlanski jezik.
Gledal sem jo, Pino, kako takrat stoji pred njegovim grobom, preprostim in čistim, kakršna je bila sama, in kako raste ob njej, ki je bila pokončna in drobna, lovorov grm. Gledal sem jo in jo videl v svojih mislih, kako nekdaj, skupaj s Pier Paolom, stopata po koruznem polju in kako nad poljem letijo ptice, kako odkrivata freske v stari zapuščeni furlanski cerkvici ... Pier Paolo je spregovoril o njej v knjigi, ki je izšla nekaj let po njegovi smrti in ki nosi naslov Atti impuri - Amado mio. Med drugim je zapisal, kako ga je imela rada in kako jo je imel rad tudi sam, toda povsem drugače. Pine že nekaj let ni več. Pokopana je v Zadru ob svojem možu. Pred ča-
som sem vprašal njenega nečaka, ali bi mi lahko dal kopijo nekaterih Pasolinijevih poezij, ki so bile posvečene njej. Dobil sem jih in zdele so se mi preproste in lepe.
Pasolinijeva smrt me je takrat prizadela, ker sem njegovo delo šele pričenjal spoznavati in razumeti, a ob tem že čutil njegovo moč. Kot rečeno, Elza mi je pogostoma govorila o njegovem delu, pa tudi o tem, kako so ga zaradi nemoralnosti izločili iz komunistične partije, zaradi česar je bila besna na svoje tovariše in tovarišice. Mislim, da sem takrat prebral vse članke v časopisih, videl vse fotografije, na katerih je bila zabeležena njegova smrt.
Kasneje, ko sem bil že na študiju v Zagrebu, sem neko poletje obiskal v Rimu Susanno Tamaro. Skupaj sva se odpeljala na tisto plažo v Ostiji, da bi počastila v svojih mislih njegov spomin. Bil je vetrovni dan in nebo je bilo sinje. Valovi so bili veliki in čutila sva, kako se najinih obrazov dotikata pesek in sol.
(Nepozabna je zame sekvenca iz filma Caro diario Nannija Morettija, ko se na Vespi pelje proti tisti plaži.)
Par let po Pier Paolovi smrti sem začel brati njegove romane, ki so bili deležni tudi žgočih kritik s strani uradne kritike (Asor Rosa). Ragazzi di vita, Una vita violenta. Zame so bili čudoviti. In pričel sem gledati njegove filme, od začetnih La Riccotta, Mamma Roma, Accatone, kasneje Uccellaci e Uccellini, vse do zadnjega, Salo o le 120 giornate di Sodoma. Strahoten, kakor njegova smrt, toda nujen in potreben za takratno in zdajšnjo kolektivno zavest. Veliko se je pisalo o tej nenavadni vzporednici med njegovim ustvarjanjem in realnim življenjem, o tem, kako je bil s svojim ustvarjanjem, s svojim svetovnim nazorom, s svojo močjo civilne, zgodovinske ter etične zavesti, pogostoma glasnik avtentičnih človekovih potreb in kako je s svojo držo v resnici spodbujal odpor določenih družbenih slojev, ki niso prenesli njegove od-
kritosti in resnice, niti tiste, ki se je in se še vedno dotika lepote in svobode.
Takoj po Pasolinijevi smrti sem nadaljeval še zadnje mesece šolanja v Trstu, ki so bili edinstveni zaradi družbe, čarobno boleči zaradi prve velike ljubezenske izkušnje, hudi zaradi napačne študijske smeri, ki sem jo izbral.
Toda Elza je še naprej bdela nad mojim intelektualnim odraščanjem. Med drugim me je tisto poletje (1976) »poslala« samega v Firence, da rezerviram sobo zase in drugo sobo zanjo in njeno sestro, ko bosta prišli dan ali dva kasneje za ma-
no. Takrat, ko sem se peljal z vlakom proti Firencam, sem prebiral časopis La Repubblica, ki je pričel izhajati v januarju istega leta. Zdel se mi je imeniten, takrat. Elza je prišla s sestro v Firence in me vodila v bližino in globino največjih renesančnih in srednjeveških likovnih mojstrov. Prvič sem videl med drugim Botticellijevo Rojstvo pomladi in Michelangelovega Davida.
Pozimi tistega leta je Elza umrla.
Dve leti je spremljala mojo rast in ko je umrla so se vame naselili verzi Pasolinija, ki jih večkrat citiram.
Verz furlanščin nih knjig, In p) mi ga omi Lik Pier P; sem mu p ki je obrav
KULTURA
Sreda, 4. novembra 2015
1 1
Konec novembra v Trstu fotografska razstava
Črno-bele fotografije, ki jih danes objavljamo, je 6. novembra 1975 v Casarsi posnel mlad fotoreporter, Tržačan Claudio Erne. Pogreb Pier Paola Pasolinija je v to furlansko vas privabil ogromno ljudi, ne samo njegove sorodnike in sovaščane, temveč tudi zveneča imena takratnega kulturnega sveta. Nekatere je mogoče prepoznati tudi na Ernejevih fotografijah, na primer objokano pesnikovo mamo, igralca Ninetta Davolija, furlanskega duhovnika in poeta Da-via Mario Turolda ... a tudi snemalca Mirana Hrovatina in novinarja Sergija Premruja. Fotografije bodo od 23. do 29. novembra prvič na ogled na razstavi Dedica a Pasolini, ki jo društvo Cizerouno pripravlja v sklopu projekta Var-care la frontiera. Postavili jo bodo v gledališču Rossetti v Trstu.
Oggi e domenica, domani si muore, oggi mi vesto di seta e d'amore. (Nedelja je danes, smo jutri pepel, v svilo in ljubezen se zdaj bom odel.) 'A so bili prevedeni v knjižno italijanščino iz ie in so prebivali v eni izmed Elzinih številki mi jih je izročila v varstvo njena sestra. rišel je moj čas študija v Zagrebu (1977), ki so ogočili starši, katerima bom vselej hvaležen. ola Pasolinija je bil ves čas v moji zavesti, da osvetil tudi teoretični del diplomske naloge, ■naval njegovo zgodnjo kinematografijo.
Danes, ko zapisujem te vrstice, prihaja vame podoba Pine Kalc, kako jo pozno jeseni pred dvajsetimi leti peljeva z Ž. v Villo Manin na veliko razstavo o Pasoliniju ter v Videm, kjer so ji na sedežu Acade-miute di lenga friulana - Akademiji furlanskega jezika podelili priznanje za delo, ki ga je bila opravila v mladosti s Pier Paolom.
V dvorani so Pino počastili stoje ter z dolgim aplavzom. In ona, s svojimi svetlimi očmi, se je nasmehnila spominu na furlanskega prijatelja, ki ga je morala zadnjič videti le na fotografiji, ko v njem že ni bilo več življenja.
italijanska glasba - Max Pezzali nastopil v Trstu
Najbolj priljubljene
ostajajo zgodnje uspešnice
TRST - Običajni »selfie« s pevci v prvi vrsti in z okrog 4000 oboževalci v ozadju. Tako se je po skoraj 140 minutah glasbe zaključil nedeljski tržaški koncert Maxa Pezzalija. Tako kot lani, tudi tokrat ustanovitelj skupine 883 ni razočaral pretežno mladega občinstva, ki je športno dvorano napolnilo bolj v parterju kot na tribunah. A prav vroči del občinstva najbolje prispeva k uspehu nekega koncerta in Max Pezzali je bil lahko nad tržaškim odzivom dokaj zadovoljen.
Luči so ugasnile le nekaj minut po 21. uri, struktura, ki je ponazarjala vesoljsko ladjo - Astronave Max je namreč naslov zadnjega Pezzalijevega albuma - se je začela dvigovati z odra proti nebu in kmalu zatem je na oder prikorakal Pezzali s svojim šestčlanskim bendom. Izbira dveh uvodnih pesmi morda ni bila zadetek v polno, saj je šlo za uspešnici (Bonnie & Clyde ter E' venerdi) novega albuma, ki ga večina prisotnih očitno ni najbolje poznala, vendar komaj je Pezzali črpal iz preteklosti, se je ozračje segrelo. Uspešnica Rotta x casa di Dio je bil takojšen in jasen dokaz, da so prvi Pezzalijevi albumi še vedno tisti najbolj poslušani in priljubljeni.
Odziv publike je bil najbolj topel, ko je Pezzali iz rokava potegnil zgodovinske adute kot sta uspešnici Sei un mito ali Hanno ucciso l'uomo ragno, pesem, ki je zaznamovala začetek njegove kariere. Vendar pred temi zimzelenimi hiti je Pezzali zapel tudi nekatere pesmi, ki jih lani v Trstu nismo slišali (Col senno di poi in Sopravviverai). Pred prvo prekinitvijo je Max zapel še L'Universo tranne noi, Gli anni, La dura legge del gol in Sei fantastica s pravo mešanico novega in starega.
Po kratkem premoru, ko je bil v ospredju dj z elektronsko verzijo Pezzalijevih uspešnic, se je PalaTrieste tresel ob poskočni Non me la menare. Fallo tu, Come deve andare, Lo strano percorso in Sempre noi so krasile vmesni del koncerta, druga krajša prekinitev pa je napovedovala vrhunec z zadnjim delom nastopa.
Kot prefinjen glasbenik je Pezzali v zaključnem delu koncerta vrstil pop uspešnice s hitrim tempom in balade. Tako je občinstvo z lučmi mobilnih telefonov in vžigalniki spremljalo pesmi Una canzone d'amore, Ti sento vivere, Come mai in Nessun rimpianto, ter poskakovalo
Max Pezzali med tržaškim koncertom	if
in se naplesalo ob notah uspešnic Nord Sud Ovest Est, Tie-ni il tempo in Con un deca. Skok v preteklost, ki je bil za Pezzalija in za vse njegove oboževalce poln lepih spominov, čeprav s kančkom malodušja, saj je šlo za zaključno pesem koncerta.
I.F.
revije - V novo šolsko leto z obogateno vsebino
Živobarvni Galeb
Otroška in mladinska revija Galeb v novo šolsko leto stopa s starimi in novimi rubrikami in - kot vedno - vrhunskimi avtorji in avtoricami. Poleg priznanih slovenskih avtorjev pa Galeb na svojih straneh ponuja prostor mladim in perspektivnim avtorjem, ki še iščejo svoj prostor pod soncem. V septembrski številki, ki jo krasi naslovnica, na kateri je risba Mattie D'Errica, učenca 2. razreda kriške osnovne šole Albert Sirk, se najdejo pesmi, zgodbe, dopolnjevanke, križanke in uganke ter strani za otroško ustvarjalnost.
Na prvi strani je simpatična pesem Marka Gavriloskega z naslovom Kraški pršut, ki je prava oda slastnemu pršutu. Pesem je imenitno ilustrirala Dunja Jogan. Jure Jakob je prispeval pesem Gozd, ki jo je slikovito ilustrirala Anja Jerčič Jakob. Medvedek in miška bosta tudi v novem šolskem letu zabavala mlade uporabnike. Majda Koren je svoja junaka tokrat popeljala v svet izumiteljskega poklica, ki sta ga medvedek in miška odlično opravila. Rubriko lepo dopolnjujejo do-polnjevanka, ki je ravno pravšnja za začetniške bralce. Tem je namenjena tudi rubrika Majde Artač Stur-man Abeceda živa zmeda, s katero lahko mladi uporabniki osvajajo veščine prvih črk, vse to pa ob ilustracijah z velikimi črkami, ki jih je prispevala Jasna Merku. Prvošolč-kom je namenjena tudi rubrika Vaja dela mojstra, v okviru katere so zbrani nasveti za pravilno držo telesa, pisala in pravilno izbiro pisala. Ob koncu rubrike so tudi koristni nasveti za starše otrok, ki so
prvič sedli v šolske klopi. In če za hip še ostanemo pri pedagoških rubrikah, naj omenimo tudi stalno rubriko Galebov kviz, ki jo pripravlja Nevenka Škrlj.
V letošnjem Galebu je polno novih zgodbic. Ena od takšnih je zgodbica Iztok in Lunček, ki jo je napisala Maja Furman, ilustrirala pa Ivana Soban. V tokratni številki je drugošolček Iztok spoznal Lunčka, ki prihaja z Meseca. V prijetnem klepetu je Iztok izvedel marsikaj zanimivega o Luni, edinem Zemljinem naravnem satelitu. Za sladkosnede je zanimiva sladka pravljica o čokoladnem zmaju, ki je nastala izpod peresa Marka Gavrilo-skega in pod čopičem Štefana Turka. Prisrčna je zgodba Čajnik, ki jo je napisala in ilustrirala Erika Cunja. Novost letošnjega Galeba je tu-
di zgodba Maše Ogrizek Blokovsko pleme, ki jo je likovna opremila Marjana Šegula - Miš. Novi Gale-bovi junaki so tudi piščančki, ki sta jih kokoš Kokodeka in petelin Ki-kiriko poslala na šolanje. A kaj, ko en piščanček nikakor ne želi postati olikana kokoš ... Detektiva iz 4. razreda pa je naslov zgodbe, ki jo je napisala Helena Jovanovič, ilustriral pa Štefan Turk. V tokratni zgodbici sta se detektiva Edi in Jordan lotila operacije želva.
Tudi v letošnjih Galebih bodo objavljene prispodobe, ki jih ureja Klarisa M. Jovanovič. Tokrat lahko mladi bralci izvedo pregovore o kruhu. V slovenščini je kruh prispodoba za preživetje in življenje nasploh. Mar ne rečemo, da delamo za ljubki kruhek? Da si moramo zaslužiti za vsakdanji kruh? Lepa obogatitev rubrike je tudi recept za pripravo kruha iz pšenične moke. Papir, linolej, svinčnik, prosojnica, valj in tiskarska barva so lahko imeniten material za ustvarjanje grafičnih odtisov z linorezom. Ustvarjalno delavnico je pripravila Jasna Merku, opremila pa jo je tudi s prispevkom o Albertu Sirku, kriškem umetniku, ki je rad upodabljal vsakdanje prizore, predvsem pa pristanišča in ribiško življenje, bil pa je tudi odličen portretist in karikaturist. Izredno zanimiva je tudi nova rubrika o slovenskih filmih, ki v septembrski številki prinaša podatke o prvem slovenskem mladinskem filmu Kekec, ki je bil tudi prvi slovenski film z mednarodno nagrado; zlatim levom za najboljši mladinski film na 16. beneškem filmskem festivalu leta 1956. (sč)
1 2 Sreda, 4. novembra	2015	ŠPORT	/
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
štmaver - Pokrajina ima na voljo 523.000 evrov
Sanacijo usada ob cesti načrtujejo prihodnje leto
Usad, ki že dalj časa ogroža občinsko cesto v Štmavru, bodo sanirali v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako je za Primorski dnevnik povedala Donatella Gironcoli, odbornica goriške pokrajine, ki postopku za sanacijo usadnega območja med Štanto (v ital. Busa dal diaul) in bivšo gostilno Pri Grgarcu sledi več kot poldrugo leto. Dela je nameravala pokrajina izpeljati že letos, birokratski mlini pa, se ve, meljejo zelo počasi.
