Stev. 31 Posamezna Steviika 20 stotnik V Trstu, v torek 1 marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIVI Izhaja — irvzemS! pon«idelje'< — vsak dan zjutraj. —■ Uredništvo: ulica FranilSka Asiškega Stcv. 20, I. nadstropje. — Dopisi n&j se po§iijajo uredil ?Stvu. — Nefranlctiaaa pUm* se ne Fprejemajo, rokopisi S2 ne vf&fijo. — izdajatelj is odgovorni urednik štetan Godina. — Lastnik konsorcij list« TdinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina z:*aSa ua rhesee L 7.—, po! leta L 32.— in cen leto I. 60.—. — Telefon uredništva in uprave 2'ev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Tniu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v birokost! ene kolone (72 nwt). — Oglasi trgovcev in obrtniko% >im po40stot., esmrtiiice, zahvale, poslanice In vabila po L 1,—, oglasi deni.nl!i zavodov, mm po L 2. — MsII oglasi po 2) stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi luilnosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka AslSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57- Fašisti naskočili tiskarno Edinost Vdrli d d uredniških p ostorov — Napad odbit Snoči okoli 6, ure in pol zvečer, ko so da nI bila tiskarna »Edinosti v naje bili vsi stroju v delu in ko se je vse krajšem času v p Limenih. Razgrajači so o«obje, ki je vslužbeno pri listu, nahajalo! se rjovfc odstranili in v ulici Sv. Frančiš« poglobljeno v delo za današnjo številko ka je zavladal mir. Kmalu na to je pris HstuT je naenkrat zahmraelo pred našo spe! na lice mesta tudi oddelek vojaš® tiskarno vpitje fašistov: »i-ja, eja, ailalu«jtva. ki se je utabori! pod oboki Židov« Ulica je bila črna razgrajajočih der ske sinagoge v bližini tiskarne. Ob pol--Eiiontrantov, ki so po kratkem boju noči so vojaki odšli in prepustili varstvo zlomili odpor navzočih kr. stražnikov in prešli k naskoku. Udrli so vezna vrata In drveli po stopnicah proti uredniškim prostorom. Butali so z železnim orodjem proti kovin as ti m vratom, ki pa so kiju> l>ova!a silnim udarcem. Hiša je odmeva« ia od razbivania in rjovenja. ' tiskarne orožnikom. Obleganje je trajalo 20 minut. Aretis ran ni bil nihče. Napad lis srbsko-pravosl^vno soo Fašisti so napadli na to srbsko s pra= vosiavno šolo v ulici Vicenzo Bellinl. Istočasno so tuleč razbivali z železnic Razgrajači so vdrli v notranjost poslop* mi drogovi po pritličnih vratih, ki vo» j ja in tudi tam vršiti svoje značilno delo. dijo v tiskarno. Razbili so vse šipe'Pri tem so nekje našli tudi novo državs na vratih in zagnali nekaj bombi no italijansko zastavo in si jo prisvojili, skozi odprtine, ki se pa niso raz=, dasl je bila last omenjene šole. Tatvino počile. Osobje, ki se je nahajalo v tis* so opravičevali, češ Slovani sploh nima; •karni in v uredništvu »Edinosti«, je teles jo pravice razobešati in imeti itak drž. fonično zahtevalo, da se pošljejo nujno zastavo. Prišli so na lice mesta oddelki in izdatno varnostni oddelki, ki naj raz« kr. straž, ki so razgrajače prepričevali Ljrajače prepodijo in vzposta\ijo red. in pomirjevali. Fašisti so odkorakali z Res o prisil na lice mesta močnejši od«j ukradeno zastavo na čelu v sedež svojih delki kr. straže v tovornih avtomobilih j organizacij. In so vspostavili red ter tako zabranili, Aretiran ni bii nihče,___ Razdejanja in poiig delavske zbornice Včeraj popoldne ob 5T5 so naskočili i jim r^ortzail cevi in streljali na nje. Kos fašisti delavski dom »Sedi riunite« v uli- nečno se je kr. stražam vendar posrečilo c! Madonnina. Ljudje, ki so se nahajali j prepoditi nasilneže, tedaj paje bil požar v ulici, so preplašeni bežali In trgovci J M ter gostilničarji so urno zaprli svoje lo~ kale. Varnostna straža navala ni vzdržala fn fašisti so vdrli v delavski dom. Po* slopje so istočasno naskočili od dveh strani, tako da so ga imeli popolnoma v svoji oblasti. Samo po sebi se razume, da se maloštevilno v poslopju navzoče osobje ni moglo zoperstaviti divjemu lo toloavjstvo nobene navalu množice. Tedaj se je začelo pus pač pa je nekaj oseb stosenje po vseh prostorih. Vse, kar je prišlo vdiralcem pod roko, so razbili in zmetali skozi okna. ;Nato so zažgali hU šo, in sicer na vseh koncih in po vseh bližnja okolica. Tudi so bile pogasene nadstropjih hkratu. Kmalu so sc strnili j vse cestne svetilke v neposredni bližini plameni, ki so švigali iz vseh oken. v in se daleč naokoli ni smel nihče poka* en sam velik plamen, ki je objemal celo zati na oknu. Aretiran ni bil nihče, stavbo in obžaril vso bližnjo okolico. Istočasno kakor »Edinost« so napadli zadobil že tak obseg, da so bila v nevars nosti bližnja poslopja. Ob 10 se je po« kazal na strehi goreče stavbe rdeči pe= telin. Id je naznanil, da je vse dopol* njeno. Tedaj je bila glavna naloga po* žarne brambe, da obvaruje sosedne hiše pred enako usodo. Skoda je ogromna. K sreči ni zahtevaš človeške žrtve, lahko ranjenih. Varnostna oblastva so odredila, da se je z močnimi kordoni zaprla ulica Madons nina, kasneje celo trg Garibaldi in vsa na rešitev poslopja, ko so dospeli na lice mesta močnejši oddelki "kr. straže in o*mie0asci. Pa tudi ognjegasci niso mo= -li pričeti takoj z delom, zakaj fašisti so z bencinom in ga zažgali. Požarni bram* bi, ki ie bila takoj na licu m^sta, se ie posrečilo, da ie ogenj zadušila, preden je zadobil večji obseg. Jugoslavija S^riitev raimPM pogoje — Prednja Logatce in okolice LOGATEC, 27. (Izv. p. »E.