Št. 87. V fiorici, v sobolo duo ;S1. oktobra 19(13. Letnik V. Izlinja. VH.i tori'k in solnitiMili II. in i jir<'11111)I(1111• /:i 111«'s11) tcr ol. H mi I i p. /;i 111'>.• ¦ 11) Aku (Kiilc 11.'i lu ilm . ;i |ii°;i/nik i/.iilf il:in prcjob <» /.vt'ct'r. Staue pit jiošLi i I ', ¦ sitz v Nunslili uIm'.-iIi in Lr b it ii n;i Vcriliji'vt'in t<• k:11 ist>u pi» 8 vin. GrORICA ( rfduištvu in upravniatvo **• nahajata v «Narndin t i s k ar n :», ulica Vrtturini b. At. 9. OopisH jH nasloviti na urcdniitvo. ojrlas«' in narocmiio pa na upravinitvo »(ioncf«. Ofrla.Mi h»* raöuiiijo po pftit- vrstali in »ic*t ak<» He tiskajo 1-krat p<< 12 vin , 2-krat po 1U vin , 3-krat po 8 vin. Ako 8»- ve. oklobra t I. izvršila ho je vse- HlraMnko sijajuo. K temu jo kajpada pri - poiuoglo ludi ki[)0 vreme. Hilo je v ne- deljo krasno vreme, lep solčen dan, ka- korsnih v jesenskem času le malo vži- jemo. Da hi no bil pred nedeljo med tednom dož strašil dan na dan, bi bila udeležba iz oddaljenih krajev še večja, a kaj s<> lioce, vreme ima v tem času tudi svoje muho! V nedeljo pa je toraj nastopil krasen dan, kateri je privabil ogromno ljudstva iz celega okraja, kakor tudi iz oddaljenih krajev v Cerkno k iz- vanredni slavnosti. Po konf'anej sveti maši, katera je bilu ob 10 uri, zbralo se je Ijadstvo v prostorili „Gospod«rskega doma",. da so bili vsi prostori do zadnjega kotieka na- polnj..ni. G. dekan je najprvo z asistenco gg. kaplanov blagoslovil slroje v mle- karniških prostorih, na to je g. dekan spregovoril nekaj prav spodbudnih be- sedij. Povdarjal je važnost kmetske oiganizacije, priporočal vzajemnost in slo/nost druatvenikom, da naj bi politični prepiri in domače osebnosti n e segale č»?z prag „Gospodarskega doma", ampak da se složno oprimemo akupnoga dela na gospodarskem polju; končujoč z be- sedami:.... „in ta „Gospodarski dom", ki vsakega tako prijazno pozdravlja, kdor pride v našo vas, — ta „Gospodarski dom" naj bi bil tudi dom miru in sprave, dom aloinoati in marljivega dela, da si tako pridobimo tudi Božji blagoslov'. Nato je slodil slavnostni govor v dvorani „Gospodarskega doma". Slav- nostni govor je govoril g. h>nest Klavžar iz Gorice. Govornik je v poljudnih beseuah razložil veliki pomen „Gospodarskega doma" v Cerknein, Hpomnil in zahvalil se razli nun osebam, katere so pri- pomoglo da se je ..Gospodarski dom' sezidal; spomnil se tudi visoke vlade in deželnega odbora, katera sta v ta namen podelila znatnf pod pore. NaglaSal in pov- darjal je posebno, naj vlada složnost med (lerkljani na gospodarskem polju, ker le v slogi je inoc. „V i r i b u H u n i t i s" ! dejal je govornik, je geslo našega pre- svitle^a cesarja, katero geslo naj pre- vladuje postibno državljane kmetovalce, ker le ako boino složni. bo tudi naä „Gospodarski dom" imel zagotovljene, krasne vspehe. Z trikratnim rŽivio'1 na presvillega cesarja kon^a govornik, ka- teremu ljudstvo odgovarja z gromovitim ,.Živio" ! Gitalniäki pevski zbor pa je zapel „Avstrijsko himnotl. S tern je bila alavnost v „Gospodarskem domu" končana. Ob 1. uri popoludne je bil banket v gostilni A. Kobala, katerega so se ude- ležili poleg odborov domačih druAtev tudi več drugih gospodov. Po obedu je gosp. I. Lapanja iz Kobarida, kot dež. po- slanec in zastopnik „Kat. pol. druätva v Kobaridu'1, napil napredka našega kmet. druätva, katero si je sezidalo tako krasen „Gospodarski dom". kateri naj prinaša celernu okraju bolj^e gospodarske od- nošaje. Hckel je g. poslanec, da so edino pri naši mlekarni na Gori5kern vsi po- goji izpolnjeni, da se nasa mlekarnica poezdigne do vzorne mlekarnice, ter da se zaprosi visoka vlada, da otvori pri nas mlekarsko šolo ; da sn bodo imeli priliko libši ukaželjni mladeniei lzvežbati v mlekarstvu v materinem jeziku; da tnko prideiao na GoriAkem do dobro izvežbanib mlekarjev, kakoršnih sedaj pogrešamo. -— Iz govora g. poslanea smo spoznali, da se živo zaninia za gospodarska vprasanja- G. župan Kos mač napil je zbra- nim gostom v imenu občine, želec, da bi se še večkrat skupaj sežla taka družba, katera je nam Cerkljanom naklonjena za zboljšanje našega zadružlništva. l*redsednik kmetjskega druätva g. Sedej Anton, napije navzocemu g. rnle- karskemu nadzorniku M. Ivančiču iz Tolmina, kat^ri jo i/.dolal nacrt /.a ..Gos- podarski dom". ter *e zanirnal in trudil ob čaHU gradbe poslopja. G. Ivančič se je v lepih besedah zahvalil in spod- bujal navzoče k nadaljnernu dolu. G. Klavžar je slikal napredek drustvcrifga in nnrodnega življpnja v Orknen iz preleklih let, ter napil nav- zočim uradnikom in slovenskernu urado- vanju. Predsednik kmetijskfjga društva prc- čita naslednje do banketa doäle brzo- javke: G o r i (! a : Osebno zdržan, kličem tem potom naprednim cerkljanskim kme- tovalcem: Čiveli! Štrekelj. Kobarid: Živeli napredni Cerk- Ijani ! Slava ! ,.K a t. pol. d r u 3 t v o v K o b a r i d ua. Kobarid: V duhu z Vami ! Ve- seleO se VaAega napredka, Varn kličemo krepki : Slava! ,.Kat. izobraž. društvo v K o b a r i d uu. K a in n j e ip. Černiče) : Bog bla- goslovi zidani spominek dejanskega kr- ščanstva in pričo cerkljanskega napredka! • K o s e c. Pročilalo se je tudi nekaj došlih pismenih čf»stitlc in izjav, kakor od e. kr. kmctij^kcga druAtva v Gorici, ,.Gos- podarske zveze" v Ljubljani in druge. Sledilo j«1 na to še več napitnic, nagla- šujoč slogo in edinost. kateri sti prvi pogoj zdravemu zadružništvu, spojeni s treznim in varčnirr. delom. Predsednik se zahvali udeležencem, kateri so pripomo^li slavnosti do sijaj- nega vspeha, kakor tudi govornikom za spodbudne besede Okoli o. ure popoludne pricela se je veselica. katero je priredila „Narodna Čitalnica" ob tej priliki z zelo obsirnim vsporedom. Tudi pri veselici je bila ve- lika odeležba tako, da je bila dvorana popolnoma natlačena. Izmed pevskih točk naj posebej omenjamo Laharnarjevo ,.Pri zibeli" in Hubadove „Slovenske narodne pesmi". katere so občinstvu jako dopa- dale Dalje Jenkov dvospev rNa tujih tleh". katerega se je moralo na željo občinstva ponavljati. Jako dobro pa se je deklamovala veseloigra ^MoriUa*4. Pelo se je še več pesmi natanko po vsporedu, kakor Aljažev ,.Triglavu, (ierbič rGon- dolirjeva pesemu itd. Med posameznimi točkami pa je pridno udarjal tamburaski zbor, pomnožen z domačim orkestrom. Sledila je igra ,.S?oji k svojim I*4, «pisal VTo^njak. pri katerej so se odlikovale posebno Berta, Zora in Mica. Po veselici rnela se je iiva, nepriailjena zabava, med katero je pevski zbor zapel še več lepib pesmi, menjajoč se z godbo. V občo zadoToljnoßt razšli smo se pozno v noč z zavestjo, da smo danes praznovali pomenljivo slavnoät. na katero ae bodo že pozni rodovi hvaležno spo- minjali. rGospodarski domu, katerega smo si zgradili. pa naj bo naš pravi za- družni kmetski dom, dom, resnega in složnega dela. Naj vlada v njem vsikdar pravi zadružni duh, kateri naj pripelje do blagoitanja in božjega blagoslova. .. . k Yzajemna zavarovalnica pveje živine v Bora za tiovšti soänijsti otraj. Davno bi vže bil čas poročati o tem novem koristnem drnštvu. a tudi zdaj gotovo ni prepozno. Društvena pravila so sestavljena po najnovejših ministerskih odredbah, in kot taka skoraj gotovo jedina zdaj uporabna med Slovenci. Ker sta graotna drasWena na- mena dva, namreč 1. odškodovanje društ- venikov za poginole govedi in telet v slučaju uujnega k'anja in pogina po bo- lezni ali nesreči in 2. povzdiga živino- reje s predavanji, poučvanji in nagra- dami, zato sta tudi dva sklada : z a v a- rovalni ali rezervni sklad in izvenzavarovalni sklad, sla- žeči v pokritje stroškov dragega namena in pa v kritje upravnih stroškov društva. Društvo je začelo delovati začetkom avgusta lanskega leta. 0 delovanju društva do 31. decem- bra 1902. sledeče: PODLiSTKK. Mladi gozdar. Izvirni roinan. Spisal Soški-črnošolec. VIII. „Cudiia roc" jo /akoii, l';i je iiiRMiitna ..." A ii t. II i i b a r. Molčt' sta korakala liato Kozmek in Tone navz^or proti selu. Vsak jo bil zatopljen v svoje misli. Kozmek poronial je v duhu najbrž naprej v one case, ko bode zivel srečiio, sladko življenje z ljubljeiio Špelo. — lone ji> pü) hudoinušno smeje se, mislil na odpustni |lst v stari skriuji, na lepo škatljico, na miilo iz saj j"-na cvctočo ~ šestdesetletiio devico Špelo. Videl Je uze naprej, koliko smelia bo, ko se raznese novica 0 Kozmekovi ženitvi. Koučno dospeta pred nizko, zakajeno kočo. Kozmek °pi naprej, odrine trhlen jesenov zapah pri duiih in oba vstopita. — V koči je hilo v istem prostoru vse: kuhinja, klot. izba in spalnica. Sever je sedel kar brez prosenj in poklonov na staro klop ob ognjišcu; Kozmek je pa privlekel v tem iz razpoke v zidu velik rjav ključ ter pričel odpirati skrinjo, v kateri je vže toliko let spal spanje pravičnih inieiiitiii odpustui list. — Hudo je zaječala stara ključavnica, kakor bi ji bilo težko dati od sebe, kar je zaklepala toliko let. Nazadnje se je odprl pokrov in vidclo se je v skrinji kup zakrpaue obleke, uekoliko perila nc prav nedolžne zuüanjosti "i nekaj druge brezpouiembne stariue. Mrak je kar malo pobrodil po skrinji in takoj je priuesel veil nadepohii odpustni list. Veselo ga je razgrnil in dejal Severju: „beuaj po^'lej, bo-li dober ali no. Na tej strain je sol bel in čist, da — Bog varuj žal besede! Res. da so L^a uže malo oblazile muhe, a kaj bo to! — Kje p.1 ni muh, povej mi? ¦- Povsod so, tudi na župa- nov'ein nosu". ,,Se nekaj! — Kje imas pa škatljo?" ,,Hej, lie bodi siten! -- Saj ni še soduji dan", reče Mrak in privlece iz skrinje pisano škatljico od —¦ „cikorije". ,,Sment, to bo pa res pisnio, da malo takih! Lahko y;a bo Spela vesela", vsklikne ironiäio Sever. „Toda, kje imas pa pero? — Ali misliš, da bom pisal z nosom?" Strela iz jasuega so bile to besede Mraku. Obupne misli so inn svigale po glavi. V/e je imel ua jeziku usodepolne besede: ,,ldi se solit Žpela, ljubezeu, zakou in sreča! Sainec sem in ostanem do sodnjega due". A za časa se je spomnil, da nosi hlace, da je mož in da niož ne sine obupati nikdar. Ta inisel na hlače — ga je potegnila od brczdna pogube in um položila na jezik besede: ,,Bog in vsi svetniki! — Kje pa pero? — Mislil sem uže, da držim srečo za rep, a sedaj vidim, da sem še dales od uje. — Svetuj mi, Tone, kaj naj pocnem, a tako, da opravim lahko brez trošl', v". „I no saj ni prav tako hudo, kakor misliš. Gosje pero dobi, pa sva na konju". „Kaj, gos e pero? - - No, gos in kokoš, obe sta prilezli iz jajca . . . Mrak, namiguje ti sreca! — ülej, prav sedaj je zunaj sosedov petelin ... Kar za njiin, pa izpuli nut pero. V njegovem repu tiči vsa tvoja sreča. — Ti, Tone, pripravi mej tem malo čobodre, da se bo lahko pisalo. Tu je lonec, tam voda, saje so povsod". Nato se je spustil Mrak na perutih ljubezni kakor blisk za petelmom. Ta je kriče pobegnil na domace dvorisce in se zamešal mej kokoši, misleč, da bo tako zavarovan. A motil se je revež. Mrak je bil podjetuega duba. kakor še nikdar v svojem življenju. In kaj ne bi bil? Saj je ljubezeu — vsemogoena. — Bal se ni niti tujega dvorišča. niti jezične sosede, niti kurje armade. Hlastuo, kakor volk mej jagnjeta, je planil Kozmek mej kokosi, ki so se s kričanjem in kokodakanjem razprsile na vse strani. A Kozmek je bil hiter. Takoj je vjel za rep najmastnejšo in največjo kokoš. ki je bila opešala na obupnem begu. Predno je vedela kokos, kako in kaj, ji je uze izpukal Kozmek tri peiesa ter jo zopet izpustil. Nesreča je pa hotela, da je priliitela prav v tem stara Štrena v smrtnem strahu v hišno vežo, češ: kaj pač davi moje Ijubkt- putike? — V pwi raz- burjenosti je mislila, da je pritacala lisica mej drago ji kurjo obitelj; a kaka prevara! Mesto lisice zagleda soseda Mraka z dušo, telesom in kurjim peresom, moško korakajoeega čez dvorišče. Pero je prešibko, da bi moglo povedati, kaj se je tačis godilo v Štrenini duši. — Dragi bralec. pomagaj si sam in spomni se — francozke revolucije. Jaz ti ne niorem povedati več, uego da je pograbila Štreno zeleua jeza pravičnih. Skočila je, kakor besna, v hišo po lopar in tako obo- rožena zakadila se v ubogega Kozmeka. Ako ne bi se bil ta takoj srečno umaknil, moral bi bil nesti črepinjo v nedriji domov, ker Štrena je malinila s tako silo, da je lopar kar žvižgal po zraku. A nikar ne misli, dragi bralec, da je smuknilo radi tega Kozmeku sree v lilače. — Ne! — Takoj se je zavedel svojega moštva in naskočil zopet prvotno mesto. (Dalje pride.) Velika zaloga dalmaiinskeg? vina sc je odp.la v (uirici na vo^ni trga Korenj, v ulici Formica li. št. 1. Prodaja sc na debeln. — Poslrc/.ba tocna. Pripnroča sc si. občiiislvu v incstii in okoliei za uiiiosj'obrojiii nbisk. k Jakob Mačukat. Jakob Miklus, I tr^'ov(U', 7, Icsom in opoko, zalo^a I vsHkovrslnc^a Irdcga in ntehknga knrnskotfa in kntnjskotfH. losa tcr ( pohištva, * v Pevrni, j za Soškm mostom, p. Gorica. priporoca p. n. občinstvu svojo bo^ato zalo^o, ter na novo otvor- | jo no podružnico t na vo<»lu priSedAi od SoSkoga mosta proti Goriei v hiSi <,'• Ko- I Karja h. St. 42. ' V delavnici se izdelujejo vna I v sodarsko in kolarako slroko I Kpadajoča dola, in postr^žba z | | lesoiii po najnižji ceni. — I Ne v Amerika! i V slovcnski in lirvatski Islri, vr j lili/ini Tisla, proda sc ali da v na- jcni ob zolo ugodnih plačilnili po^ojih ; vcr, Icpih poscslcv a gospodarskimi I poslopji. : I'ojnsnjenja jc dobili brozplaeno v pisaini «f. dr. (iregorina v Trslu, Molino piccolo 7. II. Šimenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) p resell I hlv>i. da siMii prc-solil >voj /obo/dia\ niski atcljt' s prvim oklobroin v Corso Giuseppe Verdi 19. (poprcj Vrtne uliciM na>proli Ijud- skcimi vrtu in ordinujein od '.). 1 m2. urc predpoludne \n od 2. -;">. urc pupoludne. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici. „Centralna^ posojilnica" v Oorici, iirainie ol 1 wi naprej od8. zj.do I.pop. j Leop. Reja, j gostilničar Pri Golobu1 I na voglu ulice Morelli 5 Priporočapristnabriskabe- I la in örna vina. — Izborna I kuhinja postreže o vsakeni I casu z okusnimi mrzlimi in J gorkimi jedili. I ^astopstvo za prodajo pra- I vega Ijubljaixskcga kislega | zclja v zabojih od25 do 50 kg. r Za mnogobrojen obisk se pri- I poroča slav. občinstvu v mestu | in na «leželj. **fc a*~~~M» ¦—!