»V prejšnjih tednih smo v pokrajinskem odboru sprejeli predhodni načrt sanacije, v kratkem bomo obravnavali še dokončni in izvršilni projekt. Sledilo bo imenovanje izvajalca del, nakar bo usad končno saniran. Predvidevam, da se bodo dela začela v prvih mesecih prihodnjega leta,« pravi Gironcolijeva.
Za sanacijo usada v Štanti in po-vodja Pevmice ima pokrajina na voljo 523.000 evrov. Denar je zagotovila dežela Furlanija Julijska krajina, potem ko sta februarja lani predsednik združenja Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia in goriški občinski svetnik SSk Walter Bandelj opozorila, da se je tik ob cesti, ki pelje v Štmaver, utrgala večja gmota zemlje.
»Civilna zaščita je na tem območju že pred leti opravila nekaj manjših sanacijskih ukrepov, lani pa so obilne padavine spet sprožile večje premike zemlje. Usad je tik ob vozišču, zato so na njem že lani posta-

Usad v Štmavru
bumbaca

vili ovire, ki avtomobilom preprečujejo, da bi se preveč približali robu,« pravi Persoglia, po katerem ob cesti v zadnjem letu ni bilo opaziti večjih sprememb, po pobočju, ki se z občinske ceste spušča proti potoku Pevmica, pa zemlja še vedno polzi.
Sanacija usada je v načrtu že od leta 2009, ko je dežela Furlanija Julijska krajina poverila izpeljavo sanacijskega načrta in del gorski skupnosti za Brda, Nediške in Terske doline. Zataknilo se je že pri načrtovanju, nakar se je dežela odločila za prenos pristojnosti gorskih skupnosti na pokrajine. Postopek je ostal na mrtvem tiru do februarja 2014, ko je deželni
odbor določil znesek 523.000 evrov in poveril goriški pokrajini nalogo, da izpelje načrtovanje in sanacijo usada. Ta naj bi se torej začela prihodnje leto, upati pa je, da se dela ne bodo ponovno zavlekla zaradi ukinitve pokrajin.
Deželna uprava je v prejšnjih letih financirala tudi druge sanacijske ukrepe na območju Štmavra, kjer hi-drogeološke meritve izvajajo že od 80. let. Med najpomembnejšimi projekti sta bila sanacija usada pri cerkvi, ki je ogrožal parkirišče in tamkajšnjo razgledno točko, in sanacija usada v Vasi, kjer se je morala družina celo začasno izseliti iz hiše. (Ale)
gorica - Dvakrat tedensko v palači Alvarez
Popoldanska pomoč
Namenjena je učencem in dijakom s specifičnimi učnimi težavami, kot sta disleksija in disgrafija
Na Goriškem bo tudi v letošnjem šolskem letu potekal projekt »Doposcuola«, ki je namenjen učencem in dijakom s specifičnimi učnimi težavami, kot sta disleksija in disgrafija. Prireja ga združenje staršev FARO s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice in s pomočjo Pokrajine Gorica, ki bo organizatorjem oddala v brezplačno uporabo pet učilnic v palači Alvarez v Diazovi ulici v Gorici.
Projekt, ki se je rodil pred tremi leti in je namenjen tudi otrokom in mladim, ki obiskujejo slovenske šole, so včeraj predstavili predsednica združenja FARO Cristina Bar-letta, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza in predsednik Pokrajine Enrico Gherghetta. Med »popoldanskim poukom« bodo učenci in dijaki s pomočjo usposobljenih, tudi slovensko govorečih svetovalcev spoznavali nove metode učenja, pri katerih imajo ključno vlogo digitalni pripomočki. »Cilj je, da mladi postanejo samostojni,« je poudarila Barlettova. Posebno programsko opremo za pomoč pri učenju bo tudi letos priskrbela zadruga Anastasis, goriška pokrajina pa je financirala ponatis knjižice o motnjah branja, pisanja in računanja, ki jo bodo prejeli učitelji prvih in drugih razredov osnovnih šol. Pri projektu je lani sodelovalo 55 učencev in dijakov. »Popoldanski pouk« bo letos potekal dvakrat tedensko, začel se bo 9. novembra. O urniku, stroških in drugih podrobnostih se bodo organizatorji in starši pogovorili na srečanju, ki bo jutri, 5. novembra, ob 17. uri v stavbi zavoda Brignoli v Gradišču. (Ale)
gorica - Združenje za disleksijo AID
Ob odprtju svetovalnice
•	V	I •
seminar za učno osebje
Svetovalna služba za družine in šolnike v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti
Po dvodnevnem tečaju o poučevanju matematike in tujih jezikov, ki ga je priredilo septembra, pripravlja združenje za disleksijo AID iz Gorice daljši seminar na temo specifičnih učnih težav. »Potekal bo februarja in marca 2016 med vikendi; nanj smo povabili strokovnjake iz vse Italije, ki bodo vprašanje specifičnih motenj branja, pisanja in računanja obravnavali iz različnih zornih kotov,« pravi predsednica goriške sekcije italijanskega združenja za disleksijo Daniela Padovan.
Seminar bo namenjen vsem učiteljem, profesorjem in logopedom. »Uvodno predavanje bo posvečeno bral-no-napisovalnim motnjam nasploh, nato pa se bomo osredotočili na tehnike poučevanja posameznih predmetov, na študijske metode, zakonodajo... V kratkem bomo vsem šolam poslali predvpisne pole, na osnovi zanimanja pa bomo odločali o lokaciji predavanj,« pojasnjuje Pa-dovanova, po kateri bo goriško združenje med letošnjim šolskim letom skuša-
lo prirediti tudi cikel srečanj s starši ter cikel srečanj z učenci in dijaki. »V kratkem bomo s pomočjo Občine Gorica odprli tudi svetovalnico, ki jo bodo lahko obiskovali starši otrok s specifičnimi učnimi težavami, šolniki in sami dijaki. Svetovalnica bo delovala v centru Poli-valetne v Ulici Baiamonti,« izpostavlja Padovanova. Deželni koordinator združenja AID Diego Forcione si prizadeva, da bi seminar za šolnike priredili tudi v drugih pokrajinah Furlanije Julijske krajine, ob tem pa želi v Gorici organizirati pobudo My Story, v okviru katere bi mladi, ki se soočajo s specifičnimi učnimi težavami, pripovedovali o svoji izkušnji. »Naša dejavnost je razvejana. Med ostalimi pobudami, na katerih delamo, je priprava brezplačnih računalniških programov za učence in dijake s tovrstnimi motnjami. Upamo, da nam bo v Gorici uspelo najti tudi prostor, kjer bi lahko prirejali srečanja in druge pobude, saj za zdaj še nimamo svojega sedeža,« obžaluje Forcione. (Ale)
Predsednik senata danes v Redipulji
Na spominski kostnici v Redi-pulji bo danes tradicionalna svečanost ob 4. novembru, dnevu italijanskih oboroženih sil in državne enotnosti. Svečanost se bo začela ob 10.15 s prihodom vojaških enot na prizorišče dogajanja, cesto pred spominsko kostnico bodo zaprli prometu že ob 9.30. Ob 11. uri bo navzoče nagovoril predsednik senata Pietro Grasso; prisoten bo tudi podtajnik na ministrstvu za gospodarstvo Enrico Zanetti. Na ploščadi pred kostnico je sicer ravnokar v teku obnovitveni poseg, ki je vreden 300.000 evrov. V okviru prenovitvenih del bodo namestili tudi novo razsvetljavo.
tržič - Azbest
»Občine ni nihče povabil
«
Svečanosti se niso udeležili, ker zanjo preprosto niso vedeli. Tako pojasnjujejo s tržiške občine, kjer naj ne bi prejeli nobenega obvestila ali vabila na svečanost v spomin na žrtve azbesta, ki je potekala v ponedeljek v Pancanu.
»Če bi nas pravočasno obvestili, bi bila tržiška občina nedvomno navzoča, kot se je zgodilo na vseh dosedanjih slovesnostih v spomin na žrtve azbesta,« sporočajo s tržiškega županstva in poudarjajo, da bodo še naprej stali ob strani združenju izpostavljenih azbestu, ki nosi velik del zaslug za vse dosedanje dosežke. »Še naprej si bomo prizadevali za nudenje pomoči in oskrbe izpostavljenim azbestu,« še poudarjajo s tržiške-ga županstva.
»Nikoli nismo pošiljali uradnih vabil, tudi tokrat je bilo tako. Niti deželnega svetnika Diega Mo-rettija nismo uradno vabili, vendar je vseeno prišel,« pravita Chiara Paternoster in Diego Dotto iz združenja izpostavljenih azbestu. Kot znano se je sredi poletja trži-ška občina v zameno za odškodnino 140.000 evrov odrekla sodelovanju kot oškodovana stranka v procesu zaradi smrti ladjedelni-ških delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta. »Junija nam je na naključnem srečanju na ulici županja napovedala, da se občina namerava odreči sodelovanju v procesu, vendar ni šlo za uradno sporočilo in niti za prošnjo po podobni odločitvi. Nekaj dni pred sprejetjem odločitve mi je županja v svojem uradu pojasnila, zakaj so se odločili za sporazumni dogovor z družbo Fincantieri. Združenje izpostavljenih azbestu ni sprejelo nikakršnega stališča glede odločitve občinske uprave, vendar nam ni niti šinilo na misel, da bi tovrstno linijo tudi sami podprli,« pravi Chiara Paternoster.
gorica - Begunski val se preusmerja
Prostovoljci zbirajo odeje
za begunce iz Nemčije
V Gorici spet narašča število pri-bežnikov; v ponedeljek jih je prišlo 48, včeraj so jih našteli še kakih deset. V glavnem gre za afganistanske državljane, med katerimi se najde tudi nekaj Pa-kistancev in Bangladeševcev. Novi prišleki trdijo, da so v Gorico prišli iz Nemčije, v katero naj bi dospeli po balkanski poti preko Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Začasno zavetišče so jim nudili v župnišču pri Madonini. Med 48 novimi prišleki naj bi bilo 23 beguncev, ki so jih že identificirali znotraj Evropske unije;
devet izmed njih naj bi jih prišlo iz Nemčije, eden pa iz Avstrije. Ni ravno jasno, kako naj bi dospeli v Gorico; sami razlagajo, da so prišli z vlakom, nekateri med njimi pravijo, da so prišli peš.
»Minulo soboto smo bili na av-strijsko-slovenski meji in smo videli, da je med begunci veliko žensk in otrok tudi iz Afganistana. V Nemčiji nameravajo zaostriti pogoje za pridobitev statusa azilanta, kar še zlasti velja za begunce iz Afganistana in Pakistana. Zato gre pričakovati, da se bodo pribežniki iz Nem-
Begunci pri Madonini
bumbaca
čije in Avstrije začeli premikati proti Italiji,« pravijo prostovoljci iz združenja In-sieme con voi, ki v Gorici nudijo pomoč pribežnikom. Včeraj so člani združenja na Facebooku objavili poziv Goričanom, naj jim prinesejo odrabljene odeje v žup-nišče v Ulici Campobasso pri Madoni-ni, saj prebežnike vse bolj zebe. Begunci upajo, da se bodo v Gorici lažje kot v Nemčiji dokopali do statusa azilanta.
Zaradi prihoda novih prosilcev za azil so zaskrbljeni na goriškem županstvu; zadevi sledijo tudi na prefekturi, kjer bo jutri zasedal odbor za varnost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 4. novembra 2015 1 3
vrh - Prisluhnili pripovedi domačina Virgila Černica
Spomini partizana
V organizaciji vrhovske sekcije VZPI-ANPI in v sodelovanju s kulturnim društvom Danica je v centru Danica na Vrhu nedavno potekal drugi večer v okviru niza srečanj z naslovom Spomini na vojno, ki so tematsko vezana na 2. oziroma na 1. svetovno vojno.
Tokrat je številnim prisotnim o svojem otroštvu in partizanskih letih spregovoril oseminosemdesetletni domačin Virgil Černic. Sproščen pogovor, ki ga je vodil član vaške sekcije VZPI-ANPI Gianluca Berlot, se je začel s pripovedjo o tem, kako je Virgil kot otrok prestopil šolski prag in se je tako prvič neposredno spopadel z zatiranjem slovenske besede. V letih, ko je obiskoval osnovno šolo na Vrhu, je bilo na višku izvajanje znane Gentilejeve reforme, ki je v šolski sistem uvedla izključno italijanski jezik. Fašizem je v šoli prepovedal slovensko besedo in tudi mali Virgil se je moral med poukom spopasti z jezikom, ki ga je komajda poznal, predvsem pa je hitro razumel, da v šoli ne sme izustiti slovenske besede, ker bi sicer sledila kazen. Po osnovnem šolanju se je kot mnogi drugi vrstniki pri štirinajstih letih starosti zaposlil v tržiški ladjedelnici. Tudi tu je bila slovenska beseda prepovedana in fašisti, ki so bili v ladjedelnici seveda na vodilnih mestih, so skrbe-
Virgil Černic (levo); udeleženci srečanja v dvorani centra Danica (desno)
bumbaca
li, da se je prepoved upoštevala. Včasih je padla tudi zaušnica, kar je tako pri Vir-gilu kot tudi pri njegovih vrstnikih, med katerimi je bilo veliko Slovencev, zase-jalo prve znake upora proti fašistični diktaturi, ki je tlačila slovenski narod.
