Telefon št. 74
Naročnino in Insorate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrsnkovaca pisma ne ▼sprejemajo.
Po poitl prejemati: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt, , 6 „50, mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , - „ četrt , , 6 , — „ mesec , 1 „ 70 „
Uhaja vsak dan,iz vzemti nedelje in praznik«, ob pol 6. uri popoldne«
Političen list za slovenski narod
Letnik XXX
V Ljubljani, v torek 20. maja 1902
IV. shod slov. časnikarjev v Ljubljani.
Ob veliki udeležbi strokovnih časnikarjev se je na binkoštno nedeljo završil četrti shod slovanskih časnikarjev avstrijske monarhije. Ljubljana je pokazala ob tej priliki svoje simpatije do slovanskega časopisja v toliki meri, da ji moramo biti iz srca hvaležni. Vse mesto je bilo v zastavah. Na Dunajski cesti je bil postavljen lep visok slavolok, okrasen z zelenjem, cvetjem in narodnimi zastavami. V naslednjem poročilu podajemo le splošne poteze, ker bo izšlo natančnejše poročilo v obliki brošure.
Sprejemi
Nekaj časnikarjev je bilo prišlo že v soboto zjutraj, precej opoldne. Zvečer so pa vsi šli k glavnemu vsprejemu na južni kolodvor. Tam je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je neBtrpr.o čakala brzo-vlaka, ki je imel vsak čas pridrdrati od Zidanega mostu sem.
Na kolodvoru je pričakoval goste razširjeni pripravljalni odbor. Pred peronom so se postavila narodna društva z zastavami. Bili so tu : »Slovenska krščansko-socialna zveza«, »Sokol«, »Ljubljana«, »Slov. zidarsko in tesarsko društvo" in »Slavec«, vsi z zastavami.
Ko je vlak na Štajerskem prišel na slovenska tla, so ga na kolodvorih pozdravljale množice slovenskega naroda. Posebno prisrčna sta bila sprejema v Mariboru in v Celju.
V	Mariboru se je v soboto popoldne zbralo pri brzovlaku mnogo mariborskih Slovencev, ki so prišli na kolodvor, da pozdravijo v Ljubljano potujoče slovanske časnikarje. Kratek srčen pozdrav je govoril g. dr. Ant. Medved, na kar se je zahvalil neki poljski časnikar. V Mariboru so se pridružili slovanskim tudi slovenski časnikarji ter se odpeljali ž njimi na shod.
V	soboto smo prejeli prepozno za sobotni list, ki je izšel prej kakor navadno, iz Celja naslednjo brzojavko: Sprejem slovanskih gostov na kolodvoru sijajen, neka-ljen. Peron Slovencev natlačeno poln, med stoterimi bratskimi živio-klici, grome-njem topičev raz slovenskih gričev Slovenke okitile goste s šopki. Gaberje in Breg v narodnih zastavah. Na Bregu pozdravljale goste Slovenke s slovenskimi zastavami, nasprotniki poparjeni in tihi. Po prisrčnem pozdravu slovo med tisočerimi živio- in slava-klici. —
V	Litiji je časnikarje pozdravljala duhovščina s č. g. dekanom na čelu.
Tudi po drugih postajah so bili srčni vsprejemi. Narod je pokazal, da razume pomen slovanskega časnikarstva.
Topiči so grmeli, navdušeno je slovensko ljudstvo izražalo svoje veselje nad obiskom slovanskih rojakov, nasprotniki pa so bili — tihi in poparjeni ob tako demonstrativnem pojavu slovenske zavesti.
Po enourni zamudi je prišel brzovlak. Glasni živio-klici so ga sprejeli. Belooblečene gospodične so pozdravljale slovanske goste.
V	imenu pripravljalnega odbora je pozdravil došle g. dr. T r i 11 e r. Zahvaljuje jih, da so si izbrali ravno Ljubljano in jo počastili s svojim obiskom. Siromašni narod slovenski jih ne more sprejeti z velikim sijajem, pač pa s celim srcem. Gromoviti živioklici za-orijo po peronu.
V imenu došlih gostov odgovarja goap. Michai Cliylinski (»Czas«, Krakov) kot bivši predsednik tretjega shoda slov. časnikarjev v Dubrovniku: Prisrčna hvala za pozdrav in lepi sprejem. Poznamo Slovence že z drugih sestankov. Vi ste majhen in preganjan narod, a vendar tako lepo napredujete na vseh poljih: na polju civilizacije, na kulturnem, ekonomiškem in socialnem polju. K vam smo prišli, da se posvetujemo o naših skupnih zadevah. K Vam nas je pripeljala ideja vzajemnosti in ideja pravičnosti do vseh slov. narodov v naši monarhiji. Vaša bol, naša bol, vaša krivica, naša krivica, Vaš triumf — naš triumf. To je politična propaganda slov. časnikarskih sestankov — vzajemnost na podlagi pravičnosti 1
Množica, ki je stala od kolodvora do slavoloka na Dunajski cesti, je časnikarje burno pozdravljala.
Koncert društva »Smetana«.
Zvečer ob 8. uri se je začel koncert pevskega društva »Smetana« iz Plzna, katero si je shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani izbralo za nadepoln povod, da začenja tu svoje umetniško potovanje. Bil je izreden glasben užitek posebne vrste. To je moški zbor, ki je uzorno izvežban in ki zna vsaki besedi vdihniti globok in iskren pomen. Za Fr. G e r b i c e v o „Z d r a v I j i c o", veselim, mladostnim spevom, so zapeli Pavla Kfižkovskega „Utonulo", krasno balado, polno tajinstvene melanholije, vlite v ljubeznive narodne motive. Učinek te skladbe je bil velikansk Tako finega nian-siranja, tako globokočutnega izraza nismo še slišali. Za to pesem je dobilo društvo odlikovanje pri mejnarodnem pevskem tekmovanju vBruselju. — Rillejeva »Gozdna
prisega« je romantična bajka. Ko se pre budi gozd zjutraj iz svojega spanja, zagleda, kako se mu bliža voz, na katerem je polno lesketajočih sekir brez toporišč. Groza obide vsako vejico. Brezorcžno drevje začne tarnati: »Kako bomo branili svoje košate veje, katere sprejemajo gostoljubno ptice v svoje zatišje, katere dajejo senco nežnim cveticam in hlade tihe studence?« Nato se oglasi star hrast, rekoč: »Bodimo složni in ne dajmo toporišč tem kletim svojim vragom!« Vsi tedaj prisegajo: »Ne dajmo jih«. Groza koprnečih vejic in resne besede starega hrasta — vse se zedinja slednjič v mogočno zmagoslavno prisego. — Ljubko so pevali pevci Nedvedovo slovensko »Slovo«, potem pa ob spremljevanju klavirja M a 1 a-t o v potpcurri čeških narodnih pesmi. Že takoj v začetku je občinstvo poklonilo krasen venec pevovodji gospodu Benešu. Navdušenost za umetno glasbo je prekipevala vedno višje, in navdušeno občinstvo je izročilo dirigentu drugi venec. Ploskanje je bilo vedno burneje, in zbor je zapel »Lepo našo domovino«. Josipa Hlička vizija »Jd v s n a c h Tčvidčl«je bila nežna, mila skladba drhtečega koprnenja, J. B. Foer-sterjev »Orač je pa tužnoresna, globoko zamišljena simbolična alegorija. V tej pesmi se primerja oračevo trudapolno delo z bojem češkega naroda za svoj obstanek : »Let že tisoč dvoje toči vedno solze svoje«. — Nato so zazvenele lahkokrile češke narodne pesmi v Hynka Pala prelepi zbirki »Cesk6 tancs«. Ni se čuditi, da je ta zbor v Parizu vzbudil navdušenje francoskega občinstva. Melodije so prosto narodne, lahke, ljubeznive, a izvajanje je bilo tako fino in eksaktno, da smo se čudili vsakemu odstavku, vsakemu zlogu. In nazadnje je v polnih zvokih krepkih slovanskih prsi za-donela po dvorani češka narodna himna „Kde domov muj ?". Občinstvo jo je stoje, prevzeto od čarobnosti slovanske glasbe, poslušalo in pevcem dajalo burno pohvalo za umetniški vžitek. Mnogokrat se je moral g. pevovodja Beneš, izzvan po neprenehljivih klicih, pokazati na odru, da sprejme odkrite in iskrene ovacije odličnega občinstva, ki je do zadnjega prostorčka napolnilo dvorano. Komerz.
Slovenski časnikarji so nato svojim milim slovanskim kolegom priredili prisrčen pozdravni večer. Tu so sedeli skupaj Rusi in Hrvatje, Poljaki in Cehi, Slovaki in Slovenci v iskreni, prijateljski edinosti. Stari znanci s prejšnjih sestankov so si stiskali roke ter si pripovedovali svoje vesele in žalostne dogodke, ki so jih doživeli v svojem težkem poklicu od zadnjega zborovanja, in nova znanja, nove zveze so se snovale med
sinovi raznih rodov, ki so se ta večer prvič videli v življenju.
Pozdravila sta jih predsednika pripravljalnega odbora. Dr. Triller je pozdravil časnikarski shod kot začetek duševnega slovanskega parlamenta. Popisoval je trpljenje slovanskih časnikarjev ob začetku narodnega probujenja. časnikar je sejal mlado žetev* in kako je šla v klasje ta žetav, vidimo danes pri tej lepi manifestaciji slovanske vzajemnosti. Posebej pozdravlja dame časnikarice, katere pomagajo tudi v redakcijskih sobah prospehu slovanske ideje. Vabil je časnikarje, naj na izletu vidijo krasoto slovenske domovine in mehki slovenski narod, ki zna biti trd in neizprosen, kadar brani pravice Bvoje.
V imenu pripravljalnega odbora pozdravi navzoče dr. L a m p e. Spominjajoč se prejšnjih shodov je naglašal, da je prvi namen takih sestankov, povzdigniti slovansko Časopisje. Poklic časnikarjev je eden najvažnejših in najodgovornejših. Bismarck jo rekel nekoč: Časnikar je človek, ki je svoj poklic izgrešil. To naj velja za naše nasprotnike ! Slovanski časnikar pa ve, da ima Bvet, kulturen poklic. Kar je v ljudski duši dobrega, to mora gojiti in razvijati. Začrtati mora narodu pot do plemenitih, vzvišenih ciljev in mu biti vesten vodnik. Govorili bodemo vsak tako, kakor nas je mati učila, in umevali se bomo, kakor smo se doslej še na vseh sestankih. Pozabljene naj bodo ob tem zborovanju vse razlike in imejmo pred očmi le skupno idejo vzajemnosti slovanskega časopisja. — Nato deblamira g. dr. Or a ž e m s krepko besedo vzneseno pesem g. Aškerca, v kateri ta pozdravlja prihod slovanskih bratov med Slovence.
V	imenu Cehov nazdravi dr. Karol B a x a (Radikalni listy, Praga). Zahvaljujoč se za impozantni vsprejem, omenja, koliko morajo pretrpeti slovanski narodi, ker ne najdejo naklonjenosti niti tam, kjer bi jo smeli zahtevati v prvi vrsti. Slovenec jo bil zaprt, ker je izdal zemljepis Zedinjene blo-venije, a dandanes, ko Vsenemci delajo zemljevide Velike Nemčije, tega vlada na vidi. In vendar so ti ljudje državi nevarni. Slovanom se godi v Avstriji, kakor v neprija-teljski hiši. Slovenci še gimnazije nimajo. Pravijo, da ni slovenskih profesorjev. Ko bi jih ne bilo, bila bi to sramota za državo, ki jim ne da potrebnih kulturnih zavodov. Da jim jih pa zato ne, ker so slovanski narod. A bodočnost je slovanska. Kaj je bila Prusija pred 150 leti? In vendar je danes velesila. Torej naprej!