¦— m^ ii „_________________ Anton Pečenko Vrtna nlica 8 M>K1( A Via Giardino 8 priporoca pristna bel a in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- matinakih in isteriftkih « i - nogradov. Doutavljn na dom in nupoäilja po žole^- aici na vsc krajo avstro-ogorske monarhije T sodih od f)6 litrov naprej. Na zahtt'vo poäilja ludi uzorctv i Cene imerne. Po«tr«iba po4tena. Kdo želi odstraniti vinske napake in bolezni? Obrup naj so v niirodil- nico (dmgorijo) A. Mazzolli, v Gosposki ulici hiš. št. 6, kalcra ima bo^alo zalogo naj- novcjsih in keiiiU'iuuMstih pripoinočkov za ozdruvljonje kakorSnihkoli vin. Kapljice m. Mark a I r gla.Mivitt' in us naiikriljivc L'ijjljit¦»• »v. Maika ><¦ u|»<>r.iblj:ij<> /.a iKitraiijc in zufianj«* h(»l<'/.ni. fosebno (i'latranju|ejo tri/anj«* j.n> kostt-h. iiogah in rokah tcr o/.dr.-tvijo vsak glav|filiija ii! skmt lfank«, na vsako pošto : 1 .|..r:.t (l'J Htekl..|lir) K 4" I. 4 (lu<>at (4s „j,.,,,,.,,^ K „.^ ,, r» :: \it :; !;; n--;; :> - ((i0 - > -17> •• I'riznaliiih pist-ni irnaiii na tisoče. «la jih ni ninudi<4 vscli ttikaj pona- tisnili, zaio navcilcin uueiia |c nckatrrih iinspo'luv. ki so s poscbiiim vapciioin npi.rabljali k;t|.ljicc sv. Marka. t-rpopol- |_^_. -m__.^^^-t-^^^^j iimna oz-lravili: Iv. liarcntihtMo. učitclj; ^ ^^^^^^ffv^-Hp^T^B' Janko Kišur. kr. nadlopar: Šu-tan iiarčič. *^~. ^. -" tpf' a 248. ratni račun zavarovalnega aklada: dohodki K 91709 stroSki ,. 349-12 ostalo K ot>7 97 Ohratni ratun izvenzavarovalnega sklada: dohodki K 16050 stroSki „ 17182 primanjkljaj K 11 32 lzkaz imovinskpgn stanu zavaro- vmImprh ekhida: K 399 29. lzkaz imovinskega stanu izvenza- varovnlncya sklada K 40 88. Baeun^ki posnetek zavarovalnrga sklada: imetki: K 579 29 dol.novi: „ 180 — Raeunski posnetek izvenzavaroval- noga sklada : imetki: K 114 — izdatki: „ 73 12 Gisto premoženje drustva znaša torpj : K 440 17. V tern času so poginile 3 krave in 2 tfloti; odškodnine se je izplačalo 598 K Iz leh podatkov se vidi. kakö zelö potrebno je naše društvo! Zgodilo se je, da je poginila jedina krava uboge udove — kako nt*i bi si kupila drugo, ako bi no bila zavarovana! Čudil se bo morda in ali oni, kako to, da je toliko nesreč? Gotovo je, da Ijndje niso kaj amni ži- vinorejci, da tudi hlevi niso kaj uzorni; mnogo pa je krivo temn tudi to, da smo ,.n a Klanc uu, da imamo prvo zdrav- niško pomoč še le v — T o 1 in i n u. Gsrjp pač, ako bi ne imeli par izkuSenih mož doma! V tern moramo pohvalno onu'niti Antona Šulerja iz Bovca, ki sp ne straši ne poti ne izgube časa, da le more se svetom ali v dejanju po- magati. V zdravilni namen si je draštvo Ictos nabavilo tudi precej raznih zdravil. Nadalje omenjamo, da je stevilo udov letos poskočilo nad 300, objednem pa ne vemo, ali je pripisovati nemarnosti ali drugiii činiteljem dejstvo, da ni do zdij v Č e z-S o č i in na Ž a g i še no- jjenrga uda. Zganite se vendar vsaj vi, ki veljate med sos ed za razumnike, dasi morda v živi- norejskem oziru! Ta in oni pravi, da draštvo ne bo v s p e v a 1 o, ker je preveč nesreč; (letos jih }i namreč vže novih 10 ter 733.50 K oddkodnine) mi pa pravimo, da druätvo izborno vspeva! Saj pač nima društvo prvotnega namena, nabirati glavnico, ampak ljudem pomagati v nesreči! In to nalogo izvršuje točno! In, ako ne bo zadoščevai l"/0 zavarovalnine, ga pa po- višamo, in ljudstvo ne bo mrmralo, dobro vpdrC. da: danesmeni, jutri tebi. KoriPčno mislimo, da nikakor ni odvrč. ako malo podrezamo nekatere Utpje in okraje, ki se vedno le zanašajo nu deželno zavarovalnico, češ, čemu naj ustanavljamo zdaj, ko začne skoro poslovati deželna! Ako bi bili mi na Bovškem tudi tiko mislili, bi zavarovalnice zdaj ne iisleli — 16 oškodovancev pa tudi ne olškodnine, ki so jo dobili tekom enega t* ta. — Sicer pa pristopijo vže obstoječe zivarovalnice k deželni zavarovatnici kot podružnicein se ne razpuste. Na delu torej v korist ubozega ljudstva! Dopisi. S KruHft. — Trgatev vräila se je f.ri nav na Kraau pri najugodnejšem vremenu. Škoda le, da smo imeli letos Uj malo trgati. Stare trte nam pridno unieuje trtna aš, novih nasadov z ame- r.čanko pa imamo še prav malo. Glavni naš pridelek nas je torej letos zapustil. bd'im naj poravnamo razno stroške, katere nam prizadeva obdelovanje naših žornljišč^ Ščirn naj poplačamo visoke davkt, .a šc višje doklade in razne druge družinske stroske, ako ne pridelamo vina in ga ne spravimo v denar? Pred l*'ti dobili smo 5e precej denara za pše- nico. Ali dandanes je cena pšenici tako padla, da je z ozirom na velike stroške, ki so združeni z njenim pridelkom, no vr/p več Kraševcem, da bi jo sejali. Ne- kateri se nadejajo, da jih reši deželni hipotečni zavod. Nočemo trditi, da ne bi bila ta nova ustanova dobra, ali dobra bode le za juko varčne in delavne poseHtnike. Oni pa, ki so malomarni in !oni, siobili bodü priliko, da s pomO'"jo s?oje, nego bi se to inače zgodilo. Pa tudi socijalee Kopač, ki kolovrali po iip- katerih naSih vajph in kateri ima med svnjimi poslušalci najvec itMiuhov, nas np bo r.--il in naj äo tako vpijp, kako da kmel liudo trpi, a sc gospoda pri jetno masti. Uragi Kraševci! Ip daleč preö od nirivih prerokov, ki imajo le z jpzikom Vaä blagor pri srcu. V izgled pa naj Vam bodo pridni in varčni kmptovalci, kakor so na priliko naši Ivanjegrajci in Za- grajci, ki so pridno peoaio s trtnrojo in ima že skoio vsak nr- trtnp nasadtv Pri vsi ül.ibi letini so omenjeni kmetovalci letos vendar toliko pridelali, da zmo- rpjo najpotrobnpjžp stroške id svoja opravila. \r Komnu imamo sicer po- tovalnega učitelja in ta tudi v resnici vedno na^im ljudpm prigovarja, naj bi pridno sadili amerikanske trte, ker ni daleč ča^, ko bode trtna us na^e stare trte popolnoma uničila. Pa kaj pomaga to, ko ima pri nas "e toliko ijudi za te lepe nauke gluha ušesa. Zato ni čudo, da prodcjo po sodih pajki mesto da bi jib polnila žlahtna kraJka kapljica, ter da ne pridelajo ljudje niti toliko vina, da bi si ga mogli doma kaj privošeiti Kako žalostno je videti pospstnika v vi- norodnih krajih, ko mora v krčmi za drag denar vino piti, mesto da bi se krepčal z lastnim pridelkom doma. Torej le urno na noge, Kraševci! Prirejajte si pridno nove trtne nasade. Gepite amerikansko v domačo Črno trto in pazite da si Kras ohrani svoj slavnoznani teran Objednem pn prekopavajte pridno vaša zemljiača, gnojite jih dobro, da si pridelate poleg terana tudi potrebnega živeža. Naša zemlja je stara, je izrabljena, treba ji je torej pomagati in nadomestiti z gnojem one snovi, katere je izgubila tekom časa. Pri vaem tem pa ne sme priden kmetovalec nikdar pozabiti na Boga. Ako hočemo, da nam bo dobro na tem sveta, držati moramo se vedno sta- rega gesla: „Moli in delaj in božji bla- goslov nam gotovo ne izostane1'. Preč torej s pohnjštjivimi časniki. Preč s so- cijalnimi preroki, ki nas odvračajo od zgoraj navedenega gesla. Gitajmo raje poučne kmetijske časopise in druge po- štene slovenske liste, ravnajmo se po nji- hovih navodilih, kajti lo tako zadenemo pravo. Št. Viška pora. — (Župan Ma- tevž je pa res mož kakor se tiče.) — Na roženvenško nedeljo smo obhajali tukaj porcijunkulo. Blizu 400 faranov obojega ppola je prejelo o tej priliki sv. zakramente. — Osmi dan potem je pa r.aša proslula t e 1 e-genca demonstrirab proti porcijunkuli — s p 1 e s o m. Ronwj je končala deseta maša, pihnil je „kapel- majster" domače „plehbande-( v svoj pi- hslnik (po domače: klernet) in zacelo se je pretresljivo kraljenje (po domače: gadva) pred cerkvijo inžupni- š č e m. — In v čegavih prostorih se je plesalo do drugega jutra? — Čujte in strmite! — V prostorih našega pošte- nega župana M P.,— vdovca, očeta 4 nedorastlih otročičev, moža, ki ima brata duhovnika. Povabljena je bila gotovo k plesu tudi v d o v a iz Za ... hm... hm ... kra ... kra ... ja ... ja... Drugega jutra sta dva ponočnjaška rogovileža (katerih eden ima strca d u- hovnika, drugi pa očeta ključarja) z ostudnim govorenjem napadla gospo- dinjo, ki je nesla vodo. Ona jima je radi tega rekla: „o s tudneža". Naoiesto da bi bila nato mirovala, §la sta za ženo celo v hišo. Tam ju je pa hiäni gospodar vsprejel, kakor sta zaslužila, in ju vrhu tega tožii pri sodišeu v Cerknem. Tam sta bila spoznana krivima in za enkrat prav milo obsojena v poravnavo troškov in 24 ur zapora. Najlepäe pa Še pride. — Vsakdo bi pričakoval, da bo naš skoz in skoz „modri" župan poredneža posvaril in okregal. Toda ne!! — Ne samo, da je imel oba razgrajača celo noč pod svojo „g o s t o 1 j u b n ou streho, ampak jima je äe spisal tožbo radi raz- žaljenja časti proti napadeni ženi in nje- nemu možu. In sicer je p o š t e n'i Matevž to tako-le „pogruntai-1, da je po- stavil v tožbi enega fantalina za tožnika, drugega pa za pričo. Tako je mislil on da bode najbolje. A opekel se je globoko notri do svojih poštenih kostij. G. sodnik je takoj spoznal „rep" — s t a- rega lisjaka inje stopil nanj tako t r d o, da je lisjak z zobmi zaškripal in da sta m i I o „z a j a m r a 1 a" — 1 i s- jakova mladiča. — 0 ponočnem miru in redu ne mo- remo pri nas niti sanjati, ker nam tega ne dopuHto ,.bulenbajserj i", ki ob vseh urah lajajo, krulijo in vriskajo ... C. kr. orožnikom priporočamo, naj pazijo na Goro, ker je tam veliko g n j i 1 e g a, ajeskrito.------- I« v klasjp, a kruh iz tpga zrnja bo — grenek in nevžiton. Nekatpri stariSi si Je HPdaj pulijo lase iz glave zaradi ntzu/.diinih otrok, drugi si jib pa bodo puliü, kadar jim dorastpjo otroci, katpro sodaj po^ilJHJo v „z n a n o b o z n i c o'1. „Stari pobio", ti pa le poveličuj v ,.Soči" p o s t p n p g a Mutev^a, saj nam i)m$ s tpin samo povod k novim fotogra- tiuua tpga „kampijona". — „Gorjan starp korenine". Politični pregled. Ce9ar Franc ložef obišče suksonskpga kralja Jurija prihodnji toden v Dra/-danih. Državni zbor. Po najnovpj^ih poročilih se državni zbor ne skličP 10. ali 12 novembra, marveč äo Ip 17. ali pa 18. novpmbra. Boiločl justlčnl minister. ,,Tiroler Tagblatt" poroča, da po- stane justični minister predsednik visjpga sotližča v lnomostu baron Call, bmt trgavinskega ministra. Deželni zbori. V is Irak em dežplnem zboru je vopraj slovanska marijsina nadaljevala ob^trukcijo. Stavila je razne predlogo, vprašanja in interpelacije. Torkova seja kranjskega dež. zbora bila je zopet jako burna. Posl. dr. Krek je ostro napadal dežel. pred. barona Heina ter ma ocital kot pred- sedniku dežel. äolsk. sveta kranjskega, da je pristransko postopal v disciplinarni zadevi proti posl. Jakliču kot učitelju. Kat. narod. posl. so dr. Kreku burno pritrjevali. Dr. Tavčar pa je barona Heina za- govarjal. Na dr. Krekova očitanja je baron Hein odgovarjal v nemškem je- ziku. Na galeriji so vpili, naj se ne do pusti deželnemu predsedniku odgovarjal i na slovenske govore v nemškem jeziku. Tudi dr. Šu^ter^ič je stavil do deželneg i glavarja vprasanje, kaj misli storiti, da se varuje poslanska imuniteta. Med dr. Šuateršičevim govorom je priSlo med go- vornikom in med dr. Tavčerjern do burnih prizorov. Dr. Šusteršič je rekel dr. Tavčarju, da je v nedeljo na bankotu od- vetnišKega shoda govoril iz njega šam- panjpc, ko je dr. Tavcar pri ti priliki go- voril nekaj o slogi. V ti seji je stavil posl. Majaron interpelacijo zaradi ža- : lostnih iu krivičnih sodnih raziner na ! Koroškem. Prihodnja spja bode v toruk j dne 3. novembra. ; V srpdo ae je zopet zbrala kornisija | štajerskega deželnega zbora, j in se posvctovala o volilni roformi. Manjšina brez volilne reforme ni'i | noče dovolitl proračuna. Financni : štajerskega deželnega zbora je . 1 naklade poviäati za pet odstotkov, i,& n odstotek več, kakor je bi!o nameravano. Šlezijski deželni zbor se je izrekel, da se nagodba z Ogrsko sprejme Ip, ako bo pravična, sicer naj sö pa državni polovici gospodarski ločita. V češkem dež. zboru so Nemci obstruirali tudi v zadnji seji. Deželni maršal je sejo zaključil ter naznanil, da prijavi prihodnjo sejo pismenim potom. Govori sp, da se i.asedanje češkega dež. zbora zaključi. Nomcern no bi bilo to po volji. Jezlkovno vprasanje v Dalsnaciji. Dalmalinski namestnik je izdelal zakonafci načrt, s katerim naj bi se re- silo pereče vprasanje, kateri naj bode službeni jezik pri državnih uradih v Dalmaciji. Ta zakonski načrt je bil te dni dotiskan in se je tudi že razdelil med dalmatinske deželne poslance. LV ravnost pa se mora reči, da je omenjeni zakonski načrt ^orostasen monstrum. Po onvnjenem načrtu bi se raba italijan- skega jezika na državnih uradih v Dal- maciji res nekoliko omejila, a nadomestila bi so potem z nemščino. NemSki namreč ima biti občevalni jezik med državnimi uradi, izvzemši one na teritoriju kraljestva. Nem^čina bodi dopisovalni jezik s central- nimi oblastmi. Nemščina bodi poslovni jezik za vsa prezdijalna opravila na na- mpstni^tvu v Zadru. Le v pojedinih slučajih se ima prepuščati razumu in izkustvu, da bi naj delorna prihajal do aporabe srbsko-hrvatski jezik. V računarski službi se imajo vh\ registri in nakaznico, ki služijo za konlrolo ^srednjim oblastim, voditi v nemäkem jpziku itd. itd. Glede finančno stroke delajo se uvedbi hrvat- skega jezika zapreke, češ, da hrvatski jezik nirna za to stroko potrebnih izra- zov. Kaj zasluži vendar človek, ki kaj takegu zapivleV! Kakega jo/ika se poslu- žuje na Hrvatakem siaančna uprava za vse svoje posle, ako ne hrvatskega in je priäla morebiti beračit k Nemcem za potrebne tohnične izraze? Iz vsega na- črta je torej razvidno, da ni še zaumrla v trdib bučah t»vstrijskih državnikov bo- daata miaol, da se mora Avstrija popol- noma germanizirati. Z omenjonim načr- tom, ko bi namroi^ postal zakon, kar pa nci bo, hoi-p s<^ nainrpc dalmalinsikiin Hrvatom in recimo tudi oniMiui mulemu žtpvilu llalijanov, ki so v D.tlmucij; na- bajajo, zaprpti pot do državnih služl». Vw solo v Dalmaciji so, kakor jo popol- noma naravno, skoro izključno brvatske. Italijanskih je šo malo. Niti llrvatjo niti llalijani se no marajo uiiti nomSčiiie, kpr jp tiuii ne potrobujpjo. Znradi Ipga !