«) 2c cel pretekli teden se je opažalo med prebi vfJstvom Logatca, njega okolice in sploh med domačini vseh vasi med italijansko zasedno črto in črto, ki jo je določila rapallska pogodba, neko nenavadno razpoloženje. Gostilne so bile nenavad no polne tudi ob delavnikih, pivci so bili živahni in zelo zgovorni, dasi ni biio slišati nobenega pijanega in hripavega ž>lasu, ki ga človek takoj spozna, ko gre mimo kake gostilne, kjer so zbrani kaki pijanci. Videti je bfio, da so to ljudje, ki so šli v gostilno, da si eden drugemu kaj povejo, da se med seboj poveseiijo, d.i se vidijo eden drugega, da tudi zapo« j^jo kako narodno itd. Pri takšnih priložnostih igrajo čo-otilnice po deželi svojo dobrodelno ulo> go in imajo za našega kmeta poseben pomen, ki ga je v stanu presoditi le ♦ '■-ti, ki je živel dlje časa med našim ljud* stvom ra deželi. Zc v sredo in četrtek »o bile p** nekaterih gostilnah omenjen nega ozemlja razobešene slovenske tro? bojnice. Dasi so bila še povsod itaJiian? -ka oblastva, so te zastave ostaie nedo* taknjene na svojem mestu. To se je zdelo vsem nekam čudno, ker so sicer v takšnih sTučajih Italijanski orožniki poskrbeli, da so nedolžne zastave takoj izginile, čim so se pojavile. Ker se pa -eda i to ni zgodilo, so ljudje tako) tiftenili, da je kaj novega, da se nekaj pripravlja. Kakor blisk se je raznesla po vseh vaseh novica, da bo Italija še pred koncem tedna izročila Jugoslaviji Logas tec i*n vse ozemlje, ki ji ga je priznala v Rapallu. Domišljija je začela delovati z vso močjo. Ljudje so verovali, kar jim je kdo povedal, satno če so opazili, da je dobre volje. Tako je prišel že v sredo neki fant iz Logatca v Hotedršico ter je oznanil, da je Logatec ves v zasta* vah. (V resnici pa ste bili razobešeni še» Ic dve ali tri.) Novica je šla od enega konca vasi do drugega in kakor se je ši* rila. novica, tako so se iz oken pri hišah pojavljale slovenske trobojnice. Bilo je videti, kakor da bi kdo kar celo vas barval z belo, modro in rdeoo barvo. £im je bila vas v zastavah, se je začelo streljanje iz možnarjev, pušk in celo iz topov. Oddelek orožnikov, ki je biS v Hotedršici od zasedbe sem. se ni mogel zoperstaviti splošnemu vrenju ter se je umeknil iz vasi v Logatec. Vašeani so to modro postopanje povelinika hote? drških orožnikov vprek hvalili, ker je s tem svoiim korakom brezdvomno one? mogočil vsak neprijeten spopad, do ka* terega bi bilo gotovo prišlo, ko bi' bil začel nasilno snemati razobešene zastav ve ali kako drugače nastopati proti vru» ščanom. Strelianje je trajalo ves dan in vso noč. Ljudje so se nekoliko pomirili še le drugi dan, t. j. v četrtek, ko je pri* šel iz Logatca stotnik italijanskih orožs nikov in prosil župana, naj ljudstvo skuša pomiriti. Rekel je. da Jugoslaveni še niso v Logatcu in da se morajo ljudje še vedno pokoriti italijanskim oblast* vom. Župan ie orožniškemu stotniku ustregel, šel je med vaščane ter jim pri? poročil, naj zastave skrijejo. Ljudstvo sc ie nato zares pomirijo, odstranilo je za= stave, streljanje je prenehalo fn ljudje so orožje poskrili. V Logatcu je med tem vladal popoln mir. Nenavadno vrvenje ie začelo še le v petek. Ob 9. uri zvečer tega dne so domačini začeli nenadoma streljati. Streljanje je trajalo neprenehoma do dveh popolnoči. Parkrat so ustrelili tudi orožniki, ki so biii obrani za trgovino g. Brusa. Ob dveh je bilo že vse zopet tiho in ljudje so šii k počitku. Drugi dan, t. j. v soboto okoli! 9. ure se je neki jugoslovenski višji častnik pripeljal avtomobilom v Logatec. Sel je na tukaj« šnje italijansko poveljnišlvo, kjer se je mudil nekoliko časa, nakar se je v spremstvu nekega italijanskega višjega častnika vrnii na avtomobil in se odpe? 'jal dalje v Hotedršico, na Planino in v Rakek. Kmalu potem, in sicer ob 10 in nekoliko minut, je na logaško postajo prisopihal vlak z jugoslovcnsKim vo? jaštvom. Z istim vlakom, ki je bil ves v zastavah, se je pripeljalo tudi precej Ljubljančanov, ki so hoteli prisostvo* vati zasedbi Logatca s strani jugoslo* venskih čet. Logatčani so priredili vo* jakom sijajen sprejem. Sprejema sc je udeležil logaški Sokol, logaška požarna bramba, ženstvo v narodnih nošah in /;4romna množica domačega prebival? stva iz Logatca in okolice. Ko je stopila z vlaka posadka, ki je bila namenjena za Logatec, je vlak od= sopiha! proti Rakeku. Tudi v Rakeku so domačini vojake navdušeno sprejeli. Na postajo so prišli domači ognjegasci v kroju, ženstvo v narodnih nošah iti sploh vsa okolica. Predaja Logatca in okolice Jug asi a^ viji je bila s tem dovršena, Zadnji vlak z italijanskimi orožniki je šel skozi Ra^ kek proti Postojni okoli štirih popoldne. Predaja se je izvršila gladko in brez spo* padov. Vse nasprotne trditve so neres* nične ali vsaj netočne. Posebno pa ni točno, da bi bili Logatčani napadli itali* janske orožnike in* jih zlostavljali. Da se je ta čin, ki je kot posledica rapall* ske pogodbe moral priti, zvršil iako do» stojno in svečano, za to gre v prvi vrsti zasluga prisotnosti