229 Naši dopisi. V Celovcu 14. julija. — Zlatomašništvo gosp. Andr* Einspielerja praznovalo se bode primerno slovesno Prav v ta namen sostavljen odbor proglaša sledeči oklic: Rojaki! Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bode na slovenskem Koroškem slavnost, kateri enakih imamo le malo zaznamovanih v naši zgodovini. Dika naša, starosta koroških Slovencev, neutrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak čast. gosp. profesor Andrej Einspieler daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraju v Svečah v Rožni dolini na Koroškem. K tej slavnost i, slavna društva slovenska in dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes naju ljudneje. Udeležite se te pomenljive slavnosti v mnogobrojnem številu, da moremo združeni z Vami dostojno počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje posvetil v to7 da bi koristil milemu našemu narodu slo- venskemu. Voziti se bode treba do Celovca po železnici in od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je 230 vožnje kake 3 ure. pešhoda pa čez 4 ure. — Gorenjci i/, Kranjskega imajo najboljši in najbiižnji pot čez hrib „Kočno". Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pridejo do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, naj-dalje pa do 6. avgusta, oglasiti za prostore, da Dode mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse udeležence. — Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala bode tje in nazaj za osobo 1 gold. 20 kr. — Ravno tako se je oglašati do gori naveueuega časa vsem onim, ki želijo udeležiti se banketa. Natančneje se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabilih in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časnikih. Pisanja, slavnost zlatomašnika Einspielerja zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pud naslovom: Janez Wieser, župnik Elizabetin-skega samostana v Celovcu, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljuo dajati pojasnila na razna vprašanja. Bratje! Zanašamo se na Vašo udeležbo; pridite k nam, da se skupno z našim slavljencem veselimo; slednji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje iu čisla svoje zaslužne može. Na svidenje! Slavnostni odbor: Dr. Valentin Nemec, kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri Sv. Hemi, predsednik. Matej Šervicelj, knezoskofijski svetovalec in koinendator na Raberei, podpredsednik. Janez Wieser, župnik Elizabetinskega samostana, tajnik. Odborniki: Kranjo Vizonik. prost in dekan v Dobrli vesi: Lambert Ferenik, dekan v Žabniei; Andrej Bizar, dekan v Grabštanju; Matija Ambrož, dekan v Železni Kapli; Jos. Fritz, dekan v Št. Mohoru; Luka Bav-tižar, župnik na Ziljski Bistrici; Fr. Centrih, župnik v Št. Petru pri Vašinjah; Janez Godec, župnik v Eožeku; Janez Hutar, veroučitelj na e. kr. realki v Celovcu ; Šimen Incko, župnik v Podkloštru; Anton Keznar, slovenski pridigar v Celovcu; France Korman, župnik v Mizici; Jakob Knaflič, župnik v Ločah; Alojzij Ledvinko, župnik v St. Kocijanu; Simen Muden, župnik v Kapli pri Dravi; dr. Anton Muller, župnik pri Materi Božji na Jezeru; Franjo Petek, župnik v v Trgu Grebinj; Jožef Peterman, župnik v Št. Vidu ; Janez Pod-lipnik, župnik na Radišah; Jožef Skerbinc, župnik vKamenu; dr. Jož. Somer, župnik v Smilielu; Simen Stockl, župnik v St. Lenartu pri Sedmih studencih; Janez Suster, župnik v Svečah; P. Kolumban Urnik, profesor teologije v Celovcu; Anton Vakonik, semeniški pod- vodja v Celovcu. Dobrova 17. julija. {Okrajna učiteljska konferenca.) Učitelji šolskega okraja ^ljubljanske okolice" imeli bo-demo dne 27. t. m. zjutraj od 9. ure naprej v II. mestni deški šoli (na Cojzovem grabnu) svojo postavno letošnjo konferenco se sledečim sporedom: 1. Pričetek zborovanju in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo gosp. c. kr. okrajnega šolskega uadzor-nika o tem, kar je med letom ob nadzorovanji šol v tem okraji zapazil. 