¦" ;¦> vlada spravila cpla krdela nem- Skih uradnikov v Dilni.vicijo tor jib po- stavila na najbolj.sa mf>sta. S pamoCijo npmAkih uradnikov, si misli naša vlad«, bi začela naša vlada germaniz:rati tudi Dalmacijo in sioer najprej s tem, da hi v Dalmaciji za otroke nemških uradnikov ustanovila semtortjn po kako noiTišku šolo. Z.t take sole ne bi bilo sevoda treba postav- nega stpvila olrok. saj bi so vlada piAV nič np ozirala nu dolocbo šolsko pos'avp zu ljudsko soIp, niLi za dotična pos'-'vna dolosiila, kdo naj bi prispeval za vzdrže- vanjo takih Sol. Niti 7/1 mizorijo v dr- žavnih blagajnah bi hp no zmonila, ka- toro ima vodno na zoboh, ako se jo prosi podporo za najpotrobnPJSo roči. 0, ne, tu bi ne bila mizerija in slabo linaiu'tno slanje prav nič na polu Nasprotno ! Za nomäke ^ole v Dalmaciji sipala bi vlada, ako bi le količkaj upala. da dosežejo svoj namen, kar stolisočakp. Torej naš avstrijski zistnm loti se v^ptja, naj bo $o tako bedasto, naj si bo se takoskodljivo za državo in naj so sp zk> posted ice ta- kega npumnega postopanja izkazale že sto in stokrat. Qovok, opazujoč vse to, kar so pri nas dogaja, mora nehote mis- liti, da državnikom, ki so na knnilu av- strijskih vlad žo leta in leta zaporedoma, ni nikakor do obstanka avstrijsk«i dr- žavo, ampak da gledajo v prvi vrsti lo to, kako bi nenemske narodnosli v Av- striji, v prvi vrsti sevoda Slovano, po- nemčili. S tem si ti državniki nakupujejo sovraštvo vseh nonnmških naroilov in v prvi vrsti tudi Slovanov, a objednem vzbujajo pri istih tudi mržnjo do takih avstrijskih vlad. S takim postopanjem sejojo mod avstrijsko narodo propir in nozadovoljnost ter jih silijo, da si iščejo pomoči tudi izvon avstrijskih mej, kajti predno kak narod pogine, poprijel ne bo vseh sreistev, o katerih misli, da bi ga znala rešiti. S takim jrostopanjem torej razrušile so avstrijske vlade z ger- man:-.atorično tendenco potrijotični cut mn'ig'm, ki ai žele preko granic naäe države, iskajoč tam svojo rešitev pred narodno smrtjo. Krlza na Ogrskem. Grof Stefan Tisza äe ni sestavil svojega ministerstva. Liberalna stranka se namreč med seboj propira. Nekateri so za to, naj bi se nekatere točke voja- škega proßrama, katerega je izdelala de- vetorica, spremenile tako, kakor zahteva grof Stefan Tisza. Drugi se pa temu upi- rajo. Največ preglavice jim dela grof Ap- pony. Ta ni hotel do danas niceaar ve- d<»li o kaki spremembi. Pač pa je rekel, da izstopi iz liberalne stranke, ako ista n:i vojaškom programu devetorice kaj spremeni. Z Apponyjem pa bi stopilo iz liberalne stranke okolo 66 drugih po- slancev. Točka, o kateri se suče prepir, jo namreč tale: Devetorica predlaga namreč načrt zakona, po katerem bi iniela krona pravico določevati poveljni jezik v ogrskih polkih v soglasja s par- lamentom. Grof Tisza p't predlaga, da bi so ta točka tako-le glasila: Krona dolo čuje poveljni jezik, kakor do sedajj. Skoraj gotovo je, da vzprejme večina liberalne stranke to spremembo in da se posreči grofu Tiszi sestaviti novo miniateratvo. Jiko dvomljivo pa je, da bi se doseglo redno delovanje parlamenta, ker opozi- cija bode obstruirala tudi zanaprej. V tem slučaju pravijo, da miali grof Tisza razpustiti državni zbor ter razpisati nove volitve. Pa tudi s tern bi ne bilo dosti pomagano, ker bi vlada pri novih volitvah najbrže podlegla. Kakor rečeno, položaj na Ogr8kem je äe vedno jako zamotan. * Appony se je udal. Vzprejel je pred- lagane sprernembe profa Tiszo. Potern tHkem je liberalna stranka jedina. Grof Tisza predstavi danes cesarju novo mi- nisterstvo. Italijanska ministers^ krlza. Italijanska ministerska kriza je torej reäena. Giolitti prodstavi kialju jutri nove ministre. Črnagora In Itallja. Kak(»r je izvodel neki srbski list, dola so v ernogorskih krogih na to, da se Crnagora omancipira od Avstrijo, kar se tiče vaiute in pošte ter, da se pod- prta od Italtje, postavi na lastno noge. Dela se tudi na to, da se Črnagora bolj ko bolj približa glede trgovine Ualiji. V Neapolju se je ustanovilo društvo z ustanovno glavnico 300.0 00 lir. To druStvo (Dalje v prllogi.) rniup „truuM si. of. i uug 01. ULiuuid lauo. ima namon voditi trgovinsko zvezo mod Italijo in Onogoro lor med skudorHkirn vil»j(.iloin. Sestanwk nemškega cosarja In ruskega carja bode to dni v WiOHlmdenu. Seslanok l»o imel polilično vnžnosl, ker hodota pri- sotna tudi drž. kaneelar grof Iliilov in ruski minister zunanjiii zadev grof" Lambs- dorff. — Ruskl minister za zunanje zadeve v Parlzu. Te dni ae niudi v Parizu ruski mi- nister za zunanje zadovo grof Lamadorf. Hil je pri predsednikw f'rancoske repu- bliko ter mil izrocil carjevo lastnoročno pismo. Potem pa je bil gost Irancoskega ruinistra zunanjih zadov Delcasseja, h katerim je imel daljso pogovore. Listi poročajo, da se je grof Lumsdnrf iz ton govorov preprical, da so ostale razmoro mod Francijo in Kusijo nespremenjene tudi po bivanju italijanskoga kralja v Parizu. Car za Poljake. Car jo obiskal v Skiornjevicah ne- j>rieakovan<' nies!no Solo v spro.mstvu vrhovnegu , iivernt">a. C/,ertkova. Ker *<+ otroei molili v rinkom jeziku, je vpra.š,"., ear uiiitelja, ali so vsi otroci pravoslavni, nak: je uOitelj odjjovoril, da ho izmed M7 ueoncev le trijo pravoalavni, ostali pa katoličani. dar je začudeno rekel: ,.ln zaradi treh pravoslavnih učoncev naj 8 4 katol'skih učoncev nioli rusko in ne polj- sko?u Ker pa je tako odredil Gzcrlkov, inu ]r ~«.r nemilostno namignil, naj od- atopi, kar jo guverner tudi sloril. Nova zarota v Srbiji. V Srbiji so priSli na sled novi za- roti. Arelirali so baje sedern čaatnikov. Francozi za Macedonce. V Parizu se jo vršil v nedoljo velik shod zunanjih delegatov, da se določijo sredstva za pomirjenjo v Macodoniji. Do- legatje so priäli iz Angležke, Ilalije, Bel- gije, Zjod. držav in Macedonijo. Enak shod so je vršil tudi v Lionu. Avstrijski častniki za Macedonljo. Zapovednik bosansko- hercegovske žandarmerije, generalni major (ivetičanin in njegov naniestnik polkovnik Ecker ata izstopila baje le zategadeli, ker sta v smislu avstrijsko-ruskih relufm d^čena za reorganizatorja turške žendarmerije za Macedonijo. Dogodkl na Baikanu. Turčija ne ve kaj bi poeela. Pred- ložene reforme ji nič posebno ne ugajajo. Posebno ji smrdijo prve tri točke novih reform. Turčija bi hotela, da bi bili ci- vilni agenti, katero bi določiii Avstrija in Rusija, v turški službi. Pa tudi ustaški vodje izrekli so se proti novim reformam. Oni zahtevajo, da bi moral biti generalni nadzornik kak kristjan. Splošno pa je mnenje, da ne bode nič iz to nove moke, ter da ne bode äe dolgo konec krvave igre na Baikanu. Zdaj preti nevarnost Turčiji ludi od druge strani. Te dni ao se namreČ zbrali nn nekem shodu Albanci in Grki ter sklenili, da hočejo pričeti vojno proti Turčiji. Ako bi prišlo res do tega, potem bi nastopilo proti Turčiji kakih 50.000 Albancev in Grkov. Iz tega je razvidno, da se razmere na Baikanu vedno bolj hujšajo. Grki in macedonsko vprašanje. Rektor univerze v Ateoah, ki je ob enem tudi predsednik grskega društva „Klenismos", ki vodi gräko agitacijo na Baikanu, izjavil jo proti nemškemu čas- nikarju, da so Grki zato nasprotni bol- Karskemu gibanju v Macedoniji, ker ai hoče Bolgarija prisvojiti Macedonijo za-se, kar bi pomenilo smrt grški narodnosti v Macedoniji. Ko bi prišlo do tega, da bi Bolgarija zasedla Macedonijo, bilo bi kmalu Jadransko morje slovansko radi bratske vzajemnosti, ki vlada med slo- vanskimi državami na Baikanu. Grki so veliki prijatelji Italijanov, tako je rekel rektor, oni bi radi videli, da bi llalija zasedla Albanijo, a s pogojem, da bi pustila Grkom Epir. Tudi je Grkom jako »impatično gibanje Italijanov v Dalmaciji, v Istri in v Trstu, ki vodijo enak boj proti Slovanom z Grki. „Grki bodo vedno z Vami delili veselje in žalost", tako jo vzkliknil. Mi Jugoslovani pa vemo aedaj eno več: Nemci nas hočejo ponemčiti, Ita- lijuni poitalijančiti ; italijanom ob atrani stoji laško kraljestvo in Nemcem za nrbtom Nemčija; Italijani imajo zraven tega še pomoč Grkov. Kdo pa brani Ju- Koslovane, Slovence in Hrvate, pr%d Nemci in Lahi? Avstrijska vlada gotovu ne. 8 tern pa, da se naaa vladu ne pro- tivi potujčevanju, s tem, da podpira Nemce in Lahe, vidimo, da ona ne misli branili teh dežel pred aspiracijami onih naaprotnikov, katore nam je označil grški rektor. Domače in razne novice. Sinrtiiii kosu Vsieraj zjutraj ob H uri je umrl po dolgi in moöni bolezni v Gorici vpokojeni prodsednik deželnoga sodihča dvorni «vetnik gosp. M o z e t i 0. Nje^dvo truplo so propelje na pokopa- \\M:(* pokojnikove rojslno vasi H e n c o. V noči od četrtka na petek je umrl na svojem Htanovanju v Gorici deželni uradnik g. Anton M a v o r. Umrl je v ponedoljek v Bohinju umirovljcni žnpnik, preč. g. Matija Zar- n i k. hrat ooeta taborov, , jkojnega dr. Valontina Zarnika. N. v m. p. TrijiSki namostnik odstopi ? Listi prihajajo zopot nn dan z vest'ni, da tržaški naiiioslnik grol (iocs« odstopi. Zdaj imenujejo celo imo njegovega na- slednika. Ta bi bil sedanji dalmatinski namestnik baron llandl. Zarokn. — Gosp. Ivan Knavs v Trstu se je te dni zaročil s hčorko gosp. Krana II m el j a k a iz Lokavca. Častitamo ! Zu „Šolski I)(»in" proj^l.. nu^e apravniStvo : Anton Berbuc, posestnik v Selu 1 K. — Hvala ! Trf;ovski vt'c'ernl ttM'aj se otvori tuili letos z rnesecom novembrom v tu- kaiänjem „Šolskem Dornn", ako se pri- javi dovoljno štovilo obisko- v a 1 c e v. Predmeti podučevanju bode: trgovsko spisje, trgovsko rai'iiinstvo, jed- novito in dvostročno knjigovodstvo ter menično pravo. Učilo se bode trikrat na tedon po dve uri. Nekoiiko učencev se je žo oglasilo. K d o r s e misli še pri- javiti, naj to kmalu stori. Pri- jive sprejme slaga „Šolskegn Doma". Klerlkiilnl ^rohokopl naroda. - Pod tem nn^lovom je spisal A. G. v svoji znani skromno^ti elanek v zadnji ,.Soči'', iz katerega odseva v popolni nagoti Ga- brščekova plernenita du^a, ovita s pasjim bičem. Ta elnnek naj bi veljal kot od- üovor na dopin, priobč*en v sobotni §te- vilki našega lista ,.Iz goriške okolice1', pod katerim jo podpisan neki A. K. Pri- meren odgovor na Gabrščekove ljubez- nivosti in res značilna izvajanja. prepu- ^amo svojemu dopisniku ,.Iz goriške ! okolictv'. gospodu A. K, ako se mu bodo sploh zljubilo pričkati se s elovekom alia A. Gabrscek. Ke»- pa trdi A. G., da je omenjeni dopis ,.lz goriške okolice*' pi- ! sala „podia dina, ki krevsari vsak dan po ulici Velturini*1, in cika s tem na znano osebo, povemo mu, da je ta trditev ; navadna laž in podlo obrekovanje. i Zabavn nove vrste. — Dne 3. novembra praznujejo lovci kot lovski dan. Ta dan prirede Oastniki tukajšnjega top- ničarskega polka na volikih rojcah lov na lisico. lgraia bode tain tudi vojaška godba. Za slučaj slabega vremena se za- bava odloži na drugi dan. Pristop k ti zabavi je vsakemu dovoljen. jMcstui proraouu zit 1. 1H04. — Proracun goriškega mesta za 1. 190-'t je razpoložen in si ga vmkdo lahko ogleda v 14 dneh od 25. ¦. m. naproj. lTra na Koriiju. — Lop dokaz abderitstva, ki vlada na goriškem mest- nem magistratu je bila mestna ura na trgu Korenj. Najprej je imela ta ura me- sece in mesece razbito šipe, polem pa je več tednov zaporedoma kazala vedno le jedno uro tako, da jo po noči inotila policijo in pijance. Zdaj so se jo ven- dar usmilili; deli so ji nove šipe in jo spravili tudi v tek. Za vse to pa je tre- balo mesece. Zgodnj je zarel. — V četrtek so pripeljali na policijo so ne desetletnega dečka Guljat Franceta, ker je kradel ci- garete. Ta pobič je imel dosedaj že trikrat posla s policijo. Fant se bo naredil! Tatvine. — Neki služabnici pod j Kostanjevico bila sta ukradena dva zlata < prstana. V ulici Dante pa je bila ukra- < dena zlata ura z zlato verigo. | Gori^kl mestul pometa^i so do- ! bili tudi svojo unilormo. llazorozcn vojak. — V nedeljo Z7ečer ob 7. uri bila sta na železniškem ¦ l.iostu dva vojaka z neko žensko. Prišel je mimo njih nek železniSki delavec. Hkratu nastane med delavcem in vojakoma ' prepir. Eden izmed vojakov potegnil je iz nožnice bajonet. Delavec, ne bodi len, > plane na vojaka ter mu iztrga iz rok ¦ bajonet, katerega je oddal na orožniški postaji v Podgori. Padla z drevosa. — 41-letna Ostrouška Justina iz Gabrovice priKomnu ' je padla v ponedeljok z neke murve ter se tako hudo pngkodovala, da so jo mo- rali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Uaiill ^a je z nožem zaradi treh kron. — V tukajšnjo bolniänico so pri- i peljali Matijo Buriča iz Pulja, ki je pa 5 dolal na Grahovem. Burič je kovac. Med njim in med nekim Farom s Kneže na- stal je prepir zaradi treh kron. V pre- [)iru potegnil je Kara nož in I njim vo('krat ranil na glavi Burica. Stepla je zciio in inoza. -- Mod žonama B. in (j., stunujočima pod Ko- stanjevico, vnela se je ,.intriga>l. Zrekli sta si druga drugi knr ste le vedeli in znali, seveda nič loppga. Konečno se je zaletela ('.. v B., ji prisolila dve krepki zaui^nici in jo polog tega še poAteno uda- rila s rikal'om po glavi. PriSedSi l{. do- mov, povedala ie možu, kaj so ji je pri- potilo. Mož podal se je k C. v hiSo ter jo začol oStevati. A tudi on jo je skupil. Odnesel je narnreč tudi on nekaj zau5- nic. 9 katerimi ga je 0. obdariia. Izpnbljene Tvvi. - Noka oseba izgubila je pred dnevi zlato zapestnico, na kateri se je nahajala podoba Matere Božjo. Od zadaj se je nahajal neki latinski napis. Kdor bi jo bil na4el, prinese naj jo v StrassoMovo hir5o St. 24 n1- na Franc Jožesovem tekališču, kjer se mu izplača 40 K nugrade. I/pred Hodišra. — V pondeljek je bil obsojon Stefan Zian iz Muše na joden inesec težke jece. ker je 2. avgusta t. I. hudo prelepel svojega očeta in svojo mater. Koncert koncertne pevke g.ene Mire Dev. Dne 29. novembra bode v Uroherjevi dvorani kontert koncertne pevke Mire l)->v s sodelovanjom skla- datelja in pianists Josipa Prohazke. T^ije pevski zbori na sv. (iori. — V nedeljo so bili na sv. Gori trije pevski zbori: Iz Dorn berg a, ki je pel pri sv. inasi ob 61 2, iz M e d a n e, ki je pel ob 71 ._, in iz Podturna v Gorici, ki je pel ob 10. uri. Vodstvo podružnlee sv. Clrlla in Metoda v Kobaridu naznanja, da bo letni shod v cetrtek dne ö novembra ob 2. uri popo!dne v gostilni pri g Friderigu. Udje naj so shoda obilno udeležijo. Proraeun cestDega odbora ka- nalskega za leto 1!M)4. izkazuje d o- hodkov: Dozdevni blag, nstanek iz 1. 