V	imenu Poljakov govori g. dr. Kazimir Ostaszevvski-Barariski (»Dziennik polaki«, Lvov). Prišli smo v Lju-
LISTEK.
i43' Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Ne,« je rekel Maksim. »Rekel bi, da je to preveč rdeče . . .«
»Že vem!«
In zadonelo je enakomernejše. Zvoki so začeli viBoko, živo in svetlo, pa postajali so vedno globlji in mehkejši. Tako zvone zvončki ruske trojke, ki se izgublja v večerno nedogledno daljavo, tiho, enakomerno, brez preglasnih tresljajev, vedno tiše in tiše, dokler ne zamro poslednji glasovi v tišini mirnega polja.
»Tako, tako !« je rekel Maksim. »Ti si umel razliko. Nekdaj, ko si bil še otrok, ti je mati barve poskušala pojasniti z zvoki.«
»Da, spominjam se. Zakaj nisi takrat pustil, da bi nadaljevala? Morebiti bi se mi bilo posrečilo umeti.«
»Ne,« je zamišljeno odgovoril starec, »nič bi ne bilo iz tega. Sicer pa mislim, da se na določeni duševni globini barvni in zvočni vtiski ujemajo. Pravimo: ta vidi vse ¥ rožni luči./^To se gr«vi, da je vesele na-
rave. Isto veselost lahko provzroči kaka skupina glasov, bploh so zvoki in barve simboli enakih notranjih čuvstev.«
Starček je prižgal svojo pipico in pazljivo pogledal Petra. Slepec je sedel nepremično in očividno hlastno poslušal Maksi-move besede. »Ali bi nadaljeval?« je pomislil starček, pa kmalu je spet začel, ne-kamo zamišljen, menda nehote zatopljen v svoje čudne misli:
»Da, da! Čudne misli mi prihajajo v glavo . . . Je li slučaj ali ni, da jo naša kri rdeča ? Vidiš . . . kadar se ti v glavi rodi misel, kadar se ti sanjajo sanje, ki se vsled njih, ko se vzbudiš, treseš in jokaš, kadar vsega človeka prevzema strast, — to pomeni, da kri močnejše udarja iz srca in se v škr latnih potokih pretaka proti možganom. No, in naša kri je rdeča . . .«
»Rdeča . . . vroča , . .« je rekel mladenič zamišljeno.
»Kajpak — rdeča in vroča. In glej, rdeča barva, kakor tudi „rdeči" zvoki, pro-vzročajo v naši duši svetlost, vznemirjenost in strastna čuvstva, saj strast že tako imenujejo „vročo, kipečo, žarečo".«
Maksim je nekolikokrat potegnil iz svoje
pipice in se obdal z oblaki dima ter nada. ljeval:
»Ako zamahneš z roko nad svojo glavo, začrtaš nad njo polkrog. Zdaj si pa misli, da je tvoja roka neskočno dolga. Ce bi ti potem mogel zamahniti ž njo, začrtal bi polkrog o brezkončni oddaljenosti. . . Tako daleč nad seboj vidimo polobelni nebeški obok; nebo je enakomerno, neskončno sinje . . . Kadar ga vidimo takega, se v duši oglaša čuvstvo miru in jasnosti. Kadar pa nebo zagrnejo oblaki z valovitimi in motnimi robovi, takrat tudi naša duševna jasnost temni v čudnem nemiru. Ti menda čutiš, kadar se bliža hudourni oblak . . .«
»Da, čutim, kakor da bi mi nekaj kalilo dušo . . .«
»Dobro. Žeijno pričakujemo, kdaj Be bo izza oblakov pokazalo globokomodro nebo. Nevihta preide, in nebo ostane isto; to mi vemo in se ne tresemo pred nevihto. Tako torej, nebo je sinje. Tudi morje jo sinje, kadar je mirno. Tvoja mati ima sinje oči Evelina tudi.«
»Kakor nebo . . .« jc izpregovoril slepec z nenadoma vzbujeno nežnostjo.
»Da. Modre oči so znak jasne duše.
Zdaj ti bom povedal o zeleni barvi. Zemlja je sama po sebi črna, črna ali siva so spomladi drevesna debla; komaj pa topli in svetli žarki ogrejejo temno površino, poganja iz nje kvišku zelena trava, zeleni listi. Za zelenje je treba svetlobe in gorkote, samo ne preveč gorkote in svetlobe. Zato jo zelena barva tako prijetna za oko. Zelenje — to je kakor toplota zmešana s sivim hladom; vzbuja nam čuvBtvo mirno zado-voljnosti, zdravja, pa ne strasti, pa tudi to ne, kar ljudje imenujejo srečo ... Ali razumeš ?«
N—ne ... ne popolnoma ... pa vseeno, prosim, govori naprej.
»No, kaj čemo 1 . . . Poslušaj naprej. Kadar so poletje vedno bolj razžarja, zelenje takorekoč omaguje od preobilnosti življenske moči, listje vene in se poveša in, če so solnčna vročina ne omili s sivim dežnim hladom, bi zelen popolnoma pobledela. Zato jeseni v utrujenem listju zardeva in debeli sad. Sad je bolj rdeč na oni strani, kjer jo več svetlobe; v njem je takorekoč osredotočena vsa življenska sila, vsa strast rastlinske narave. Vidiš, dj je tudi tukaj rdeča barva — barva strasti in jo tudi njen sim-
bljano delat Naša želja je, da bi ne le Ljubljana, ampak tudi Ctlje, Maribor, Celovec Imeli slovensko besedo. Brez boja ni zmage. Zmagati pa morajo prava našega jezika.
V	imenu Rusov govori dr. Dimitrij Vergun (Slavjanskij Vek, Dunaj). Po zdravljajoč v slovenskem jeziku zahvaljuje Ljubljano za gostoljubni sprejem. Razlika med Slovani ni tolika, kakor med raznimi germanskimi plemeni. Ni mogoče, da bi zboroval shod Germanov, pač pa se tu lahko umevamo zastopniki vseh slovanskih rodov. Nazdravlja zedinjenju vseh slovenskih zemelj.
V	imenu Hrvatov pozdravlja dr. Ljuba Babič pl. Šandor G j a 1 -b k i (podpredsednik »Društva brv. književnika«). Bratska sloga naj druži vse Slovane, saj jih ne zatirajo kot Slovence, Hrvate, Slovake, Čehe, Poljake, ampak kot Slovane. Zato je potrebno, da se združijo vsi v slovanski vzajemnosti.
G. F. rf. F i n ž g a r izraža veselje Slovencev, da so med slovanskimi brati. Slovani so se začeli dvigati po svojem kulturnem delu. Saj iz dela nastaja vsaka kultura. Ex oriente lux — iz vzhoda je prišla omika. In tudi zdaj bo prišla, ko stopi Slovan na dan. Duševna vez naj druži vse Slovane v znamenju kulturnega dela!
V	imenu Slovakov pravi g. M a t u * Dfila (»Narodine Noviny«, Turčanski sv. Martin), da bi bila največja tolažba za njegove rojake, če bi mogli tukaj videti brate združene v tako lepi svobodi. Geografično smo si blizu, a vendar je Slovak po žalostnih razmerah tako ločen od drugih Slovanov. Prvi buditelji Slovakov so živeli v prijateljski zvezi s slovenskimi narodnjaki. Naj se sedaj zopet ponovi ta lepa duševna vez.
Društvo »Smetana« nato zapoje nekaj krasnih pesmi. Hipoma nastane mirno v dvorani in v slovesni tihoti poslušajo navzoči milo petje.
Nato govori dr. Vladimir p 1. L e -w i c k i (»GIjs Narodu«, Krakov). Enakopravnost naj vlada med vsemi narodi. Tudi mi Slovani med seboj moramo biti odkriti, pravični drug drugemu. Učenci so prosili Gospoda nekoč: »Gospod, daj nam dobro voljo!« Tako moramo moliti tudi Slovani: Gospod, daj nam dobro voljo! Odkrito, pošteno slovansko srce imejmo, ter dobro voljo, in premagali bomo v edinosti vse težave.
Za tem govorom se sklene komerz. Vsem govorom je sledilo dolgotrajno, buino odobravanje.
Zborovanje slovanskih časnikarjev.
Zjutraj ob 7. uri je bila sv. maša na Rožniku, katero je daroval preč. gosp. d r. Ivan Š a r i č , kanonik vrhbosanski („Vrh-bosna", Sarajevo.) Žal, da je bilo vreme neugodno. Mnogo časnikarjev je prisostvovalo sv. maši v ljubljanskih cerkvah, kjer so posebno Poljaki vzbujali pozornost s pobožnim svojim vedenjem.
Ob 9. se je jela polniti dvorana Mestnega doma. Bilo je navzočih do 160 časnikarjev. Zaradi pičlega prostora podajemo samo glavne točke tega zborovanja.
Dr. T r i 11 e r pozdravi došle, želeč, da bi Bog blagoslovil njihovo posvetovanje.
Dr. Lampe nato razvija načela, ki so vodila pripravljalni odbor, ter prosi, da bi se vsi zborovalci po njih ravnali. Glavni namen je, da se povzdigne Btanovska zavest
bol. To je barva pijanosti, greha, besnosti, jeze in maščevanja. Narodne tolpe ob času upora iščejo izraza občnega čuvstva v rdeči zastavi, ki vihra nad njimi, kakor plamen. Pa ti menda spet ne razumeš«.
«Bliža se pozna jesen. Sad je pretežak; odtrga se in pade na tla . . . Umira, pa v njem živi seme in v tem semenu živi y »možnosti« celo prihodnja rastlina, z njenim prihodnjim košatim listjem in z njenim novim sadom, seme pada na zemljo; ali nad zemljo se pomika zdaj že hladno solnce, hladen veter veje, hladni oblaki se pomi-čejo ... Ne samo strast, ampak tudi življenje zamira tiho, neopazno . . . Črna zemlja vedno bolj prodira zelenje, na nebu prevladujejo hladne poteze ... In glej bliža se dan, ko na umirjeno in utihlo, takorekoč obudovelo zemljo padajo milijoni snežink in zemlja postane enolična, hladna in bela. Bela barva, to je barva hladnega snega, barva najvišjih oblakov, ki plavajo v ne-dosežnem hladu podnebesnih višin, — barva veličastnih nerodovitnih gorskih vrhov . . . Ona je znak brezstrastnosti in hladne visoke svetosti, simbol prihodnjega breztelesnega življenja. Kar se pa tiče črne barve . . .«
»Vem«, mu je slepec segel v besedo. »Tu ni glasu, ni gibanja . . . črna noč . . .«
(Dalje prih.)
časnikarjev slovanskih in da se utrdi temelj njihovi organizaciji na podlagi slovanske vzajemnosti. Na predlog pripravlj. odbora se izvolijo:
Za predsednika gosp. M a t u š D fl 1 a (»Narodnie Noviny«, Turč. sv. Martin) za podpredsednika g. Fr. Hovorka („Hlas Naroda", Praga)in dr. Šandor Gjalski (podpreds. dr. hrv. knjiž. Zagreb).