BORIL SE JE NA GORIŠKI FRONTI
Potem se je leta 1943 zgodil padec fašizma in delavci so že kmalu zatem s silo obračunali z nadrejenimi, ki so do tedaj podpirali fašistično oblast, in jih izgnali. Veselje mladih ljudi, med katerimi je bil tudi sam, je bilo po tolikih letih zatiranja na višku. Fašizma je bilo konec in že septembra je sledila mobilizacija v partizane. Virgil je bil v skupini petnajstih mladih Vrhovcev, ki je 11. septembra 1943 odkorakala proti Pal-kišču v Dolu, kjer je bilo zbirališče, od koder so jih potem s tovornjaki odpeljali na Vogrsko. Po nekajdnevnem urjenju je bil bataljon, v katerem je bil tudi sam, že na položajih na Marku nad Šempetrom. Tudi Virgil se je torej udeležil znane goriške fronte, v kateri so partizani prizadeli Nemcem precej izgub, a tudi v partizanskih vrstah je bilo kar nekaj ranjenih in mrtvih. Med mrtvimi je bil tudi njegov soletnik, komaj sedemnajstletni Ivan Cotič - Tin-čin. Po ofenzivi je sledil povratek na Vo-
S5
i
grško. Partizani so se v manjših skupinah skrivali pred Nemci in tu pa tam napadli. Bilo je to težko obdobje, saj je bilo hrane bolj malo. V naslednjem letu je bil Virgil februarja meseca dodeljen južnoprimorskemu odredu. Bil je na razpolago komandi, sodeloval je tudi v raznih vojaških akcijah. Živo se je spominjal velikonočnega ponedeljka, 4. aprila 1944, ko je minerski vod, katerega član je bil tudi sam, nekje v bližini Komna izvedel napad na dva nemška tovornjaka, ki sta prevažala hrano. Še ima pred očmi trenutek, kako je prvi tovornjak razneslo, ko je ta zapeljal čez mino. Sledil je napad. Virgil je opravljal vlogo prvega pomočnika mitraljezca. Takih in podobnih napadov je doživel kar nekaj. Trajali so kvečjemu tričetrt ure, nakar je sledil hiter umik. Nikoli niso napadali v vaseh, ker bi se sicer Nemci znesli nad krajevnim prebivalstvom. Povedal je, da sta v bataljonu vladala velika disciplina in red: zbujanje pred 7. uro zjutraj, sledila je telovadba, politična ura, čiščenje orožja in seveda straža in pa-truljiranje. Vsako odstopanje od tega reda je bilo strogo kaznovano. Kazen je nekega dne doletela tudi njega in njegovega soborca. Prepozno so ju obvestili, tako da sta se na patruljo odpravila uro kasneje, kot je bilo določeno. Sledila je ka-
zen. Ostrigli so ju na golo in ju nekaj časa brez hrane in vode privezali k debelemu hrastu. Vse do konca vojne je ostal v minerskem vodu, ki se je premikal in napadal predvsem na Krasu.
BIL JE MED OSVOBODITELJI TRSTA
Ko so partizani osvobodili Trst, je med njimi bil tudi Virgil. Ob koncu vojne se je nekaj časa vrnil domov. Veselje je bilo nepopisno. Spominjal se je trenutka, kako je z drugimi mladeniči vdrl v nemško kasarno v Zdravščinah. Nemci so jo že prej zapustili in v naglici v njej pustili pravi zaklad: orožje, obleke, hrano in pijačo. Virgil ni ostal dolgo časa doma. Kmalu je odšel v Trst, kjer je kot član KNOJ-a (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) ostal nekaj mesecev. V prvem obdobju je bil dodeljen stražarski enoti, ki je zajete Nemce spremljala od Se-sljana naprej do Trsta v Koronejski zapor. Povedal je, da je bilo to obdobje kar napeto, saj odnosi med partizanskimi enotami in zavezniškimi silami niso bili ravno najboljši. Zato nikoli ni po mestu hodil sam, temveč vedno v skupini in s pištolo v žepu. Nakar so ga prestavili v Divačo. Tu je opravljal vlogo stražarja na konvojih, ki so prevažali hrano v Ljubljano pa še do Pulja in Reke. Pred razmejitvijo se je leta 1947 odločil za po-
vratek domov, čeprav so mu v Jugoslaviji obljubljali dobro službo.
DOMOV JE PRIPEŠAČIL...
Kar nekaj smeha je med publiko sprožila pripoved o tem, kako je ob po-vratku v dopoldanskih urah peš prišel najprej do Ajdovščine. Ko so mu na postaji povedali, da bo avtobus proti Šempetru odpeljal šele proti večeru, se je brez oklevanja odpravil naprej peš. Zvečer je izmučen pripešačil do Šempetra, takoj za njim pa je pripeljal tudi avtobus. Po prihodu domov se je zopet hotel zaposliti v tržiški ladjedelnici, a niso ga sprejeli, ker so prednost pri zaposlitvi imeli istrski begunci. Tako kot mnogi drugi se je na začetku preživljal s košnjo pri kmetih in kopanjem svinca, s katerim je Kras posejala prva svetovna vojna.
Večer je bil kljub zahtevni temi dokaj lahkoten in prijeten, saj je gost s svojimi anekdotami publiko večkrat spravil v smeh, izzvenel pa je ob prijetnem klepetu in kozarčku vina. Za glasbeni utrinek sta s pesmima Bella ciao in Črnola-ska poskrbela harmonikarja Luciano Černic in Manuel Visintin. Zadnji večer bo v centru Danica jutri, 5. novembra, ob 20. uri, ko bosta prisotnim spregovorila raziskovalca 1. svetovne vojne Marco Mantini in David Erik Pipan. (dam)
nova gorica - Preventivne prireditve
V porastu zasvojenost od novodobnih tehnologij
pieris - V baru Sport
Vlom skozi okno
Nočni tatovi ukradli dve napravi za igranje video-pokra
Na novogoriškem Mladinskem centru, ki je tudi koordinator Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti in zadnja leta izvaja tudi primarno preventivo na to temo, opažajo, da je trenutno v porastu predvsem zasvojenost od t.i. novodobnih tehnologij. Sem sodijo osebni računalniki, tablice, pametni telefoni, družabna omrežja; predvsem pri mlajši populaciji pa opažajo prekomerno igranje računalniških igric. »Kar se tiče odvisnosti od drog, ostajamo na istem, obenem pa se premalo zavedamo, da je med drogami alkohol tisti, ki je med najbolj uporabljanimi,« opozarja Jelena Vukmir, koordi-natorka preventivnih programov na novo-goriškem mladinskem centru.
Kot opaža Miha Kramli, vodja novo-goriške ambulante za zdravljenje bolezni odvisnosti in tudi predsednik novogoriške LAS za preprečevanje zasvojenosti, se starši srečujejo z novimi izzivi. »Razvoj ima seveda pozitiven vidik, prinaša pa lahko tudi pasti. Na primer to, da je skoraj povsod dostopen Wi-fi signal in s tem tudi dostop do interneta, prinaša seveda določene prednosti, staršem pa po drugi strani onemogoča postavljanje meja,« pravi Vukmirjeva. Če so imeli starši prej nadzor nad tem, koliko otrok uporablja računalnik, ga imajo sedaj manj, saj se otrok s pametnim telefonom lahko na medmrežje priklopi praktično kadarkoli in kjerkoli. Starši morajo biti v poznavanju sodobnih tehnologij torej vedno korak pred otroki.
»V porastu je tudi zasvojenost z igrami na srečo. Nekoč so bile te na voljo le v igral-
nicah, kamor lahko vstopajo le polnoletni, sedaj so dostopne na medmrežju. Tudi tukaj se odpira nov svet,« poudarja sogovornica. Seveda so še vedno prisotne tudi »klasične« zasvojenosti od drog, tobaka, alkohola. »Največji porast uporabe alkohola merimo v 9. razredu osnovne šole. Prvi poskusi uživanja alkohola so običajno okoli 12. leta, v ekstremnih primerih tudi prej,« pravi Vukmirjeva. Pri kateri starostni skupini pa se začenja prekomerna raba sodobnih tehnologij? Odgovor na to vprašanje bo prinesla obsežna raziskava, ki jo bodo začeli prihodnji teden v vseh osnovnih šolah v občini, in sicer v starostnih skupinah od 5. razreda do 2. letnika, kjer bodo zaobjeli vsa področja škodljivih vedenj. Vuk-mirjeva opozarja, da poleg naštetih odvisnosti med mladimi opažajo tudi motnje hranjenja, rezanje in odvisnost od odnosov. Na novogoriški policijski upravi sicer v prvi polovici letošnjega leta opažajo upad kaznivih dejanj s področja drog in padec števila prometnih nesreč zaradi alkohola. Je pa od leta 2000 je na severnoprimorskih cestah umrlo 74 oseb zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč.
Sicer pa se bodo v novogoriški občini ves mesec, ki je posvečen preprečevanju odvisnosti, odvijale različne brezplačne prireditve. »Novogoriška občina te programe ves čas podpira. V slovenskem merilu je bila v tem kontekstu že večkrat izpostavljena kot zgled dobre prakse,« poudarja Marinka Saksida, na-čelnica občinskega oddelka za družbene dejavnosti. (km)
Razbili so steklo na oknu, vlomili v notranjost lokala in ukradli dve napravi za igranje video-pokra. Plen je vreden nekaj tisoč evrov, precej velika je tudi gmotna škoda. Tatovi so v noči s petka na soboto obiskali bar Sport v Pierisu; svoje delo so opravili zelo hitro, točno so vedeli, kaj iščejo. Do bara so se po vsej verjetnosti pripeljali s tovornim vozilom, na katerega so naložili video-pokre in od-
V bar so vlomili skozi okno
bumbaca
šli neznano kam. »Bar upravljam pet let, vendar se doslej kaj takega mi še ni pripetilo. K sreči sem zavarovan,« je povedal upravitelj bara Fulvio Spanghero. Pred nedavnim so neznani tatovi izpraznili napravo za menjavo bankovcev v kovance v kavarni pred tržiško železniško postajo; nad napravami za igranje video-po-kra pa so se znesli julija v baru ob mar-ketu Iper Simply v Ulici Boito v Tržiču.
Ženska skočila z mostu
Včeraj ob 8.15 je novogoriška policija prejela klic, da je s solkanskega mostu skočila starejša ženska. Reševalne službe so se takoj aktivirale in se odpeljale na kraj dogodka, kjer je tok žensko že odnašal proti solkanskemu Kajak centru. Novogoriški poklicni gasilci in skupina potapljaške reševalne službe iz Nove Gorice so ponesrečen-ko brez znakov življenja potegnili na čoln v bližini Kajak centra in jo pripeljali na obrežje. Do prihoda reševalcev so jo oživljali, vendar brez uspeha. Zdravnica, ki je prispela na kraj dogodka, je lahko le še potrdila smrt in odredila sanitarno obdukcijo. Policija ugotavlja, da na truplu 69-letne ženske iz okolice Nove Gorice ni bilo znakov nasilja, zato tujo krivdo izključuje. O dogodku sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in tožilstvo. Takoj zatem ko so novogori-ške reševalne službe aktivirale, so bili o dogodku obveščeni tudi goriški gasilci. Z gumenjakom so se iz pevmskega parka takoj odpravili proti toku proti Solkanu; ko so pripluli pod pevmski most, so jim iz Slovenije sporočili, da so žensko našli v solkanskem kajakaškem centru. (km)
Ukradli cigarete in pijačo
V ponedeljek so neznanci vlomili v gostinski lokal v Šempetru pri Gorici in odnesli pijačo in cigarete v vrednosti približno 100 evrov. Dogodek preiskujejo novogoriški policisti. (km)
14
Sreda, 4. novembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Pod lipami nadškof Zore
Ljubezen je odrešujoča
V	četrtek je goriški Kulturni center gostil osebnost, kakršen je ljubljanski nadškof, msgr. Stanislav Zore. Z udeležbo ga je počastilo skoraj sto dvajset obiskovalcev z obeh strani meje. V svojem imenu, v imenu prirediteljev ter publike sta ga z daljšimi razmišljanji spraševala Katja Tomsič in Ivo Cotič. Na izvajanja je odgovarjal suvereno in izkustveno, v dveh primerih konstruktivno izzivalno do publike. Sogovornika sta v hitrih potezah obnovila njegov življenjepis od rojstva v bližini Kamnika do goriške Kostanjevice, od služenja vojaškega roka v Varaždinu do posvečenja leta 1985 in služenja na Sveti gori. Nadškof je postal lanski oktober prav na dan sv. Frančiška, istoimenskega reda, ki mu pripada. Sam meni, da je bil pač izbran, saj ni prej nikoli mislil, po kateri poti bo stopal. Doma ga niso silili, zato tudi svetuje vsem staršem, naj otrokom pustijo izbirati in jim hkrati dajo občutek, da so domača vrata vselej odprta. Sedanje zadolžitve opravlja kratek čas, vsekakor pa je osnovno spoznanje, da so po župnijah ljudje verni. Glede uveljavljanja Cerkve v javnem življenju, kjer naj ne bi bila v središču zanimanja, je razkril, da se javni dejavniki pogosto obračajo na Cerkev in jo sprašujejo za mnenje, stališče. Evangelij naj se ne širi zgolj skozi sredstev obveščanja, temveč preko verujočih, ki so pogosto plahi. Šentviška gimnazija odigrava v zadostni meri svojo vlogo usposabljanja in usmerjanja maturantov in se to v družbenem okolju pozna.
V	štorijah mariborske škofije se kaže, da njeni poglavarji niso odigravali odločujoče vloge. Posledice pa so hude: zamajalo se je zaupanje, izgubljene so vse nepremičnine, a ostali so sakralni predmeti in pomemben arhiv. Pomen družine in ljubezni v njej je načela Tomsiče-va, nadškof ji je lapidarno pritrjeval: obe sta gibalo in temelj sveta; vse temelji na zakonski zvezi, poklicanost posameznika pa je, da ljubi za vedno! Otroci so blagoslov, starejši pa modrost. O vsem tem je potekala razprava na rimski Sinodi. Tudi med podrobnejšim opisovanjem dogajanj med prebivanjem v Rimu se je nadškof vračal na pojem trajne ljubezni, ki je odrešujoča. Pred mesecem dni je v goriškem Kulturnem domu iz drugačnih miselnih izhodišč isto zatrdil - ne prvič! pesnik Ciril Zlobec. Njegova zad-
Srečanje z ljubljanskim nadškofom v Kulturnem centru Lojze Bratuž
bumbaca
nja pesniška zbirka je spomenik vseobsegajoči (dvoedini) ljubezni. Pazljivemu opazovalcu pa se samodejno izoblikuje tudi naslednje: dokler gre za razmišljanja ali posredovanje izkušenj med tolikimi ostalimi, je »vse glih in prav«. Če pa izzvenijo takšne misli kot naročilo (bodite takšni!), se zadeve zamotajo. A je mogoče ljubiti po naročilu ali celo na ukaz?! Saj ne gre za racionalno kategorijo. Če h temu dodamo potrebo po duhovnem spremljevalcu, ki naj vpliva z molitvami, branjem sv. Pisma, zakramenti in cerkvenim nadzorom, kaj šele z naročilom, naj druge družine sledijo stanju v moji družini, potem je tu nekaj hudo narobe... Morda pa je bilo mišljeno rahlo drugače.