1903. K 3000; državna podp. za nadalj. cesle Kanal-Avče K 8000: prispevpk obč. Avee : \2 od 1C0O robot K 700; pri- eakovana dež. podpora oestnemu odboru za. sedanje coste K loOO; skupaj K 13.200. Stroškov: Montu na račun dolga 4000 K III rok K loOO: Montu na račun obresti K 100: istemu odplačilo dolga 2800 K vsled posebne pogodbe 8/6 1903. št. 6989 K 2800: istemu na obrestih od tega posojila K 1400: podaljšanje ceste od Avskega mosta skozi Avče do pričettca dovozne ceste K 15.000; dela na cesli Plave-Gradec K 1200; naprava načrta Vrhavč-Lokovec, Kal-Lom (okoli 13 kni^ K 1300; delo v Vogerščeku K 1000; gradnja ceste Ročinj-Kambreško K 1266; nepr. in vpravni stroški K 3000; skupaj K 28.066. Ako se primerjajo do- hodki K 13.200 s stroški, se pokaže pri- mankljaja K 14.866. ki se pokrije tako-le: s 30" 0 doklado na vse izravne davke — izvz. os. doh. — vseh kat. občin ce- lega okraja in z 59° 0 za občino Avče, ki dajo K 13.600; s posebno 15° 0 do- klado za občino Ajba, ki da K 633; s posebno 23% doklado za občino Ročinj- Doblar, ki du K 633; skupaj K 14.866. Opomnje: V letu 1903. sprejel je cestni odbor med skladovne ceste celo cestno rnrežo po banjski planoti, t. j. Grgar, Bate. Banjšice, Kai, Lorn, Sv. Lucija 8 pnstranskima črtama Vrhavč- Lokovec, Čepovan in Kai, Levpa, Arče. Vse te ceste — odstevši one dele, ki jih bosta izdelovala cestna odbora za goriško okolico in tolminski cestni odbor, — bodo dolge približno 40 km in računajoč po strokovnjaški cenitvi c. kr. nadinžen. g. R. Machnitscha za vsak km 14000 K bodo stale bribližno 560000 K. Umevno je, da kanalski okraj sam ne more pre- vzeti tega bremena. Glede pa na to, da bo ta cesta zelo povzdignila blagostanje cele planote in s tem tudi njeno davčno moč, glede na to, da bo vezala 3 okraje, in bi zaradi tega morala biti deželna ali drž. cesta in glede na to, da jo kanalski okraj v cestnem oziru tako zapuščen. kakor malokateri okraj v državi, goji cestni odbor opravičeno upanje, da mu priskočita pri tem prevažnem početju z izdatnimi podporami na pomoč visoka c. kr. vlada in visoki dež. zbor. Pri- manjkljaj izposoditi bi si pa moral cestni odbor proti amortizaciji; zadolžil bi se sicer, toda sad posojila vživalo bi vse prebivalstvo takoj, in stroški povračila bili bi v primeri s koristjo le malenkostni. Rer vlada pa v celem kanalskem okraju, osobito po višinah, vsled za- porednih slabih letin velika revščina in pomanjkanje, priinorano je prebivalstvo iskati si drugod potrebnega kruha; ker pa se nahaja po naših planotah mnogo gozdov in dr., kar bi sedaj ob gradnji železnice donašalo siromaänemu pre- bivalstvu veliko dohodkov, ako bi moglo že sedaj z majhnimi strožki vse spravljati v dolino, obrača se cestni odbor do vseh naäih visokoepoSlovanih gg. državnih in deželnih poslancev, s pro3njo, naj za- Ktavijo vae Hvoje moči v to, da nam pridobijo za ta namen kolikor mogod-e obilnft državne in deželoe podpore in da prido prvi obrok teh podpor v državni in deielni proraötin za I. 19i)4. Le tako ne bode mogel certni odbor nemudoiua lotiti tega prevažrifga dela. Kakor se vidi. so se začele dosedanje žalostne razmere k;ina'skoga okraja glede cest nekoliko bolj^ati. Cesto iz Hočinja na Kamberško prevzel je coatni odbor v izvräitev; cesto ob Idriji in iz Vrhovlja dalje do Kambre^kega se gradita, ker se je izjavil cestni odbor, da ju aprejme po izvršitvi v nadaljno oskrbovanje, kar je vlada /e pred leti zahtevala. Cesar pa prejSnji cestni odhnr ni hotel storiti. Cesta od Kambresxega do Srednjega se pridno gradi in preo«taja samo le še cesta Kanal-Marija C"lj do Britofa, kjer se bode združila z obmejno. V gos- podarskem oziru posebno važna bode pa cestna mreža po banjški planoti. Cestni odbor jo je sprejel v nadi, da dobi za to veliko gradnjo potrebno pod- poro. Za cesto po desnem bn-gu da država 80" ,„ dežela 10' „ in občina 10' ,,. Ako dobi cestni odbor tudi za te ceste enake podporo, najeti bo moral okoli 70.000 K posojila tako, da bi imel se sp- danjirn dolgom vred 188.810 K skupnega dolga. Ako ga vrne potorn amortizacije v 54 letih, plačal bo vsako leto 4500 K, kar bi znaSalo vsako leto 11",, doklado k davkom. Toda le, ako dobi cestni odbor to pomoč se mora lotiti tega dela z vnemo, zato pa je neobhodno potreono, da se za to velike gospodar?ko podjetjo vprizori skupna akcija t dež. in drž. zboru. — Nesrece. — V Gorenji\'si pri Ra- nalu ponearečili so se nekalen delavci. ko so pri gradbi železnice razstreljevaii skalovje. Kamenje je nekatere ranilo, vendar ne posebno nevarno. — Na cesti med Kanalom in Avčami udrla se je pot pod vozom nekega voznika. Voz in konji so šli pod cesto. Voznika in konje so rešili, voz pa se je popolnoma razd- )bil. Odprava telesnih kazni pri vo- jnkih. — Cesarski odlok, priobčen v ,.Militärverordnung3blattua, odpravlja s 15. novembrom 1.1. vojaški disciplinarni kazni ..privezanja*4 in „vklepžinja v okove" to- Vio kakor samostojno kazen, kakor tudi poostrenje druzih diaciplinarnih kazni v normalnem mirovnera stanju. Za izvrše- vanje ostalih disciplinarnih kazni izdal se je predpis, v katerem se odreja, da se iste ne smejo dogajati na zdravju žkodljiv način. Odpravljen je pri poostrenih za- porih tudi post. Zadnje tržaške o'^elnske volitve uepostavne in ueveljavne. — Na utok dr. Gina Dompieri je upravno sodišče na Dunaju v sredo razsodilo. da so bile zadnje tržaške občinske volitve nepo- stavne in neveljavne. ^Piccolo*' v četrtek. je prinesel vest, da se je raznesla pa Trstu govorica, da bode sedanji tržaški mestni svet razpuščen. „Piocolo%i pii- stavlja 8eved» zopet, da je taka govorica popolnoma neumestna, češ, da nima razsodba upravnega sodišča nikake prak- tične veljave. „Edinost" pa pise o ti priliki: „Upravno sodiäce je torej zadnje občinske volitve v Trstu proglasilo za neveljalne in nezakonite. Dolžnost vlade je aedaj, da to razsodbo upoäteva in iz- vaja iz nje zahtevane konsenkvence. Ako vlada tega ne stori, imeli bodemo jeden nepobiten dokaz več, da je sama vlada tista, ki vzdržuje in hoče vzdrževati nadvladje židovsko-italijansko kamori- stične in — irredentistične stranke v Trstn, doöim bi gotovo prišli v Trstu na povräje patrijotični življi, ako bi jih vlada — avstrijska ne tiščala na tla. Mi nismo animozni proti vladajočej stranki radi tega, ker je ista irredentistična, o ne, ali vedno bomo najodločnejše rif- stopali proti absurdnosti, da vlada vzdržuje in redi v Trstu irredentistično stranko samo radi tega, da more z njeno pomočjo zatirati tukajšnji alovenski živelj. Ako bi imela irredentistična stranka med tržaškim prebivalstvorn toliko zaslombe, da bi lahko brez vladne moči zmagovala, ne imeli bi proti njej ničesar, ali sramotno je toliko za vlado, kolikor za irredento, da potrebujeti mejsebojne moči. Sedaj je prišel trenotek, ko zadä vlada lahko smrtni udarec irredenti. Da vidimo, da li ima res še kaj resnosti in odločnosti !** Po mnenju ,.Edinostik' bi moralo tržažko namestništvo sedanji mestni svet tržaški razpustiti ter razpisati nove volitve. — Slovenska opera v Trstu. — Govori se, da namerava slovenska opera ljubljanska prirediti tu v Trstu nekaj slo- venskih opernih predstav. Pulitična aretovanja v Trstu. — Poleg Pelra Gaucicha, katerega je trža- Fr. Podberšič, a\tori/., kainnosc^kl inojstrr, (Joris«, Triaftka uliea fit. 17, priporora ^«4 slav. nl»<'-iri«tvu za blibtjor vsakovrstncyn Ma^a, /aneveste jako veliko zalogo perila, kakor platnn, ('liitlon, prtciiinc, hlat'.eviiu*, voliiene od»\j«*, kovtr»'. xepiic ruteitd. Tam d«hiš tudi \st> b'atjo prejšujih Ht you pod lastno ceno. Vidcla hi m tam tudi krasiie v/.orie ;a- naruct'uega bla^a %a jencuski čas. Na zahlcvo sc poäiljaj(> u/ovri brr/.plaOiiu). Cene SO tako nizke, da se je čuditi, sovi'da tudi staluo. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna! _ . _ . _ . ._ _ . Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča m- Its miffln iitl®Y 'w na Bregu p. Borovnica, Kranjsko. priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavoriov in šol, krčmarjem in kavarnarjein, ravna- teljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, fötelje, vrtne stole, gu- galnike, naslonjače itd. itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je Iz trdega, izbranega lesa, poljubno li- kano aii v naravni boji imitlrano. Največja izbera stolov, naslonjacov in gugalnikov iz trstenine -— Na željo pošlje tvnlka i.ajnovejše obsirne cenike z nad 800 slikami, iz knterih ne razvidi obliki biaga in cene, ^-franko. -- Naroot! aloem na debelo znaten popust. Ivan Schindler, Dunaj lll.i. Erdbergstrasse 12. posilja zc veliko let dobro zuaiie Hlroje vsake vrnte %a p<»ljrn tu v interesu dobre uprave sploh in /.dravega pravosodja posebej. 9. Ti sklepi se naznanijo c. kr. mi- nisterstvom za notranje stvari. za justico, finance in trgovino, prodsedstvu c. kr. najviSiega sodisü'a, predsodžtvoma c. kr. deželnih višjih sodi^- v Gradcu in Trstu in vsem slovenskim državnim poslancoin. lies, lent» razniere. — V Liub- lj-Ani sta pred nekoliko dn<»vi napadla dva vojaka 27. pe^polka g. knjigovodjo G a b r a Price, ki so opazovala ta napad pravijo, da je korporal, ki je stal na slraži pred čustniškim stanovanjem nove vojasnioe, klical napadalcema: ,.Haut ihn nieder den krainerischon Hund"' ter pustil mirno iti v vojasnico napadalca, ko stn izvršila svoje dolo. Dognalo se je tudi, da so se tedaj, ko je g. Gaber za- klical na pomoč, odprla okna, kjer ima mostvo. ki ima oskrbovati stražo svoje prostore, in da je mostvo klicalo napa- dalcema. naj pobijeta g. Gabra. Korporal se imenuje Ulich in noče povedati imen omenjenih dveh vojakov. Polkovnik je dal korporala zapreti in vrsi se sedaj stroga preiskava. Kolcra med periitnino. — V Ljubljani je poginilo na koleri več iz Karlovca pripeljanih puranov in tudi mnogo domaöe perutnine. Spremeiijenl kazni. — C^sar je spremenil bivšemu uredniku „Slovenca11 v Ljubljani, g. ^ L a m p e t u, 6 me- secni zapor na 2000 K globe in Ivanu R a k o v c u enomeseč äi zapor v 300 K globe. — Ustaiiovn! shod „Družbe trez- nostiu. — Ustanovni shod „Družbe trez- nosti". ki se je vršil v ponedeljek v kne- zoškofijski palači v Ljubljani, obnesel se je prav dobro. Udeležba je bila za- dovoljiva. Spredaj v dvorani je visela bogato okrašena slika škofa Friderika Baraga. Gosp. posl. Povše je pozdravil shod z vznešenimi besedami. Zelo lepo je govoril žnpnik Trunk. Jako zanimiv pa je bil tudi govor gosp. dr. Breca lj a, istotako govor dr. K r e k a. Debata je bila jako živahna. Milost. knozoškof ljub- Ijanski bil je ves čas navzoč. Družiuska Pratika za 1. 1904. — Izšla je v Ljubljani v „K a t o I i š k i tiskarni"' prav ličr'. družinska pratika za 1. 1904, katero priporočamo našim kmetovalcem prav toplo. Cena je 12 kr. ali 24 vin. Avstrija In Ogrska. — Gospod Sirk v Ljubljani je bil kaznovan, ker se je pri kontrolnem shodu oglasil s slo- venskim „Takaj!"' lz čeških listov pa posnemamo, da se je neki vojak oglasil z madjarskim ,.Jelen!" in ni se mu zgo- dilo nič. Slovenski kurzl prl okrožnlh (sodi^lh v (elju in Marlboru. — Graško nadsodišče je ustanovilo že pred nekaj časom na okrožnih sodiščih v Ma- riboru in v Celju siovenske kurze za nemäke avskultante. S tem hoče graško nadsodišče na jako prefrigan način pre- plaviti spodnještajerska sodišča z nem- škimi sodnimi uradniki in tako odpraviti slovensko uradovanje na imenovanih so- diščih. Na teh kurzih se nemški av- skultanti prav malo ali tudi celo nič ne nauče slovenščine, vendar pa vdobijo spričevala, da so zmožni slovenskega je- zika in s tem je formalno opravičeno kvalisiciranje takih avskultantov za sodne službe v slovenskih okrajih. Taki av- skultanti, ki obiskujejo omenjene kurze, dobivajo celo nagrade. Vse to ni nič drugega nego prikrit manever, s katerim se hoče Spodnja Štajerska germanizirati. Poklicimi slovenski činitelji bi morali odločno nastopiti proti tem kurzom. Na prvem rednem občnem zboru kat. akad. društva „Zarja" v Oradcu se je volil sledeči odbor: predsednik: phil. Anton Detela; podpredsednik; phil. Anton Rabuza; tajnik: tech. Rudolf Pod- krajšek; blagajnik: phil. Karol Dermastia; gospodar: phil. Franc Wisintin. Ra/pis nagrade. — Odbor dija- škega umetniškega društva „Vesneu na Uunaju, razpisuje K 52.— nagrade z.a šo- stero najboljših umetniških razglednic. Ta nagrada se razdeli tako, da se izplača za najboljši načrt K 20.—, ostalih K 32.— se razdeli v primerno manjäih svotah med ostalih pet načrtov; 2. Glede snovi ne stavi odbor nikakih rnej, zahteva pa, da se izdelajo slike v slovenskem ali hrvat- skem narodnem duhu; 3. Načrti v 2- kratni veličini navadne dopisnice naj bodo izdelani v priprosti moderni teh- niki v treh barvah, vätevsi barvo papirja; 4. Praviči) konkuriranja imajo )e redni in izredni člani društva „Vesne" na Du- naju (Reden clan more postati vsak dij *.k upodnbljajoče umetnosti na Dunaju; vstop- Izredni člani po«tanejo vsi oni dijaki upod. umelnosti, ki žive izven Dunaja. Ti placajo vstopnino in semestralnega pri- spevka po K 1.—); b. Vsi naerti naj so I poS'jejo frankovani do 21. listopada na ! drustveni naslov: III. Hennweg N.o 1., I Uii'hter-Restauration. — Vsak umetnik naj pril'izi svoje iino in imena poslanih razglednic, katerüi ^tovilo je noomejeno, v zaprli koverti. V odbor dl.jaslu^n umctnlske^a dru^tva „Vchih»*4 na Dunaju so izvo- licni : u'g- Aleksandor Santel, predsednik; Franjo F^uic't-, podpredsodnik; Svetoslav M. Peruzzi, slovenski tajnik; Tomislav Križman, hrvatski tajnik; Vilko Sever, blagajnik: Ivan Meslrovic, arhivar; Ante Gaber, namestnik. Prrglednika «ta gg. Makso Gaspari in Marko Rašica. „Slavisches Echo". — Na Dunajn za^ne te dni zopet izhajati 1. 