G. D u 1 a se zahvali v imenu svojega naroda za to čast ter imenuje zapisnikarje: Gg. Bronislava Laskownickega (Nowo Slovvo polskie«, Lvov) V. Š č a v i n j -s k e g a (dopisn. «Haličanina«, Dunaj) dr. Lava M a z z u r o (»Hrvatska misao« Zagreb) in M a k b a Cotiča (»Edinost«, Trst.
Predsednik se spominja umrlih udelež-nikov prošlih sestankov. Odpošljejo se brzojavke:
Njegov. Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu I. Dunaj. 8lovanski časnikarji, zbrani na IV. shodu v Ljubljani, pokladajo pred najvišji prestol izraze svoje najglobočje udanosti in zvestobe.— Brzojavno se pozdravijo potem ministra Rezek in P i e t a k ter župani onih mest, kjer so bili prejšnji shodi: dr. Srb v Pragi, dr. Friedlein v Krakovu in dr. Čingria v Dubrovniku.
V imenu ljubljanskega mesta govori župan g. I v a n H r i b a r. Njegovo vabilo, da naj pridejo slov. časnikarji v Ljubljano, je vse tukajšnje prebivalstvo ratifikovalo, kar je pokazal slovesni sprejem. Danes v Ljubljani zares zboruje nekak slovanski parlament. Naravno je, da so tu razni nazori in in želje. Tu je kakor v rodbini, kjer je več sinov. Različnih nazorov so, a druži jih vendar skupna vez, da so bratje. Vsi se naj ravnajo po izreku cerkvenega očeta: In ne-cessariis unitas, in omnibus charitas, dubia se naj pa puste na stran. »Vražda všem nam byla čužda«. Ne govorite, kakor pravi Kollar: Jaz sem Slovak, jaz Čeh, jaz Rus . . ., ampak recite: Jaz sem Slovan!
I.
Prvi predava o slovanski časnikarski dopisovalnici mesto zadržanega dr. Prokopa Gregra g. J a r o m i r H r u b y (»Narodni listy«, Praga.) Mi imamO razne dopisovalnice, a nobena Slovanom ne ustreza. Treba je nepristranskih, hitrih in točnih poročil iz vseh slovanskih krajev, a sedanje dopisovalnice Slovanom niso prijazne ali pa celo sovražne. Tudi vladni korespon-denčni biro o slovanskih vprašanjih ne poroča objektivno. Zato predlaga govornik, da naj sklene shod, po Zvezi, ki se ima ustanoviti, osnovati novo slovansko dopiso-valnico.
G. dr. Vergun (»Slavj. Vek«, Dunaj) zahteva na to pojasnila, kako se je izvrševal tozadevni sklep prejšnjega shoda. M. C h y -1 i ri s k i („Czas", Krakov) odgovarja, da je odbor storil, kar je mogel. Pritožbe pri notranjem ministerstvu so toliko pomagale, da je vlada zasnovala za c. kr. časnikarsko do-pisovalnico dve filialki: v Krakovu in v Lvovu eno. Tu so nastavljeni poljski uradniki, kateri brzojavljajo in telefonirajo poljskim listom vse stvari v poljskem jeziku. Druga podjetja so zasebna (Agencija,VVolf itd.), pri katerih se s pritožbo ni dalo še nič doseči. Zato bi bilo vsekako želeti, da se osnuje čisto slovanska dopisovalnica. Gospod G r. S m o 1 s k i (korespondent, državni zbor) tudi konstatira, da se je pri vladni dopisovalnici nastavilo več Slovanov.Gosp. Pasarič („Obzor", Zagreb). obžaluje, da se Hrvatje slovanske dopisovalnice niti posluževati ne bodo mogli. Novice v hrvaške liste morajo priti iz Budimpešte, da gredo prej skozi madjarsko retorto. Če bi Hrvatje ne jemali novic od tam, bi jim vlada vzela poštni popust ali se drugače maščevala. Svari pred nepravičnimi srbskimi poročili v ruskih listih o razmerah v Bosni in na Balkanu. Gosp. S t j e p a n R a d i c (Zagreb) jako ostro prijema vladni korespondencijski urad ter zahteva, naj gre deputacija Čehov in Poljakov k minister-skemu predsedniku Korberju s pritožbo. G. Jos. Andrejevič Mončarovskij (»Haličanin«, Lvov) se pritožuje nad poljskimi uradniki pri filialkah v Lvovu in Krakovu, da o Rusih pravično ne poročajo. Zahteva, naj bodo zastopniki vseh slovanskih narodov pri centrali na Dunaju in pri filialah.
G. Fr. Hovorka pravi, da bomo imeli itak „Zvezo slovanskih časnikarjev«, ki se bo trudila, odpraviti take nedostatke. Lani v
Dubrovniku se je pač o tej stvari dobro sklepalo, a ni bilo organa, ki bi bil vse izpeljal, daBi je praški odbor natančno proučeval to vprašanje. Izvedbo se naj prepusti »Zvezi«. — G. državni poslanec V a o 1 a v Klof a č (»Ceski Damokracie«, Praga) pa pravi, da naj Čehi najprej sami dobro poročajo o svojih poslancih, kaj govore v državnem zboru. Mnogokrat se bere: »..mluvi česky«. A co mluvf, tega ni, ker tudi slovanski listi zajercajo od nemških poročevalcev, ki ne razumejo slovanskih govorov v zbornici. Sramota I Zato predlaga, da naj bodo slovanski časnikarji v državni zbornici. G. Radič stavi resolucijo: 1. Deputacija gre h Korberju s pritožbo, 2. Slovanska dopisovalnica se osnuje in listi naj začno zanjo nabirati prispevke. C h y 1 i ri s k i podpira predlog Hovorkov.
Predsednik dS predloge na glasovanje. Referat se vzame na znanje z resolucijo in dostavkom Hovorkovim.
II.
Gospod Fr. Hovorka predava o »Osrednji zvezi slovanskih časnikarjev." Na zadnjem shodu v Dubrovniku je bila sprejeta resolucija, da se naj osnuje ta zveza. Izvoljen je bil odbor, obstoječ iz gg. C e j n e k , K u f f n e r in Hovorka, ki je izdelal pravila. Zdaj so potrjena. Ako dojde pravočasno dovoljenje od vlade, se lahko že v Ljubljani vrši ustanovni shod. Pravila so tu natisnjena v slovenskem jeziku.
Dr. Vergun: Pravila dovoljujejo vstop v »Zvezo" samo društvom, in no tudi individuom. Čehi in Poljaki imajo časnikarska društva, drugi pa ne. Tako ni vsem mogoče vstopiti. C h y 1 i ri s k i nato popisuje dobroto organizacije v časnikarskih društvih glede materielnih podpor, informacij itd. G. Alfred Szczepariski (dunajski dopisnik »Czasa« in »Dziennika polskega«) priporoča Slovencem, naj si osnujejo svoje strokovno časnikarsko društvo. To vstopi v zvezo in si tako pridobi vstop do svetovnega časnikarstva. Saj mora vsak novinar dandanes težiti po tem, da razširi svoje zveze. Gosp. Radič splošno priporoča vsem novinarjem, da si na ta način pridobe svoje mesto v splošni svetovni časnikarski zvezi.
Predsednik dd predloge na glasovanje. Sprejme se predlog Hovorkov, da se osnuje »Osrednja zveza slovanskih časnikarskih društev."
III.
Gospod S t j e p a n Radič (Zagreb) priporoča časnikarske učne tečaje. Dejstvo je, da Slovani še nimajo časnikarskega stanu, kateri bi imel priložnost, da se dovolj izobrazi za svoj poklic. Obširnih in težkih pomožnih znanoBti je treba za dobrega časnikarja, ki naj premotruje ves kulturni razvoj, da ga more potem posredo-dovati svojemu ljudstvu. Angleži in Francozi imajo poBebne višje šole za izobrazbo strokovnih novinarjev. Za nas je neobhodno potrebno, naučiti se jezikov. Za slovanskega časnikarja je neobhodno potrebno znanje slovanskih jezikov in natančno poznavanje posameznih kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer. V ozkem krogu se vzgajajo ljudje, polni predsodkov in kratkih misli. Zlasti Slovani so sedaj napolnjeni s predsodki drug proti drugemu. O velikih kulturnih vprašanjih imajo često premalo pojma. Zveza, ki se ima osnovati, naj torej prireja: stalne časnikarske učne tečaje, h katerim naj prihajajo zastopniki vsega slovanskega časopisja, da se med seboj spoznavajo in študirajo drug drugega socialne razmere. Najbolj pripravna je za to takozvana »mrtva sezona". Takrat je manj važnejega dela, in si lahko pritrgajo časa za izobrazbo.
Resolucija, stavljena v tem smislu, se soglasno Bprejme.
IV.
Dr. Jaroslav Preis („N&rodni listy", Praga) predava o stikih slovanskih narodov na narodnogospodarskem poljuzozirom na časnikarstvo. Najprej s filozofič-nega stališča popisuje razvoj narodnogospodarskih načel od dobe fiziokratov in humanistov dalje. Slovani bo sprejeli iz svetovne literature in iz mejnarodnega prometa 1 i -b e r a 1 n o manchestersko načelo o prometni svobodi. To načelo je pa prak-
tično s stališča samoohranitve nemožno, ker daje premoč silnejSemu. Angleška sama varuje svojo trgovino in obrt pred invazijo amerikanskega kapitala. Izmed slovanskih rodov je Rusija kot sama v sebi popolna in odločena država sprejela načelo podpirati, braniti svoj lastni ožji interes. Tudi drugi Slovani so zaradi dolžnosti, braniti svoj obstoj, prisiljeni, se odvrniti od liberalnega načela gospodarske svobode in se poprijeti drugega načela, izraženega v besedi: Svoji k svojim! Tako je poizkušal češki narod na znameniti razstavi v Pragi združiti svoje gospodarske sile, da bi slovanski narodi kupovali in naročali med seboj.
Kot nekak vzgled take kooperacije navaja govornik ustanovitev ljubljanske kreditne banke po kapitalu »Živnostenske banke".
Največje važnosti za slovanske dežele je novi agrarni zakon in priporočati je slovanskim časopisom, da se najintenzivneje bavijo ž njim. Proti mednarodnosti socialne demokracije je najboljše sredstvo, da se s pomočjo časnikarstva dvigne produktivna Bila v ljudstvu samem. Socialnodemokratično gibanje je postalo mednarodno, ker je impulz prišel od zunaj. A gospodarsko gibanje izhaja iz ljudstva samega, in ostalo bo narodno.
Zavedati se morajo slovanski časnikarji, da so sinovi delavskega naroda. Mi slovanski novinarji s polnim pravom lahko rečemo, da smo zastopniki slovanskega delavstva.
Dr. Vergun odobrava to misel ter predlaga, da se naj odslej na vsakem časnikarskem shodustavina dnevni red vsaj enoporočilo o narodnogospodarskih in socialnih razmerah posameznih slovanskih rodov.