duha prizadetih na? ših in jugoslovenskih oblastev in v veli? ki meri trudi razsodnosti in zrelosti no« tranjskih Slovencev. Jugoslovenska obmejna straža je se* daj v Planini in sicer je nastanjena v nekem poslopju blizu cerkve. Le kakih 400 s 500 korakov tostran Planine, t. j. v gostilni, ki je v hiši kneza Windisch* graetza, pa se že nahajate kr, Italijan* ska obmejna straža in financa. Delo ustavnega odseka. — Tiskovni in zborovainl člen BELGRAD, 25. Scdemnasjto sejo ustavnega odseka, ki se je vršila pred včerajšnjim, je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 9'30. — Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) predlaga, da se z ozirom na to, da glede člena 1J še ni dosežen po? poln sporazum, razprava o tem členu od? loži, dokler se stranke ne sporazumejo. Predlog se sprejme. — Odsek pre'de nas to na razpravo člena 14, ki se bavi s svo? bodo tiska. — Dr. Vosnjak (zemljomd? nik) zahteva v mejah zakona popo'no svobodo izražanja misli, in sicer v be> sedi, tisku in slikah, Tudi umetnost in znanost morata biti svobodni ter mora? ta imeti zaščito in pomoč države. — Predsednik dr. Ninčič veli, da se bo o tem predlogu razpravi j olo kasneje Posl. Jovan Gjonovie (republikanec) zahteva svobodo tiska kot pogoj za po? lirično in državljansko svobodo in kul? turni napredek. Tisku je treba dati po? polno svobodo, ker le na ta način je njegov razvoj mogoč. Ako napravimo bilanco med škodo in koristjo tiska, vi? dimo. da je njegova bilanca bila vedno aktivna. Protivi se temu, da se uvede cenzura časopisja v slučaju mobilizaci? je. Glede kolektivne odgovornosti meni dr. Vošnjak, da mora ustavodajec nad? zorovatr pisca. — £ivota< Miloj ko vi č (komunist) pravi, Ju jo tiskovna svobo? da naivišie nadelo demokracije, ki sta ga že v XVII. veku postavila Spinozza in Milton. ki sta zahtevala načelo po* polne svobode tiska. Omenja Robes? pierra, ki je v nacionalnem konventu in v jakobinskem klubu vedno zastopal najpopolnejšo tiskovno svobodo in se glede časopisja izražal, da mora biti tiskovna svoboda brezpogojna in nc>-omejena, ali pa da je sploh ne sme biti. Prvo tiskovno svobodo kakor tudi sploh vsako drugo načelo svobode vidimo v francoski revoluciji. Kasneje so tiskov? no svobodo izpremenili v kroist kapita? lističnega razreda, ki je vzel vso oblast v svoie roke. Zaradi teda predlaga go? vernik, naj se člen 14. ustavnega načrta izloči in sprejme v redakciji, kakor jo je preldožila njegova stranka. Konecno je bil člen 14. spretet v nas stopni redakciji; Tisk je svoboden. Ne more i o se ustanoviti nikake preventiv? ne odredbe, ki preprečijo izhajanje, prodajo in razpečavanje tiskovin in ča^ sopi^ov. Cenzura se more vpeljati le za vo^ne in mobilizacije, m to za čas, ki ga zakon v naprej določa. Prepove se raz* pečavanje in prodajanje časopisov aH tiskovin, ki vsebujejo žalitve vladari a ali čianov kraljeve hiše, tujih državnih poglavarjev, narodnega predstavništvi; neposredne pozive na državljane, naj s silo izpremene ustave* ali deželne zako? ne, ki vsebujejo težke kršitve javne mo? rale. Toda v tem primeru mora oblast? vo v 24 urah po prepovedi izročiti celo stvar sodišču. Tudi sodišče mora v 24 urah prepoved ali potrditi ali1 razveljaviti. Za prestopke potom tiska so odgo? vorni pisec, urednik, tiskar, izdajatelj, lastnik in razpečevalec. S posebnim za* konom se odredi obseg in način odgo? vornosti. Vse prestopke potom tiska bo sodilo redno sodišče. Osemnajsti redni sestanek ustavnega odseka, kt se je vTŠil včeraj, je bil otvorjen ob devetih in pol. Pred pre imajo pravico sestajati se v svrhe, ki niso j NaSa bOPbd ZB SVlcO protizakonite. Državljani imajo pravico -a— vlagati prošnje. Prošnjo lahko podpiše I SnOVailja Zasebtlin SOV en državljan ali več in vse pravne' V članku »Mi in italijanska ljudska stranka« v nedeljskem izdanju »Edino* sti« sta se vrinili dve tiskovni pomoti, ki ju moramo popraviti. V odstavku, kjer smo govorili, da nas je postopanje italijanskih oblastev in vseh političnih činiteljev prisililo, da v borbi za sv o? bodno šo'o soglašamo z italijausko ljud? sko stranko, je v naslednjem stavku izostala beseda »jamstvo« in treba citati: »Čc bi mi imeli popolno jamstvo, d i nam dado toliko in takih šol itd.« V prvem odstavku druge kolone čitaj: »Versko čutstvovanje ni istovetno s političnim klerikalizmom.« (Izostala je bila mala, a za zmisei važna beseda »ni«.) Vprašanje svobodne sole, to je: pra? vice do snovanja šol tudi iz zasebnih sredstev, je za nas — spričo razpolo« ženja na italijanski strani — naravnost vprašanje obstanka. Vsi tisti, ki nasprotujejo tej zahtevi, kriče, da bi bile za* sebne šole klerikalne, a to da bi bilo nasilje na »svobodi vesti«. Pri tem sc je sklicevala »Emancipazione« glede nas Slovencev na ime naše šolske družbe: svetega Cirila in Metoda. To je. po mnenju tega lista, dokaz, da so šole, ki jih ustanavlja ta družba, klerikalne. Če osebe. Prošnja se more predložiti vsem oblastvom brez razlike.