1900 usta- novljeni list ^Slavische.? Kcho". Program ostane stari in hoče toiej list i nadalje zagovarjati narodna in hi-«toriöna prava vst'h slovanskih narodov Avstro-Ogrske, kakor tndi njih kulturne in ekonomiene interese. List se bode bavil tudi s so- cijalnim vprašanjem. Pa tndi z zunanjo politiko se bode bavil ta lisf, posebno z ozirom na izvenavstrijske Slovane. Letos izidejo tri številk« tega Ii3ta. Prihodnje leto pa bode izhajal „Slavisches Kcho" dvakrat na mesec. Cenn listu bode za prihodnje leto za celo leto 8 K Za le- tošnje tri številke pa znaša cena jedno krono. Urednik in izdajetelj lista je naä rojak g. Fran Podgornik. Naslov: Dunaj X Lustkandlgasse 32. „Slaveiü i papcu. — Pod tem naslovom je izšlo te dni učeno delo, ka- tero jo spisal v italijanskem jeziku dr. l.an M a rk o v i č, a je je na hrvatski jezik prevel Petar Ptrkovič. V tem delu so opisane razmere papežev do slovanskih narodov. To delo se lahko dobi v Za- grebu y Dionički tiskarni in stano 4 K 50 v. Nesreča pri vojaskih vujnh. — V torek se je zgodila v Korneuburgu volika nesreea. Nekemu vojaku se je iz- prožila puška. En vojak je ustreljen, eden težko ranjen, pri nekem stotniku je krogla prileteta na vojaško s^etinjo in odskočila. Na ta način je bil reäen s'otnik smrti. Od sluzklnje napadena in tožko poskodovana. — Ko je v petek *oproga j polkovnega zdravnika v Gradcu karala ! svojo 40 do 50 lot staro slutkinjo Kle- mentino Schwngel, zgrabila jo ta lončok vrelega mloka ter ga ji zlila po prsih, tako, da je gospa na prsih moeno opeöena. Na to je zagrabila gospodiojo za vrat, tor jo bila z lonckom po öelu in ko ji je ta padel na tla, z v bližini stoječim dežniknm. Ko se je gospej posrečilo od- preti predsobo in poklicati na pomoč zbežala je budobna dekla. , Od prava Klužbenili kaveij. — „Wiener Zeitung" objavlja zakon od 18. julija 1903., tičoč se odprave službenih kaveij. Porj'avijcii iios. — Na Dunaju živi neki gledališki igralec, ki je imel grd in okoren nos. Te dni pa si ga je dal popraviti. Popravil mu ga je zdravnik dp. Gersuny. Odrezal je namreč od nosa kar ga je kvarilo in dodal mu to, kar ga je polepšalo. Operacija se je izvrstno spo- nesla in gledališki igralec ima zdaj nos, odgovarjajoč vsem zahtevam nosne le- pote. — Kako se placuje evropske vla- darje. — Novine so izračunale, koliko place |)ro)mejo evropski vladarji za vsako minuto svojega delovanja. Recirno, da rabijo za odpravo državnega posla vsak dan šest ur, tedaj dobiva za eno minuto delovanja: ruski car 405 krön, avstrijski cesar 175, laški kralj 108, nemški cesar 88, angleški kralj 75, španski kralj 72 švedski kralj 48, belgijski kralj 24, sran- coski predsednik 9, rumunski, gräki in srbski kralj 8 krön. Štrajk grobokopov. — V Biins- dcirfu na Nemškem so pričeli še celo gro- bokopi stavkati. Zahtevali so od cerkve- nega načelnika povišanje place. Kpr smrt ne štrajka, morali so se Bünsdorserji vdati in njim poviäati place. Čudovito deževanje kanicnja. — Že nekaj dnij padajo točno ob 7. uri v III. okraju v Budimpešti pest debeli ka- mni na dvorišče neke tamošnje hiäe. Vse šipe so pobito, streha razbita, toda deževanje kamnja ne preneha. Vsi ljudje ao zapustili „začarano" hišo. Policija ta- kcrekoč oblega sonedne hiše, ker misli, da to povzročajo kaki zločinci. Vciikausko Izuajdbo, s katero se lahko električno moč brez zične zveze prenese na velike daljave in ž njo goni zrakoplove, ladije itd. je iznašel španski inženir Forres Qaeveda. V spomin pok. cos. Ellzabete. vlada odstopila nekemn avMfrijskoma dru- žtvu nekaj sveta, na katerem se sezida katoliška cerkev in se v nji napravi kip naše umorjene cesarico Klizabote. Pijana /ivlna. — V bolandski vasi SliWIn se je napila živina ^pirita, ki je po nakljuöju prižel med pičo. Pijarifl krave so rnzgrajale po hlevu in se niso pustile iuol^ti. Šo divjejšo so so vodli voli. Vlačili so namreč pluge in hlapce pa polju, tako da so nckateri hlapci tožko ranjeni. Drugi dan je imela vsa živina, „mačka". Nov kronipir. Ravnatelj ko- liMiijskega zavoda v Marzilju, prof, lleckel, j" nnpravil poHrečene poskus«^ kako se pri nas prideluje krompir, ki so kh do- sodaj imeli le v močvirnatih pokrajinah v Uragvaju. Ta krompir ima več prod- Tiosli pred dosedaj znanimi vrntami. Kodi tudi v tako mokrotni zomlji, in Hicer ni za nobene. drugo nasado., spomladni mraz mu ne skoduje, tudi «h je troba lo en- krat vsaditi, potem pa s«> plodi iz ko- renin, ki o.stanejo v zemlji. V la namwn je treba le vsako lelo njivo pognojili in preorati. Sleblovje rast(> in zeleni do pozne jeseni ter se lahko kosi za klajo živini, ne da bi sad v zoinlji zaradi legn trpel. Ta krompir ne gnije ter m «a Hploh n<» primejo kron»pirjeve bolezni, tudi podga.ie ga ne objedajo. To pa zaradi tega ne, ker ima ¦¦- grenak okus. Toda poskasom na Francozkem se bo skoraj gotovo posreöilo, da mu odpravijo gren- kobo. Ze sedaj ga rade jedo nekatere domače živali, posebno perutnina Krom- pirjevo evetje diši kakor jazmin. Koliko je /idov na sveiu. — Varšavski židovski časopis „Izraolita" je prinesel statistiko o židih. Iz istft je raz- vidno, da živi v Fvropi 8.526 280 židov, in sicer na Ruskem 5.082343, v Avstro- Ogrski 1,994 378, na Nemskem f)90O0O, na Rnmunskem 259 015, na Angloskem 179 000, na Nizozemakem 103.988, na Francozkom 86 000, v Italiji 47.000, na Bolgarskem 28.307, v išvici 12551, v Belgiji 12.000 i. t. d. V Aziji jih živi 358 682, v Afriki 368 333. v Ameriki 1,169.886 in v Avstraliji 1(3.975. Na celom svetu je tedaj 10,439.250 židov, Dc^naiio y\ da so olxV jiriljubljcin« in vscstraiisko r a z š i r j v n c »kapljifc s v. Marka.» m es tue 1 c k :i r n c v Žai^r c b u Markov t r g. nuj^otrcbiicjs«1 v vsaki hiši. \\>- ilati st> jih niori1 holnikoni kot ]irvo |>onioL, zilraviiii pa v oilvrnitcv bolr/.uij. /ato pa (i|jo- ziirjanid p. ii. 'S'S. čitalulji' na ilanušiiji mj<1iis »M c s I u i' Ick a r n <¦- v Zagreb u, M a i- k u v t r fi, na i. strani. Mlekarska zadruga v Črničah, ki je otvorila v ulici 3lorelli st. 5 svojo prodajalnho mlcka, priporoča se nasim mostnim rojakiiijain. Prodaja se pristno, sxite, ne- posnelo mleko po 20 vin. liter, po- ts neto po 10 vin. liier. - Smetana slndka po 1 K, kisla po 80 vin. liter. Xainizno maslo (specjalileta) po 2 K 80 vin. k&. Prodajaluica je ves dan odprta. Mleko se postavlja na /eljo Ludi na doni. Večim odje- nialcem dajejo se primcnii popusli! Razglas. Zadnji /ivinski scincnj v Cerknein v tekoceni letu jo v srerto due 4. novein- bra. Županstvo Cerkno, dne 28. oktobra 1903. A. Kosmaö, Žnpan. * l Anton Pucelj : ---------brivec - \ * \ priporoča svojt dve brivnici ) 1>naTravniku21, r # ,--------------------in--------------~" k ^ na Stolnem trgn %• y 2,------Postrežba točna.-----' Št. 87. V Goriei, v soboto due :>1. <>ktol>ra 1903. Letnik V. l/.l>;ij,'i vs;i (ori'k in Hoboto ol> 11. in i |>r«¦ • I[>>> 1 > 1111> /.a ini'sto Irr oi, H. uri z;i ili'/clo. Ak«» |i;i>li' 11:1 l;i dm v;i ;i/.nik iziile il;in prejol)!». /.vrčiT. SI.hik* ) jnišli [)it'jt'iii;in ali v (iiinci n;i ilom >si lj:m ;tk:irii;iii Sell war/, v Solskili ulicitli, .1 c I I»' r s i t /. v Niinskili uliculi in l.i1 1) a n 11:l \ cnliji'Vi'iii irkališiMi pn h vin. ITrcduištvo iii upr»vni«»tv(t st- iiahajata v <.\ amdn i li»Urui>, ulirii Wttiirini h. ^t. 9. Dopiae jf nasloviti na urcdniitvo, ofriasi* in narucninu pa na upravniätvo »(ioric»-«. Oglasi s»' raäunijo po p»-tit- vrstah in hic.it ako se tmkajo 1 krat po \'i vin., 2-krat po 10 vin, 3-krat po 8 vin. Ako »«• vcčkrat tiskajo, rač i- nijo 8<* po popotiLi. (\Y i/^lanj«1 lzdajatolj in odgovomi urcdnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" .odgov. J. Marušic). „Gospodarski dom" v Cerknem. Otvotitev in slovcsno blagoslovljenje novega „Gospodar.skega doma"4 v (!i,*rknom line 2f>. oktobra t 1. i/.vrSila so je vse- stransko sijajno. K tumii je kajpada pri- pomoglo tudi lepo vreme. Bilo je v ne- ilcljo krasno vnütn1, U-p solčen dan, ka- koršnili v je.senskem času le malo v/,i- jemo. Da bi nr bil prod nedeljo med lcdnoni dež strašit dan na dan, bi bila iideleZba \L oddaljt'nih krajev Se vcčja, a kaj so lioco, vremo ima v tern ("asu tudi svojo r ,he! V nedeljo pa je 'oraj riKstopil krasen dan, kateri je privab;1 ogromno ljndstva iz celega okraja, kakor tudi oddaljenih krajev v Ciorkno k iz- vanredni slavnosti. Po koneanej sveti maši, katora je lulu ob 10. uri. zbralo se je ljudstvo v prorttorih ,.GoHpodar.-sko^a doma*', da so bili vsi ^/ostori do zadnjegu kotieka na- polnjeni. (J. dekan jo najprvo z asistenco gg. kaplanov blagoalovil strojo v mle- ; karniSkih prostorih, na to je g. dekan spregovoril nekaj prav spodbudnih be- Hcdij. Povdarjal je vaznost kmotske üt^'ftnizacije, priporočal vzajemnosi in , slo/nost drustvenikom, da naj bi politični i prepin in dom«ee osebnoati n e senate čez prag „Gospodarskega doma1', ampak da se složno oprimemo skupnega dela ; na gospodarskem polju; končujoč- z be- j sedaini: . .. . „in ta ,.Gospodarski dom', ki vsako^a tako prijazn<> pozdravlja, kdor pride v našo vas, — ta ,.GospodarHki dom" naj bi bil tudi dom nr.' -u in spravo, dom složnosli in marljivoga dela, da si tako pridobiino tudi liožji blaROslov". Nato je slodil siavnostni govor v , dvorani ,.Gospodarske^a doma". Slav- ; noslni Kovor je govoril p. I'.rnest Klavžar iz Gorice. Govornik je v poljudnih besedah razložil veliki pomon „Gospodarskega ! donna'' v (ierknem, spomnil in zahvalil i se razlicnim oscbain, katere so pri- j pomo^le da se jo ..Gospodarski dorn' Hezidal ; spornnil se tudi visoke vlade in ileželno(?H odbfira, katora sta v ta namen podeüla znatnc podpore. N^"la^al in pov- darjal jo posebno, naj vlad« složnost med (ierkljani na gospodarskern polju, ker le v slogi jo rnoc. ,.Viribus u n i t i a" ! dejal je ^ovornik. je «e.slo nasega pre- svillo^a cosarja, katero ^eslo nuj pro- vladuje posobno državljane — kmctuvalco, kor le ako boino složni. bo tudi naž „Gospodarski dom" imel zagntovljene, krasne vspehe. Z trikratnim rZivio'1 na presvillega cesarja konra govornik, ka- toromu ljudstvo odgovarja z grom^vitirn , Z'vio'1 ! CitalniAki pevski zbor pa je zapol ,.Avstrijsko hirnno". S tem je bila slavnost v ,.Gospodarskern dornu" končana. (jtt 1. uri popoludne je bil bankot v jjostilni A. Koltala. katorega so se ude- ležili polog odborov domacih dru^lev tudi več dru^ih gospodov. Po obedu je gosp. I. Lapanja iz Kobarida, kot dež. po- slanec in zastopnik ,.Kat. pol. druätva v Knbaridu"', napil napredka našega kmet. drustva. katero si je sezidalo tako krasen ,.Gospodarski dom'. kateri naj prinaša celemu okraju buljše gospodarske od- nožaje. Hi-kel je g. poslanoc, da so edino pri na.si mW'karni na GoriSkein vsi po- goji izpolnjeni. da ae nasa mlckarnica povzdigne do vzorne rnlokarnice, tor da se zaprcsi visoka vlada, da otvori pri nas mlekarsko solo ; da sc bodo imeli priliko naši ukaželjni mladeniči iz.vežbati v mlokar>tvu v materinern joziku; da inko priderMO na Goriskem do dobro izvežbanib mlekarjev, kakoršnih sedaj pogrešamo. ¦— Iz govora g. poslanca srno spoznali, da se živo znnima za uospodarska vprasanja- G. iupan Kosmai napil je zbra- nim goslom v imenu obcine, želec, da bi so še večkrat skupaj sešla taka družba, katera je nam Clerkljanom naklonjena za zboljsanje našega zadružlništva. Predsednik kniet Mkega društva g. Sedej Anton, napije navzočtvmu g. mle- karskemu nadzorniku M. 1 v a n č i e u iz Tolmina, katori jo izdelal načrt zi ^Gos- podarski domvl, tor «e zanimal in trudil ob času gradbe poslopja. G. 1 v a n č i č so je v lepih besedah zahvalil in spod- bujal navzoce k nadaljnemu delu. G. K I a v ž a r je slikai napredek društvenoga in narodnega življfnja v Orkney iz preteklih let, ter napil nav- zoeim uradn;korn in slovonskemu urado- vanju. Predsednik krnetijskega društva pre- čita naslednje do banketa došle brzo- javke: G o r i c a : Osebno zdržan, kličem tf»m polem naprednim cerkljanskim krne- tovalcem: Ziveli! Štrekelj. Robarid: Ziveli napredni Cerk- Ijani ! Slava ! ,.Kat. pol. društvo v K o b a r i d u*. K o b a r i d: V duhu z Vami ! Ve- seleč sc Vašega napredka, Vain kličemo krepki : Slava! „Kat. izobraž. društvo v K o b a r id u*\ R a m n j e i p. Černiče) : Bog bla- goslovi zidani spominek dejanskega kr- sčanstva in pričo cerkljanskega napredka! K o a e c. Prctilalo so je tudi nekaj došlih pismen h čestitk in izjav, kakor od c. kr. kmttij-kega društva v Gorici. ,.Goa- podarske zveze"' v Ljubljani in druge. Sledilo je na to še več napitnic, nagla- šajoč slogo in edinost. kateri sti prvi pogoj zdravemu zadružn^štvu, spojeni s treznim in varčniru delom. Predsednik se zahvali udeležencem, kateri so pripomogli slavnosti do sijaj- nega vspeha. kakor tudi govornikom za spodbudne besede. Okoli 5. ure popoludne pričela se je veselica. katero je priredila „Narodna Citalnica1' ob tej priliki z zelo obsirnim vsporedom. Tudi pri veselici je bila ve- lika odeležba tako, da je bila dvorana popolnoma natlacena. limed pevskih točk naj posebej omenjamo LahRrnarjevo ..Pri zibeli" in Hubadove ,.SIovenske narodne pesmi'1. katere so občinstvu jako dopa- dale. Dalje Jenkov dvospev rNa tujih tlehu, katerega so je moralo na željo občinstva ponavljati Jako dobro pa »e je deklamovala veseloigra „Morilca". Pelo se je še več pesmi natanko po vsporedu, kakor Aljažev /I'riglaV, (ierbič nGon- dolirjeva pesem*4 itd. Med posameznimi tockami pa je pridno udarjal tamburaäki zbor, pornnožen z domačim orkestrom. Sledila je igra rSvoji k svojim !