Dr. Lampe z veseljem pozdravlja, da se današnji shod tako vneto peča z vprašanjem, katero je on sprožil že na lanskem shodu v Dubrovniku. Govoreč s stališča slovenskega naroda mora pa konkretneje govoriti. Mi imamo ljudBtvo, katero stoji ob robu gospodarskega propada. Naša prva dolžnost je, da mi v tem ljudstvu, katerega posamezniki niso dovolj močni za ohranitev svoje eksistence, vzbudimo misel gospodarskega združevanja. Zadružna organizacija je edino sredstvo, s katero se dajo skromne sile posameznikov pomnožiti in utrditi. To je za obstoj slovanskih ljudstev najaktualnejše vprašanje. Organizacija po majhnih posojilnicah in gospodarskih društvih bodi naloga slovanskega časnikarstva.
Zbor je to z odobravanjem potrdil, in sprejeta je bila resolucija dr. Vergunova o potrebi socialnih predavanj na časnikarskih shodih.
V.
Dr. Vladimir pl. Levvicki (»Glos Naroda", Krakov) popisuje v pesniško vznesenih besedah slovansko probuje-nje. Iz del Vodnikovih, M i c k i e -\v i c z e v i h , Puškinovih, Koll&r-jevih, Gundulicevih je nabral najlepše citate o slovanski kulturni ideji. Ti so iz ljudstva vzeli svoje ideje, in zato so zmagoslavno jele prodirati. In tu imamo tudi mi znamenje, kako moramo delovati. Predlagal je slednjič resolucijo, da se naj ustanovi »Občna Slovanska Mati c a ".
O tem se je vnela dolga, semtertje burna debata, v katero so posegli gospodje dr. B a x a , dr. Vergun, Gabršček, S t o j a 1 o \v s k i i. dr. Med tem, ko so eni zagovarjali potrebo takega novega društva, so drugi kazali na posamezna književna društva, ki jih že imajo slovanski rodovi. Slednjič se je sprejela resolucija tega besedila:
IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani se klanja veleumom slovanskim, ki so vsi spoznali veliko važnost slovanske ideje, ter izraža prepričanje, da je glavna naloga slovanskega tiska, stalno in zistematično upoznavati svoje čitatelje z intelektuelnim, kulturnim in političnim življenjem slovanskih rodov. — Zato IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani priporoča ustanovitev „ Občne Slovanske Matice", katera imej ta
Priloga 113. štev. »Slovenca" dn6 SO. maja 1902.
namen, da izdaja in razširja oenene in poljudno knjižice o življenju, zgodovini in slovstvu slovanskih narodov.
VI.
Dr. L a m p e omenja ministrske na-redbe o koncesioniranju časnikarskih dopisovalnic. ri to naredbo se dopisovalnice popolnoma podrejajo obrtnemu zakonu. Časnikarstvo smatra tako pojmovanje za ponižujoče in škodljivo razvoju novinarstva. To je nazadovanje na polju omike in nikakor ne soglaša s hvaljeno svobodomiselnostjo. Hkrati je pa ta naredba največja nevarnost za nameravano slovansko dopiao-valnico, kateri se na ta način lahko ustanovitev zabrani. Zato predlaga, da IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani protestira proti tej ministrski na-r e d b i.
Soglasno sprejeto.
Gospod Jos. V e j v a r a („N. Listy," Praga) pa omenja znane razsodbe najvišjega sodnega dvora, da časopis kot tak ne more biti razžaljen. 8 stališča časti časnikarske predlaga, da se shod izreče proti pravnemu naziranju, da bi list ne mogel biti razžaljen.
Sprejeto.
Za kraj prihodnjega časnikarskoga sestanka se določi P 1 z e n j. Podpredsednik Hovorka omenja, da so zdaj sicer na vrsti Slovaki, a zaradi posebnih političnih razmer v ogrski državni polovici, ni mogoče tam svobodno zborovati.
VII.
S tem je dnevni red izvršen. Doktor Tresič-Pavičič (Zagreb) povabi na to zborovalce, da naj gredo pred spominek Vodnikov s Hrvati, kateri polože venec pod njegov spominek.
Predsednik D u 1 a nato z iskrenimi besedami zahvali zborovavce in vse, ki so pripomogli, da se je shod tako krasno izvršil, ter prosi Boga, da bi dal sklepom uspeh.
G. C h y 1 i n s k i zahvali predsednika za taktno in spretno vodstvo zborovanja.
Banket.
Prvi je goste na banketu, katerega je priredil obč. svet ljubljanski, pozdravil gospod župan Hribar v vseh slovanskih jezikih, nazdravljajoč velesili časnikarstva, ki sedaj vlada svet, in kiicoč trudu slov. časnikarjev „Na zdar!"
V imenu ljubljanskega obč. sveta je čutil potrebo govoriti tudi dr. Tavčar. Tistih aplavzov, s katerimi je bil časih sprejet, ni bilo več, ko se je vzdignil. Časnikarji so sprejeli njegov nastop z veiikim nezaupanjem in zaupanje o dr. T a v č a r j u je izginjalo tembolj, čin;dalje je govoril. Za napitnico so mu odločili lep predmet: o slovanski domovini, in dr. Tavčar je napijal tej ubogi domovini s tem, da jo povdarjal tisto, kar često povdarjajo zavirači slovanskega napredka : „Mnogo se med Slovani vzdihuje, a Slovani kot taki nimamo povoda preveč zdihovati. Usodi sa moramo zahvaliti, da se na tistem stališču kot danes nahajamo!" Nastalo je splošno mi-ganje glav. Naposled je napil — slovanski bodočnosti in domovini.
Dr. L a m p e , pozdravljen z živahnim ploskom, je povdarjal, da je došlo na shod veliko časnikarjev, ki se prej niso nikdar videli, a takoj so se r a z u m e 1 i. IV. shod slovanskih časnikarjev je bil najlepši med vsemi sestanki. Govornik je vnemal časnikarje za lepoto naše zemlje, za katero se moramo sedaj žrtvovati še bolj, kot so se zanjo žrtvovali naši očetji. Zemlje naše nam ne jemljejo več s sabljami, ne s krvjo, jemljejo nam jo danes »črnilom in denarjem. Za to moramo priti še večkrat vsi skupaj, da se dogovorimo, kako bomo delovali skupaj za spas domovine. Bog živi domovino vseh bratov slovanskih! Govornika so časnikarji obkrožili in navdušeno pozdravljali. Obsedel je edini dr. Tavčar ... Menda je mislil, da ljudje, ki čutijo potrebo v obrambo domovine se shajati, niso zadovoljni s stališčem, na katerem se Slovani danes nahajajo.
G. D u 1 a se zahvaljuje za čast. ki so mu jo izkazali danes pri tem krasnem shodu. Nekateri imajo orožje zato, da udarjajo. Drugim je pa Bog dal tudi orožje, da pretrpe udarce in pod njimi ne omagajo. Tak je njegov slovaški narod, in podobno se godi drugim. Tisti pa, ki ga bodri in vzdiguje, je časnikar.
G. H r u b f v imenu Čehov govori za slovensko univerzo.
G. Katalinič-Jeretov („Novi list", Zadar) v imenu dalmatinskih Hrvatov prinaša prisrčne pozdrave od adrijatskega morja. V lepi, gladki slovenščini nato govori dr. Marjan Zdiechowski, profesor jagelonskega vseučilišča v Krakovu, v
imenu Poljakov. V krasnem sestavku je raz vijal misel, da naloga slovanstva je, idejo narodnosti spojiti s krščanstvom. Ta govor priobčimo v celoti.
V imenu Rusov govori g. Jos. An dr. Mončarovskij:
Zgodovina Slovencev daje tudi nam avstrijskim Rusom vspodbudo. Vaš mecen Slom-šeh je pokazal, kako je treba povzdigovati ljudstvo. In v državnem zboru smo slišali, kako je to seme obrodilo. Družba svetega Mohorja izdaje že v 80.000 izvodih knjig vsako leto. Občudujemo in jaz kličem slovenskemu narodu: »Naj živi! usque ad con-summationem temporum.
Župan Hribar prebere nato brzojavko plzenjskega župana, ki z veseljem sprejme prihodnje leto slovanske časnikarje.
G. iurist P o 1 e c je zahvaljeval časnikarje za pomoč pri akciji za slovensko vse učihšče. Za slogo slovanskih časnikarjev naj sledi složen sestanek slovan. dijaštva.
G. Šandor p 1. Gjalski jena zdravil županu Hribarju, češ, naj bi še dolgo časa ostal župan ljubljanski. Dr. Tavčar, ki tudi pri napitnici prof. Zdiechowskega ni hotel trkati, vstal je nato in odšel neopažen, ne-pogrešan. Šel je kovat nove »kompromise«.
Znani obstrukcionist državni poslanec Vaclav K 1 o f d č ('Oeskd Demokracie«) govori v imenu češkega narodno socialnega delavstva, ki je »revno kakor cerkvena miš.« Vsa slovanska politika mora imeti svoj cilj. A brez delavstva ga nima. Slovanska inteli ganca je preveč blazirana. Mi imamo mnogo ljudi, ki zelo ljubijo slovanski jezik, ki pa ne ljubijo slovanskega ljudstva. Mi moramo pa stati na stališču, da kar ni ljudsko, ni narodno. Zdaj se ta inteligenca jezi nad in-ternacionalnostjo socialne demokracije I A zakaj je ta internacionalna?
S tem je bil oficijelni del zaključen Slovanski časnikarji na Gorenjskem.
Kakor bi nebo samo hotelo pokazati časnikarjem lepoto naših gora, zvedrilo se je včeraj zjutraj za nekoliko ur in pokazalo slovanskim časnikarjem globoko s snegom pokrite gorenjske planine. Državna železnica je časnikarjem preskrbela dva razgledna vozova, pripravljalni odbor pa jim je kupil vožne listke. Že v S i š k i so bili časnikarji pozdravljeni. Pozdravljala jih je šišenska čitalnica, ki je prihitela na kolodvor z zastavo, s t. Vid jo zopet pokazal svojo zavednost. Vse črno je bilo na kolodvoru ljudstva, na čelu mu č. g. župnik in g. župan, ondotna društva (Katoliško rok. društvo, Čitalnica itd) z zastavami. St. Vid je bil v zastavah. V Škofji Loki so se ponavljali isti prizori. Društva z zastavami — v velikem številu je prihitelo »Katoliško rokodelsko društvo — so se klanjala slovan skemu časnikarstvu. V K r a n j u so ob progi stali otroci, vihteč slovenske zastavice, množica ljudstva je klicala prisrčen »Živio!« Vmes so se razlegali glasovi kranjsko meščanske godbo, ki je prišla na kolodvor na čelu kranjskih društev, gospodične so pripenjale časnikarjem cvetja na prsa. Pozdravit je prišel časnikarje tudi g. dekan Koblar. G. župan Šavnik je nagovoril časnikarje. Med gromovitimi ovacijami so se časnikarji odpeljali proti Podnartu, kjer jih je čakal državni poslanec naše Gorenjske g. Pogačnik, ki je časnikarje imenom svojega okraja iskreno pozdravil. Imenom Krope jo pozdravil časnikarje g. župan Hafner. Že pred uhodom na kolodvor v Podnartu nas je pozdravljala živa piramida kroparskih ognjegascev, na kolodvoru pa so stala kroparska in kamnogoriška društva navdušeno pojoč »Liepa naša domovina« in »Domovina mili kraj !« Nekaj trenotkov dalje so goste na Globokem pozdravljali Gorenjci in Gorenjke raz skal vihteč jim pozdrav. V Radovljici je pozdravil goste g. dekan, mnogo obč. svetnikov, z zvoki godbe so se družili »Na zdar!«-klici veli kega števila na kolodvor došlega naroda. Ognjegasno društvo je Btalo na kolodvoru z zastavo. V Lescah jo bilo mrtvo. Kje je bil liberalni župan? Znto pa je zopet v Žirovnici bil lep pozdrav. Gosp. župnik Potočnik je pozdravljal goste. V Mostah je bilo po gričih vse polno otročičev, ki so z nežnimi svojimi rokami pošiljali bojevnikom na časnikarskem polju svoje pozdrave. Na J a v o r n i k u je na čeiu ljudstva stalo z zastavo »Katoliško delavsko društvo« z Jesenic, društveni tamburaški zbor je krepko udarjal. Ognjegasci so delali špalir. Pozdra vila sta goste župan Potočnik in ime nom Radovljiške podružnice »Slov. planinskega društva« g. dr. Vilfan. Dekleta v slikoviti slovenski narodni noši so delile šopke. Odgovarjal je predsednik IV. slovanskega časnikarskega shoda g. M. Dula, češ, da so časnikarji očarani no le lepote Gorenjske, ampak tudi ob zavednosti zdravega naroda, ki prebiva tod! Slovanska žurnalistika hodi roko v roki, vda ohrani to zemljo slovanstvu.