Na Sinodi so odnosi bili odkriti in kljub različnim gledanjem konstruktivni. Čutiti je bilo prisotnost sv. Duha. Poročila raznih komisij so si bila presenetljivo enaka. Prevladalo je gledanje, da morajo biti rešitve »naše«, ne pa »moje« ali »tvoje«. Raven posegov je bila zelo visoka s priklici in navajanjem Tridentinskega koncila. Papež je večkrat pokazal, da zavzeto sledi celoti in posameznim komisijam, ki so razpravljale v treh sklopih: o pripravah na
zakonsko zvezo, o razlikovanju poklicanosti družine v odvisnosti od zgodovinsko zemljepisnega okolja in o poslanstvu družine v Cerkvi ter v svetu. Obhajilo za ponovno poročene sploh ni bilo glavna snov razprav. Prav se je zavedati, da obhajilo ne pomeni vključitve v cerkveno občestvo, zato ni alfa in omega pripadnosti. Vključitev izvira iz krsta in zato so vsi krščeni, ne glede na okoliščine obhajanja, člani katoliške Cerkve.
Nadškof Zore je spregovoril tudi o pojavu množičnega begunstva. Izhodišče krščanskega vedenja izvira iz reka: če se javi na vratih pomoči potreben človek, pomagaj, a on mora sprejemati zakonska določila gostujoče države. Problem je v izvornih državah: tam je treba urediti, pomiriti nastalo stanje. Licemersko je vedenje, ko opozarjajo na nevarnost za krščansko Evropo številni od tistih, ki so bili proti vnašanju krščanskih vrednot v temeljna izhodišča EU. V zadnji tretjini poteka se je srečanje po izrečenih mislih, zastavljenih vprašanjih in slogu besedišča prevesilo v verski obred z zaključnim blagoslovom (vseh) prisotnih. (ar)
Plesovi v Devinu
V	Trgovskem domu v Gorici bo danes ob 19. uri predstavitev knjige »Plesovi v Devinu«. Spregovorila bosta avtor Mitja Močivnik in Jasna Merku. Predstavitev prirejata ZTT in Feiglova knjižnica.
Srečanje o vodi
Vodi in njenemu onesnaževanju bo posvečeno srečanje, ki ga jutri ob 18. uri v beneški palači na Trgu SantAmbrogio v Tržiču prireja združenje občanov iz Marine Julie. Spregovorili bodo tudi o Soči in o čistilni napravi, ki jo bodo zgradili v Štarancanu.
Prižig božičnih lučk
V	Tržiču že pripravljajo niz boži-čno-novoletnih prireditev. Prižig božičnih lučk po mestnih ulicah bo v petek, 27. novembra, v soboto, 28. novembra, bo parkiranje v mestnem središču brezplačno.
Začasni zaposlitvi
V	okviru projektov za družbeno koristna dela bodo zaposlili dva delavca v Krminu in Fari. Na Krmin-skem iščejo šoferja za šolski avtobus, pogodba bo veljala 44 tednov, tedenski urnik bo 36-urni. V Fari iščejo pomoč za uradniško delo; novega uslužbenca bodo zaposlili za obdobje 26 tednov s 36-urnim tedenskim urnikom. V pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici že zbirajo prošnje za zaposlitev v Krminu; zbiranje prošenj za zaposlitev v Fari se bo začelo jutri.
Zbor iz Šempetra
V	dopolnilo k včerajšnjemu članku o svečanostih ob prvem novembru naj zapišemo, da je v Podgori poleg domačega zbora nastopil pevski zbor iz Šempetra in ne iz Štmavra, kot je bilo zabeleženo.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Tutto puo accadere a Broadway«.
Dvorana 2: 16.30 - 21.40 »Belli di papa«; 18.15 (»La grande arte al cinema«) »Firenze e gli Uffizi«; 20.00 »Firenze e gli Uffizi« (digital 3D). Dvorana 3: 16.45 - 18.15 - 20.00 »Tutti pazzi in casa mia«; 21.45 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 »Giotto, l'amico dei pinguini«; 18.15 - 20.10 -22.10 »The last witch hunter - L'ulti-mo cacciatore di streghe«. Dvorana 2: 17.40 (»La grande arte al cinema«) »Firenze e gli Uffizi«; 20.15 »Firenze e gli Uffizi« (digital 3D); 22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »Woman in Gold«; 20.00 - 22.00 »Hitman: Agent 47«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bel-li di papa«.
Dvorana 5: 16.00 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 17.40 - 20.20 -22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«.
0 Mali oglasi
PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 3336572533.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 6. novembra ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD So-vodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 7. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut 32. So-vodenjsko poje. Nastopili bodo DVS Bodeča Neža, ŽVS Danica, MoPZ Skala, MePZ Rupa-Peč, MlMePZ Neokortex in MlPZ Anakrousis iz Bazovice.
SKPD F.B. SEDEJ pod pokroviteljstvom SSO, ZSKP in ZCPZ vabi na glasbeno prireditev ob 40-letnici ustanovitve otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Šte-verjana »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni« v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Števerjanu.
H
Šolske vesti
V	ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro »Šola za starše«, ki jo bo vodil norveški pedagog Godi Keller; informacije in vpisovanje po tel. 0481-67496 ali educarewaldorf.fvg@gmail.com. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
□ Obvestila
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata mašo za rajne v petek, 6. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču. Pel bo MPZ iz Bilj.
SKRD TRŽIČ sporoča, da poteka sprostilna telovadba v telovadnici Duca d'Aosta 4 v Tržiču ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave in informacije po tel. 347-2471222).
POKRAJINSKA UPRAVA bo danes, 4. novembra, odprla urad, v katerem bodo nudili pomoč odjemalcem družbe ENI, ki potrebujejo informacije in pojasnila o oskrbi s plinom. Urad bo deloval v vili Olivo zraven pokrajinske palače na Kor-zu Italia 61 v Gorici; odprt bo ob ponedeljkih in petkih med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 7. novembra, v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici od 15. do 18. ure mesečno srečanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.0013.00), ali SMS po tel. 327-0340677.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.).
fi Razstave
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 13. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut odprtje umetniške razstave »Beseda barvi«. Razstavljali bosta Janina Co-tič (olje in akvarel grafit) in Loredana Zega (kaligrafija) z glasbenim po-klonom flavtistke Valentine Nanut.
0 Prireditve
V	TRŽIČU poteka niz srečanj v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 z naslovom »Il Giovedi del Libro« ob 18. uri: 5. novembra bo predstavitev publikacije »Le battaglie sul Carso«, ki so jo uredili Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Nicola Persegati. Predstavil bo Mitja Juren. 12. novembra bo predstavitev pesniške zbirke v bezjaščini, slovenščini in italijanščini »Scoltando 'l silenzio« Ameriga Visintina. Knjigo in avtorja bo predstavil Igor Tuta.
V	RONKAH: v občinski knjižnici »San-dro Pertini«, Androna Palmada 1, potekajo ob 17.30 pravljična srečanja z naslovom »Il Giardino delle Storie Stram-palate«: za otroke od 4. do 7. leta danes, 4. novembra, v angleščini z Nico-letto Pozzar in za otroke do 3. leta v ponedeljek, 9. novembra, z Donatello Mania; informacije po tel. 0481-477205.
OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz prireditev z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: 5. novembra ob 20.30 bo koncert Ga-brielle Gabrielli & Border Trio z naslovom »Canzoni e storie di confine«.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri
martinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost. Rezervacije po tel. 3471243400 (Magda) do 10. novembra.
V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri slavnostna akademija ob 40-le-tnici delovanja Slovenske Skupnosti na deželni ravni. Častni gost bo profesor Boris Pahor.
ZSKD vabi v petek, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev »Naj otroci... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!« Nastopajo otroški zbor SKRD Sovodnje, mažoretna skupina Kras Doberdob, harmonikaš Sebastjan Bagon AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob, otroški zbor in recitatorji SKRD Briški grič Števerjan, skupina Zumba kids AŠKD Kremenjak Jamlje, mažoretna skupina Kras Doberdob; gost bo srednješolska skupina društva Škamperle-Grbec-Barkovlje.
Pogrebi
DANES V MOŠU: 11.00, Guido Braidot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Adriano Braida (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Rosa Mistica, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Dionisio Bu-dicin iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.00, Carla Predolin vd. Rovis v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 4. novembra 2015
15
O NAŠEM TRENUTKU
Najprej petarda, \ šele nato beseda
Ace Mermolja
Pričel bom z navajanjem malenkostnega primera. V domačih logih se sprašujem, zakaj novinar označi nedavni kongres SKGZ za cirkus. Nato nanj navali z množico kritik, da je bralcu popolnoma jasno, da se je na kongresu zbralo določeno število ljudi, s katerimi ni dobro imeti opravka. Časopis (ga ne citiram, ker ne delam reklame) članek poudarjeno objavi in ga ni urednika, ki bi se vprašal, kje je v naštevanju grehov novica. Niti tega ni poudarjenega, da so se na temačnem sestanku zbrali navadni aktivisti slovenskih organizaciji in društev, da bi določili triletni program in izvolili vodstvo. Kronika dogodkov, novice in podatki so pač v sodobnem novinarstvu nekaj povsem postranskega. Bistvo je, da počita strel ali petarda in da bralec vsaj prelista strani in prebere naslove in prve vrstice. Mine je potrebno postaviti že na začetku poti, da nas pok strese.
Zapisal sem, da se sprašujem, čeprav je odgovor na dlani. To je naša govorica. Če v medijskem naselju želiš, da te kdo posluša, moraš najprej skočiti na mizo, ustreliti s pištolo v strop in nato v nekaj stavkih povedati jedrnato sporočilo. Razlage so prej kot nezaželene jamstvo, da bo občinstvo zaspalo ali pa odšlo iz dvorane. Tako je v malem in tako je na veliko, malo pa se zrcali v velikem kot otrok, ki oponša starša, da se nauči besed.
Preselim se iz domačih logov v širok svet. V njem je povsem častitljiva Mednarodna agencija za raziskeve o rakastih obolenjih zagnala v medijsko naselje bombo. Zato, da bo bomba večja, naj pristavim, da je omenjena agencija članica Mednarodne zdravstvene organizacije, ki monitorira zdravje človeštva. Zagotavljajo, da gre za strogo znanstvene organizme.
Bomba pa je v trditvi, da so hrenovke in panin s salamo zdravju enako škodljivi kot tobak ali azbest. Nekoliko na nižji stopnički nevarnosti je "rdeče" meso ali, po domače, telečji, goveji in svinjski zrezek. O nedeljskem piknikar-skem roštilju ne bi pisal, ker je po sestavi in načinu priprave (živi plamen) garantirano rakasto seme za naša prebavila. Znanstveni bombi je sledilo nekaj razlag, poročilo raziskovalcev pa bo v celoti objavljeno čez nekaj mesecev. Med tem so se svetovni mediji o zadevi razpisali in panika se je razširila. Da ne bi bili mesarji preje-zni, so svetovno znani specialisti pričeli razlagati, kako je pri vsem tem pomembna količina. Nisem noben dohtar, a mi je jasno, da se ni zdravo dnevno basati s klobasami, s hamburgerji in panceto, z majonezo in z drugimi maščobni-mi začimbami. Zase vem, da bi moral po nekdanjem manjšem ik-tusu shujšati za nekaj kil, a sem v trajni dijeti in s kili vedno tam (je kaj zgrešenega v dijeti?). Me bo pač hudič vzel, ali pa ubila hrenovka. Skoraj skoraj bi pričel ponovno kaditi, saj bi lahko nadomestil občasno klobaso z zavojč-
kom cigaret. Znižal bi tudi količino holesterola v krvi. Vprašanje: zakaj lačni v Afriki in Indiji nimajo holesterola in umirajo prej kot mi, ki smo vsi podmazani z mastjo rdečomesne živine?
Podobne novice bi lahko pomembne in odgovorne mednarodne organizacije spremenile v prehrambeno pedagogiko bogatega in vrtoglavo hitrega sveta, a v medijskem naselju to ne funkcionira. Zato, da te kdo sliši, moraš sprožiti pištolo ali vreči v ribnik granato, da zaplava na površju vsaj nekaj mrtvih rib.
Zvečer prižgem televizijo, čeprav vem, da ni terapevtsko buljiti dve uri v prazno oziroma v sosledje podob. Pred davnimi leti sem z zanimanjem gledal običajno predvolilne politične debate, ko je imel vsak nastopajači točno odmerjen čas za uvod in odgovore na vprašanja. Zdelo se je, da nekaj razumeš.
Nato je prišel Maurizio Co-stanzo in na italijansko televizijo prinesel talk show, ki je že bil popularen v Ameriki. Prve oddaje so bili iskrivi razgovori z znanimi gosti (z enim na oddajo), nato je bilo gostov skupaj več, a je Costan-zo blažil tone in možne krike s pravočasnimi posegi in z umirjenimi vprašanji. S časom je zadeva postajala vse bolj številčna in divja. Res je, da so se istodobno v ZDA pred kamero celo pretepli in razbivali stole, a je tudi v Italiji iz zanimivega postala stvar vedno težje prebavljiva, vsaj za moj okus.