« ("'Jen 15 je bil sprejer z večino glasov. Češkoslovaška Češkoslovaški socialni demokratje proti ruskim boljševikom PRAGA, 28. Vodstvo češkoslovaške 50cialno?demokratske stranke je sk'e? nilo protestno resolucijo proti boljše-viškemu vpadu v Gruzijo. Trgovinska pogodba med - Češkoslova* ško in Romunsko. PRAGA, 28, Romunsko odposlan?] stvo je podpiralo začasno trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Ro? munsko ter je nato odpotovalo iz Prage. S to pogodbo je bilo urejeno tudi vpra* Šanje plovbe, prevoza in sekvestra. Go^ spodarska pogajanja z Ogrsko se bodo vršila v Pragi in se začnejo v mesecu marcu. Ministrstvo za zunanjo trgovino se pripravlja za pogajanja z Grško. Rusija Govorice o vstaji proti sovjetski vladi se množijo PARIZ, 27. Listi objavljajo razne br?( zojavke iz Reveija in Carigrada, ki po* j gospoda ne vcclo, pa jim bodi tu pove trjujejo dosedanje vesti o resnem polo* dano, da je rečena družba bila od nek* žaju v Petrogradu in Kronstadtu. Vre= <^aj in je danes v — neklerikalnih rokah. nje med delavci narašča povsod. Po ne* katerih središčih zahtevajo delavci odpravo sovjetske diktature, demobiliza cijo vojakov in civilistov in obnovitev trgovskih stikov z zapadnim! državami:. V Petrogradu. v donski kotlini in po drugih središčih so delavci odstavili do* sedanje sovjete. Vlada pošilja čete z meje v dotične kraje, da udušijo upor. Rusko zlato v inozemstvu PARIZ, 28. »Matinu« poročajo U Že? neve: Neka ženevska banka je prejela pretečem teden precejšnjo množino Nje šole pa so bile pod avstrijsko vla.* davino »klerikalne« toliko, kolikor je to zahteval državni šolski zakon! Nič dru? gačne niso bile — tudi kar sc tiče ured? be verskega pouka — nego druge šole, in tudi one. ki jih je vzdrževala tr/aška občina! In kar je treba< posebno nagla« siti: vse so bile pod državnim nadzor? stvom. Nasilstvo na »svobodi vesti«? Kako to? Mi ne razumemo! Saj vladna od redba, ki ohranja verski pouk v ljudski šoli in ki uprizarjajo proti nji pravo rc? volucijo, ne obvezuje nikogar v obisko? ruskega zlata, ki aa je poslala ruska so? / jjf ,, f „ . vietska vlada m ki je namenjeno ame* i ^ Kdor noče, da b riškim industrijalcem, kateri so bili pred " uf rht ^ n, fT ^ t,?* kratkim skleniH z Rusijo znatne kupčije. ^^ t&t: ŽVš^a f% ir&CJ 3 V tel jem se ne nalaga nikaka obveznost. Švica in čete Zveze narodov za v Vilno PARIZ, 27. Svet Zveze narodov je imel včeraj ob 1630 sejo, na kateri je razpravljal o sporu, ki je nastal s Švi? carsko radi tega, ker ni hotela pustiti medzavezniške čete, da bi šle črez njeno ozemlje v Vilno. Švicarski poslanik v Parizu Dunan je rekel, da se Švicarska boji radi spora med Poljsko in Litvo ter radi tega, ker je sovjetska vlada na? sprotna prisotnosti tujih čet v tem me? stu. Leon Bourgeois ie rekel; da obža? luje veliko moralno škodo, ki jo Zveza narodov trpi: v sled zadržanja Švicar? ske, tem boli, ker ste Poljska in Lirva sprejeli odločitev Zveze narodov in ker ie bilo za slučaj nasprotovanja sovjet? ske vlade ukrenjeno vse potrebno. Leon Bourgeois je naglasil, da bo švi? carska vlada pri zopetnem pretresu tega vprašanja storila vse, da se to nesoglasie med Zvezo narodov in Švico odpravil Sver Zveze narodov je nato sklenil, da se sklepanje v tej zadevi odloži na po? zneiši čas. ^ ___ GrSka Incident med vladnimi in venizclovski-uii poslanci ATENE, 27. Wed nekega spopada v zbornici med venizelovci in drugimi nosli^ncT. so poslanci Venizelosove stran* ke zapustili zbornico. Napadalca, ki sta hotela ubiti Vemzes losa, obsojena na pet let ječe PARIZ, 27. Tista dva Grka, ki sta bila napadla Veni z e los a v Parizu in ga hotela ustrelita", sta bila pred sodiščem ob>ojeoa vsak na pet let ječe. Posianiška konferenca Grška bo odklonila predlog zaveznikov glede Trakije in Smirne PARIZ. 28. List »Petit Partsien« ima iz Londona poročilo, ki pravli: Politični krogi zatrjujejo, da bo Grška odklonila predlog zaveznikov o poizvedovanju g'edc Trakije in Smirne. Po vesteh, ki ' jih je prejelo grško poslaništvo' v Lon? m. J ___ A £ — ♦•< 1- rkl V* \*f v f»kC (lil Kje je torej tu kako nasilje? Resnično nasilje pa bi bilo po našem nazlranju, čc bi sc ljudstvu, ki hoče in zahteva ver.' ski pouk — in to je ogromna večina, vsaj MO odstotkov — kratil ta pouk v šoli! Nasilje bi bilo to na svobodi vesti, na vo'iji iln čustvovanju ljudstva. In pos'edice temu bi bile dalekosežnejše, nego si morejo danes misliti tisti borite* Iji za »svobodo vesti«. Vrhu vsega pa je za nas Jugoslovene na tem ozemlju pravica do snovanja šol z zasebnimi sredstvi5 vprašanje neizmer? ne pomembnosti za naš bodoči kulturni razvoj in napredek. Mi nismo krivi, da je temu tako — kakor smo že naglašali v nedeljskem članku. Krivi so ti&ti, ki so doslej zapirali naše šole, ovirali razvoj našega šolstva in ga — to je naše trdno in utemeljeno uverjenje — hočejo ovi>* rati tudi v bodoče. Zato in edino zato — ne pa iz kake simpatije dt> te ali one stranke —' zahtevamo »svobodno šolo*-, pravico do snovanju šol iz naših lastnih sredstev. N a krik, da bi zasebne šole tvorile kako nevarnost za kak državni interes. iro«mo kratek in neizpodbiten odgovor: saj bodo tudi te šole pod drž avnim nadzorstvom, kakor so bilo pod a vatri j* skim režimom, ki je to nadzorstvo iz-vrševal tako strogo, da bi bilo gorje tistemu, ki bi hotel napraviti iz šole kako nevarnost za državni interes' M is Km o, du smo dovolj