Časnikarji so se nato podali skozi Vint gar, občudujoč velikanske skale in mogočno igro valov. Koncem Vintgarja so čakala gor-janska društva: bralno društvo z zastavo,
ognjegasci, dekleta v narodni noši. Gospod župan Zumer je stopil pred slovenske časnikarje in jih v krepkih besedah pozdravil, kličoč jim: „Nesite podobo našega divnega Vintgarja po slovanskem svetu in oznanite bratom, da tudi tu v trdih skalah bije čuteče srce za slovanstvo. Kličem Vam, mi' lim gostom časnikarjem: Kot skale naše stojte za naš slovanski rod."
Po okusnem zajutrku v Žumrovi restavraciji so se časnikarji odpeljali na Bled, kjer jih je pred Gradom pozdravljal slavo lok s pomembnim napisom: „Bog živi ves slovanski svet, — bratje vse, kar nas je — sinov sloveče matere." Občinski svet blejski v narodni noši je čakal pred slavolokom. Pozdravu gospoda župana Peternela je odgovarjal gospod Dula. Njegovemu klicu: »Naprej za slovensko zastavo!" se je vse razvneto pridružilo. Žalibog je pričelo dežiti in ogled Bleda ni bil tak, kakoršen bi bil lahko, vendar so slovanski časnikarji zatrjevali, da so vkljub temu očarani. Časnikarji so se peljali na otok, od koder ie neprenehoma donel zvon. Blejsko pevsko društvo je, oblečeno v narodne noše, prepevalo na otoku narodne pesmi. Rus gospod Monča-rovskjr je krasno govoril, proseč blagoslov z neba. V ladijah so se časnikarji prepeljali v Lujizine toplice. Mej vožnjo po jezeru so prepevali blejski pevci, ki so se tudi pri poznejšem banketu prav odlikovali.
Banket v „Lujizinih toplicah" jeotvo ril župan Peterne.1. Tekom banketa so poslali češki časnikarji odposlance k državnemu poslancu dr. Žitniku ter ga pozdravili.
Dr. T r i 11 e r je povdarjal, da Slovanom pač ni treba hoditi v internacionalno Švico, ker imamo tu slovanski raj. Tok slovanske turistike naj se spelje v naše kraje in tako bomo izvajali praktično slovansko vzajemnost. Napil je slovanski bodočnosti Bleda.
Gospod pl. G j a 1 s k i je napil ženstvu, poslanec Pogačnik je izrekel pozdrav kot poslaneo okraja ter je izrekel nado, da se bode slovansko časopisje emancipiralo od tujih virov, iz katerih je črpalo često svoje informacije o našem ljudstvu. Ena največjih nalog slovanskega časnikarja je, iti med ljudstvo. Skozi Vintgar je bila strma pot, a da bi slovanskemu časopisju v Avstriji se ogla-dila pot in se mu zjasnila vremena, na to napije.
Dr. T o m i n š e k je napil časnikarjem imenom slovenskega planinskega društva, ki ja razdelilo med časnikarje lepe šopke z napisi.
Urednik „Ceske Politike" g. Beneš je povdarjal, da ne z besedami, z dejanji delajmo za slovanstvo.
Gospod Pasarič, urednik „Obzora", je napil „Politiki", kateri je odvzet poštni debit za Hrvaško. Udeleženci so priredili prisrčno ovacijo »Politiki".
Poljak č. g. J a b 1 o n s k i je razvijal krščansko miBcl in napil županu Hribarju in dr. L a m p e t u. Slovak M u-d r o & je razvijal preganjanje Poljakov, na-dalnja govornika Rus M ar k o w in dr. Ri-chter sta napijala slovanski vzajemnosti, Hrvat dr. R a d i c je izrekel misel, da bi slovanski časnikarji ne smeli banketirati v nemškem hotelu. Župan Hribarje nato razburjen reagiral in protestiral na način, ki ni bil posebno v zvezi s taktom napram gostu. Zadoščalo bi kratko pojasnilo, da je bil g. Radič napačno informiran, dasi je bila postrežba samo nemška in še nikdar nismo čuli, da bi bile »Lujizine toplice" slovanski hotel.
Poljak dr. L e w i c k i je povdarjal, da skupno potegnimo za vrv zvonu, ki se glasi z otoka, in skupno uprimo roke ob vesla, da priplovemo do otoka naših nad.
Državni poslanec g. B i a n k i n i je povdarjal, da pokažimo svetu, da nismo več ženski narodi, ampak moški, ki nočemo na svoji zemlji biti sužnji. Napil je prosveti slovenskega naroda. Rus g. V e r g u n je zaključil banket z rusko pesmijo. Ko so Čehi položili venec na spomenik Prešernov, odpeljali smo se proti Lescam in nazaj v Ljubljano, med potjo zopet povsod srčno pozdravljanj. V ,Narodnem Domu" vršil Be je nato kratek prijateljski sestanek.
V Postojni.
Danes zjutraj so se slovanski časnikarji odpeljali v Postojno. Na postojinskem kolodvoru so pričakovali časnikarje društva »Sokol«, »Čitalnica«, »požarna bramba«, dekleta v narodni noši. občinski svet in godba. Zajutrek je bil ob V.9., potem so odkorakali časnikarji z godbo k jami, ki se je svetila v žaru električne luči. V jami je svirala postojinska godba, udarjal je tamburaški zbor in prepeval je pevski zbor. Ob 12 uri je bil dežinč v jami, nakar so se dragi gostje odpeljali v Trst, kjer so jih tržaški olovenci prisrčno Bprejeli. Jutri si slovanski časnikarji ogledajo Trst in okolico.
Nagodbena pogajanja.
Pogajanja o nagodbi in avtonomnem carinskem tarifu se ta teden zopet prično. Ministerski predsednik Koerber se morda že jutri podd v Budimpešto. V zadnjem času sta obe vladi menjavali v zadevnem vprašanju le nekaj brzojavnih informacij, sicer se pa niso vršili nikaki razgovori. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da je sedaj od stranjena vsaka nevarnost za parlamentarno krizo in da sporazumljenje v načelnih vprašanjih ni več daleč. V drugih krogih kajpada zadeve ne sodijo še tako optimistiški in ra čunajo še vedno z eventuvalno krizo v avstrijskem ali pa ogrskem kabinetu. Pravijo, da hoče krizo vprizoriti Szell sam; če se mu pa to ne posreči, odstopi sam in pride mesto njega Lukacs.
Iz brzojavk.
Novi tiskovni zakon, ki ga je ministerski svet definitivno redigiral v petkovi seji, predloži vlada parlamentu še v tem zasedanju, da izve o njem javno mnenje. — Za mandat posl. H o F i c e se bo potegoval oficielni mladočeški kandidat dr. Fr. Rozek, ki baje ni več antisemit. — Za po-množitev stalne armade v Avstriji se namerava poskrbeti na ta način, da se pozove pod orožje več rezervnikov. — Mi-nisterska kriza v Srbiji. Ministerstvo je podalo ostavko, ki jo je kralj tudi sprejel, ker je skupščina s 96 od 99 glasov zavrgla predlogo o najetju posojila. — 400 Burov, mej temi 100 vstašev, so ujeli Angleži ob meji dežele Bečuana. — Španskim poslanikom na Dunaju je imenovala kraljica-vladarica Palla-Urruttia. — Red zlatega runa jo podelila španska kraljica-vladarica predsedniku Loubetu. Odlikovani so bili tudi izredni poslaniki in načelniki zunanjih poslanstev. — Volivna reforma na Švedskem Prva zbornica je s 83 proti 59 glasom sprejela predlog, s katerim se vlada poživlja, da z letom 1904 uveljavi nov volilni red, temelječ na načelih: splošna volivna pravica, proporcionalne volitve, dovršeno 25. leto in zenačenje mesta z deželo. Zaradi volivne reforme je stavkalo 75.000 delavcev, ki so pa že pričeli z delom. — Angleški parlament je odgodil zasedanje do 26. maja, oziroma 2. junija. — Burska posvetovanja v Juž ni Afriki se nadaljujejo. Botha je izjavil, da Buri lahko še tri leta vztrajajo v boju. Delegati pred vsem zahtevajo, da smejo stopiti v dogovor s Krilgerjem. — Waldeck-Rousseau ostane baje še nadalje na krmilu, ker tako žele baje vse republikanske stranke. — Prvi kubanski kabinet jc osnoval predsednik Palmas.
Izpred sodišča.
„Ali al prišel obrajtat". Jak. Bogataj je čutil nežno sočutje do varovanke svojega gospodarja Sim. Sedlaka. A ta ni imel za tako idealna čustva nikakega smisla m je kot varuh neusmiljeno vsa njegova »mila pisma« pobasal v peč. Zato se je razžaljeni Bogataj sklenil maščevati nad svojim gospodarjem. Najpreje je brutalno osuval konja in ga otolkel po glavi, da je konj na levem očesu oslepel. Ko je to junaško delo dovršil, čutil se je za nekaj časa zadovoljnega. Ko je bedlak zvedel o tem činu, zapustil je še isti dan 17. aprila Gor. Dobravo in je Bogataja ovadil v Škofji Loki. Ko pride proti večeru domov, poseti ga Bogataj v hlevu in ko ga Sedlak vpraša, »če je prišel obrajtat«, vzame krušni nož in suni gospodarja v hrbet tako, da je bil ta dalje časa smrtno-nevarno bolan. Sodnija ga je radi težke telesne poškodbe obsodila na 6 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na vsakih 14 dni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. maja.
Slovamki časnikarski shod. Med
udeležniki smo zapazili tudi drž. poslanca K 1 o f a č a , urednika »Gazete Poljske« g. Leona Papieskega. Izmed zastopanih slovenskih listov nam jo šo omeniti »Mira«, katerega je zastopal g. Rozman iz Celovca. Iz Zagreba je došel še g. dr. Harambašič. Ostale udeležnike smo priobčili že v soboto. — slovanski časnikarji so posebno lepo proslavili spomin Vodnikov. Poleg slovenskih čas nikarjev položili so na spomenik prvega slovenskega novinarja vence s trakovi tudi
hrvaški in češki časnikarji. Imenom hrvaških časnikarjev je govoril pred spomenikom g. pl. G j a 1 b k i. — Shod je dobil veliko število brzojavnih pozdravov. Brzojavi so došli od raznih slovan skih županstev, poslancev in društev. O priliki priobčimo imena odpošiljateljev. Celo iz Ameriko je dobil shod iz Buflalo brzojavni pozdrav. — Občina blejska je pri včerajšnjem banketu slovanskim časnikarjem podarila ilustrovano knjigo »Bled in oko lica«, v kateri so nahaja tudi Bestavek g. Ivana Mlakarja. Podarila je tudi vsakemu časnikarju podobo Bleda — Slovenska mladina je na časnikarskem shodu poklonila časnikarjem krasno diplomo.