-, spisal Vošnjak, pri katerej so se odlikovale posebno Berta, Zora in Mica. Po veaelici vnela se je živa, neprisiljena zabava, r.ied katero je pevski zbor zapel še tec lepih pesmi, menjajoč se z godbo. V občo zadovoljnost razšli smo se pozno v noč z zavestjo, da smo danes praznovali pomenljivo slavnost, na katero se bodo še pozni rodovi bvaležno spo- minjali. „Gospodarski dom", katerega smo si igradili, pa naj bo nai pravi za- družni kmetski dom, dom, resnega in složnega dela. Naj vlada v njem vsikdar pravi zadružni duh, kateri naj pripelje do blagostanja in božjega blagoslova. .. .k Vzajenma zavarovalnica pveje živine v Botch za Will soiiiijsti oiraj. Davno bi vže bil čas poročati o tem novem koristnem droštvu. a tudi zdaj gotovo ni prepozno. DruMvena pravila so sestavljena po najnovejših ministerskih or'-edbah, in kot taka skoraj gotovo jedina zdaj upoiabnft med Slovenci Ker sta gmotna društvena na- mena dva, namreč 1. odškodovanje druät- venikov za poginole govedi in telet v slučaju nujnega klanja in pogina po bo- lezni ali nesreči in 9. povzdiga živino- reje s predavanji, poučvanji in nagra- dami, zato sta tudi dva sklada : z a v a- rovalni ali rezervni sklad in izvenzavarovalni sklad, sla- žeči v pokritje stroškov drugega namena in pa v kritje unravnih stroäkov druätva. Društvo je začelo delovati začetkom avgusta lanskega leta. 0 delovanju društva do 31. decem- bra 1902. sledeče: I'ODi.lSll-K. 11 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. vin. „Čiulna ri-o jo /akon, 1'a ji1 iiiK-iiitii;i . . ." A nt. Uri li;ir. Molče sla korakala nato Kozmek in Tone uavz^or proti sola. Vsak jo bil zatopljen v svojo inisli. Kuzniek poronial je v duliu najbrž naprcj v one case, ko bode živel srečno, sladko življenje z ljubljeno Spolo. — Tone je pa, liudoiiiušno snieje se, mislil na odpustui list v stari skrinji, ua lepo skatljico, na cruilo iz saj in na cvetočo - šestdesetletno devico Špelo. Videl )L uže naprej, koliko snielia bo, ko se raznese novica o Kozmekovi ženitvi. Končno dospeta pi cd nizko, zakajeno kočo. Kozmek stopi naprej, odrine trlilen jeseuov zapah pri durili in °ba vstopita. — V koči je bilo v istem prostoru vse: kuhinja, klet, izba in spalnica. Sever jc sedel kar brez prošenj in poklonov na staro klop ob ognjišču; Kozmek jc pa privlekel v tem iz razpoke v zidu velik rjav ključ ter pričel odpirati skrinjo, v kateri je vže toliko let spal spanje pravičnili imenitiii odpustiii list. — Hudo jc zaječala stara ključavnica, kakor bi ji bilo težko dati od scbe, kar je zaklepala toliko let. Nazadnjc se je odprl pokrov in videlo se je v skriuji kup zakrpaiie obleke, nekoliko perila ne prav nedolžne zunaiijosti in uekaj druge brezponiembne starine. Mrak je kar inalo pobrodil po skriuji in takoj je prinesel veu nadepolui odpustui list. Veselo ga je ,,Sedaj poglej, bo-li dober ali ne. Na tej strani je šel bel in cist, da — Bog varuj žal besede! Res, da so |^a uže malo oblazile muhe, a kaj bo to! — Kje pa ni muh, povej mi? --- Povsod so, ludi na župa- novem iiosu". „Se nekaj! — - Kje imas pa škatljo?" „Hej, ne bodi siten! - Saj ni se sodnji dan", reee Mrak i:i privleče iz skrinje pisano skatljico od -- „cikorije". „Sment, to bo pa res pismo, da malo takih! l.ahko ga bo Špela vesela", vsklikne iroiiično Sever. „Toda, kje imas pa pero? — Ali inislis, da bom pisal z nosom?" Strela iz jasnega so bile te besede Mraku. Obupne misli so mu švigale po glavi. Vže je imel na jeziku usodepolne besede: ,,Idi se solit Špehi, ljubezen, zakon in sreča! Samec sem in ostanem do sodnjega due". A za časa se je spomnil, da nosi lilace, da je mož in da mož ne sme obupati nikdar. Ta misel na hlače — ga je potegnila od brtzdna pogube in mu položila ua jezik besede: „Bog in vsi svetniki! — Kje pa pero? -— Mislil sem uže, da držim srečo za rep, a sedaj vidim, da sem še dalcC od nje. — Svetuj mi, Tone, kaj naj pocnem, a tako, da opravim lahko brez troškov". „I no, saj ni prav tako hudo, kakor misliš. Gosje pero dobi, pa sva na konju". „Kaj, gosje pero? — No, gos in kokoš, obe sta 'prilezli iz jajca .. . Mrak, uamiguje ti sreča! — Glej, prav sedaj je zunaj sosedov petelin ... Kar za njiin, pa izpuli mu pero. V njegovem repu tiči vsa tvoja sreča. — Ti, Tone, pripravi mej tem malo čobodre, da se bo lahko pisalo. Tu je lonec, tarn voda, saje Nato se je spustil Mrak na perutih ljubezni kakor blisk za petelinom. Ta je kriče pobegnil na domače dvorišče in se zamešal mej kokoši, misleč, da bo tako zavarovan. A motil se je revež. Mrak je bil podjetnega dulia, kakor še nikdar v svojem življenju. In kaj ne bi bil? Saj je ljubezen — vsemogočna. — Bai se ni niti tujega dvorišča, niti jezične sosede, niti kurje armade. Hlastno, kakor volk mej jagnjeta, je planil Kozmek mej kokoši, ki so se s kričaiijem in kokodakanjem razpršile na vse strani. A Kozmek je bil biter. Takoj je vjel za rep najniastnejšo in največjo kokoš, ki je bila opešala na obupnem begu. Predno je vedela kokoš, kako in kaj, ji je uže izpukal Kozmek tri peresa ter jo zopet izpustil. Nesreča je pa hotela, da je prihitela prav v tem stara Strena v smrtnem strahu v hišno vežo, češ: kaj pač davi moje ljubke putike? — V prvi raz- burjenosti je mislila, da je pritacala lisica mej drago ji kurjo obitelj; a kaka prevara! Mesto lisice zagleda soseda Mraka z dušo, telesom in kurjim peresom, moško korakajočega čez dvorišče. Pero je prešibko, da bi moglo povedati, kaj se je tačas godilo v Štrenini duši. — Dragi bralec, pomagaj si sam in spomni se — franeozke revolueije. Jaz ti ne morem povedati več, nego da je pograbila Štreno zelena jeza pravienih. Skoc^ila je, kakor besna, v hišo po lopar in tako obo- rožena zakadila se v ubogega Kozmeka. Ako ne bi se bil ta takoj srečno umaknil, moral bi bil nesti črepinjo v nedriji domov, ker Strena je mahnila s tako silo, da je lopar kar žvižgal po zraku. A nikar ne misli, dragi bralee, da je smukuilo radi tega Kozmeku sree v hlače. — Ne! — Takoj se je zavedel svojega moštva in naskočil zopet prvotno mesto. (Dalje pride.) Cdov je hilo 197. Pri govedi je za- vnrovalni odstotek 1° 0 Zavarovanje vsa- kegu teleta v slučaju pogina pri telitvi »li pa v prvih 4 tednih se je plačalo 80 v ; pri odSkodovanju ae odbiva od tpže teleta 15" 0. ter se plara po dnevni i'oni. Govedij je bilo zavarovanih 318, telot pa 243. Olratni račun zavarovalnega sklada: dohodki K 91709 stroAki ,. 319 12 oslalo K 567 97 Ohratni raciin iz,venzavarovalm\ga sklada: dohodki K 16050 stroSki „ 17182 primanjkljaj R 11 32 iiki\/. imovinskpga stanu zavaro- valnepH sklada: K 399 29. lzkaz imovinskega stann izvenza- varovalnrga sklada K 40 88. Računski posnftek zavarovalnega skladf: imetki: K 579 29 dolgovi: „ 180 — Računski posnete.k izvenzavaroval- noj7P4 sklada: imetki: K 114- izdatki: r 73 12 Oisto premoženje društva znaSa tor.'j : K 440 17. V teni času so poginile 3 krave in 2 teleti: od.skodnine se je izplačulo 598 K \z teh podatkov se vidi, kakö zek> polrebno je naše drnätvo! Zgodilo se je, da je poginila jedina krava ubogft udove — kako naj bi si kupila drugo, ako bi ne bila zavarovana! Gudil se bo morda la ali oni, kako to, da je toliko nesrečV Gotovo je, da ljadje niso kaj nmni ži- vinorejci, da tudi hlevi niso kaj uzorni; mnogo pa je krivo tenm tudi to, da smo ,.na Klancu1', da imamo prvo zdrav- nisko pomoč še le v — Tolminu. G rje pač, ako bi ne imeli par izkuSenih mož doma! V tern moramo pohvalno omenili Antona Šulerjaiz Bovca, ki se ne strasi ne poti ne izgube časa, da le more se svetom ali v dejanju po- magati. V zdravilni namen si je drnštvo letos nabavilo tudi precej raznih zdravil. Nadalje omenjamo, da je število udov letos poskočilo nsd 300, objednem pa ne vemo, ali je pripisovati nemarnosti ali drugim činiteljem dejstvo, da ni do zdpj v Čez-Snči in na Žagi se no- benrga uda. Zganite se vendar /saj vi, ki veljate med sosed za raznmnike, dasi morda vživ i- norejskem oziru! Ta in oni pravi, da draštvo nebo v s p e v a 1 o, ker je preveč nesreč; (letos jih je namreč vže novih 10 ter 733.50 K odskodnine) mi pa pravimo, da drustvo izborno vspeva! Saj pač nima droitvo prvotnega namena, nabirati glavnico, ampak ljudem pomagati v nesreči! In to nalogo izvršuje točno! In, ako ne bo zadoščeval 1"',, zavarovalnine, ga pa po- viSamo, in Ijudstvo ne bo mrmralo, dobro vedrC. da: d a n e s meni, jotri tebi. Konečno mislimo, da nikakor ni r-dvrč. ako malo podrezamo nekatere krpjp in okraje, ki se vedno le zanašajo m. dežel no zavaroralnico, češ, čemu naj ustanavljamo zdaj, ko začne skoro poslovati deželna! Ako bi bili mi na Bovškem tudi tiko rnislili, hi zavarovalnice zdaj ne imeli — 16 oškodovancev pa tudi ne O'lskodnine, ki so jo dobili tekomenega Ida. — Sicer pa pristopijo vže obstoječe zavarovalnice k deželni zavarovatnici kot podružnicein se ne razpuste. Na delo torej v korist ubozega ljudstva! Dop isi. S Kratia. — Trgatev vršila se je pri na? na Krasu pri najugodnejšem vremenu. Skoda le, da smo imeli letos kaj malo trgati. Stare trte nam pridno uničuje trtna us, novih nasadov z ame- rcanko pa imamo še prav malo. Glavni naš prideiek nas je torej lotos zapustil. Žcirn naj poravnamo razne stroške, k°tere nam prizadeva obdelovanje naäih žemljišč? Ščim naj poplačamo visoke davke in še višje doklade in razne druge družinske stroške, ako ne pridelamo vina in ga ne spravimo v denar? Pred leti dobili smo še precej denara za pše- nico. Ali dandanes je cena pšenici tako padla, da je z ozirom na velike stroške, ki so združeni z njenim pridelkom, ne vrže več Kraševcem, da bi jo sejali, Ne- kateri se nadejajo, da jih reši deželni hipotečni zavod. Nočemo trditi, da ne bi bila ta nova ustanova dobra, aii «Jobra bode le za jako varčne in delavne hipoteCcega za?oda äe poprej pnaejo üd svoje, nego bi se to inače zgodilo. Pa tudi sooijalec Kopai-, ki kolovrati po ne- katerib naäili vasi-h in kateri ima med svojimi poslušalci največ lenuhov, na« ne bo M il in naj še tako vpije, kako da krnel hudo trpi, a se gospoda pri jetno masti. Dragi Krasevci! le daleč preO od krivih prerokov, ki imajo le z jezikom Vaš blagor pri srcu. Vr izgled pa naj Vam bodo pridni in varčni kmelovalci, kakor so na priliko naši Ivanjegrajci in Za- grajci, ki se pridno peca'O s trtorejo in ima že skoro vsak nove trtnc nasade. Pri vsi slabi letini so omenjeni kmetovalci letos Tendar toliko pridelali, da zmo- rojo najpotrobnojSo stroske zh svoja opravila. Vr Komnu imai.io sieor po- tovalnogu u^itelja in tu tudi v resnici vedno našim ljudem prigovarja, naj bi pridno satlili amerikanske trte, ker ni dalce Cas, ko bode trtna uš naše stare trte popolnoma unicila. Pa kaj pomaga to, ko ima pri nas so toliko Ijudi za to iepe nauke gluha ušesa. Zato ni čudo, da predt^jo po sodih pajki mesto da bi jih polnila žlahtna kra^ka kapljica, ter da ne pridelajo ljudje niti toüko vina, da bi si ga mogli doma kaj privoščiti. Kako žalostno je videti rosestnika v vi- norodnia krajih, ko mora v krfmi za drag denar vino piti, mesto da bi se krepčal z lastnim pridelkom auma. Torej le urno na nogo, Kraževci! Prirejajte si pridno nove trtne nasade. Cepite amerikansko v domačočrno trto in pazite da si Kras ohrani svoj slavnoznani teran. Objednem p»» prekopavajte pridno vaša zemljiSra, gnojite jih dobro, da si pridelate pnleg terana tudi potrebnega živeža. Naša zemlja je stara, je izrabljena, treba ji je torej pomagati in nadomestiti z gnojem one snovi, katere je izgubila tekom časa. Pri vsern tern pa ne sme priden kmelovalec nikdar pozabiti na Boga. Ako hočemo, da nam bo dobro na tern svetu, držati moramo se vedno sta- rega gesla: „Moli in delaj in božji bla- goslov nam gotovo ne izostane'1. Preč torej s pohujšljivimi časniki. Preč s so- cijalnimi preroki, ki nas odvračajo od zgoraj navedenega gesla. Čitajmo raje poučne kmetijske ea^opise in druge po- štene slovenske liste, ravnajmo se po nji- hovih navodilih, kajti le tako zadenemo pravo. Št. Viška j?ora. — (Župan Ma- tevž je pa res mož kakor se tiče.) — Na roženvenško nedeljo smo obhajaü tukaj porcijunkulo. Blizu 400 faranov obojega ?pola je prejelo o tej priliki sv. zakramente. — Osmi dan potem je pa naša proslula t e 1 e-genca demonstrirala proti porcijunkuli — s p 1 e s o m. Komaj je končala deseta mp.Sa, pihnil je „kapel- majsterkl domače „plehbande" v svoj pi- halnik (po domače: klernet; in začelo se je pretrealjivo kraljenje (po domače: gadva) pred cerkvijo inžupni- š č e m. — In v čegavih prostorih se je plesalo do drugpga jutra? — Čujte in strmite! — V prostorih našega p o š t e- nega župana M. P., — vdovca, očeta 4 nedorastlih otročičev, moža, ki ima brata duhovnika. Povabljena je bila gotovo k plesu tudi v d o v a iz Za ... hra ... hm ... kra ... kra ... ja ... ja... Drngega jutra sta dva ponočnjaška rogovileža (katerih eden ima strca d u- h o v n i k a, drugi pa očeta k 1 j u č a r j a) z ostudnim govorenjem napadla gospo- dinjo, ki je nesla vodo. Ona jima je radi tega rekla: „o stadnež a". Namesto da bi bila nato mirovala, šla sta za ženo celo v hišo. Tarn ju je pa hišni gospodar vsprejel, kakor sta zaslužila, in ju vrhu tega tožil pri sodišču v Orknem. Tarn sta bila spoznanu krivima in za enkrat prav milo obsojena v poravr vo troäkov in 24 ur zapora. Najlepše , še pride. — Vsakdo bi pričakoval, da bo naš skoz in akoz „modr i" župan poredneža posvaril in okregal. Toda ne!! — Ne samo, da je imel oba razgrajača celo no6 pod svojo „g o s t o 1 j u b n o" streho, Hmpak jima je še spisal tožbo radi raz- žaljenja Časti proti napadeni ženi in nje- nemu možu. In sicer je p o ä t e n'.i Matevž to tako-le „pogrunta!", da je po- stavil v tožbi enega fantaiina za tožnika, drugega pa za pričo. Tako je mislil on da bode najbolje. A opekel ae je globoko notri do svojih poštenih kostij. G. sodnik je takoj spoznal „repu — s t a- rega lisjaka inje stopil nanj tako t r d o, da je lisjak z zobmi zaškripal in da sta m i 1 o „z a j a m r a 1 a" — 1 i s- jakovamladiča. — 0 ponočnem miru in redu ne mo- remo pri nas niti sanjati, ker nam tega ne dopuste vbulenbajserj i", ki ob vseh urah lajajo, krulijo in vriskajo ... C. kr. orožnikom priporočamo, naj pazijo žo v klasje. a krnh iz tega zrnja bo — grenek in nevžiten. Nek^.teri stariSi si ?.e Hpdaj pulijo lase iz gave zaradi razuzdnnih otrok, drugi si ji'i pa bodo j'ulili, kadar jim dorastpjo otroci, kator« scdaj po^iljajo v .,z n a n o beznico"'. „Stari pobi^", ti pa le poveličuj v „Soči" p o š t e n p g a Matevzu, saj nam »1H«^ s tern samo povod k novini fotogra- ti.Mm tpga „ka in p i j o n a". •— „Gorjan stare korenino". Political pregled. Cesar Franc JoJef obiSče saksonskpga kralja Jurija prihodnji tcden v Dra/.danih. Dr/avni zbor. Po najnovejsih poročilih se državni zl)or ne skličp 10. ali 12 novembra, marvpč s«' h» 17. ali |ja \S. novembra. Bodocl justicni minister. ,,Tiroler Tagblall" porocia, dn po- stan ) justični minister predsednik visjegsi sodišca v lnomostu Laron Call, bmt trg'ivinskega ministra. Deželni zbori. V istrskem dp?elnem zboru jo veeraj slovanska manjsina nadaljevala ob4rukcijo. Stavila je razne predlnge, vpra^anja in interpelacije. Torkova seja kra njskega dež. zbora bil;i je zopet jako burna. Posl. dr. Krek je ostro napadal dežel. pred. barona Ileina ter mu očitaJ kot pred- sedniku dežel. Solsk. sveta kranjskega, da jo pristransko postopal v disciplinarni zadevi proti posl. Jakliču kot učitelju. Kat. narod. posl. so dr. Kreku burno pritrjevali. Dr. Tavčar pa je barona Heina za- govarjal. Na dr. Krekova očitanja je baron Hein odgovarjal v nemskem je- z:ku Na galeriji so vpili, naj se ne do pusti deželnemu predsednikn odgovarjali na slovenske govore v nemškem jeziku Tudi dr. Šu^ter^ič je stavil do ileželneg i glavarja vprasanje, kaj misli storiti, da se varuje poslan^ka imuniteta. Med dr Šuster.