veljavno ute^ meljili svoje soglašanje z italijansko ljudsko stranko v tem vprašanju. w „JLtw j donu, se vršijo po Grškem protestni hodom na dnevni red predlaga Pred, ^ v Atenah, Pire j u in sami Smirni sednikdr. Momčilo N meienames to dr., ^ ^ sklenje,nc/i2javJe, da bodo Grki Laze Markova U tu hotel sprejeti H m ^ kri za pravžce, ki jim tva redakcijskega odseka, niso lnw i člans funoviča. Nato sc preide na razpravo o členu 15, ki govori o pravici združeva? nja, zborovanja in dogovarjanja v me? j ah ziikona. Na predlog dr. Laze Mar? kovica se ta člen vsled svojo važnosti razdeli v dva dela, tako, da se v prvem delu govori o pravici združevanja, v durgem pa o zborovanju in dogovarja? niu. Govorili so komunist Markovič, ra? dikalec Vujičič, klerikalec dr. Dulibić, radikalec dr. Miladinovik: in drugi. Končno jo bil sprejet člen 15. v tide stilizaciji: »Državljani imajo pravico sestajanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah za? kona. Na zborovanja pa ne smejo pri? haj ari oboroženi. Zborovanja pod milim nebom se morajo prijaviti kompetent? nim oblastvom 24 ur i>rej |rejo po sevreski pogodbi. Konferenca za neodvisnost Armenije LONDON, 27. Na včerajšnji seji se je konferenca baviia z vprašanjem Arme? nije in Kurdistana. Grof Sforza je na* glašal, da je treba ustanoviti armensko državo z izhodom na morje in takšnim ozemljem, da bo nova država lahko ži? vela. V tem zmislu bodo zavezniki na^ lira vili potrebne korake pri turškem od? poslanstvu, katero je temu naklonjeno, Japonci proti Zedinjenim državam na Tihem oceanu NEW YORK, 27. Brzojavke iz Tokia javljajo, da bodo Japonci vztrajali, da se jim mora dati mandat za otok Jap in _ da se bodo pri tem sklicevali na nedav? Državljani "ne sklepe vrhovnega sveta. Domače vesti TrzaJkm zkrnlci za Mrobodua tako Svet tržaške trgovske »bornicc jc v o\-crjl seji po doljii razpravi oklenil resolucijo, v kater] d« tvori vzposUva svobodne luk« v Trati? neizogibno potrebo za to^podarsko bodočnost Tr» sta, ćim bo Rek', ki ima iito zaledio u Trstom, xs-gotovljena uredba, svobodno lulic. V istem smislu eo sc So prej (izražali tudi prirodeli tr^orv'.ti ta n dr^tii:dni krogi. Cc Sc uvalujemc*, da ko ogromna večina za obnLh etrokovnjakov izi~t\ uti tfrj^p Stran IL 3e«Ccr: aH livijeaje a pcmočio priM«lj^ki*i siikor tiatus, ki Žive v ledju, ali pa — travo pc svojih ulicah f Zafcval«. Zthvaljufem ee vsem pisateljem in-1 znancem, ki so ari o priliki smrti moje ljubljene eae podali toliko doka?ov prisrčnega sočustvovanja ia prijateljskega scialja. Hvala jim. Naj iim Bog popIftiE«. — Jernej O.barija. Uradne v&st? Nfeiov pomorske bolnišnice ▼ Valle «i Olui vetje postno ia brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja; Pomorska. bolnišnica »Ospizdo marino di Vaile d*Oitra*, ki je bila do^edaj dodeljena kopr-:Aemu poštnemu urada, preide z današnjim Jncm v področje tržaške glavne pošte. Vse pošiljatve, ki so namenjene bodisd ravnatelju drju. Comissu, drugim jjdraniikoui ali uslužcnemu osebju bodisi bolnikom, se morajo cdskj nasloviti na glavno pošto v Trstu, in ti cev takole: X. pomorska bolnišnica v Valle d'OItra, Trst, glavna pošta, nabiralnik št. 422. — Trst, 25. febr. 1921. — Višji ravnatelj PascolL N stečaj m trafiko. Finančno nndzorništvo razglaša, da ee začasno podeli razpečevalnica moao-pHov (trafika) št 193 v Trstu, Barkovlje 151. Osebe, ki se potegujejo zato, da bi ijm bila podeljena, morajo predložiti odnosno prošrrjo finančne-sru ravnateljstvu do 25. marca 1921. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote po padlih vojakih. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj se obrne na finančno nadzemištvo na tekališčru Cavour št. 6. f.. ...... ... , x , i i 'j m- „ ' . . . , , 1 . štejejo tudi rtauianske sole za. slovenske? Ali mi- vili st 333 požar. Ouen, se,« v kratkem ca«, hudo ^ da ^ razTtdi, ki ^ jih r -n \i tiovemnc: i n hi . •» htii ' popoldne Je šel na Opčinah, V v roki. Čemu, ve se je samokres razvnel. V nevarnosti je bila tudi hiša posestnik Karla Žerjala. Ognjegascem se je posrečilo ogenj lokalizirati in končno pogasiti. Lastnik vile trpi 3000 lir škode. . Nesreča z orožjem. V nedeljo Rudolf Battehini obiskal j^roto Jamo jo vkorakal s samokresom samo on. Nesreča je hotela, da sprožiL Kroglja ga je zadela v noge. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je odpeljal ranjenca na njegovo stanovanje v ulci Sv. Mihaela. Opekla se fe. Včeraj zvvčer ec je predstavila, v mesti- bolnišnici 33 letna Marija Sila, stanujoča v ulici del Toro št. 4. Zdravniku bolnišnice je pripovedovala. da je držala v rokah gorečo svetilko. Svetilka ti je padla po nesreči na tla in petrolej, ki ae je nahajal v svetuki, se je vnel in ožgai Si-ovo po obrazu in po rokah. Ker "je bilo njeno stanje nevarno, so jo obdržali v bolnišnici, kjer so jo eprejeli v VIL oddelek. Žena ga je nabilo. V nedeljo zvečer je pričel Gabei Gaetano. stanujoč v ulci sv. Frančiška Asi škega št 34, »v rožcah < domov. Njegovi ženi bilo to nič kaj po volji. Začela ga je zenerjati jp-. dali v Gcrici. slovenski, ko vemo, da hnajo na zunaj čisto italijanski značaj -da $e poučuje cela vrsta ur italijanščine na škodo slovenščini