Birma v stolnici o binkoštnih praznikih. Birmancev je bilo v nedeljo 1230, med temi 607 dečkov in 623 deklic; v ponedeljek je bilo birmancev 174, med temi 89 dečkov in 85 deklic. Torej je bilo bir manih skupaj 1404, izmed teh jih je bilo iz mesta Ljubljane 681, iz tujih škofij pa 22.
Umrl je v soboto 17. t. m. ob 2. uri popoldne po kratki, mučni bolezni č. gospod Janez Nep. Smukavec, bivši vaški be-nefioiat, star 32 let. Rojen je bil 12. maja 1870 v Bohinjski Bistrici; v duhovnika posvečen 23. julija 1896. Bil je eno leto se-meniški duhovnik, potem pa služboval kot kapelan na Blokah in v Horjulu ter kot he-neficiat na Vačah pri Litiji, od koder se je 10 t. in. preselil na ložjo kapelansko službo v Železnikih. Danes teden je prišel k zdravniku v Ljubljano ter se nastanil v Leonišču, kjer je za akutnim ledvičnim vnetjem izdihnil svojo dušo. Včeraj popoldne ob 5. uri je imel iz Leonišča lep pogreb k sv. Krištolu. Pokopal ga je ob obilni asistenci mil. gospod prelat in imenovani prošt dr. Jan. K u 1 a v ic. V spremstvu je bil čast gosp. vaški župnik G o 1 m a j e r in mnogo njegovih faranov. Župan, oba svetovavca in trije odborniki so svetili ob krsti. Opazili smo več deklet iz »Marijine družbe", ki ji jo bil rajni skrben voditelj. Kvartet mladih pevcev mu je zapel ob odprtem grobu znano žalostinko : »Nad zvezdami !« N. v m. p.! — Gospode bivše sošolce prosimo, da zanj opravijo obljubljene sv. maše.
Osebne vesti. Pravni praktikanti gg. Maks Božič v Ljubljani, Fr. K tis sel v Novemmestu in Iv. Tertnik v Celju so imenovani avskultanti. — Razpr. nadgeo-meter II. razr. g. Vino. Prešern je premeščen iz Krškega v Ljubljano.
Poroka. Poročil se je v soboto v Go rici g. And. Jeglič, c. kr. drž. pravn. namestnik, z gdč. Marijo Kančičevo iz Gorice. Čestitamo! — Včeraj popoldne se je poročil v trnovski cerkvi v Ljubljani g Anton Jeglič, uslužbenec pri južni železnici, z gdč. Franico Rozman, hčerko hišnega posestnika Franc Rozmana v Trnovem v Ljubljani.
Pročodrimsko gibanje na Kranjskem. Pred nedavnim iz Inomosta v Trst premeščeni poštni uradnik Pogatschnigg razvija neki po Kranjskem, posebno v Ljubljani, Kočevju in Tržiču živahno agitacijo za pruski protestantizem. Kakor javljajo v »Gr. Volksblattu«, je obljubil priti vsako prosto nedeljo ter vsak praznik v Ljubljano, kjer bi prirejal shode in rodbinske večere. In to dela c. kr. uradnik!
Šolske vesti s Koroškega. Ljudsko šolska učiteljica gdč. Marija Mischitz je imenovana za učiteljico na dekl. meščanski šoli v Celovcu; podučiteljica gdč. Gabrijela Tavčar je premeščena iz Globasnice v bt. Peter pri Vašinjah pri Veiikovcu, učiteljica gdč. Marija Kraft v Labudu se je odpovedala službi. Vpokojen je šolski vodja gosp. Henrik Kleinberger v Važenbergu, odpuščen pa učitelj v Hiittenbergu g. Alojzij Moyer. Pričetek šolskega leta za šolo v Slovenjem Smihelu se preloži od 15. okt. na 1. novembra.
Eisenkolb v Celju. Prihodnjo soboto dne 24. t. m. osreči neodrešene Celjane vse nemec dr. Eisenkolb. Govoril jim bo o proč odrimskem gibanju. Na shod pričakujejo „prijatelje evangeljske stvari iz vseh delov dežele". Za zborovanje se baj6 „najživoje zanima cela Spodnja Štajerska".
V Postojni si je včeraj ogledalo postojnsko jamo pevsko društvo »Smetana« iz Pl zn a.
Čitalnica v Šiški nam je doposlala poziv, katerega je izdala za ustanovitev »Sokola« v Šiški. Na pozivu so podpisani gg.: Pavšič Ivan, Kostnapfel Aleksander, Drenik Fran, Kersnik Uroš, Mohar Dr., Boltavzar Rajko.
Sneg v maju. SneJ.ilo je v noči od binkoštne nedeljo na Zg. Štajarskem, Koro škem in na Gorenjskem.
Pogorelo župnišče. Z Rečice so nam pišo, da je ondi pogorelo župnišče. Rešili so samo 4 govedi.
Zdenska vas vstaja iz razvalin in pepela. Oni teden bo postavili prve strehe. Delavcev vse mrgoli, zlasti tesarjev. Od vseh strani privažajo les in opeko. Delo bi šlo veliko hitreje od rok, ko bi ne na gajalo vreme. Dež odganja od dela, in razmaka zidovja. Dobra srca so poslala obilo
darov. Razdelilo se je zlasti mnogo obleke G. vladni svetnik dr. Gstetten-h o f e r , ki se zelo zanima za nesrečnike, je že dolil dvakrat podporo in sicer prvič državno, zadnji ponedeljek pa cesarjev dar. Ljudje so večinoma zelohvaležni. Ne vemo, kako bi bilo brez te podpor e. Zavarovalnice, katerih prva dolžnost je menda hitro poravnati škodo, še do danes niso storile vso svoje dolžnosti. Neki ljubljanski kramarji so pomilovali tiste po-gorelce, ki bo bili zavarovani pri »škofovi« t. j. naši vzajemni zavarovalnioi. Dejali so da no bodo nič dobili. Pa to je bilo čisto nepotrebno. Tretji dan so imeli vsi zavarovanci — sedem — že denar v rokah. Pomi-lujte raje tiste, ki so zavarovani pri graški vzajemni in pri Fonciere. Fenika se je tudi skazal; izplačal je škodo že prvi teden. Čudno je, da tako bogat zavod, kakor je graška vzajemna zavarovalnica, b plačilom tako odlaša. Ali ne ve, da ljudje brez denarja ne morejo zidati ? . . . Tako ravnanje je pač ne priporoča. Gotovo pa je, da bo Fonciere izgubila vse zavarovance v okraju. Besede njenih agentov ob priliki, ko love kmete, in pa sedaj, ko je treba škodo v resnici poravnati, se razlikujejo ko noč pa dan. In ti se še upajo agitirati proti naši »Vzajemni zavarovalnici;« Najprvo naglo plačujte škodo, potem pa govorite 1
Velik požar je uničil na Srpenici 12 hiš in 3 gospodarska poslopja.
Is Kranja se nam piše: Godba prostovoljne požarno brambe dela nekaterim Pir-čevim pristašem veliko preglavico, bedaj napada »Gorenjec« tega, sedaj zopet drugega njemu neljubega odbornika. Zadnjič se je spravil nad g. predsednika K. F 1 o -r i a n a. Prav neumesten, ob enem pa pobalinski je ta napad in kaže duševno obzorje znanega dopisuna. — Nas ne motijo ti napadi. Godba bo šla svojo pot, dalje tudi brez onih 16 mož, ki so jej odpovedali podporo. Do sedaj ima 140 podpornih udov, dočim jih je sedanji odbor sprejel od starega le 75.
Z Vipavskega se nam piše, da vlada v liberalnih krogih velika žalost, ker je za gromela na tla liberalna trdnjava v Pod-kraju. To nas veseli 1 Tudi na Vipavskem spoznava ljudstvo vedno bolj pošteno delo katol. narodne stranke in se odvrača od laži liberalizma.
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah
je imelo na vnebohodov dan občni zbor. Koncem 1. 1901. je imela zadruga 380 zadružnikov. Denarnega prometa je imela nad 203 000 K in res. zaklad je znašal 4055 K.
—	V minulem letu je porabilo društvo 145.000 kg mleka za sir in surovo maslo, oočivja je izvozilo 67.000 kg. Tekom leta se preseli zadruga v lastne prostore, kjer se bo lahko vsestransko razvila.
Ulom v Bohinjski Bistrici. V noči med 14. in 15. t. m. so vlomili zlikovci v pisarno tukajšnjega podjetnika. Sicer se ne ve, ali jih je bilo več, ali ravno jeden. Na vsak način so imeli namen oropati kaso, ki je ondi shranjena. Odnesli niso nič. Prej ko ne je bila shramba pretrda, ali pa čas prekratek. Na sumu je nek delavec. Pri njem se je našlo nekaj okradenega orodja (Fla-schenzug). Bil je aretiran in odgnan k okrajnemu sodišču v Radovljico.
Poskušen ulom. V pisarno stavb, podjetja G Ceconi et Co. v Radovljici, v kateri se je nahajalo do 80.000 K, so v noči od 13. na 14. t. m. ulomili neznani zlikovci, do denarja pa niso prišli.
Ljubljanske novice Vojak b i r -m a n e c. Občinski svetnik gospod Gorše je bil te dni boter pri sveti birmi vojaku 27. pešpolka Fleischmannu. — Pri kranj-ski stavbinski družbi bo delali v soboto štirje mizarji-kaznjenci. Radovedni smo, koliko časa bode vlada pustila, da kaznjenci kvarijo plače delavcem.
—	Stavka tesarjev je deloma končana, ker se tesarji zadovolje s pisano po-pogodbo, da dobe četrt ure na dan časa za južino in deseturni delavnik od — 15. avgusta. — Sleparski vinski trgovec se je klatil po ljubljanski okolici. Kdor je oškodovan, naj se zglasi pri ljubljanski policiji. — Ubil se je na Poljanski cesti št. 26 žganjar 751etni delavec Pavel Zrim-šek. — Bicikelj ukradel je nekdo pred kavarno »Valvasor" gosp. dr. Ivanu Zajcu. — Ukradeno je bilo krojaču Melhijorju Koširju iz zaprtega kovčeka srebrna ura in verižica. Kot tatvine sumljivega bo zaprli krojaškega pomočnika V. K. — V stolni cerkvi ukradena je bila posestnikovi hčeri Tereziji Zajec iz Pod grada denarnica z 31 kronami. Tovarniški delavki Jeri Bahovec je bila ukradena de narnica z 2 dolarjema in nekaj drobižem.
—	V j u s t i č n o palačo se preselijo uradi še le meseca avgusta. — Deželni dvorec se slovesno otvori meseca avgusta ali septembra.