Talk show sledi receptu, ki sem ga opisal. Voditelj oddaje pokliče določeno število gostov (politike, novinarje in kakega specialista), poda temo, z nekaj šok novicami zakuri ogenj in nato "spusti" goste v besedne dvoboje, tro-boje, četveroboje in končno v kričanje vsevprek, da gledalec ne razume ničesar več. To je pač show. Tovrstnih oddaj je vedno več in ob vsaki uri. Zanimivo je, da isti gostje romajo iz oddaje v oddajo. Glede politike stranke zbirajo ljudi z dobro osebno podobo, s kačjimi jeziki in s hipnimi refleksi, da lahko pravočasno mahnejo po nasprotniku. Med pokanjem petardov zbledijo vse vsebine, nekaj pa gledalcu ostane in sicer to, da živi v državi, kjer je povsod en sam gnoj, kjer vlada tolpa krvoločnih banditov, politika pa je ogromni pajek, ki sesa državljanom kri. V dvorani, kjer zaseda Kongres SKGZ letajo majhni netopirji, na vsedržavni politični in vladni ravni pa sesajo kri vampirji in sinovi grofa Dra-kule. Je pa jasno, da kjer ni nič pozitivnega, nima smisla gledati, poslušati, misliti ali delati. Najbolje je za zajtrk pogoltniki kranjsko klobaso s panceto, spiti štam-perle šnopsa in si prižgati cigareto: ne bo nam več treba gledati tega umazanega sveta.
Tako je pač sodobna govorica in ni ji kos najbolj temačni pesnik. Dantejev pekel je le sprehod med dišečimi borovci. V sodobnem medijskem naselju pač tako živimo in govorimo.
pedro opeka - Pohvalno tudi o Slovencih
»Ljudje mi že deset let dajejo Nobelovo nagrado s tem, ko darujejo, da lahko delam naprej«
NEW YORK - Misijonar Pedro Opeka je v New Yorku sklenil svojo zadnjo turnejo, ki ga je zanesla najprej v Slovenijo, potem v Rim, na koncu pa še v ZDA, kjer je imel v ponedeljek mašo v cerkvi sv. Cirila na Manhattnu. Newyor-ški Slovenci so mu pripravili še sprejem, na katerem je opisal svoje delo z najrevnejšimi prebivalci Madagaskarja.Opeka je v pogovoru za STA dejal, da gre ponavadi trikrat na leto v Francijo, nekdanjo kolonialno vladarico Madagaskarja, kjer za svoje delo dobi največ denarja. S Francijo je povezan, ker je tam tudi nekaj časa študiral. Zdaj je že tako znan in priljubljen zaradi svojega delovanja, da mu tudi letalska družba Air France prispeva vozovnice.
«Po vsoti največ denarja dobim v Franciji. Sorazmerno po številu prebivalcev pa bi bila Slovenija prva. Slovenci so dobri ljudje in ko dajo, resnično dajo, pa ne majhne vsote,» je povedal leta 1948 v Argentini rojen lazarist, ki si je za svoje delo z reveži na Madagaskarju zaslužil najvišji priznanji Francije in Slovenije, večkrat pa je bil tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.
Svojo zadnjo turnejo, ki je postala tudi turneja za zbiranje finančne podpore, je začel v Sloveniji pred tremi tedni, kamor je bil povabljen na misijonsko nedeljo. Newyorškim Slovencem je opisal, da so ga izjemno lepo in navdušeno sprejeli, še posebej pa si je zapomnil polno halo Tivoli. «Ne vem zakaj je toliko zanimanja. Kjerkoli sem bil, so bile polne cer-kve,» je dejal.
Iz Slovenije se je odpravil v Rim na povabilo patrov kapucinov, ki so želeli slišati nekoga, ki dela z reveži. Od tam je odletel v New York, kjer mu je lazaristi-čna univerza St. John's na posebni slovesnosti v hotelu Waldorf Astoria v četrtek podelila posebno priznanje Spirit of Service.
Predstavnik Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Ivan Kamin je povedal, da je bila pot uspešna, saj je zbral kakih 150.000 dolarjev.
Pedro Opeka
«Zbiranje denarja se je delalo sproti. Nisem prišel samo zaradi tega. Ampak ko Slovenci vidijo misijonarja takoj razumejo, da mu morajo pomagati. Vsi slovenski misijonarji delamo med revnimi ljudmi. Slovenci hočejo pomagati, ker vedo, da ta denar pride do najbolj revnih ljudi,» je dejal Opeka.
«Danes zaključujem turnejo, tri tedne vsak dan, ampak nisem se počutil utrujenega. Povsod je bil tak lep bratski sprejem. Kako se bom počutil utrujenega, če me ljudje sprejemajo z odprtimi rokami in nasmehom. Mi dajejo moč in lahko rečem, da kar skačem od veselja.»
Madagaskar je prvič obiskal leta 1970 in tam nekaj časa opravljal poklic svojega očeta, argentinskega Slovenca, ki je polagal opeke. Po posvetitvi za duhovnika v Buenos Airesu, od koder pozna tudi sedanjega papeža Frančiška, se je vrnil na Madagaskar, kjer je leta 1989 postal direktor semenišča v prestolnici Antananarivo. Tam je na velikem odlagališču smeti videl ljudi, ki so se preživljali z brskanjem po odpadkih in tam tudi živeli.
Zanje je ustanovil neprofitno organizacijo Akamasoa (dobri in zvesti prijatelji), ki je z leti prerasla v mesto z 26.000
prebivalci, okrog 30.000 ljudi pa na leto pride mimo in dobi pomoč. «Pomagamo najbolj revnim ljudem na cestah, na smetišču. Najprej morajo dobiti hrano, potem delo, stanovanja, vodo, šole, ambulante. To so bili povsem zapostavljeni ljudje, odpadki družbe. Nihče jih ni maral,» je povedal Opeka, ki pravi, da ne odklonijo nobenega, ki potrebuje pomoč.
«Sami gradimo naše mesto. Imamo kamnolome, v njih dela 800 žensk. Vendar z dolarjem na dan ne morejo živeti. Bencin je na Madagaskarju dražji kot v ZDA. Zato potujem, da kaj prinesem, ker skrajna revščina ni usoda. Skupaj imamo 3000 delavcev, ki jih moramo plačati. V šolah imamo 13.000 otrok in z delom, šolo in disciplino premagujemo revščino. Zaupal sem revežem, da se lahko postavijo na svoje noge. Brez dvoma, da so me kakšni ogoljufali, vendar jim oprostim,» je dejal Opeka in dodal, da ni enostavno.
«Ko gremo na banko po denar, vedno zamenjamo dan, avto in šoferja. Že trikrat so nas oropali. Ni lahko in tvegamo življenje. Naše orožje je zaupanje in vera v revne,» je dejal Opeka in dodal, da jim vlada Madagaskarja nekoliko pomaga. Pred kratkim se je odločila, da bo plačevala polovico od 300 učiteljev njihovega mesta.
Opeko so prebivalci Madagaskarja ali Malagasi že sprejeli za svojega, celo do te mere, da ga otroci ne prepoznajo kot belca ali tujca. «Pred leti je na primer 6-letna punčka opazila, da imam bele noge in je presenečeno ugotovila, da bi bil lahko belec. Ko sem to povedal med pridigo na maši, se je 8000 ljudi prisrčno nasme-jalo,» je povedal Opeka, ki bo že v nedeljo svojim faranom razlagal o tem kako lepo so ga sprejeli po svetu in kakšne darove jim prinaša.
Pater Opeka letos ni dobil Nobelove nagrade za mir, vendar pa pravi, da zaradi tega ni nič razočaran. «Vem, da je to politična stvar,» je dejal in poudaril, da je pomembno delo. «Meni ljudje že najmanj deset let dajejo Nobelovo nagrado s tem, ko darujejo, da lahko delam naprej,» je dejal. (STA)
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
PISMO UREDNIŠTVU
Neprimerno obnašanje v škodo slovenskih kupcev
Jeseni je idealen čas za pripravo raznih marmelad glede na dejstvo, da v tem letnem času narava nam da ogromne količine sadja na razpolago. Tako, po nakupu sadja na Opčinah in potem še v Sežani, sem sledil nasvetu soseda, ki za nakup še potrebnega sladkorja me je napotil v trgovino Lidl, kjer sem vstopil in kupil določeno količino sladkorja madžarske proizvodnje po ceni 89 centov na kg.
Ko sem se vrnil domov me je sosed vprašal kako sem se odrezal in seveda sem mu razložil kako in kaj; pri sladkorju se je zataknilo ker sosed za nakup sladkorja me je res napotil v trgovino Lidl z gotovostjo, da bom šel v bližnji Tržič, ker stanujem v Štivanu pri De-vinu, jaz pa, ki sem že imel v programu nakupovanje na Opčinah sem šel v bližnjo Sežano. Sosed mi je povedal, da jaz bi bil moral v Tržič, kjer tam prodajajo kuhinjski sladkor italijanske proizvodnje pakiran kilogramsko po 65 centov na kg ! In to je navadna cena, ki traja že več mesecev, torej nobena ek-stra ponudba !
Nisem hotel verjeti, da od iste nemške firme navaden sladkor stane v Italiji skoraj 30 % ceneje kot isti proizvod iste firme v Sloveniji!
To je nezaslišano, enostavno škandalozno, ker vsi vedo, da kupna moč italijanskih kupcev je ca. 20-25 % višja od slovenskih kupcev, torej sladkor po tej primarni logiki bi moral stati 30 % ceneje v Sloveniji in ne obratno !
To je izčrpavanje slovenskih kupcev od strani nemške firme Lidl! Vse velike firme prilagajajo cene blaga v prodaji kupni moči države v kateri se nahajajo in zato obstajajo nalašč uradi, ki do potankosti preštudirajo trge za se izogniti takšnim - po mojem mnenju - zelo hudim primerom!
Več artiklov ima različno ceno od države do države; vidimo na primer kakšne velike razlike so v cenah avtomobilov med našo deželo in Slovenijo, celo velike družbe, ki ponujajo križarjenja po celem svetu imajo eno ceno za zahodno Evropo vstevši Italijo in dosti nižjo ceno za države vzhodne Evrope, ki se začenja prav z Slovenijo, ker trgovski strokovnjaki teh firm so prišli do zaključka, da vzhodne države imajo dosti nižjo kupno moč in zato cena je temu prilagojena!
V tem primeru se zdi zelo čudno, da nemška firma Lidl ne kupi sladkor-
MU
ja na italijanskem trgu, ker bi ga tako lahko prodajala po isti nižji ceni tudi v Sloveniji in še drugod kjer je ta firma prisotna in ne delati tako nobene krivice slovenskim in drugim kupcem vzhodnih držav.
Ko sem skušal povpraševati vljudno prodajalko Lidlove trgovine v Sežani zakaj ta cenovni odnos do slovenskih kupcev, mi je odgovorila, da to se stalno dogaja in še za dosti drugih artiklov. Rekla mi je tudi, da prav te opazke je že večkrat slišala in tudi, da se kupci zelo pritožujejo radi pomanjkanja ali zapostavljanja slovenskih proizvodov!
Nočem biti pikolovski, ampak v tem primeru bi bilo zelo lepo, da bi firma Lidl odgovorila, da bi razumeli ali gre za še eden spodrsljaj marketinskih uradov in če tako, kako namerava popraviti to očitno krivico slovenskim kupcem!
Za vsak primer držim shranjena oba računa !
Lucijan Kocman
1 6 Sreda, 4. novembra	2015	ŠPORT	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Skupina A Šahtar - Malmö 4:0,				SkupinaB		Manchester - CSKA	
Real Madrid - Psg 1:0				1:0, Psv - Wolfsburg 2:0			
Real Madrid 4 3 1	0 7:0	10		Man. Utd	42	11	3:4 7
PSG 4 2 1	1 5:1	7		PSV	42	02	6:6 6
Šahtar 4 1 0	3 4:8	3		Wolfsburg	42	02	4:4 6
Malmö 4 1 0	3 1:8	3		CSKA	41	12	4:5 4
PRIHODNJI KROG (25.11.):	Malmö -	Psg,		PRIHODNJI KROG (25.11		.): Cska	Wolfsburg,
Šahtar - Real Madrid				ManUtd - Psv			
Skupina C Astana - Atletico
Madrid 0:0, Benfica - Galatasaray 2:1
Benfica 4 3 0 1 7:4	9
Atletico 4 2 1 1 7:2	7
Galatasaray 4 1 1 2 5:7	4
Astana 4 0 2 2 2:8	2
PRIHODNJI KROG (25.11.): Atletico	-Galatasaray, Astana - Benfica
Skupina D Borussia - Juventus
1:1, Sevilla - Manchester City 1:3
Man. City	4 3 0 1 8:5 9
Juventus	4 2 2 0 5:2 8
Sevilla	4 1 0 3 5:7 3
Borussia M. 4 0 2 2 2:6 2 PRIHODNJI KROG (25.11.): Juventus -ManCity, Borussia - Sevilla
nogomet - Četrti krog faze skupin lige prvakov
City naprej, Juve še ne
25
tisoč točk v ligi NBA. 20. košarkar, ki mu je uspelo v zgodovini
severnoameriške košarkarske poklicne lige. Najmlajši, ki je vstopil v »klub 25k«. Čast je doletela 30-letnega LeBron Jamesa, zvezdnika ekipe Cleveland. James je primat odvzel Kobeju Bryantu, ki je 25 tisoč točk dosegel pri 31 letu.
Stephan
Lichtsteiner se je po lažji operaciji na srcu uspešno vrnil, saj je zadel izenačujoči zadetek proti nemški ekipi Borussi
Moencheng ladbach
ansa
motociklizem
Lorenza ne bo v Lozani kot prizadete stranke
LOZANA - Jorge Lorenzo (Yamaha) ne bo sodeloval na športnem razsodišču CAS v Lozani, na arbitru med Valentinom Rossijem in Mednarodno motociklistično zvezo, kot prizadeta stranka. Rossi (v pričakovanju zadnje nedeljske odločilne dirke v razredu motogp v Valencii), ki se je bil zaradi incidenta v Maleziji kaznovan s tremi kazenskimi točkami, se je prejšnji teden pritožil na športno razsodišče CAS. Spomnimo, Rossi naj bi v šestem krogu Malezije oviral Marca Marqueza, tako da je ta padel. Razsodišče se bo sestalo najkasneje v petek, ko bodo v Valencii na sporedu prosti treningi.
CARPI - A-ligaš Carpi, za katerega igra tudi slovenski vratar Vid Belec, je odpustil trenerja Giuseppeja Sannina. Nasledil ga bo Fabrizio Castori, ki je bil trener pred njim.
B-LIGA - Zaostala tekma: Novara -Pescara 1:0.