seveda. In na deželi? Po nekaterih krajih se res uči italijanščina samo na večrar-rednicah, kjer je bila poprej nemščina. Pa v gerah? Začeli so siKta italijanščino celo v enorazrednice 9 poldnevnim poukom, Pri par urah pouka, pri katerem se otrok nauči komaj najpotrebnejše v svojem materinem jeziku, pa italijanščina zraven, da ne bo znal otrok ne enega in ne drugega, ko bo zapustil šelo. Celo v potovalnih šolah se je zgodil slučaj, da so silili pouk italijanščine. To je blazncs-t, k£ pelje naš narod ▼ analfabeiizem, sličen enemu južnih Italijanov. To zs.l«-£ba je namen: poneumniti nas in na« potem na lahek način požreti. Z žalostjo moramo tudi ugotoviti, | Gospodarstvo Ittvoz imae fe Jugoslavije LJUBLJANA, 27. Te dni je bilo preko Maribora izvoženih okoli 150 vagonov jugesk živine. 2iva govedina je bila plačana po 37, zaklana pa po 51 Jugosl, kron, živo svmjc po 50, zaklane; po 55 žircn, pri čemer je štuia tudi carina. Not& torarna za rotacijski papir v Jugoslaviji »Trgcvac« javlja, da so osnuje v Krapini z glavnico 200 milijonov krcn velika in moderna tvornica za izdelovanje rotacijskega in drugega papirja. Usnjarska indastrija na Slovenskem •Na Bregu pri Ptuja se je ustanovila »Petcvia«, usnjarska industrija d. d. Tako se je izvršila pre-osneva tJcsedanije di~užbe z omejeno zaveze »Prva jugoflovaoska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju a v delniško družbo. Podjetje je nacijona-li iirane, kei* jo icozeraski kapital udeležen samo s 25 odstotki. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči g£.: Dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju, kot predsednik; ravnatelj Alojz:} Tykač, komercialni svetnik, Anton Jurca, ravnatelj, C. Teman, Lovro Petcvar, veleposestnik v Ivanjkovcih, ra\natelji Antič, dalje dr. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, Franjo Čuček, Konrad Furst in Frane Iluttoe, velelrgoroi v Ptuju. V nadzorstvo su bili izvoljeni gv.; Josip Pirich in Franc Potočnik, usnjarja v Piuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matcvžič in Aleksander Ussar. računski svetnik v Ptuju. Delniška glavnica znaša 16,000.000 K, Id se poviša vsJedl že pc deljenega dovoljenja v zniislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru ca 25,000.000 K. V obratu je £e tovarna za usnje, za £amaše, torbice in fino galanterijo ter je ravar&ar pričela obratovati tudi tovarna za čevlje. Zve^a Špediterjev Jugoslavije Ustanovna akupščina Zveze špediterjev Jugoslavije se vrši dne 27. februarja ob dveh popoldne v Zagrebu. Nova lagoalovartska tiskarna Ia založba V Belgradu je oano-vala delmSka tiskarna In »Demokrati. Delniška glavnica. znaša 500.000 tfcaarjev po 200 D. Višja Sola za narodno £o*podarelvo v Mariboru da so-naši ljudie tu pa tam preozkosrćm, pr, popu«-, y Maji^oru ttWBeraviL jugosk-v. ministrstva za po-ijivi in so ne zavedlo mecn odločnega nastopa, ki iljedeIstro ^ obnovo aemlje mtaooviU višjo golo za je edino na mestu. Utamo se energije »n cdicčnosti narodno goopodanstvo, čim bo za to dovoljen po-ed Nemcev v trm oziru in no pojejmo vsake jedi, j v katero so nam pljunili. To vprašanje pa še ni; ' ^ . - končano ^a nas, no sme biti končano. Ugotoviti: bVlCiirSki tečaji |«e mora, kje naj se poučuje italijanščina, da ne bo ŽENEVA, 26. Lira 21'9is25, Iil;irka ni: vsak kemisar delal po sa-oji glavi. ! 9*75. krona 1'30, angl. funt 23'3025, fr. Slabe razmere vladajo na Banjšicali, lcar se tiče ^rank 43'375, dolar 6'02875. svoj stari navadi: »Žleve, tak prhajaš dcaacv, šelakega poslopja, ki jo baraka, a ta še tega imen-, j —-Sram te bodi, den^r zapravljaš in potem smrdiš ne zasluži. Jasno je, da tako visoko, kjer še danes; kJccr pevh!« Zagrabila jo kuhinje k o metlo in po sneg leži, otroci zelo trp^ valed miara in radi' m« levem, lirbtu se je vsula teča batin. Mož jih jo, tej^a zelo trpi pouk. Že je romale mnogo prošenj | držal in rnclčaL Tako je velela njegova črna vest. v — kcč, zato tudi niso nič pomagale. Čas bi bilo-! se En ženin udarcc je bil tako sJaldu« močan, da je da bi se naša nierodajna oblativa zganila, ia na-raril Gactana na cbrazu. Rana je bila tako huda,! pravila tudi pri nas v gorah kaj, da bedo vsaj otroci da pomeč ter J anato poslali vi vršiti. Isto je tudi z našo cerkvijo, če ne še slabše. ■ nadaljno domaČo oskrbo ia ljubeznivo postrežbo, j Ljudstvo trpi in čaka davno obljubljenih dobrot. Do Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj jo bil zdravnik j danes fih še ni od nikjer. t realne postaje nemudoma pozvan na lesni trg pod Zopetna nesreča z bombe. Dvanajstletni Jožef Skednjem. Tam jo potreboval zdravniške pomoči RoziČ iz Števeriana jo dobil pri eksploziji neke delavec Matej Lariševič, kateremu je padla na gla- j bombe težko poškodbe na nogah; morali so ga vo deska ta ga ranila. I prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. mali ocilasi račvaajo pa stofmk besede. — Noimasjla prisiojbiaa L Debelo trke 40 atotlnk beseda NajajaaJI« prhtojbica L t— Sdcr Uče slaibo polcTiSaD e«no- MEBLIRANO eobo m cdda upravniitvu. Naslov pri VINOTOČ v uliei Mediu št. 41 toči izborno vipavsko vino iz &marij po L 4'40. Za obilen obisk se priporoča lastnik Alojzij Vouk, 327 