Ljubljanski postreščki. Pred dnevi smo opisali v »Slovencu" bedni položaj ljubljanskih postreščkov. Uprav nezaslišano se nam zdi, da jim delajo pri selitvi konkurenco kaznjenci. G. dr. Šusteršič je radi
tega v drž. zboru interpeliral in zahteval, da se kaznjenoi ne dajo na razpolago strankam za selitve. G. poslancu bodo radi tega postreščki gotovo hvaležni.
Društvo za varstvo živali na Kranjskem. Podpisani odbor obrača se na vse one gospe in gospode v Ljubljani in sploh na Kranjskem, kateri se za »društvo za varstvo živali« (samoumevno tudi za varstvo ptičev) zanimajo, s prošnjo, da bi se v četrtek dne 22. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu hotela »pri Maliču« udeležili posvetovanja radi ustanovitve prepotrebnega društva za varstvo živali (ptičev) na Kranjskem. — Pripravljalni odbor.
Koroške novice- Vrtnarska razstava bode dnč 13. do 17. avgusta v Beljaku. Delajo so zanjo velike priprave. — Sodnijski pristav, g. K. Higersberger v Konjicah, je imenovan za okrajnega sodnika v Dobrlivasi. — Ko je sedemdesetletni posestnik Dekan z Gorij ob Žili nedavno vozil iz Podkloštra domov, je konj prehitro tekel. Ko je hotel voz ustaviti, je padel tako nesrečno, da so vsega okrvavelega prepeljali na njegov dom, kjer je drugi dan umrl. — Dn6 6 t. m. zvečer je prišel sin neke po-sestnice v Smartnu pri Rožeku pijan domov in se začel z materjo prepirati. Ker mu mati ni hotela ustreči, je z grožnjo, da si bo vrat prerezal, zbežal iz sobe. Ustrašena žena je iskala pomoč in naprosila nekega rudarja, naj gre sinu branit. Res ga je našel v sobi z britvijo v roki, in ko mu je branil, mahnil je zdivjani fant z roko in usekal svojemu rešitelju vzadi na vratu globoko rano. Še po noči so morali po zdravnika, drugače bi bil ubožec izkrvavel, ker je imel presekano glavno žilo. Fant pride pred sodnijo. — Zadnjo soboto meseca aprila ponesrečila sta se radi lastne neprevidnosti pri nakladanju voz na železnici v Prevaljah dva delavca. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Slovenj igradec. — V noči na Kristusov vnebohod pogorelo je posestvo J. Kunca po domače Stoparja v Stražišči. Skoda je jako občutna.
»Novi list" pride te dni pred tržaške porotnike. Toži ga urednik „Edinosti«, go spod Makso Cotič radi razžaljenja časti.
Aretiranje. »Corriere Friulano« od dne 15. t. m. priuaša to-Ie vest: »Neki Franc Štele, Slovenec, iz Kamnika na Kranjskem, človek okolu petdeset let star, prišel je sem pred letom, da bi podučeval v petju. Zdi se pa, da ima on grde navade, zato je bil včeraj na ovadbo dveh okolu dvajsetletnih slovenskih mladeničev odpeljan v zapor«.
Nesreča na jadernici. Na jadernici »CarmelinaS.«, ki je odjadrala v petek iz Trsta proti Italiji, zgodila se je velika nesreča. Osemnajstletni mornar Sebastijan Sanfilippo je padel namreč 15 m globoko z drevesa na krov ladije in si prizadel na glavi grozne rane. Ladija se je nato zopet povrnila v luko in so težko ranjenega prenesli v bolnišnico.
Samomor. Dva barkovljanska ribiča sta našla v morju pred Cerdasom mrtvo truplo pred več dnevi utopivšega se 211et-nega Viktorja Murlo, stanujočega v ulici S. Servolo št. 1. Vzrok samomoru ni znan.
Šolski bratje na Nemškem. Dne . aprila so prevzeli avstrijski šolski bratje vodstvo državnega zavoda za zanemarjeno mladino v Ginir.genachu na Alzaškem. S tem je ta red prišel zopet v Nemčijo, iz tatero ga je pregnal „kulturkampf" leta 1873.
Slovenci na Vestfalskem. — P. o
Časi jan Z e m 1 j a k piše iz Hamborna pri ! iluhrortu: Prav vesel sem bil naših rojakov v Hombergu ob Renu. Akcravr.o je v župniji pretežna večina luteranov, so vendar naši delavci vzgledni katoličani. Blizu 300 Slovencev in Slovakov je bilo obhajanih. Kraj e bil pred 30. leti neznatna vasica, ki pa Šteje danes že 15.000 ljudi. Hiše rastejo ka-tor gobe po dežju. Nemci se kar ne morejo načuditi petju Slovencev. Pri litanijah smo vsaki dan molili za prevzv. knezoškofa avantinskega. Tukaj so štajerski Slovenci v večini pred kranjskimi. — V četrtek, dne 24. aprila, pričel sem po hišah obiskovati Slovence v Hambornu. Koliko je tu sem privrelo raznih tujcev, sklepamo iz tega, ker se zdaj v fari zida pet novih cerkva.. — Za cerkev baje tukajšnji delavci niso posebno vneti, a povsodi je med pšenico nekaj plevela. Pridigujem Slovencem vsaki dan dva-trat; v torek imamo sklep. Rob, veseli prihajajo ubogi trpini k verskim vajam, za katere je dala vlada izrecno dovoljenje.
Slovenoi v Ameriki napredujejo z velikimi koraki. Znano je, da imajo več delavskih podpornih društev, kakor Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem skupaj. Svojih tiskovnih društev imajo pet s peterimi tiskarnami in peterimi listi: »Amerikanski Slovenec«, »Mir«, »Nova Domovina«, »Glas Naroda« in »Glasnik od Gorenjega jezera«. Sedaj ustanavljajo razna dramatična društva in svoj leposloven list.
mlekarstvo. Odkar so prišle v na vado tako imenovane mlečne centrifuge, se kmetovalcem ponuja v nakup raznih strojev te vrste. Neveščemu kmetovalcu je tudi te-
žavno, se odločiti za separator prave vrste. Najbolj razširjen je gotovo »Alfa separator«; nad 300 000 ga je že v rabi po raznih deželah sveta. Da so ti stroji res kaj izvrstnega, priznavajo pohvalni dopisi mnogih kmetovalcev mlekarjev cd Dunajske akcijsko družbo »Alfa Separator, v kateri spri čujejo, da se po tem stroji za 20 do 30% bolj izkorišča mleko, nego po starem na činu. Dobiva se ta stroj, kakor tudi vsi drugi za mlekarstvo potrebni stroji in posodo na Dunaju, XVI, Ganglbauergasse, 29.
Nemško posojilništvo. Nemška posojilnica v St. Lenartu je imela svoj občni zbor. Ker pa niso mogli priti do zaključka, so zborovanje odložili za osem dni. Glasom odloka c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru mora biti hranilnica do 29. t. m. v redu. To se pravi, da Bedaj ni v redu. Kakor cenijo sedaj, znaša deficit 180 000 K. „SI. Narod" o tem molči. Psovke ima samo za naše hranilnice, ki prospevajo in pomagajo ljudstvu iz bede na veliko jezo nemških in kapitalističnih načrtov.
Sijajna poroka se je vršila preteklo soboto v cerkvi Jezusovega Srca v Buda-pešti. Odvetnik dr. Viktor Gyarmati je peljal pred altar gospodično Lenko Mauthnerjevo, hčer veletržca Edmunda Mauthner, načelnika c. kr. dvorne semenske trgovine tega imena. Slovesnosti cerkvene se je vdeležil cvet v Budapešti bivajočih kmečkih gospodarjev in odličnih zastopnikov sodnijskega stanu.
Ponudbeni razpis. V okrožju belja-škega žel. ravnateljstva se razpisuje nabava ene ali več tehtnic- mostovnic, 8 m dolgih, preskušenih na težo 30.000 kg. Ponudbe je uposlati do 31. maja letes žel. ravnateljstvu v Beljaku, kjer se izvedo tudi podrobneji pogoji.
Najnovejše od raznih strani.
Morilec ministra Sipjagina je bil v petek obešen. — Poostren je kazni na Ruskem. Carjev odlok določa, da bo v bodoče vsak napad na člana armade ali carskih oblastev kaznovan s smrtno kaznijo. Vsako drugo naBilstvo se kaznuje z 20 letno ječo. — Potres so imeli v Aradu. Bili so štirje močni sunki. — Parnik seje potopil na potu iz Calcutte v Hamburg. Bil je to nemški parnik „Ehren-feld". Pogrešajo kapitana in 40 mož. — Roparji napadli rabine a. V nekem obmejnen kraju v Šleziji. Ubili so ra-binca in njegovo ženo. — Za š k o r b u -t o m je obolelo sedaj v okraju Ufa do 8000 oseb. — Položaj naMartiniquu. V srednjem in spodnjem delu otoka so bili v nedeljo prebivalci v velikem strahu. Veli-kansk vihar je tje zanesel veliko množino pepela s severa. M o n t P e 1 e e je jel zopet silneje bljuvati; ob enem se je pa odprlo več drugih ugaslih ognjenikov. Okolu Fort de France se čuje silno gromenje. Vkljub vsej nevarnosti se pa prebivalstvo vrača z juga na sever.
Napad na španskega kralja. Mladi 161etni kralj Alfonz XIII. je bil takoj pri nastopu vlado v resni nevarnosti. Na potu v parlament je neki anarhist ustrelil na voz, v katerem se je peljal kralj z materjo. Strel /ii nikogar zadel. Zločinca so takoj prijeli. Neki viri pravijo, da je bil napadovalec neki slaboumen človek, ki ni nameraval zločina. Odkrili so zaroto in že aretirali devet oseb.
Kako vroča je lava? Italijan Bartoli se je z mnogimi poizkusi prepričal, da znaša toplota lavo pri izbruhu in žrela 980 do 1080°C, v oddaljenosti dveh kilometrov pa še vedno 750 do 870°C. Lahko si je torej predstavljati grozovite njene učinke.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. maja. Jutri zjutraj odpotuje Korber v Budimpešto k nadaljevanju pogajanj.
Dunaj, 19. maja. Danes so izšli še nadaljnji izvodi Schalkove brošure proti Wolfu. Schalk imenuje Wolfa nravno izprijenega človeka, kateremu je denar več kot ljudski blagor. V brošuri očita Wolf Sehalku, da je dobil Wolf od nekega znanca državne papirje za zastavo, Wolf jih je pa prodal in še danes ni vrnil denarja. Wolf je bil že davno pripravljen, svoj list proti dobremu plačilu postaviti v službo ruske vlade. Wolf izjavlja v svojem listu, da bo Schalka tožil.
Dunaj, 20. maja. Ker je bila drž, zbornica že dvakrat nesklepčna, se je vlada obrnila do raznih klubov, da skrbe, da bo vedno zadostno število poslancev navzočnih.
Dunaj, 20. maja. Nov tiskovni zakon bode določil prosto kolportažo, odstop od obligatnega prestopka, odstop razžaljenj po časopisju navadnim sodiščem skoro gotovo okrajnim sodiščem kot prestopek.
BudiinpeSta, 20. maja. Razni listi izražajo upanje, da se bo posrečilo zopet izvesti pogodbo med Avstrijo in Ogrsko.