3. O zadržkih (vzrokih), ki vspehu poduka in dobri odgoji otrok na deželi nasprotujejo in kako naj bi se odpravili? Poročevalci so: učitelja Gale in Kavčič ter učiteljica Vidic. 4. Kako more in kako Laj učitelj na deželi za zboljšanje kmetijstva, osobito pa gojitev sadjereje vspešno in koristno deluje? O tem poročajo: Rant, Svetina in Papler. 5. Določilo bode se o tem, katere učne knjige in berila ter pisni in risanski zvezki bodo se v bodočem šolskem letu po šolali tega šolskega ograja vpeljali in pri poduku rabili. 6. Poročilo književnega odseka: a) med šolskim letom 1886/7 v slovenskem jeziku izdanih spisih, namenjenih mladini v izobrazbo, osobito o tem, ali so čitajoči mladini tudi primerni ; b) o stanu in računu ourajne učiteljske bukvarniee. 7. Nasveti o nakupu novih knjig in literalnih del (za bukvarnico [ce]). 8. Volitvi: a) književnega odseka, b) stalnega odbora. 9. Prosti (samostalni) nasveti, kateri naj se pa zadnji čas do dne 20. t. m. pismeno izdelani voditelju konference dopošljejo in izroče. Govori k 3. in 4. točki dnevnega reda so pismeno-za izdelati; potem pa, ko so se v konferenci dognali io izvršili, oddajo se predsedniku njenemu. Velikega in važnega pomena sta 3. in 4. točka dnevnega reda naše letošnje okrajne konference; naj bi se toraj na vse strani dobro preudarile ter se pri konferenci o njih tudi stvarna in temeljita debata razvila, da-se kaj koristnega in vspešnega dožene. M. Rant. Iz Ljubljane. — Šolska letna poročila: a) Letno šolsko poročilo c. kr. višje gimnazije ljubljanske obsega: 1. Zanimiv spis prof. Pleteršnika z naslovom »Slovenščina na ljubljanskem liceju" (po listinah shranjenih v gimnazijskem arhivu). Iz tega spisa razvidi se razumnost in odločnost tedanjega rektorja Matevža Ravnikarja nasproti navadi „železni srajci" enako pri mladini, kakor v višjih krogih. Dne 24. februarja 1817 bil je imenovan Fr. Metelko za profesorja slovenščine in lahko se vidi v zgodovini našega slovstva, kako je lepo kalilo v slovenskem narodu seme, katero je skoraj izključno po duhovščini širilo se med našim narodom, 2. Dalje sledijo v letnem poročilu: „Weitere Bemerkun-gen zu einzelnen Stellen der Platonischen Apologie des-Sokrates". 3. Konečno: „Schulnachrichten vom Director". Iz šolskega dela poročila razvidimo, da je na gimnaziji učilo 32 profesorjev obligatne predmete, neobligatne predmete pa 4. Podučevali niso profesorji Heinricb 231 od 13. aprila, Nedwed od 9. maja in Skubic od 12. januarija dalje. Učencev vpisalo se je začetkom leta 840, med letom trije, koucetn leta obiskovalo je gimnazijo 779 učencev. Po domovinstvu bilo je med učenci 175 Ljubljančanov, sicer s Kranjske 511, s Koroške 5, s Primorskega 20, s Štajerskega 37, z druzih domačih dežel 18, z ogerskih dežel lO, inostrancev 3. Po narodnosti bilo je Slovencev 635, Nemcev 139, Lahov 4, Hrvata 2. Nemške oddelke obiskovalo je v I. razredu 9, v II. 19, v III. 3, v IV. 9 Slovencev, na gornji gimnaziji pa je bilo v V. razredu 29 Slovencev, 23 Nemcev; v VI. razredu 18 Slovencev in 14 Nemcev, v VII. razredu 49 Slovencev in 10 Nemcev; v VIII. razredu pa 37 Slovencev in 12 Nemcev. Gleie vere bilo je 776 katolikov, 2 protestanta in 1 Izraelec. Po napredku dovršilo je šole z odliko 96 učencev, dobro 521, k ponavljalnem izpitu dopuščenih je 98 učencev, 2. red prejelo je 35, 3. red 26 učencev. Učnine plačalo se je na vsi gimnaziji 14 250 gld., velikansk davek, katerega je plačevati večinoma malo-premožnim starišeui, katerim uže brez tega otroci prizadevajo ogromne strošKe. Ustanov se je učencem izplačalo to leto 11.505 gld. 19 kraje. b) „Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Lai-bach" obsega: 1. Stapieion. Neznanega prelagatelja evangelija, preložena po Stapletonu v XVII. veku, spisal Ant. Raič. Zanimiv spis navaja 82 evangelij po izvirniku, je tedaj toliko obširen (50 strani), da je en del