PODLISTEK TUJINEC (71) — Tu jc tudi gc-apodJ — je vzkliknilo gla-£>ov; na to so obmolknili in nehali z igro. — Ah, Stanke, kje ei? — je vskliknila Mada ha prihitela k njemu. — Ml smo se gugalt... Poglej le, kako gugalnico smo napra- di! in pokazala ru je, vsa radestna njihovo delo. Stanko w jc nasmehnil po sili, da ne bi kvaril njihov e-£a vesti j a, ali ostal je zmeden med njimi, povešenih rok, razmišljajoč, kaj bi počel. Sedaj je pritekel plavolas ia nežen mladenič, veo TSatcpijcn, in xajel ja po vrsii nekaj šepetati rnla-Asnltara na aho, kazaje jim neko pločasto črkailjo. One eo smejale ki pritrjevale z glavo. Na to je hotel pristopiti k M adi, na, pogledal je v Stankov tužni obraz in je obstal neodločen. Stanko pa se je obrnil in jcl navidezno poskušati, je - li ^ugainica dovolj trdna, vendar pa fe tu pa tam pogledal Mado ia tistega razburjenega mladiča, Id Ji je hetel nekaj pokazati, no da bi videli drugi. Začel je odganjati moške, ki so se zbrali okolo njih, ter poglcd&l Stanka ravno tedaj, ko je odprl £kat-Ijo, v kateri je bil zelen svilnat robec, vezan z zla-toai; la ta mladenič je jel MatH nekaj razlagati pod ;jias*>m, kczaH>č ji nar-:s v oglu robca, izrezan men-da is žesakih ha. — Jaz se verujem, da je to oni isti «— zdi Bc *a3, da tegj, ni btlo teda?. Ne spominjam ee več, bL pcuLuiHe vendar — je govorila Mada z nekim posebnim akcentom, in Stanku se je zdelo, da njena tista ni£0 bila če nikdar tako lepa, kakor sedaj, ko je izgovarjala te besede. Vidil je, da pripravljajo neko iznenađenje, neku šalo, ali kaj »ličnega, ali na vsak način nekaj, na Čemur ne more imeti on rnkaltega doležn in nika-kega veselja. Mada jc hotela pristopal k Stanku, da mu nekaj pokaže, ali, drugi eo jo potegnili za rokav, a tisti mladenič s škatljo ji je celo zamašil usta, kričaje prestrašeno: — Ne, ni kdo ne sme vedeti rarun cas ker... saj več, kaka je ona! A Mada ga j« ubogala in jo hotela zopet pogledati v škatljo, ali, tisti mlatfič je zbežal skrivajoč Skatljo pod obleko. — Ko konča obed... takoj po ob^dtt... pod malo teraso!--je kričal be-2oč. Med tem so došli še nekateri drugi gostje in odšli eo vsi skupaj, da jih vidijo. Na glavnem dvorišču so srečali neveliko akupino novih gostov, in velika debela gospa z meško kapo je zamahnila s roko proti Madi, čim jo je opazila; — Glejte, naša mala Mada, kako je porasla! Ali ri ptgrdela draga moja, tam v Vlački. Prišla si re& gjrda ... Pojdi sem, da tc poljubim! In vsi so ji Čestitali, da »e je zarolila, $6 božali po obrazu in prijemali za roke, in v tem hipu st-niso spominjali, da bi fo vprašali, h]e |e ta njen zarorenec? Mada je zardela od radosti, od razburjenja in pc-. hitela je k Stanku, ki fe ei&i nekolike oddaljene, da }im ga poknir. — Res., lep je ti tvoj zaročenec — je rekla zopet tista debela gospa. A mi smo misilli, da ti najdemo zaročenca tu, ko se pevmeš.. ti pa si ga že do vedla s seboj! Lepo? — E, ia naša Mada ni pgnmM. Ta ima denarja! — jc rekel cekdo zanj-o šaljivo, ali Stanka so zabodle v srce tc besede. Po sili je »tiskal roke na okolo in govoril svoje ime, oni pa eo ee snu poklarjali resno in 8 spoštovanjem in se na to takoj obračali k Madi, jo milovali ali s roko, ali s besedami ia Jopovprašcvaii po čem. Ona je odgovarjala vsea< fciiro in veselo; ali, ko jo ;e nekdo \?pra4al, kako da je bila šla k neakemu Welcu ia ee prehladila, fa zbežala k S^nku, zai-dela ia nI nič odgovorila na to vprašanje. Stanku je bilo ljubo, da je došla k njemu, a ne k materi, ker je bila pogledala tudi vanjo. Vendar je zaželel z vso dušo, da bi jo pograbil in zbežal žnjo od tu. Tudi zato, ker se mu je zdelo, da se začne ne eramevati, ampak tudi kesati radi tiste otročarije, ki jo je storila v Ljubcču. Nekje gori pod verando bo zapeliljubavno pesam: najprej drobni zvoki mand-jline, a potem tihi glasovi, mož ki in ženski, a vedno glaanejSe in krep-kejše. Ko je pevka občutiia, da je ne spremljajo, obmolknila naglo, a tedaj so vsi prasnili v vesei smeh, da so ae tudi na dvorišču začeli smejati m ploskati z rokamL V tem pa fe za donel zvonec 3 samostanske cerkve sv. Franc,, pzd Rožatora. Polndne, (Dalje.) 325 j 8TETOLNIKE za vzidanjc vseh vrst Lra t stJo0 SROJACOTCA Avgust 5i-??r>r, ul S. Franceta« Maks Križe, ^ostojna. --- ŠIVALNE STROJE nemških izdelkov, pneume.tikc fcj drugo L-na v raIo£i Postoma. dvoJtolesa, Maks Križe, j 324 j D'A»siei II. 34, UL Lrojainl ca v Trstu. iti d i fchr o uiđr»i t KLJUČAVNIČARSKEGA pomočnika, ki se razume tudi na avtomobilska popravljanja, sprejme sorodnikom, prijate jem »n znancem Maks Križe, Postojna.__323 VCSt, da je Iiaj|n Smčefe DVE OMARI, postalja z vzmetjo, tri žimnice, umivalnik, ponočna omarica in divan ae prodajo po nizki ceni, Via Giovanm Boccacio 6. pralnica. 343 KUHARICO - SLUŽKINJO Filri 17. spreinte Ferfo?ja, Fabio 345 PES (ferraač) z rujavirai lisami se je našel dne 20. februarja. Lastnik naj se zglasi pri županu v Velikem Dolu pri Komnu. 344 IZGUBILA se je boa - Alaska. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi G. Grego v uKci Fabio Filzi št. 10. 