Belgrad. 20. maja. (0. B.) Novo ministerstvo je osnoval Vuic, ki je prevzel predsedstvo in zunanje zadeve, Popovio finance, Stefanovid notranje stvari.
Vllna, 20. maja. (0. B.) Na tukajšnjega guvernerja Wahla je sinoči v hipu, ko je odhajal iz cirkusa, nekdo dvakrat ustrelil iz samokresa in ga ranil na levi roki in desni nogi. Množica se je takoj vrgla na napadovalca in ga podrla. Pri tem je tretjič ustrelil. Prijet je iziavil, da je Hirsch Zeckert.
Nisa, 20. maja. (0. p.) Sinoči je trčil tovorni vlak ob osebni vlak, čegar osem vozov je skočilo s tira. Ena oseba je ubita, 4 nevarno, 44 manj nevarno ranjenih.
Madrid, 20. maja. Prišli so na sled celi anarhistiški zaroti. Doslej so aretirali šest anarhistov, mej njimi za-varov. uradnika Lopeza, ki je imel celo zalogo dinamita.
Clial)orowsk 20. maja. S Kitajskega se poroča, da se vstaja v okraju Oili širi. Vodja Tsinninpius ima zbranih 3 0. 0 0 0 v s t a š e v ter je umoril svoje žene in hčere, da tako pokaže, da mu je v mislih samo vstaja. Regularne čete so se branile streljati na vstaše.
London, 19. maja. Razne vesti javljajo, da bo tekom enega ali dveh dni znan ugoden vspeh mirovnih pogajanj v Južni Afriki. Angleški konjski agentje so dobili povelje, da jim ni treba več konj nakupovati.
London, 20. maja. V Verenigingu je zbranih 160 burskih delegatov. »Times" pričakujejo ugoden uspeh.
je osvežujoča pijača, ki učinkuje izredno diete-tiško, vsled česar se po svoji izbornosti razlikuje od vseh drugih mineralnih vodi. Kupi se povsodi lahko, le izrecno se mora zahtevati.	555 1—1
Rogaški templjev vrelec'
Umrli bo:
15.	maja. Marija Tumpej, dekla, G6 let, Ra-•deckega cesta 11, ostarelost.
16.	maja. Marija Vidmar, šivilja, 24 let, Hranil-nična cesta 6, jetika. — Lovro Brecelnik, mizar, 41 let, Dalmatinove ulice 9, jetika.
17.	maja. Anton Riedl, prisiljenec, 56 let, Poljanski nasip 5C, marasmus prav.
Dunajska borza
dnč 14. maja.
Skupni driavni dolg v notah.....101-70
Skupni državni dolg v srebru . . . .	101-65
Avstrijska zlata renta 4%............120 80
Avstrijska kronska renta 4%.....S9-80
Ogerska zlata renta 4*..............120 80
Ogerska kronska renta 4 %......97-90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1600-—
Kreditne delnice, 160 gld.......684 50
London vista......................240-35
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-32 l/a
20 mark............«23-47
20 frankov (napoleondor)......'r19 09
Italijanski bankovci . . . •..... 93 50
C kr. cekini...........1133


Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
1	Cu opn-»»Tsais	Stanje jr.ro-mofcsa v no.	Temperatura po Celiijn		KaVj	»-9 11 a , T 3 f
171 9. zveč.		728-2	13-5	p. m.jvzli. | oblač.		00
18	7. zjutr. 2. poool.	"2« 4 723 3	14 0 17 7	p. m. jzah moč. jzah.	oblač. dež	
18[ 9. zveč.		727-6	6-0	sr. svzh	dež	16-7
19	7. zjutr. 2. popol.	727 1 725-7	63 lt-9	brezv. m. jzah.	del oblač. oblač.	
19| 9. »več | 72o-9			7-8	sl. sever	oblač.	0-9
2f)| 7. zjuli. |2. popol.		726 3 728-8	7-4 7-5	sl. sever sl. jjvzh.	dež »	
Srednja temperatura sobote 13 5°, norm.: 14-3°. Srednja temperatura nedelje 1 a 6°,normale: 14-4°. Srednja temperatura pondeljka 8-7°, normale : 14-6°.
Zahvala.
635 1-1
Za izraženo sočutje ob bolezni in smrti cerkvene pevke, gospodične
Antonije Janežič
in za obilno spremstvo zahvaljujemo se vsem, Se posebej cerkvenemu pevskemu zboru in spošt. darovateljem lepih vencev. V Mengšu, dn<5 20. maja 1902.
Žalujoči ostali.
8*
f! Fsnzionai Mre ks i: k \
K «
v Trstu. A
L#J
Krasna lega. Višja vzgoja. Nemški W učni jezili v osmih razredih nadalje-valnega tečaja. Francoski občevalni k^j jezik. Pouk v vseh modernih tujih >#] jezikih. Višia izobražba v godbi in Lwj slikarstvu. Gimnastika. 571 16—5
Prospekt se na željo vpošlje.
h'4

Na najvišja povelje Nj. c. in k. apost.Veličanstva
XXII. c. kr. državna loterija
za skupn« vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.822 dobitkov v gotovem denarja v skupnem znesku 442.860 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju.
Žrebanje nepreklicljivo dne 12. junija 1902.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III.. Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 135 10—5
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
ll
16.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo ni
alkalična kislina
To kislico zdravniki posebn o priporočajo za popolno domača zdravljenje, zlasti pa tudi za predz dravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 17 20
Izvirek: G-iesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti. Prospekti zastonj in franko
v Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.
626 3-2
Sprejmeta
se takoj dva izučena
krojaška mm pomočnika
za šivanje obleke v trgovini. Biti morata poštena, ter lepega vedenji. Plača od kosa. Ponudbe na upravništvo »Slovenca".

Gimnazijski konvikt
beneitilia samostana Št. Pavel
v lepi, zdravi legi labodske doline v „raju Koroške«. Javna, popolna gimnazja — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta 137 9-3
Jtovosfi |
v	Hs
konfekciji za dame *
priporočata Iv 662 6-3
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Yožnjekarte
in * •
tovorni listi
t'
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravpostjV ( , • ;
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
iitaif Xiinle
Dunaj, IV., Wjddenergiirtel 20,
! ali pa	846 10
1 ANTON REBEK ? LJubljani, Kolodvorske ulice 34.
Št. 16C65
632 3-1
Vsled zakona z dne 18. januvarija 1902, dri. zak. št. 21, ee ima letos izvršiti popis obrtnih in kmetijskih obratov, s popisom pa se ima pričeti dne 3. junija.
Da zadi b; popisujoče oblastvo že popreje pregled o tem, kje da se nahajajo obrati, ki se imajo popisati, dobi vsak hišni posestnik po eno ali tudi več takozvanih predhodnih poizvedbenic Kako da je ravnati pri njih izpolnitvi, razvidno bode iz poučila, ki je na njih natisnjeno.
Opozarja se pa žo sedaj, da se morajo predhcdne poizvedbenice nemudoma ter natanko izpolniti. Izpolnjene so bodo od hiše do hiše pobirale po popisovalnih komisarjih. Dnevi pobiranja se bodo pozneje razglasili.
Prebivalstvo se opozarja še na sledeče važne okoliščine:
1.	V področju mesta Ljubljane bodo popisovanje vršili 4 popisovalni komisarji in jeden preglednik.
Komisarji in preglednik imeli bodo posebne izkaznice, da se morejo v slučaju, če bi kedo dvomil o njihovej uradnej lastnosti, izkazati.
2.	Popisovalni komisarji in pregledniki so po obljubi v roki ljubljanskega župana dolžni strogo molčati o tem, kar so izvedeli pri popisovanji.
3.	Popisovali sa ne bodo samo zglašeni in koncesijonovani obrati, ampak tudi tisti obrtni opravki, ktere kedo izvršuje brez pravice; nadalje opravila tistih, ki delajo doma za kakega mojstra, ne da bi bili njegovi pomočniki.
4.	Da pa se ljudje ne bodo branili popisovalnim komisarjem povedati, če se s kakim obrtom pečajo brez pravice (patenta), zato je v postavi posebej določeno, da se na podlagi poizvadeb tega popisovanja nikdo ne sme preganjati in kaznovati zaradi prekršenja obrtnih predpisov, in da se ravno tako nikdo ne sme naznaniti davčni oblasti.
5.	Popisovalnega komisarja ali preglednika, ki bi ravnal proti temu postavnemu predpisu, ali ki bi sploh strogo ne molčal o poizvedbah, ali ae na kak drug način pregrešil zoper svoje dolžnosti, sme in mora politično oblaBtvo kaznovati z denarnimi kaznimi do 200 K ali z zaporom do 8 dni.
6.	Ker pa ravno postava sama varuje cbčinBtvo vsakega preganjanja od strani obrtne ali davčne gosposke, zato tudi od vsakega zahteva, da se ne odtegne popisu in da se ne brani dati komisarjem ali pregledniku zahtevanih pojasnil.
Ce bi se kedo popitu odtegoval, dal napačna pojasnila ali pa kaj zamolčal, tedaj bi ga politično oblastvo kaznovalo z globo do 50 K ali z zaporom do 5 dni, če bi se denar ne dal izterjati.
Poudarja se še konečno, da ima popisovanje služiti izključno le v statistične namene zato pa se pričakuje, da bode popisovalne listine vsakdo izpolnil vestno in resnici primerno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. aprila 1902.
„THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, L, Giselastrasse 1,
v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1900 ................kron	184,387.703-—
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1900 ............................33,357.497--
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (1848) »	405,307.367-—
Mej letom 1900 je društvo izdalo 6556 polic z glavnico........................50,898.267-—
Za specijelno vnrsivo avstrijskih zavarovancev je »The Greshara" do 31. decembra 1900 v vrednostnih papirjih založila že znesek
nom. kron 21,039.000-—
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
490 12-2
pri
glavni zastop v Ljubljani
v vili nasproti Narodnemu domu
Spretni zastopniki se povsod sprejm6!
s" s si
3>
sd
sa
h a
C/3 O
<3S C/3 O p-.
k
Svetovnoznani ! 11 Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. 1 ! 1
Alfa-Laval-Separator-ji
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni uro. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vsrf drugo stroje za mlekarstvo izdeluje in pošilja
Akcijska družba Alfa - Separator, Dunaj.
Zaloga za južne dežele v Gradou, Annenstrasse 26.
Podružnice: Budimpešta. Praga. 136 52-17
Ceniki, podučne brožure, proračuni ia načrti za mlekarne na razpolago. Svčt se daje v vseh zadevali mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list »Alfa-Mitthoilungen« brezplačno.
1
C/J
ct> t=r
t=s
<=>
C/5
I
e» m rc o
m o.
= 3
9 m
N< tO »
i

m i
'I
k a
*



.•Nf-
C
m


\ - .;

««
I
m
m

S
Ker sem se iz svojih Petra cesti in mi je to, žali sem zaradi tega med mojih moran nabav so od današnje
znižane in
V«
kakor znano, 1. maja 1902 založnih prostorov na Sv.
eseliti na Mestni trg št. 5, slučajno izpodletelo, in ker povedal najem ene iz-prodajalnic, sem pri-Mago po ceni oddati, in zato
dneva i^0* vse cene znatno
0. mala ho
v
m
o možno ceno.

'Vse cenjene kupce upam v istini z nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri ohisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
004 3—3
friderik Hodschar
nri Araerikancu". sv.pX'c«M4 m e .pri Amerikancu".
m