KOŠARKA - Fiba Cup: Fraport - Krka 67:65, Cantu - Le Havre 73:64. EuroCup: Reggio Emilia - LeMans 93:82, Ludwisburg - Brindisi 84:80, Valencia - Venezia 88:59 (Ruzzier 8, Tonut 0).
PIANIGIANI - Po šestih letih Simone Pianigiani ni več selektor italijanske moške košarkarske reprezentance. Ostal pa bo v vlogi koordinatorja reprezentanc. Favorit za selektorski stolček je Ettore Messina (trenutno pomočnik trenerja Grega Popovicha v klubu San Antonio Spurs).
ODBOJKA - Superlega: Molfetta -Ravenna 3:0.
VATERPOLO - A1-liga: danes ob 19.30 v bazenu Bianchi Pallanuoto TS - Rn Florentia.
MOENCHENGLADBACH - Juventus se je v četrtem krogu lige prvakov iz nemškega gostovanja vrnil s polovičnim izkupičkom, s katerim so lahko Allegrijevi varovanci zadovoljni. Manchester City jih je resda z zmago v Sevilli prehitel na lestvici (in si zagotovil uvrstitev v osmino finala), toda kljub temu položaj ni slab. Stara dama ima pred tretjeuvrščeno špansko ekipo pet točk prednosti. Borussia je povedla v prvem polčasu z Johnsonom. Za 1:1 je poskrbel Švicar Lichtsteiner, ki se je na najlepši način vrnil po lažji operaciji na srcu. Juventus je v drugem polčasu igral z možem manj, saj je sodnik izključil Her-nanesa. V drugem delu je znova stopil v ospredje vratar Buffon, ki je z nekaj dobrimi posegi rešil izid. Nemci so že brez možnosti za uvrstitev v osmino finala.
Na derbiju skupine A je madridski Real premagal Paris SG z 1:0 in se že prebil v osmino finala lige prvakov. Gostje so imeli večji del tekme pobudo, trikrat so stresli tudi okvir vrat. Za zmagoviti zadetek je poskrbel Nacho le dve minuti (in 28 sekund) zatem ko je vstopil na igrišče.
V skupini C sta se na nasprotnih straneh srečala slovenska nogometaša. Jan Oblak v vratih Atletica Madrida ni imel veliko dela. Branko Ilic je odigral vseh 90 minut za gostitelje, ki so se izkazali z disciplinirano igro v obrambi, niso pa uspeli do konca izpeljati protinapadov. Končni izid je bil 0:0.
Roma mora zmagati
Nekdanji nogometaš Rome Rudi Voller (član vodstva Bayera Leverkusna) je napovedal, da je rimska ekipa glavni favorit za osvojitev »scudetta«. Drevi v Rimu pa se bo nemška ekipa borila za vse tri točke, saj se Leverkusen poteguje za drugo, če že ne za prvo mesto (favorit je Barcelona). Roma pa mora zmagati, če želi še upati na napredovanje v osmino finala. De Rossi bo drevi znova na razpolago. Keita pa še ne.
kolesarstvo
Start Gira 2017 na Japonskem?
Start kolesarske dirke po Italiji iz tujine ni novost. Tudi v prihodnjem maju bodo udeleženci 99. Gira prve etape prekolesarili na tujem asfaltu, točneje na Nizozemskem.
Širi se vest, da bi ob stoletnici Gira glavni organizator -podjetje RCS Sport - preselilo start italijanske kolesarske etapne dirke nič manj kot na Japonsko. Na eksotični start so včeraj namigovale številne specializirane kolesarske spletne strani (v prvi vrsti cyclingnews.com). Namigi o začetku stotega Gira v tujini pa niso novost. Šušljalo se je tudi o New Yorku, japonska izbira pa naj bi se opirala na sodelovanje japonske prefekture (dežele) Shizuoka in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. slednja naj bi bila vključena v organizacijski stroj prvega kolesarskega maratona Carnia Classic Fuji Zoncolan.
V projekt, ki bi štiri etape pripeljal na obronke gore Fuji na Japonskem, naj bi bila vpletena še ena izmed največjih oglaševalnih japonskih agencij Asatsu-DK. Celotni projekt pa naj bi stal približno 35 milijonov evrov, 15 bi jih prispeval sam glavni organizator RCS.
Vrnitev kolesarjev v Italijo naj bi bila s priložnostnimi leti predvidena med dvodnevnim premorom petega in šestega dne. O japonskem Giru se bo v kratkem izrekla mednarodna kolesarska zveza UCI.
odbojka - Začela se je liga prvakov, ACH Volley prvič na delu jutri
Za uvod proti Modeni
Ljubljanski ACH Volley v skupini F realno lahko cilja na tretje mesto - Domače tekme v Stožicah
LJUBLJANA - Za slovenske odbojkarske prvake, igralce ACH Vol-leyja (član letošnje zasedbe ljubljanske ekipe je tudi odbojkar goriške Olympie Jernej Terpin, doma iz Šte-verjana), se jutri začenja evropska sezona. V prvem krogu lige prvakov se bodo v Stožicah (ob 18.00 po Slo 2)pomerili s prvim favoritom skupine F, Modeno, ki ima v svojih vrstah številne kakovostne igralce, prav vsi člani prve postave so reprezentanti. Na igrišče največje slovenske dvorane bo tako stopilo kar pet igralcev, ki so se na minulem evropskem prvenstvu okitili s kolajno, ob srebrnemu članu ljubljanske ekipe Janu Koza-merniku bodo to še zlati Francoz Ear-vin N'Gapeth in bronasti Italijani, korektor Luca Vettori, bloker Matteo Piano ter libero Salvatore Rossini. Če ne upoštevamo vzhajajočega N'Ga-petha, pa to niti niso največji zvezdniki ekipe. Status glavnega zvezdnika ima zagotovo brazilski organizator igre Bruno Rezende, tudi kapetan moštva, ki je v Ljubljani septembra že gostoval na reprezentančnih tekmah proti Sloveniji, tako kot tudi njegov rojak, bloker Lucas Saatkamp.
Direktor Modene, z 11-naslovi državnih in štirimi naslovi evropskih prvakov najuspešnejše italijanske ekipe, ki je lani po kar nekajletni suši spet osvojila eno izmed lovorik, najboljša je bila v domačem pokalu, nekdanji as Andrea Sartoretti je zbral kakovostno zasedbo, ki jo bo težko zaustaviti. Edini minus ekipe trenerja Angela Lo-renzettija trenutno je, da zaradi re-
Jernej Terpin (ACH Volley)
prezentančnih obveznosti moštva še ni uspel uigrati, kot bi si sam želel. Zato je mogoče prvi krog lige prvakov najprimernejši za presenečenje.
A sodeč po prvih tekmah, tudi neuigranost za Modeno ne postavlja prevelike ovire. Zaenkrat je dobila vse tri tekme v sezoni, najprej je v italijanskem superpokalu s 3:2 premagala močni Trentino slovenskega reprezentanta Tineta Urnauta, nato z istim izidom Molfetto - ta tekma daje upanje, da ima Modena lahko tudi slab dan, nato pa še s 3:0 Vero-no, ekipo slovenskega selektorja Andree Gianija.
Modena ima v svojih vrstah tudi člana slovenske reprezentance, za Gianija nepogrešljivega statistika Roberta Ciamarro. Odbojkarski fanatik, ki se s tekmeci ukvarja noč in dan, je zagotovo dobro preučil igro ljubljan-
ske ekipe in podatke posredoval svojemu šefu. V letošnji sezoni sicer še ni imel dosti za videti, igra slovenskih prvakov namreč ni na takšni ravni, da bi vzbujala strah in spoštovanje. ACH je sicer prvi na prvenstveni razpredelnici domačega prvenstva, a v igri ne blesti, za nameček pa je v Tivoliju izgubil zadnjo ligaško tekmo, s 3:2 ga je ugnal kranjski Triglav.
»Ne igramo dobro, upamo, da se bomo uspeli sestaviti do tekme z Modeno,« je po porazu s Kranjčani dejal ljubljanski libero Matija Ple-ško,« ki pa si že po tem, ko je izvedel imena tekmecev v skupini F, v kateri bosta poleg Modene in ACH Vol-leyja igrala še poljski Lotos Trefl Gdansk in novosadska Vojvodina (medsebojno tekmo bosta odigrala sta igrala sinoči), ni delal utvar, da bi njegova ekipa lahko zasedla eno izmed prvih dveh mest v skupini: »Naša realnost je boj z Vojvodino za tretje mesto. Italijani in Poljaki so namreč premočni, na tekmah z njimi bomo poskušali pokazati najboljšo igro, če se nam ponudi priložnost za presenečenje, pa jo izkoristiti.«
Poleg Modene bodo v ligi prvakov branile italijanske barve še Tren-tino Diatec Tineta Urnauta (skupina C skupaj z ekipami Noliko Maaseik, Tours VB in Paok Thessaloniki), Lube Civitanova (skupina E Liberec, Belchatow in Knack Roeselare). (STA, jng)^
Sinočnja izida: Dinamo Moskva - Friedrichshafen 3:0, Gdansk -Vojvodina Novi Sad 3:0.
/
KULTURA	Sreda, 4. novembra 2015	1 7
košarka - Jadranovec Daniel Batich predčasno končal sezono
Poškodba je huda
Andrej Vremec: »Ustrezno zamenjavo bomo poiskali v okviru ekip skupnega projekta«
Daniel Batich (Jadran)
Vsaka poškodba je huda. Ko pa se poškoduje ključni igralec, postane situacija še toliko bolj kritična. To velja za Jadranovega režiserja igre in li-derja moštva Daniela Baticha, ki je moral na sobotni tekmi v Spilimbergu zaradi poškodbe kolena (po klasičnem prodoru na koš) predčasno z igrišča. Ponedeljkova magnetna resonanca in včerajšnji zdravniški pregled sta potrdila najhujšo možno diagnozo: raztrgane kolenske križne vezi. »Čas okrevanja bo najmanj šest mesecev. Za Daniela je žal že konec sezone. Kot društvo se bomo maksimalno potrudili in storili vse, da bo okrevanje čimprejšnje in čim boljše. Že danes (včeraj op. av.) je Batich obiskal zdravnika skupaj s
kondicijskim trenerjem Tizianom Vi-donijem. Skupaj bodo skušali najti pravo rešitev in poiskati čim boljšega kirurga. Daniel bo moral namreč čimprej pod nož,« je včeraj popoldne povedal športni vodja Jadrana Andrej Vremec, ki je bil zelo zaskrbljen: »Poškodba ni pretresla samo Daniela, ampak ves Jadran. Daniel je namreč pomemben košarkar tako na igrišču kot v slačilnici.« Vremec je v nadaljevanju napovedal, da bo v prihodnjih dneh, tednih, na preizkusu verodostojnost skupnega projekta Jadran. »Že iščemo ustrezno zamenjavo za Baticha. Odločili smo se, da bomo košarkarja črpali v naši sredini. Kandidati so košarkarji mladinske ekipe under 20 in tudi drugi igralci član-
skih ekip, ki sodelujejo v našem projektu (Kontovel, Sokol, Bor op. av.). Želimo si, da bi uveljavili predvsem naše igralce. Pravo 'no sense' bi bil, da bi iskali košarkarje drugje,« je napovedal Vremec in dodal: »Zmanjkal nam je standardni član peterke, prva rotacija. To se bo še kako poznalo, saj imamo precej kratko klop. V prihodnjih tednih bo treba še povišati nivo treningov, saj nas v nadaljevanju sezone čaka težak boj za obstanek. Doslej so bili naši nastopi nadpovprečni. Rezultati drugih ekip so nekoliko presenetljivi. Bolj realno sliko v skupini C bomo videli pred koncem leta. Mi si želimo predvsem kontinuitete.«
Jadran bo v nedeljo na Opčinah gostil Arzignano. (jng)
odbojka - Zalet Sloga v deželni C-ligi po štirih krogih
Spodbuden izkupiček
odbojka - Moška D-liga
Olympia gladko
V prvem setu so tvegali, nato so prevzeli pobudo v svoje roke
Ga ni bilo navijača ali strokovnjaka, ki bi pred začetkom sezone lahko napovedal, kaj se letos v najvišji deželni ženski odbojkarski ligi obeta združeni ekipi Zalet Sloga. Ker je bila ekipa med poletjem močno pomlajena, preizkušenega trenerja Edija Bosicha pa je zamenjal kot trener še ne uveljavljeni, sicer pa nekdanji vrhunski odbojkar Jasmin Čuturič, je bila ekipa za vse velika neznanka. V zadnjih tednih pred pričetkom prvenstva se je uprava pole tega odpovedala izkušenemu li-beru in igralki višje ravni Prestofilippovi, iz študijskih razlogov je povrhu tako rekoč tik pred zdajci zmanjkala še mlada, a že dovolj izkušena Petra Grgič, ki ji je bilo najbrž namenjeno mesto v začetni postavi. Povrhu je zbolela še podajalka Jasna Vitez, ki bo šele čez čas spet pričela trenirati. Skratka, prej bi lahko rekli, da sta prevladovala strah in pesimizem, kot pa kaj drugega.
Po štirih krogih je zato položaj ekipe več kot spodbuden. Dekleta so dosegla dvei zmagi, do točk pa so prišle na treh tekmah in zasedajo zdaj mesto v sredini lestvice. Dosedanji potek prvenstva že kaže, da je cilj, to je jasno zgolj obstanek, dosegljiv, kar pred pričetkom bojev ni bilo samoumevno. Tranfor iz Fontanafredde, ki je preteklo soboto s tesnim 3:2 premagal naše odbojkarice in ima na lestvici dve točki več, ni bil v bistvu nič boljši, kar kaže tu-
Ni tako hudo, kot je kazalo
Poškodba, ki jo je v soboto na tekmi staknila blokerka Zaleta Sloge Fulvia Gridelli ni tako huda, kot je sprva kazalo. Dejansko gre za zvin gležnja, ki bo zahteval nekaj tednov počitka. Upajo, da bo spet na igrišču najkasneje pred koncem meseca. V ekipo se bo do takrat spet vrnila tudi Giulia Spa-nio, ki je bila v soboto odsotna zaradi službenih obveznosti.
di na to, da konkurenca ni močnejša od lanske, prej bi lahko zapisali, da je naši mladi ekipi bolj po meri od pričakovanega. Kar je seveda še razlog več za optimizem, čeprav je na dlani, da je pot do obstanka še dolga in dekleta nimajo nobenega razloga, da bi mislila, da lahko že počivajo na kakršnih koli lovorikah.