332 UBIRALEC in popravljalec gla&ovirjcv in harm^ aijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coroneo 1, V. 333 POZOR! Kdor hoče kupiti vrvi, Btrange, oglavje, 'Halftre), opasivnice, vrvi za zvonove in stolpe-, ne ure, sploh vse v mojo stroko spadajoče potrebščine naj sa obrne oa staroznano vrtamo v Postojni. Alojzij Vagheka, vrvar. 312] ZLATO In srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Aibert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga}. 25 Potrta neizm rne žalosti naznanjava vsem Milan Bizjak v nežni mladosti S mesecev v soboto, 26 februarja, ob 10.30 zvečer zapustil to boIido dolino. Pogreb se je v»šil v ponedeljek 'J7. febr iar]i TRST ROJAN, 1. marca 1921. in Harifa Cizjak starši (164) Pozor zdravniki in Kapitalist!! Vrelci mineralnih vodd, sloveči že v dredini preteklega etoletja v eni najlepćlh pokrajin Slovenije, .v polnem obratu, (letna produkcija 1,000.000 litrov?-pripra\mi za moderno zdravilU^e, nujugodn jc a#, prodaj. Vprašanja pod s-Zlati relec* na Ano n. Dr. Besel;alf, Ljubljana. (193) Radi preselitve naprodaj! LEKARNA V NABREžINI ima za šibki, malokrone in rakitične otroke; Emulsion metoda tScott* p; železom; Pristno ribje olje prve vrste. — Strup, sestavljen iz raanih trav za kašelj in za tneč. — Proti malariji: krogljice in tekočina kinina, hi3a tik predmestja I j SI; n-tinktura železa in »Vino ferro china«, — Kro-! glice r.Brera-s in »švedske kapliceu (specijaliteta) za Želodec in apetit. — Najboljima osveževalna limonada »Rože < vedno sveža. — Mazilo in i Iluid proti revmatizmu. — Obliži (cerotti) za hr- j bet in kurje cči ter druge tu- in inozemske spe- j cijaliiete. 282: Hisa je enonadstr*. T S tužnim srcem naznanjamo va^m sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nep zabna m ti, i-taia mati itd. na, ima snho klet, atudenčni vodnjak, električna rajKvetljavo. Kupcu je n»i razpolago stanovanje 5 4 sobami, kuhinjo In prrtikiteami. Poizvc se pri Aff-gelo Bat tc H no, V& • Glince 369 pri Ljubliani, Ju goslavija. (191) «OHHHHHHMHnMm Ugodna prčlika! Lepo poseetvo na Ptež o z vitem potrebrnci gospodartkici posiopjem in inventarjem ceno tla. Vprašanja s prilc-fcno znamko za odgovor pe 1 An on. za v. Dr. Beseljak, LJubljana. (1 v starost! 77 let, previđena s sv. zakrament! za umirajoče, danes zjutraj, ob 2. uri, mirno v Gospodu zaspala. Ana Gorju p roj, Bavdaž in Emilija'od-1 šotna hčerke, Frančišek Anton in Rudoii sinovi (odsotni), GorSup Ivan, zet, Janko. CM! Goriup (odsoten) vnuka. Pogreb se bo vršil iz hige žalosti via di Reiano št. 4, 1. marca ob 15. tiri. TRST-KANAL, 28. februarja 1922. Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. CL i7. Enodružinska hiša v najbližji okolici Ljubljane z vrtom in vsemi pritiklinami se po ugodni cer.? proda, Ponudbe na Anon. zavod Dr (182) Beseljak, Ljubljana. obstoječo i z hiše, velikega vrta, bukovega gozda in iioj, ir-ivni-kov in Djiv S3 proda radi selitve. Naslov pri opravaištvti. (iss plača vedno par c-nt. več nego vsak drugi — kupec, edl"Ole — Alejlzii Pnvh, trgovina Piazza Oa-ribatdi 5t. 3, tel. 3-29 (ptej ir^ Barrlera) (25 Scmo na tfdrcls m preprađaj :lce f Trakovi, m oš Ve in ženske nogavice, rohd, čistio ?a čevlje Brili, Ecla, IJft, rezličri glavniki, čp ga, dišeča mi a, kratače, vzmetne zap >nke, igle in sukanec, žensko jurilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir L t. d, S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. Mco o 19 Spefii Karel troseč i vinom, likerji in opojnimi pljetami <125) se toplo priporoča slav. občinstvu. Zaloga na Katinari pri TrstU (Stara šrunga) KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOĆE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« i F» V i I ■n iiarM Iz Via S. I ioif.i", R i 6BII II Naznanjajoč našo preselitev Francesco 9 v ul. C .fonio si do^oliujemo ob tej prihki op ziniti etnj. gg. trgovce In go tilničarje na 2 izrtdno ugoden n-nkup | ČEŠKE STEKLEHIHEl Cilindri, raznovrstne steklenice in kozar i vino, pivo in Jganjc, £ipe, raznovrstne svetilke in druga kuhinjska pusod3, vse po konkur. cenali DEBiASlO & DOMENIŠ 165 Trst, Via Coroneo 13. U L 1J-34 Graičinsko posestvo b Jzu d?/) Celi a, c*r«Jov sc proda za 4'3 miijona kroa od teli 65 oral. pr .c-^4tnc njive za bratflj in travnike, ostanek gozJ, Graščinska hUu v dobrem »tanju, gosp. poslopje, prvo'/rstaa sušnica ra hmelj, veliki mrt\"i In iivi lundus. Posestvo leii pri železnici za industrijo pripr. Na prodaj knaaa velika in mala posestvo, hotel z restavracijo, kavarno, mesarijo, pekarno pri Celju, hotel na Gorenjskem, trgovine, gostilni?, tovare e, hiše, vile in dr.. Na«lov SLaiol BretBilr, Celje, ul. TMfopolfr It 3. P Maršala Florlo S. O. Maršala..... Verniouth > • * ° 9.50 stekl. Pljenionteško žganje „ €.40 lit. Istrsko « „ 6.40 lit. Furlansko « ummumaumnimmnBBSMamn gtT BAR OUiSISANA '•s CARLO POLLAK, Piazza Pontero^o — Vogal Via Roma Velika fibera likerje-v Id vina po konkurenftiili cenah. - Za prekupovalce posebne cene HS^SiHHIit^EL; i I mm, Celje, SufirsuniH, Kotor, Kranj, LlaU-j liano, Maribor, mmt, Opatjla. Sarajevo. : JADRANSKA BANKA l, . 10„ sprejeme vloge di hranilne kniaice. iht h Krute »lote pod na]utoilne]ilinl pasolL \ » » Trs ^ — Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji j MMnt jgetemml nctllml Krnil »ta-tu inMemiHa^