šičevim govorom je prišlo med go- vornikom in med dr. Tavčerjem do burnih prizorov. Dr. Šugteršič je rekel dr. Tuvčarju, da je v nedeljo na banketu od- vetniškega shoda govoril iz njega šam- panjec, ko je dr. Tavčar pri ti priliki go- voril nekaj o slogi. V ti seji je stavil posl. MaJHron interpelacijo zaradi ža- lostnih in krivičnih sodnih razmer na Koroskem. Prihodnja seja bode v torek dne 3. novembra. V smdo se je zopet zbrala kornisija štajerskega deželnega r/bora, in se po^vctovala o volilni ref'ormi. Manjšina brez volilno reforme nikakor noče. dovolitl proračuna. Finančni odsek štajerskega deželnega zbora je sklenil naklade povišati za pet odstotkoy, za en ndstotek več, kakor je bilo nameravano. Šlezijski deželni zbor seje izrekel, da so nagodba z Ogrsko sprejme le, ako bo pravicna, sicer naj sa pa državni polovici gospodarski ločita. V čfiškem dež. zboru so Nemci obstruirali tudi v zadnji seji. Deželni maršal je sejo zaključil ter naznanil, da prijavi prihodnjo sejo pismenim potom. Govori se, da se ?.asedanje češkega dež. zbora zaključi. Nemcern ne bi bilo to po volji. Jezlkovno vprasanje v Dalmaciji. Dalmatinski namesttiik je izdelal zakonski načrt, s katerim naj bi se re- silo pereče vprasanje, kateri naj bode službeni jezik pri državuih ura^ih v Dalmaciji. Ta zakonski načrt je bil te dni dotiskan in se je tudi že razdelil med dalmatinske deželne poslance. Na- ravnost pa se mora reči, da je omenjeni zakonski načrt gorostasen monstrum. Po om^njenem načrtu bi se raba italijan- skega jezika na državnih uradih v Dal- maciji reB nekoliko omejila, a nadomestila bi se potem z nemščino. NemŠki namreč ima biti občevalni jezik med državnimi uradi, izv/emši one na toritoriju kraljestva. NernAčina bodi dopisovalni jezik s central- nimi oblastmi. Nemščina bodi poslovni jezik za vsa prez/dijalnn opravila na na- mestnišlvu v Zadm. Le v pojedinih slučajih se ima prepuščati razomu in izkuslvu, da bi naj deloma priha al do uporabe »rbsko-hrvatski jezik. V računarskislužbi se imajo vsi registri in nakaznic<% ki služijo za kontrolo ^Brednjim oblastim, voditi v nemškem jeziku itd. itd. Glede finančne stroke delajo se uvedbi hrvat- skega jozika zapreke, ceä, da hrvatski jezik nima za to stroko potrebnih izra- zov. Kaj zanluži vendar ölovek, ki kaj takegu zapišoV! Kakega jezfka se posla- žuje na Hrvatskem (iriančna uprava za vse svoje posle, ako ne hrvatskega in je prišla morebiti beračit k Nemcem za potrebne tehnične izraze? Iz vsega na- >L**¦* iV-A^iJ^jiü^t da ni Se zaumrla noma germanizirati. Z ompnjenim natr sole v Dalmaciji so, kakor je popol- nonm naravno, skoro izključno hrvatake. ltalijanskih je še malo. Niti Hrvatjo niti Ilulijani se ne marajo uc'iti nemäeino, ker je (u.ii ne potrebujojo. Ziiradi tega l>i pa vlada spravila cola krdela nom skih uradnikov v Dtlmac'jo ter jih po- slavila na najbolj^a mnsta. S p^ir.'H'jo nemskih uradnikov, si misli na$a vlada, bi začeln naša vlada ^'Trnnniz rati tudi Dalmacijo in sicor najprej s tern, da bi v Dalmaciji za otroke nemskih uradnikov uslanovila nemtertjo po kako nernäko Solo. Z:i take öole- ne b'i bilo sevpdatreba postav- nega števila otrok, snj bi so vlada p.av nič ne ozirala na dolorbe žoiske pcstave z^i Ijinlsko sole, niti /,a dotična pos'^vn* določiia, kdo naj bi pmpoval za vzdrže- vanjo takih Sol. Nili /.a mizorijo v dr žavnih blagajnah bi no ne zmonila, ka- toro ima vodno na zoboh, ako so jo prosi p • \ ¦ re za najpotrebnejšti ree.i. 0, tie, tu bi ne bila mizerijn in slabo linanc-no stanje pmv nič na polu. Nnsprotno ! Za nemške Sole v Dalmaciji sipala bi vlada, ako bi le količkaj upala, da dosožojo svoj namen, kar stolisočakp. Torej naS av.strijski zistnm loti so vsoga, naj bo Se tako bedasto, naj si bo Se lakoSkodljivo za državo in naj so ?e zle. posted ice ta- kega noumnega postopanja izkazale že sto in stokrat. Človek, opa/.U|osi v.se to, kar se pri nas dogaja, mora nehole tnis- liti, du državnikom, ki ho na krmilu itv- strijskih vlad že letn in ietazaporedoma, ni nikakor do obstanka avstrijsko dr- žavo, ampak da gledajo v prvi vrsti lo to, kako bi nenemške narodnosti v Av- striji, v prvi vrsti seveda Slovano, po- nemčili. S torn si li državniki nakupujejo sovrastvo vseh nenemSkih narodov in v prvi vrsti tudi Slovanov, a objednem vzbujajo pri istih tudi mržnjo do takih avstrijskih vlad. S lakim postopanjom sejejo med avstrijske narode prepir in nezadovoljnost ter jih silijo, da si iSčejo pomoči tudi izven avstrijskih mej, knjti predno kak narod pogine, poprijel so bo vseh sreistev, o katerih misli, da bi ga znala rešiti. S takim postopanjem torej razrušilo so avstrijske vlade z ger- manizatorično tendenco potrijotiöni cut mn->gim, ki si žele preko granio naSe države, iskajoč tarn svojo rešitev pred narodno smrtjo. Kriza na Oyrskem. Grof Stefan Tisza se ni sestavil ivojpga ministerstva. Liberalna stranka se namreč med seboj prepira. Nekateri so za to, ii8J bi se nekatero točke voja- Skega proßrama, katerega je izdelahi de- vetorica, spremenile tako, kakor zahteva grof Stefan Tisza. Drugi se pa temu upi- rajo. Naiveč preglavice jim dela grof Ap- pony. Ta ni hotel do danas ničesar ve- d"ti o kaki spremembi. Pač pa je rekel, da izstopi iz liberalne stranke, ako ista ni vojaškem programu devetorice kaj spremeni. Z Apponyjem pa bi stopilo iz liberalne stranke okolo 66 drugili po- slancev. ToČka, o kateri se suče prepir, je namreč tale: Devetorica predlaga namreč naort zakona, po katerem bi iniela krona pravico določevati poveljni jezik v ogrskih polkih v soglasju s par- lamentom. Grof Tisza pi predlaga, da bi so ta točka tako-le glasila: Krona dolo čuje poveljni jezik, kakor do sedaj. Skoraj gotovo je, da vzprejme večina libci'alne stranke to spremembo in da se posreči grofu Tiszi sestaviti novo ministerstvo. Jako dvomljivo pa je, da bi se doseglo rodno delovanje parlamenta, ker opozi- cija bode obstruirala tudi zanaprej. V tern slučaju pravijo, da misli grot Tisza razpustiti državni zbor ter razpisati nove volitve. Pa tudi s tern bi ne bilo dosti pomagano, ker bi vlada pri novih volitvah najbrže podlegla. Kakor rečeno, položaj na Ogrskem je še vedno jako zarnotan. * * * Appony se je udal. Vzprejel je^pred- lagane spremembe grofn Tisze. Potem tukem jo liberalna stranka jedina. Grot Tisza predstavi danes cesarja novo mi- nisterstvo. Italijanska mlnlaterslca kriza. Italijanska ministerska kriza je torej rešena. Giolitti prodstavi kralju jutri nove ministre. Črnagora In Itallja. Kakor je izvedel neki srbski list, dela se v črnogorskih krogih na to, da se Črnagora ernancipira od Avslrijo, kar se tiče valute in poäte tor, da se pod- prta od Italijo, postavi na lastno noge. Dela so tudi na to, da so Črnagora bolj ko bolj približa glede trgovine Ualij». " Neapolju se je ustanovilo drustvo z ustanovno glavnico 300.000 lir. To druStvo Velika zaloga | dalmatinskega vina sc jc odprhi v Gorici n;i vo^li trga KortMij, v ulici IVtniiici li št. i. Pnulaja se na debelo. Postrežba tonia. 1'riporoča se sl obniistvu v niL'stii in oknlici /; nmo^obrojiii olusk. [ Jakob Mačukat Jakob MiHus, < trgovoc./. it'sorn in opcko, zulötn I vsakovrslnc^H tnlctfii in inchk(»KrH koroskcKu in kratijskc^u Icsh Ut ( pohištva, ' v Pevmi, j za Soškm mostom, p. Gorica. priporoča p. n. obeinntvii hvojo boptlo zalogo, ter na novo olvor I jcnn podružnico j na vn{,'lu pri^cdAi oospod;tr:-kiiiii poslopji. Pojasnjonja je (lol)ili bre/placno v pisarni ^. //i-. (iri'goriita v Trslu. Molino piccolo 7. II. Šimenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) Magistratno ulico š. 9, (Via Municipio). Pripsirnro S" za ohi- l«'n oliisk. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. ätev. 25, priporoča častiti duhov^'ini in slavnemo občinstvu v mf'Htu in nn dc/eli svnjo Ir^ovino j^dilno^a bla^a n. pr. kavo: I Santos, Sandominjjo, Java, Cejlon, I'orto- i rico i. dr. Oljo: Luceu, St. Angelo, Korsü I istcrsk«) in dalmatinsko. I'etrolrj v zaboju ; Sladkor raznc vrste. Moko At. 0, 1, 2, 3 4, 5. Vpč vrst riža. Miljsv^če prve in dru^e vrstt1. narnreč po ;/« kila in od 1 ' funta. TcsW-nine \z tvornice Žnideršič & ' Valencia v II. Histrici. Zveplonke drnžba 8v. Cirila in Mctoda. Moka iz Majdicov^g i nilina v Kranju in z Jochmann-ove^a v Ajdovsi'ini. Vs»1 l>lago prvp vrste. ITa.ssi&ailo preseXitve Xa/nanjaiii si. obcitiMvii. ti;i >fiii prcsclil :-Yoj /oho/dravni>ki atcljt' s piviin okh)l)]"om v Corso Giuseppe Verdi 19. Ipnpivj X'rlno ulicc) na>p!'oti Ijud- ykciiiu vrlu in ordimijoiu od '.>. \'2. lire predpoludne in od 2. f). urc popohulno. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v üorici. „Centraina E posojilnica" v (üorici, j minie oä 1. au|. naprej I od8. zj. do I.pop. Leop. Reja, gostilničar Pri Golohu' M vuglu ulice Morelli Priporoča pristna briska be- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem casu z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Hastopstvo za prodajo pra- vcga Ijubljanskega kislega Äeljavzaboiifcod25do5ökg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča alav. občinstvu v mestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <.0KH A Via Giardino 8 prij)orooa pristna bela in *pna vina iz vipavskih, ffurlanskih. brinkih, dal- ' matinskih in isterskih w • - noaradov. IJoslavlja na doni m razpoäilja po želez- .lici na vse krajo avslro-egorski1 monarhije T 8odih od 66 litrov naprej. Na zahtovo poäilja tudi uzorce. Cene xmerne. Postraiba poitena. Kdo želi odstraniti vinske napake in bolezni? Ohrnc naj se v niirodil- nico (drogorijo) A. Mazzolli, v Gosposki ulici hiš. št. 6, kalora iina ho^alo zalogo llilj- nov(kjsili in kmih"no<• [lošiljrt ii.'tprcj a'i p;- |,i,vzanic. Manj Ko! en «Iit«-:«t ! 1 J -d-kl'-i.u-i -•• in- pošilja. • jiiitjf nasN-'Inja. in siecr franko n:i Vs.'iko poslo : 1 d.H-at (12 st.-kl.-ni< ) K 4- ¦ h 4 <)ltrat (4s st#.kll.Ilir) K l4.00 ,, r» :: U« ;; >;; n-;; 5 •• (IK) •• > ••17- •• I'riziiuliiih pi>''rn iinani na tišoči.-. da jih ni mogočc vs'-h tukaj pon.i- 'isi.ili. zalo navdi'iii irruMia 1'- nckalfril] trospoduv. ki so .> posi-biiirn všpfiioin 'ipurabljali k;tp]jmm* sv. Marka. terpupo!- p .'."Una «»zdnivili: Is. Har«-ntinOič. učitclj: laiikit Kiišur. kr. nadlotfar: hlHan I'ari'n'. /ipnik : Ilija Manic. opanČar; Solija \u- ht'iu'', šivilja: .lozffS«'lj;inir. km*'t itil.itd. Mestna lekarna Zagreb, Markov trg stev. 40. poleg cerkve i______________________ 8V. Marka. Kapljice sv. Marka. urar c. kr. železnic, v üorici. <»ios|>o^ka ulica hin. štev. S5. prinoroča svojo naibolišo zalogo ši\ aluili stroje^, \ za gospode krojače in šivilje po najnižje mogočih \ cenah. — V zalogi ima tudi najnovejše in naj- \ bolj priproste vezilne aparate (Stickaparate), ( katere se more porabiti za vezenje (rekamirar.je) ( na vsakem ^Singer-jevem" c šivalnem stroju, ter staue tak aparatsamoTK. — Kdortorej hoče imeti dober in trpežen šivalni stroj in jako po ceni, naj si pride ogledat šiv. stroje novih sistemov, katere jam- či od 5 do 10 let. Dalje priporoca najboljše ( Mr švicarske žepne ure ^m \ po /mcriiili cenah. Poprave s poroštvom cnega lota. ( Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. Zahvala. Pri grossttem ßo&aru, ki je due 8. avgusta t. 1. mtiUl velik del trga Bovec na Primorskem. vde- le&etta jc bila battka „SLAVIJA" z muogimi svojimi clani. Vse possarne škode data je ta, po vsi pravici sloveča batika preceniti v popolno ttašo aadovoljnost Odskoihii/ia se je iaphüala pošteuo in točno. Pod pisa/ti poškodofuinci štijetno si f dolxftost, iarcti slavni banki, ,SLA F/JJ'ssa njeno kulanco svojo toplo saltvalo ter jo priporotati si. občinstvu. Bovec, due 16. oktobra iqoj. Traka obfina Bovec St. iqO, Anton Šulin, bovški httpan, Anton Straussgitl, „ 343 Leopold Jonko, št. us! 126 Anton Sovdas, „ 3OQ Ana Cernuta „ 1S6 Martin Abuja, ,. 132 Ivan Kavs, „ 208 Ivan Klavora, „ 130 Alojssij SorČ, „ 122 Josip Komac, „ jSq Andrej Kravanja, „ 140 Fani Golob, „ 124 Kristjan Bratina, Miha Ivančif, „ //J Andrei Govsnar, „ 28S Franc Pečenko, v .3^9 Eliaa Sort, „ JJ yosip Zornik, „ 324 Lovro Fleiss, „ 3&4 Helena Pečenko, „ 142 mm „mm wrm a ocioora is ima namer ,oditi Irgovinsko zvez^ mod Italijo in L.rnr^oru lor med akaderskirn vilajotom. S '«uiiik nemskoya cesarjn In rusk^ya oarja bou<* to dni v Wiosbadeiiij. Soslunek bo imel polilično vnžnosl, kor hodeta pri- sotna Uidi drž. kancelar grol Hiilov iti ruski niinistor zunanjib zadov grof Lambs- dorfl". — Ru^.vi minister 2a zunanje zadeve v Parizu. Te dni so mudi v Parizu ruski mi- nister za zunanjo zadovo grof Lamsdorf. Oil je pri prodnedniku francosko repu- l)liko tor rnu izroc'il carjovo laslnoročno pismo. Potem pH jo bit gost Irancoskoga ministra zunanjih zadev Delcassoja, s katorim jo imol daljše pogovore. Lisli poročajo, da ho jo grof' Lamsdorl iz toh govorov preprioal, da so ostalo razmero mod Krancijo in Musijo nosprrmenjene tudi po bivanju italijanskega kraija v Parizu. Car za Poljake. Ciar jo oliiska! v Skiernjovicah no- prioakovano nioslno Solo v spromstvu vrhovnoga guvernerja C^orlkova. Ker *o olroci molili v ru^kem jeziku, jo vpraSal car učitelja, ali ho vsi otn„ pravoslavni, nakar jo učitt Ij odgovoril. da so izrned 87 učencov lo trije, pravoslavni. ostali pa katoličani. Car jo zaeudono rokol: ,.ln zaradi troh pravoslavnih učoncev naj Si katol'skih uoencov moli rusko in ne polj- skoV"' Kor pa je tako odredil Czcrtkov, mu jo car nomilostno namignil, naj od- stopi, kar jo guverner tudi storil. Nova zarota v Srbiji V Srbiji so prišli na sled novi za- roti. Aretirali so baje sedem častnikov. Francozi za Macedonce. V Parizu se je vršil v nodoljo velik shod zunanjih delegatov, da se določijo sredstva za pomirjonje v Macedoniji. Do- logatje so priäli iz Angloške, Ilalije, Bel- gije, Zjod. držav in Maoedonijo. Knak phod so jo vršil tudi v Lionu. Avstrijski častnlkl za Maoedonijo Zapovodnik bosansko- hercegovsko žandarmorijo, generalni major Cvetičanin in njegov namoslnik polkovnik Ecker sta izslopila baje lo zategadelj, kor st^ v smislu avslrij.sko-ruskih roform določena za reorganizatorja luräke žondarmorije za Macedonijo. Dogodki na Baikanu. Turčija ne ve kaj bi počela. Pred- ložene reforme ji nič posebno ne ugnjajo. Posebno ji smrdijo prvo tri točke novih reform. Turčija bi hotela, da bi bili ci- vilni a^enti, katere bi določili Avstrija in Rusija, v turški službi. Pa tudi ustaški vodje izrekli so se proti novim re form am. Oni zahtevajo, da bi moral biti generalni nadzornik kak kristjan. Splošno pa je mnenje, da ne bode nič iz te nove moke, ter da no bode še dolgo konec krvave igre na Balkanu. Zdaj preti nevarnost Turčiji tudi od druge strani. Te dni so se namreč zbrali na nekern shodu Albanci in Grki ter sklenili, da hočejo prieeti vojno proti Turčiji. Ako bi prislo res do tega, potorn bi nastopilo proti Turčiji kakih 50.000 Albancev in Grkov. Iz tega je razvidno, da se razmere na Balkanu vedno bolj hujšajo. Grki in macedonsko vprašanje. Rektor univerze v Atenah, ki je ob onem tudi predsodnik grškega društva „Elenismos", ki vodi grško agitacijo na Balkanu, izjavil je proti nemškemu čas- nikarju, da so Grki zato nasprotni bol- garskemu gibanju v Macedoniji, ker si hoče Bolgarija prisvojiti Macedonijo za-so, kar bi pomenilo smrt grški narodnosti v Macedoniji. Ko bi prišlo do tega, da bi Bolgarija zasedla Macedonijo, bilo bi kmalu Jadransko morje slovansko radi bratske vzajemnosti, ki vlada med slo- vanskimi državami na Balkanu. Grki so veliki prijatelji Italijanov, tako je rekel rektor, oni bi radi videli, da bi Italija zasedla Albanijo, a s pogojem, da bi rustila Grkom Epir. Tudi je Grkom jako simpatično gihinjef Italijanov v Dalma'ci.