Za boljše razumevanje stanja v ekipi Zalet Sloga velja spomniti, da večina igralk, ki sestavljajo udarno šesterko, ki ji trener Čuturič trenutno najbolj zaupa, še nikoli ni igrala na tej ravni. Vattovazeva v kjučni vlogi podajalke, Pertotova in Feri-jeva kot sprejemalki in v bistvu tudi center Kojančeva, so doslej igrale samo v 1. diviziji, libero Barut je lani (sicer uspešno) branil barve Zaleta Kontovel v nižji D-li-gi, edini izkušeni igralki sta korektor Ta-nia Babudri in center Fulvia Gridelli, ki jo je po poškodbi, ki jo je v soboto staknila med tekmo, zamenjala prav tako »veteranka«, sicer 25-letna Anja Grgič. Trener je s takšno postavo zelo presenetil, saj v njej trenutno ni Vere Balzano (zaradi delovnih obveznosti manj trenira) in Michele Zonch ter Sharon Costantini, ki bi hierarhično sodili pred mlajšimi soigralkami iz začetne postave, saj sta bili del ekipe že lani.
A ker je za tako neizkušene igralke zelo značilno, da v svoji igri zelo nihajo že med samo tekmo, kaj šele iz kroga v krog, lahko pričakujemo, da bodo priložnost letos dobile tudi druge (morda bi bilo dobro preučiti še kakšno varianto za povečanje udarne moči ekipe na mreži), kar je tudi jamstvo, da na treningih prav vse bolj čvrsto poprimejo za mesto v začetni postavi, v zdravi medsebojni konkurenci pa še bolj rasejo.
A. Koren
Olympia - Centro Coselli 3:0 (25:23, 25:15, 25:6)
Olympia: S. Komjanc 5, Manfreda 10, Pahor 21, Waschl 1, Lupoli 9, Pellis 2, Fran-zot 2, Russian 0, Čavdek (L1), Margarito (L2), Cotič S. 0, I. Princi nv. Trener: Battisti.
Na sinočnjem srečanju moške D-li-ge v telovadnici Mirka Špacapana so od-bojkarji Olympie gladko premagali tržaške odbojkarje Cosellija. Prvi nastop doma so sicer Battistijevi varovanci doživljali precej napeto: v prvem nizu so precej grešili in opravili kar 8 napak na servisu. V preostalih dve setih so se zbrali in dokazali absolutno premoč na igrišču.
1. ženska divizija na Goriškem
Mavrica Val že danes
V tem tednu se začenja pokrajinsko prvenstvo prve ženske divizije na Goriškem. V prvenstvu bo z dvema ekipama nastopalo tudi novoustanovljeno društvo Arcobaleno - Mavrica. Poleg paradne ekipe, ki bo nastopila pod imenom Mavrica Arcobaleno (seznam igralk smo že objavili) in ki na lestvici naskakuje visoka mesta, bo društvo zastopala tudi ekipa Mavrica Val, za katero so se odločila dekleta, ki nimajo visokih agonističnih ambicij, pač pa jim odbojkarsko igrišče
pomeni bolj trenutek za sprostitev in druženje. Mavrica Val bo letos prvič nastopila danes v Turjaku proti ekipi Libertas Turriaco, Mavrica Arcobaleno pa bo prvi krog odigrala pred domačo publiko proti ekipi iz Mariana, v soboto ob 20.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. (stc) MAVRICA VAL: Maja Cernic (sprejemal-ka, 1993), Alice Colussi (sprejemalka, 1982), Sara Crisci (podajalka, 1980), Martina Dellisanti (libero, 1996), Deborah Fa-ganel (sprejemalka, 1985), Nikita Franzot (sprejemalka, 1990), Enrica Gabbana (blokerka, 1991), Jessica Gergolet (blo-kerka-korektor, 1992), Tamara Lupin (blokerka, 1995), Alessia Peressini (sprejemalka, 1996), Marilena Piras (sprejemalka, 1989), Alison Visintin (sprejemalka-blokerka, 1992). Trener: Boris Jelavič.
U14 Pokrajinski pokal Mavrica - Lucinico Millenium 3:2 (20:25, 25:22, 16:25, 25:23, 15:4).
Mavrica: Cotič, Birri, Paulin, Tomsič, Bal-ta, Kovic, Komjanc, Falzari, Feri. Trener: Magajne.
V dve uri in pol dolgem srečanju so odbojkarice Mavrice dosegle zmago proti enakovrednemu tekmecu. Še najbolj napet je bil četrti set, ko so domače od-bojkarice izsilile gladko zmagan tie-break.
¿±ja
društvo(m)
DAMIJANA GOMIZELJ
Ženski spol
»osvaja«
nogomet
Zelo jo spoštujejo. Z njo so vsi prijazni. »Z nikomer nisem imela težav. Nogometni športni delavci - nogomet velja za pretežno moški šport - so me lepo sprejeli medse,« je poudarila spremljevalka mladinske ekipe deželnih najmlajših Krasa Damijana Gomizelj (letnik 1976). »Pridružila sem se odborniški ekipi Krasa, ker me je za to prosil prijatelj Maurizio (Vidali op. av.). Z veseljem sem sprejela nalogo, saj tudi moj sin Matija igra za ekipo deželnih najmlajših. Moja vloga je, da na klopi pomagam trenerju Roku Božiču. Dejansko pišem zapisnik (rezultat, menjave in druge stvari) in ga po končani tekmi predam trenerju,« je svojo vlogo opisala plavolasa Damijana, ki je še dodala: »V lanski sezoni smo reševali nekatere težave s starši, ki niso bili zadovoljni, saj so otroci premalo igrali. Društvo je takoj ukrepalo in še eno ekipo najmlajših smo vpisali v poskusno prvenstvo. Poudariti moram, da se vodstvo kluba zelo trudi za mladinski sektor, ki iz leta v leto raste.« Damijana spremlja ekipo tudi na nekaterih treningih. »Pomembno je, da smo spremljevalci zraven. Otroci in starši so bolj zadovoljni.«
39-letna Repenka je tudi aktivna rekreativna športnica. »V prostem času se rada veliko gibam. Ob četrtkih se s prijateljicami - vse nad trideset let -srečujemo v telovadnici na Kon-tovelu in igramo odbojko. Rada igram tudi tenis z bratom Dor-janom, ki je teniški učitelj in je nekoč igral tenis pri Gaji. Všol-skih letih sem bila tudi jaz od-bojkarica. Igrala sem pri Slogi. Žal mi je, ker sem nato opustila,« se spominja Damijana, ki poleti igra rada odbojko na mivki. Rada pa bi se preizkusila tudi z vadbo zumbe. Ob nedeljah, ko ji uspe, obiskuje tekme članske ekipe Krasa. V živo pa si je že ogledala Milanovo tekmo. Navija pa za Barcelono. Po televiziji spremlja vse največje športne dogodke. Zaposlena je v domačem gostinskem obratu, pravzaprav na turistični kmetiji. »V glavnem delamo ob nedeljah. Med tednom pa sem prosta. Rada pa bi si poiskala kako dodatno službo. V tem trenutku pa ni veliko na izbiro, saj se pozna, da še razsaja gospodarska kriza.« (jng)
1 8 Sreda, 4. novembra
2015
ŠPORT
/
jadranje - Jadralke TPK Sirena na državnem prvenstvu 420 v Pescari
Zbrale dve odličji
Carlotta Omari (z novo partnerico na dvosedu 420) na 2. mestu - Vse tesnejše sodelovanje z društvom SVBG
Jadralke TPK Sirena se z državnega prvenstva razreda 420 v Pescari vračajo z dvema kolajnama. Carlotta Omari, svetovna prvakinja v tem razredu, je v novi zasedbi z Matildo Di-stefano (STV) osvojila srebro, nadvse spodbuden pa je bil nastop mlajših jadralk: 6. mesto Cecilie Fedel v dvojici z Mario Vittorio Marchesini in 7. mesto Jane Germani in Sare Zuppin, ki sta prednjačili (1. mesto) v kategoriji do 17. leta starosti, 25. je bila Petra Gregori v mešani posadki.Regata je v prvih dneh potekala v bolj vetrovnih razmerah s sunki vetra do 15 vozlov, v drugem delu tekmovalnega sporeda pa je veter oslabel. Z močnejšim vetrom sta bili Omarijeva in Distefanova premočni, slabše sta speljali ostale plove z vetrom do 8 vozlov.Nova zasedba Omari-Distefano, ki skupaj jadra le dva meseca, je sad novega dolgoročnega načrta prestopa jadralk v olimpijsko kla-so 470. Francesca Russo Cirillo, ki je lani z Omarijevo osvojila svetovni naslov razreda 420, se je odločila, da bo več energij usmerila v študijsko pot, saj se je cikel zmagovite dvojice iztekel. Še bo jadrala v razredu 420, v Pescari je bila 4. s kolegico iz kluba SVBG Alice Linussi, ne bo pa prestopila v kakovostnejši razred.
V sklopu sodelovanja mešanih posadk med TPK Sirena in SVBG se že gradijo temelji novega štiri letnega načrta o skup-
Od leve: Jana Germani, Carlotta Omari, Giovanna Micol, Matilda Distefano, Sara Zuppin
tpk sirena
ni ekipi razreda 470 pod vodstvom Tržačanke in olimpijske jadralke Giovanne Micol. Drugo mesto Omarijeve in Distevanove v Pescari je torej prvi korak v še tesnejšem sodelovanju barko-vljanskih jadralnih društev. (mar)
Regata HalloWind
Optimisti JK Čupa so se konec tedna udeležili mednarodne regate HalloWind v Rovinju, kjer je nastopilo 59 jadralcev iz Italije, Hrvaške, Slovenije in Srbije. Končni vrstni red jadralcev JK Čupa po treh plovih: 1. Jan Pernarčič (posamezni plovi: 1., 4. in 2.), 7. in 2. med dekleti Giorgia Sinigoi, 13. in 5. med dekleti Elena Lo Cascio, 20. mesto in 8. med kadeti Rok Golemac.
Conska regata v Tržiču
V organizaciji SVOC iz Tržiča so se conske regate udeležili tudi mladi kadeti razreda Optimist TPK Sirena pod vodstvom trenerke Nataše Valentič. V izredno zahtevnih verovnih pogojih so trije jadralci sirene izvedli le en plov. Vrstni red jadralcev TPK Sirena: 15. Iztok Kalc, 25. Dario Filipovič in 26. Ivan Visintin, Alessia Manzin regate ni končala.
mladinska košarka - Under 20 elite
Breg za las ob zmago Jadran premagal Falconstar
Under 20 elite moški Alba - Breg 72:70 (27:16, 46:33, 48:46)
Breg: Pugliese 2, Gelleni 18, Schiano 8, Tul 2, Gregori 21, Giuliani 6, Coretti 2, Bazzarini 11. Trener: Kladnik. 3T: Gregori 3, Bazzarini 2
V	Krminu je Breg doživel že drugi zaporedni poraz v gosteh. Domača Alba je bila predvsem boljša v obrambi. Po mirnem začetku so sicer domači košarkarji povišali prednost v končnici prve četrtine do 11 točk (27:16). Breg je strnil vrste predvsem v obrambni fazi in že na začetku drugega polčasa poskrbel za delni preobrat in gostom dovolil le 2 točki v eni četrtini. V napadu pa ni prišlo do podobne reakcije.
V	zadnji četrtini so spet prevladali košarkarji Albe, ki so lahko računali tudi na daljšo klop. Košarkarji Brega so se jim v zadnjih minutah srečanja tudi približali in celo imeli napad za zmago, kar pa se jim ni izšlo.
Jadran - Falconstar 72:55 (21:9, 36:29, 58:40)
Jadran: Kojanec 5, Peric, Albanese, Ušaj 14, Kocijančič, T. Daneu 8, Skoko, Colni 2, A. Daneu 22, Cettolo 21. Trener: Mura. SON: 24; 3T: Cettolo 3, A. Daneu 2, Ušaj 2.
Mladinci Jadrana so zanesljivo premagali tržiški Falconstar predvsem po zaslugi učinkovite obrambe in plodnega napada, nad vsem pa je bila ključna skupnega igra. Murovi varovanci so po dobrem začetku doživeli rahel padec v drugi četrtini istočasno se je poostril tudi sodniški kriterij, ki je oškodoval predvsem igranje 20-letnikov
Jadrana, ampak so si ti v nadaljevanju spet priigrali visoko prednost, tako da zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Under16 ženske Codroipese - Polet 57:28 (11:10, 25:14, 38:22)
Polet: Ukmar, Perčič 6, Furlan 2, Danev 2, Tavčar 5, Taučer 6, Daneu 5, Kravos 2. Trenerka: Brollo. PON: Daneu in Taučer
V drugem krogu so poletovke v gosteh ponovno ostale praznih rok. Tekmo so sicer začele zelo spodbudno, žal pa je nato v drugi četrtini kmaulu zmanjkalo koncentracije. Brollova dekleta so zgrešila veliko število metov izpod koša in tudi podaje so bile površne. Ob tem velja omeniti tudi slabo sojenje, ki je še dodatno oškodovalo pole-tovke. V zadnji četrtini sta morali iz igrišča glavni nosilki Taučer in Daneu, tako da je bil visok poraz neizbežen.
□ Obvestila
SK DEVIN organizira Smučarski sejem od 4. do 17. novembra v prostorih trgovine Conad superstore v Devinu. Zbiranje rabljene opreme 4. in 5. 11 od 10. do 19.30. Prodaja 7. in 8. ter 14. in 15. 11 od 10. do 19.30, 9., 10., 11., 12. in 13.11 od 16. do 19.30.
AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. novembra, od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, od 18.00 do 21.00; sobota, 7. novembra, od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 5. novembra 2015	9
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi
21.20 Film: Bianca come il latte, rossa come il sangue 23.30 Porta a porta
_RAI2_
6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Sen-za traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 23.35 Gene-razioni
_RAI3_
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spazioli-bero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nel-la prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
_RAI4_
13.10 Switched at Birth 14.05 Sabrina, vita da strega 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 0.45 Novice 17.15 Robin Hood 18.00 Beauty and the Beast 18.45 Reign 19.30 Supernatural 20.15 Vikings
21.15 Film: Immortals (fant.) 23.05 Film: Rampart (krim.)
_RAI5_
14.15 1000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Wild Medioriente 16.10 Film: A cavallo del-la tigre (kom.) 18.00 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Art of... Paesi Bassi 21.15 Riccardo Muti - Prove d'orchestra 23.35 Lo stato dell'arte 0.10 Ghiaccio bollente 0.15 Jimi Hendrix - Voodoo Child
RAI MOVIE
14.05 Film: Questione di cuore (dram., It., '09, i. A. Albanese) 15.55 Film: Passengers - Mistero ad alta quota (triler, '08, i. A. Hat-
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (3. novembra 2015)
Vodoravno: TASS, klan, adamit, antikrist, Monika, L. A., nravi, Barakar, enačaj, skiroll, Andrej, tara, Iasi, vit, Ikar, Erani, von, melodija, Nanni, T. S., žrd, A liga, end, boter, star, kreolin, Ren, Soliman, Generali, inačice, Anita, I. K.; na sliki: Andrej Vogrič.
haway) 17.30 Novice 17.35 Film: L'uomo del confine (dram., '80) 19.20 Film: I nuo-vi mostri (kom., It., '77, i. V. Gassman) 21.15 Film: In & Out (kom., '97, i. K. Kline) 22.50 Movie.Mag 23.20 Film: 88 minuti (triler, '07, i. A. Pacino)
RAI PREMIUM
11.20 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Paura di amare 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Il restauratore 21.20 Pechino Express - Il nuovo mondo 23.40 Mister Premium
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Il ladro che venne a pranzo (kom.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
21.15 Film: The Legend of Zorro (pust., '05, i. A. Banderas)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.25 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 20.40 22.45 Champions League 22.45 Champions Trip - Pillole 23.30 Matrix
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Grande Fra-tello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine
21.10 Film: Mi presenti i tuoi? (kom., '04, i. R. De Niro, B. Stiller) 23.30 Film: American Pie - Il matrimonio (kom.)
_IRIS_
13.15 Film: Perry Grant, agente di ferro (akc.) 15.15 Film: I giorni dell'ira (vestern, '67) 17.20 Film: La citta gioca d'azzardo (det., It., '75) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La bellezza del somaro (kom., It., '10) 23.10 Film: I giorni dell'abbandono (dram., It., '05, i. M. Buy)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada
16.20 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodi-ci minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra
_LAEFFE_
10.30 Chef Sara in Europa 11.25 13.25 Il cuoco vagabondo 12.25 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Silvia, pepe quanto basta 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Comfort Food 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35 Il re dello street food 19.55 Novice 20.00 Racconti sul corpo 21.05 Nad.: Tess dei D'Urberville 22.15 Nad.: Maison Close - La casa del piacere 23.15 Film: The Pusher (krim.)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o la-sciare 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: L'urlo della Terra (zf)
_DMAX_
12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Cattivissi-mi amici 14.10 Cacciatori di tesori 15.05 Ferito a morsi 15.55 Nella terra dei serpenti a sonagli 16.50 Come e fatto 19.30 Container Wars 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Super grattacieli 22.00 Megacostru-zioni: Cina 23.00 Sono (quasi) morto
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Pisave 12.25 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Dok. odd.: V fokusu - Pekel na Doberdobu 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 0.30 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Dve življenji (dram.) 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.05 Film: Veleposlanik v Bernu (dram.)
SLOVENIJA2
7.00 8.30, 19.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Zgodbe iz školjke 9.35 0.05 Točka 10.35 10 domačih 11.05 17.00, 0.50 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Velika imena malega ekrana 16.00 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.40 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City Folk - Obrazi mest 20.30 Čas za Manco Košir 21.20 Dok. film: Dotik zvoka 22.30 Odd.: Bleščica 23.05 Aritmija
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Io che amo solo te 15.55 Potopisi 16.20 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Neukrotljive 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.15 Dok. odd.: K2
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 TV prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjska ženska 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 Skriti šef 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice in vreme 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Serija: Kosti 23.55 Serija: Na kraju zločina - Miami
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 8.4512.45 Serija: Moj razred 9.1016.35
Sreda, 4. novembra Rai movie, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
In & out
ZDA 1997 Režija: Frank Oz Igrajo: Kevin Kline, Jack Cusack in Matt Dillon
Igralec Cameron Drake, je na tem, da mu podelijo os-carjev kipec. Predno bi se podal na oder, odloči, da se bo pri prejetju prestižne nagrade zahvalil svojemu višješolskemu profesorju Ho-wardu Brackettu. Tako tudi stori, le, da pri prejetju kipca izjavi, da je Brackett v resnici homoseksualec. Stvar postane še toliko hujša, ker je Brackett na tem, da se poroči z neko kolegico.
Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.35 13.45 Serija: Beverly Hills 90210 10.30 11.40, 13.15 Tv prodaja 10.45 Serija: Beli ovratnik 11.5517.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Na lovu (kom.) 19.00 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 UEFA Liga prvakov: Bayern - Arsenal 23.30 Film: Predsednikov mož (akc., '00, i. C. Norris)
PLANETTV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.25 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.35 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.35 Nan.: Lov na osumljenca
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (pripravlja Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Johann Wolfgang Goethe: Izbirne sorodnosti - 13. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Mesec kraške kuhinje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 4. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
V sredo bo deželo oplazila zelo šibka vremenska motnja nato se bo anticiklon afriškega izvora spet okrepil nad srednjo in južno Evropo.
Zjutraj bo v glavnem le zmerno oblačno vreme. Predvsem po nižinah in kotlinah se bodo pojavljali temperaturni obrati. Čez dan bo nekaj več spremenljivosti. Ponoči bo ponekod v spodnji nižini možna megla.
Danes dopoldne bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Na zahodu bo predvsem sredi dneva in popoldne nekaj več oblačnosti. Ponekod bo v višjih legah še pihal zahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne pa od 12 do 18 stopinj C.
Povsod po deželi bo v glavnem le zmerno oblačno vreme; v spodnji nižini se bodo lahko pojavljale meglice. Proti večeru bo ob morju in na vzhodnem pasu zapihal burin.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, več oblačnosti bo dopoldne v zahodnih krajih. Megle po nižinah ne pričakujemo. Zvečer bo na Primorskem začela pihati šibka burja. V petek bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
500 m.....	......17	2000 m
1000 m.....	......14	2500 m
1500 m.....	......12	2864 m
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva okoli 2,5. Ob oblačnem vremenu je lahko tudi nižji.
Snoopy dobil svojo zvezdo na Pločniku slavnih
Los Angeles, 3. novembra - Stripovski junak Snoopy, ki letos praznuje 65 let, je dobil svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih (Walk of Fame). S tem se je svetovno znani črno-beli kuža pridružil animiranim likom, kot so Miki Miška, Racman Jaka, Sneguljčica in Shrek, ter slavnim psom, kot sta Lassie in Rin Tin Tin. Snoopy je zvezdo dobil tik pred prihodom animiranega 3D filma The Peanuts Movie, v katerem je nastopil v glavni vlogi. Film bo na platna v ZDA prišel v petek, v evropske kinematografe pa tik pred božičem, 23. decembra. Liku priljubljenega psička, znanega po izjavi: "Alergičen sem na jutra" so zvezdo na hollywoodskem bulvarju postavili zraven njegovega avtorja Charlesa M. Schulza. To je že 2563. zvezda na pločniku slavnih.
Starodavno škotsko drevo spreminja spol
LONDON - Starodavno drevo na Škotskem, ki naj bi bilo staro do 5000 let, je začelo spreminjati spol. Gre za neobičajen pojav, ki ga niti znanstveniki ne razumejo povsem. Starodavna tisa v vasici For-tingall v osrednji Škotski je bila zadnjih nekaj sto let moškega spola, nedavno pa so na njej začeli poganjati jagodam podobni storži, kar nakazuje, da vsaj del drevesa spreminja spol. Drevo je videti zdravo, bodo pa spremembe podrobno spremljali. Drevo stoji na starem pokopališču. Njegove starosti ne morejo natančno določiti, kerje stržen debla že davno strohnel. Strokovnjaki so starost ocenili s primerjavo zdajšnje velikosti z meritvami iz 18. stoletja.
vesolje - Jubilej Mednarodne vesoljske postaje
Že 15 let okoli Zemlje
MIAMI - Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) krožijo okoli Zemlje že 15 let. Gre za pomemben mejnik za ta vesoljski laboratorij, ki bi si po mnenju nekaterih zaslužil Nobelovo nagrado za mir. ISS bo po pričakovanjih deloval še deset let in v tem času bo vesoljskim agencijam zagotovil pomembne podatke o tem, kako bi astronavti vzdržali dolga potovanja v vesolje, na primer do Marsa.
»Tukaj izvajamo številne eksperimente, a najpomembnejši eksperiment je vesoljska postaja kot krožno vozilo, v katerem ljudje dlje časa živijo v vesolju,« je dejal ameriški astronavt Scott Kelly na novinarski konferenci ob 15-letnici nepretrganega bivanja na ISS. Kelly bo skupaj z ruskim koz-monavtom Mihailom Kornienkom na ISS ostal leto dni. Znanstveniki bodo tako lahko preučili vpliv dolgotrajnega bivanja v vesolju na telo in dušo.
Potovanje na primer do Marsa bi namreč trajalo več let, zato se znanstvenikom porajajo številna vprašanja, npr. o škodljivem sevanju, prehranjevanju astronavtov in ohranjanju psihičnega zdravja posadke.
»Vesoljska postaja je resnično most,« je menil ameriški
Mednarodni vesoljski postaji ISS so v 15 letih kroženja okrog Zemlje stalno dodajali nove module in danes je po površini velika kot nogometni stadion
ansa
astronavt Kjell Lindgren. »Gre za preizkusni poligon tehnologij, ki jih moramo razviti in razumeti, da bi lahko uspešno poleteli na Mars.«
ISS je bil sestavljen le iz dveh modulov, ko je 2. novembra 2000 nanj priletela prva posadka. Sestavljali so jo ameriški astronavt Bill Shepherd ter ruska kozmonavta Sergej Kri-kalev in Jurij Gidzenko. Od takrat se je na ISS zamenjalo že več kot 220 astronavtov. Sčasoma so postaji dodali nove module in danes je po površini velika kot nogometni stadion. V njej je toliko bivalnega prostora kot v hiši s šestimi sobami. V projekt je bilo doslej vloženi 100 milijard dolarjev.
ISS leti na višini okoli 400 kilometrov s hitrostjo okoli 27.600 kilometrov na uro. Zemljo obkroži vsakih 90 minut. Običajno je na postaji šest članov posadke naenkrat. Njihov delovni teden ima 35 ur, na ISS pa ostanejo približno pol leta. Prvi mož ameriške vesoljske agencije Nasa Charles Bol-den meni, da projekt, v katerem sodeluje 16 držav, služi kot model mednarodnega sodelovanja kljub političnim napetostim in težavam s financiranjem in zato si zasluži Nobelovo nagrado za mir. (STA)
Jennifer Lawrence se poslavlja od Iger lakote
LOS ANGELES - Od 18. novembra v kinematografe po vsem svetu prihaja 2. del filma Igre lakote: Upor, v katerem v glavni vlogi nastopa Jennifer Lawrence. Gre za zadnji del franšize, s katero je Lawren-cova zaslovela v vlogi borke za svobodo Katniss Everdeen. Igralka je priznala, da jo bodo obhajali čudni občutki, ko bo film dočakal pre-miero in bo vsega konec. »Zadnja leta je bil ta film moje življenje,« je 25-letna igralka povedala na novinarski konferenci. Filmi Igre lakote temeljijo na romanih za najstnike avtorice Suzanne Collins. V ospredju je Katnissina borba za preživetje v resničnostnem televizijskem šovu, postavljenem v postapo-kaliptični čas. V filmu Igre lakote: Upor 1. del Katniss postane simbol revolucije, v prihajajočem zadnjem delu pa se bo junakinja poskusila upreti totalitarnemu režimu in osvoboditi državljane Panema. Lawrencova je z vlogo Katniss Everdeenb doživela izjemen uspeh in se prebila med najbolje plačane igralke na svetu. Kot je povedala, je potrebovala kar nekaj časa, da se je navadila na uspeh Iger lakote in na spremljajoči stres: »Tvoj svet se popolnoma spremeni.« Sedaj, ko je vsega konec, doživlja vse skupaj kot neke vrste novo "normalnost": »Počutim se zelo stabilno, normalno in srečno.«
Izraelski minister za deportacijo potepuških živali
JERUZALEM - Izraelski minister za kmetijstvo Uri Ariel je predlagal, da bi več milijonov potepuških mačk in psov, ki se prosto sprehajajo po judovski državi, deportirali v tujino, namesto da jih kastrirajo oz. sterilizirajo. S tem je dodobra razjezil ljubitelje živali. Ariel, ki je član skrajno desne verske stranke Judovski dom, je ministru za okolje Aviju Gabaiju v pismu predlagal, da bi sredstva, ki so namenjena za kastracijo potepuških živali, porabili za to, da se jih izžene v tujo državo, je poročal časnik Jediot Aharonot.
Izraelsko društvo za zaščito živali je Arielov predlog že obsodilo in ga označilo za odvratnega. »Problem potepuških mačk je resen. Ocenjujemo, da je na ulicah Izraela skoraj dva milijona mačk. Denarja, namenjenega za kastracijo, ni mogoče porabiti za nič drugega. Na to pobudo se bomo pritožili,« so zapisali v društvu.
Ministra pa niso napadli le ljubitelji živali, temveč tudi nekateri poslanci. Opozicijski poslanec Joel Hason je predloge Ariela označil za srednjeveške in nemoralne. »Če potrebujete dodaten dokaz vpliva verskega ekstremizma na življenje v Izraelu, vam je Ariel pokazal, da gremo v smeri teokracije,« je poudaril Hason. Judovska verska pravila prepovedujejo kastracijo živali. Zakon, ki so ga v Izraelu sprejeli leta 1994, prepoveduje mučenje, zastrupljanje ali zapustitev živali. »Ta predlog je nemoralen. Danes mačke. Jutri pa bo minister našel verski razlog za izgon človeških bitij,« je bil še jezen Hason. Ariel je bil sicer nekdaj član skrajne stranke, katere pripadniki so predlagali prostovoljno deportacijo Palestincev.