ü, v Istri in v Trstu, ki vodijo enak boj proti Slovanom z Grki. „Grki bodo vedno z Varm delili veselje in žalost", tako jo vzkliknil. Mi Jugoslovani pa vemo aedaj eno vec: Nemci nas hočejo ponernčiti, Ita- lijani poitalijančiti ; Italijanom ob strani stoji la^ko kraljestvo in Nomcem za hrbtom Nemcija; Italijani imajo zraven tega še pomoč Grkov. Kdo pa brani Ju- goslovane, Slovence in Hrvate, prod Nemci in Lahi? Avstrijska vlada gotovo ne. S tem pa, da se naša vlada ne pro- tivj potujčevanju, a tem, da podpira Nemce in Lahe, vidimo, da ona ne misli braniti teh dežel pred uspiracijami onih nasprotnikov, katore nam je označil grški roktor. Domače in razne novice. Smrtna hosa u^eraj zjulraj ob H uri jo utnrl po dolgi in inačni bolozni v Gorici vpokojoni prodsodnik držolncga sodisca dvorni svc*lnik gosp. M o z o t i 0. Njotfovo tniplo so propclje na pokopa- liAc-o pokojnikovo rojstno vasi R e n č 0. V noči od c'etrtka na potok jo umrl na svojem ntanovanju v Gorici dežolni uradnik g. Anton M a v 0 r. IJmrl jo v ponodoljek v Bobinju utriirovljoni žnpnik, proč. g. Matija Zar- n i k, brat orota tabnrov, pnkojnoga dr. Valontina Zarnika. N. v m. j; Tržnfiki nnmcstink odstopi ? — Lisli prihajajo zopot na dan z v*\st novombra ob 2. uri popoldne v gostilni pri g Frideriuu. Cdjo naj mp «hoda obilno udeležijo. I'rorat'iin costne^a »dbora ka- nalskc^a za lcto 1!M>4. izkazaje d n- hodkov: Dozdovni blag, ostanok iz 1. 1903. K 3000; državna podp. za nadalj. cp?te Kanal-Avčp K 80(K): prispovek obč. Avče : ] ., od 1000 robot K 700: pri- čakovana dež. podpora costnemu odboru za sedanjo coste K 1500: pkupaj K 13.200. Sir o.Uov: Montu na račun dolga 4000 K III rok K UiOO: Montu na račun dbrosti K 100: istemu odplačilo dolga 2800 K vsled oosebne pogodbe 8,6 1903. §t. 6989 K 2S00: istemu na obrestih od tega posojila K 1400: podaljšanje ceste od Avškegi mosta skozi Avče do pričetka dovozne ceste K 15.000; dela na cesti Plave-Gradec K 1200; naprava načrta Vrhavč-Lokovec. Kal-Lom (okoli 13 km 1 K 1300; delo v Vogerščeku K 1000 ; gradnja ceste Ročinj-Kambreško K 1266; nepr. in vpravni stroški K 3000; skupaj K 28.066. Ako se primerjajo do- hodki K 13.200 s stroski, sepokaže pri- mankljaja K 14.866, ki se pokrije tako-le: s 30" 0 doklado na vse izravne davke — izvz. os. doh. — vseh kat. občin ce- lega okraja in z 59° 0 za občino Avče, ki dajo K 13 600; s posebno 15% do- klado za občino Ajba, ki da K 633; s posebno 23% doklado za občino Ročinj- Doblar, ki dä K 633: skupaj K H.866. O p 0 m n j e: V letu 1903. sprejel je cestni odbor med skladovne ceste celo cestno inrežo po banjški planoti, t. j. Grgar, Bate. Banjsice, Kal, Lom, Sv. Lucija s postranskima črtama Vrhavč- Lokovec, Čepovan in Kal, Levpa, Avče. Vse te ceate — odstevši one dele, ki jih bosta izdelovala cestna odbora za goriško okolico in tolminski cestni odbor, — bodo dolge približno 40 km in račnnajoč po strokovnjaški cenitvi c. kr. nadinžen. g. R. Machnitscha za vsak km 14000 K bodo stale bribližno 560000 K. Umevno je, da kanalski okraj sam ne more pre- vzeti tega bremena. Glede pa na to, da bo ta cesta zelo povzdignila blagostanje cele planote in s tem tudi njeno daveno moc\ glede na to, da bo vezala 3 okraje, in bi zaradi tega morala biti deželna ali drž. cesta in glede na to, da je kanalski okraj v cestnem oziru tako zapuščen, kakor malokateri okraj v državi, goji cestni odbor opravičeno opanjo, da mu priakočita pri tem prevažnem početju z izdatnimi podporami na pomoč visoka c. kr. vlada in visoki dož. zbor. Pri- manjkljaj izposoditi bi si pa moral cestni odbor proti amortizaciji; zadolžil bi se sicer, toda sad posojila vživalo bi vse prebivalstvo takoj, in stroški povračila bili bi v primeri s koristjo le malenkostni. * Ker vlada pa v celem kanalskem okraju, osohito po višinah, vsled za porednih slabih letin velika revščina in pomanjkanje, primorano je prebivalstvo iskati si drugod potrebnega kruha; ker pa se nahaja po naäih planotah mnogo gozdov in dr., kar bi sedaj ob gradnji železnice donašalo siromašnemu pre- bivalstvu veliko dohodkov, ako bi moglo naAih visokospoStovanih gg. državnih in dožolnih poslancev, 8 proAnjo, naj za- stavijo vso svojo raoči v to, da nam pridobijo za ta namon kolikor mogoiV obilno državno in dožolne poipore in da prid<; prvi obrok teh podpor / državni in dežolni proraeun za I. 1904. Le tako se bode mogol co.4ni odbor nemndoma lotiti tega prevažnega dela. Kakor se vidi, so so začelft dosedanjo žalostne razmoro kanalnkoga okraia glodo cpf-t nokoliko boljAati. Cesto iz Uočinja na Karnbfrsko provzel je cestni odbor v izvršitev; cenlf* ob Idriji in iz Vrhovlja dalje do KambreSkega se gradita, kor so je izjavil cestni odbor, da ju sprejme po izvršitvi v nadaljno oskrbovanje, kar je vlada že pred leti zahtovala. čosar pa projSnji cestni odbnr ni hoto! storiti. Cesta od KambreSkega do Srednjoga so pridno gradi in prposlaja samo le se cesta Kanal-Marija Celj do Britofa, kjor se bodo združila z obmejno. Vr gos- podarskem ozira posebno važna bodo pa cestna mreža po banjSki planoti. Cestni odbor jo je sprejel v nadi, da dobi za to veliko gradnjo potrebno pod- poro. Za cesto po desnem brogu da država 80" ,j, dežela 10",( in občina Ur l}. Ako dobi cestni odbor tadi za to ceste enake podpore, najeti bo moral okoli 70.000 K posojila tako, da bi imel so s»- danjirn dolgom vred 188.810 K skupnega dolga Ako ga vrne potom amortizacije v bi letih. plačal bo vsako leto 1500 K. kar bi znaSalo vsako leto 11',, doklado k davkom. Todn le, ako dobi cestni odbor to pomoč se mora lotiti tega dola z vnemo, zato pa je neobhodno potrebno, da se za to velike goapodarsko podjetje vprizor: skupna akcija v dež. in drž zboru. — Nesreče. — V Gorenjivasi pri Ka- nalu ponesreeili so se nekateri delavci, ko so pri gradbi železnice razstreljevali skalovje. Kamenje je nekatere ranilo, vendar ne posebno nevarno. — Na cesti med Kanalorn in Avčami udrla se je pot pod vozom nekega voznika. Voz in konji so §1' pod cesto. Voznika in konje so rešili, voz pa se je popolnoma razdrobil. Odprava telesuih kazni pri vo- jnkih. — Cesarski odlok. priobčen v ..Milititrverordnungsblattu', odpravlja s 15. novembrom 1.1. vojaški disciplinarni kazni ..privezanjau in „vklepanja v okove*' to- liko kakor samostojno kazen, kakor tudi poostrenje druzih disciplinarnih kazni v normalnem mirovnem stanju. Za izvrše- vanje ostalih disciplinarnih kazni izdal se je predpis, v katerem se odreja, da se iste ne smejo dogajati na zdravju Skodljiv način. Odpravljen je pri poostrenih za- porih tudi post. Zadnje tržaške občlnske volitve nepostavne in neveljavne. — Na utok dr. Gina Dompieri je apravno sodišče na Dunaju v sredo razsodilo, da so bile zadnje tržaške občinske volitve nepo- stavne in neveljavne. „Piccolo*4 v četrtek je prineßel vest, da se je raznesla po Trstu govorica, da bode sedanji tržaški mestni svet razpoščen. „Piccolo" pri- stavlja 8evedt zopet, da je taka govorica popolnoma neumestna, češ, da nima razsodba upravnega sodišča nikake prak- tične veljave. „Edinost" pa piäe 0 ti priliki: „Upravno sodiäce je torej zadnje občinske volitve v Trstu proglasilo za neveljalne in nezakonite. Dolžnost vlade je sedaj, da to razsodbo upošteva in iz- vaja iz nje zahtevane konsenkvence. Ako vlada tega ne stori, imeli bodemo jeden nepobiten dokaz več, da je sama vlada tista, ki vzdržuje in hoče vzdrževati nadvladje židovsko-italijansko kamori- stične in — irredentistične stranke v Trstn, dočim bi gotovo prišli v Trstu na površje patrijotični življi, ako bi jih vlada — avstrijska ne tiščala na tla. Mi nismo animozni proti vladajočej stranki radi tega, ker je ista irredentisticna, 0 ne, ali vedno bomo najodločnejše na- stopali proti absurdnosti, da vlada vzdržuje in redi v Trsta irredentistično stranko samo radi tegt», da more z njeno pomočjo zatirati tukajšnji slovenski živelj. Ako bi imela irredentistična stranka med tržaškim prebivalstvom toliko zaslombe> da bi lahko brez vladne moči zmagovala, no imeli bi proti njej ničesar, ali sramotno je toliko za vlado, kolikor za irredento, da potrebujeti mejsebojne moči. Sedaj je prisel trenotek, ko zadä vlada iahko smrtni udarec irredenti. Da vidimo, da li ima res še kaj resnosti in odločnosti !•' Po rnnenju ,.Edinosti" bi moralo tržaško namestništvo sedanji mestni svet tržaški razpustiti ter razpisati nove volitve. — Slovenskn opera v Trstu. — Govori se, da namerava slovenska opera ljubljanska prirediti ta v Trstu nekaj sio- venskih opernih prpdstav. Fr. Podberšič, ii\1ori/. knninoscski mojstr:, (ioric«, TržaSka ulie* St. 17, priporofn ^o sIhv. ol>iito /alouo različnih nagrobnih spomenikov. bodisi priprostih all finih Iz kra>kega kanma najbolje vrste za 15 krön in vise V zalogi ima ludi razne kamrite plosce. umivalnike za kuhinje. Hebe itd Sprejema in Izdeluje vsa v kaniiioseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Priporočilo! Josip Novič, krojaški mojster v fiorici, Gosjosta nlica št. 21 (tik pošte prvo natlstropjo, ^o pii|ioroča slavnemu oh- ritislvu. čast. duhovščini v ineslu in na deželi. in slav. občinstvu sploh sp priporoča v obisk taa,Wraf vGorici naTravniku (Piaz-^^'ande)tik cerkve sv. Ignacija. ^ Pri svetem Antonu Padovanskem \ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira planet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštcvilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, eiborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartoiiu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga 8več iz čistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetiiih cvetlic in vsakovrstnih Ar \\\ del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, ^-^-~s^-w^—%^-^v ——^------^-^wa—^v-^-v pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. jO^F* Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ~^MI Z odličnim spostovanjem ktium j VOgrio. ^ " Ravnokar je izšla ** \ ¦¦¦ = v zalogi = » J. Blasnika nasl. v Ljubljani , VEL1KA PRATIKA jd&^&y za prestopno leto ^UP^ ki ima 366 dnl. "Ma fivptin Hain r» Irr. Icmetilslca druiba. |CJ* Blasnikova „Velika Pratika'S ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, iz- haja od svoje^a rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratika'S ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo »v. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej ia> htevajte vedno le Blasnikovo „Vellko ' Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo 111 ,M Pratika" staoi 24». ^^ „Vil. Pratika" stane 24 ». Jiwnaliskarnaf v Qorici, iilica Vettnrini k. l\. 9, pr |MTs>ču na|modrnqše vizitniee vsakc velikosti. Nar. tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spada^oea dcla, kakor: trgovske račune, kuver- tc s firmo, poroeniec, osmrtnicc, vabila k ve- sclieam, plakatc i. t. d., vse po tako nizkihee- nah, da se ne boii ni- kake konkurenee. Y zaloii in vsakcvrstne tiskovint; za iupanstva, cerkvene urade in razne druge. [ rt v scm j;iko od lopolr in [ Kj(k vcnuMr 11 kiipujes [ Inko kinsno Mauo V l\)\;j mi vrmljir! .,11.1 tl Id»Hi ZttUI ifnt I — __ Gosposka ulica štev. 7.---------- % knlcra tvi'ilka ima najvocjo zalo^o !•' vrsle v (mrici. [ Kako jo li to mo»oč(\ s;ij soim vtMidar (Miala L v nokiMii listu, da iiima „Krojaska zadni^a" \ nikakc^a hlaga vec. Pojdi, pojdi it) no voruj vsako roči; prcpričaj t so sanui in iznonadona hodoš, ko zaglodas islo zalozoni) lako volikansko zhlagom.da bodoš kar slnnola. Tu li loži na razpola^u izvanrodna inno- žina razno^a hla^a za vsaki spol, in za vsaki lolni čas, kakor krasno Zophyrjp, batislo, pcrkal, svilo, Oxfort, Pitjuo, vsakovrstnoga volnenega blaga, mo^ko sukno po vsakoj coni in izbori. Tain do bis hoxnto izber vsaViovf-lTicya l»lai;a, /a neweste jako veliko zalogo perila, kakoi platna. (liiflon, prtcnine, hlačcvinc, voIihmh' oilejt*. kovtrr /(>pnc rutcitd. Tain dobiš tudi Asc b>ai;o prcjšnjili st /on pod lastno ceno. Vidcla smu I.*.:., vn.li krasiu' \zorre/e nnrot'i'iii'Kii lila^a/a jesenski ras. Na zahti>vo st> poSiljajt« u/.orci bn'z|>lačiu>. Cene so tako nizke, da se je čuditi, scvcthi tmli stulnc. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš Eadovoljna! Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča na Bregu p. Borovnica. Kranjsko, priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavoriov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravna- teljstvom uradov, gg-. brivcem itd. itd. natančno in trpežr.o izvršene stole, föteij ^>. vrtne stole, gu- galnike,naslonjače itd. itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je 'z trdega, izbranega lesa, poljubno li- kano ali v naravni boji imitirano. Največja izbera stolov. naslonjacov in gugalnikov iz trstenine. — Na željo poslje tvrdka najnov«jse obsirne cenike z nad 800 slikami. iz katerih se razvidi oblik^ blaga in cone, >. franko. Narouc alcem na riebelo znaten popust. Ivan Schindler. Dunaj [ILL Erdbergstrasse 12. posšlja zo veliko let dobro xiiane ! stroje vsa kr vrsle /a |»olje, vitic, trijerjo, cistilniee za žitn, In- š^ilnicc za k^uzo, alamorc/nicc, stroj za rezanjo r«*P'1, inlinti za ^olanjo, kotlo za kuhanje klaje. sko pristaniščo iz Santo*", Rio Ja noiro z Lloydovim parnikom ,.Istria". Kava je naino'.ijena za trAaSki trg Hcsohu'ijo. v/prt'joto na vseslo- vmskom ndvotiiükoin v LjuMjani. — Nr predlog g. dr. HraSovca so bile sotrlhsno sprejete naslednje reaolueije: Sloven^ki odvetniki in od- v e t ii i A k i k a n d i d a t j P iz vsoh po- krajin r. kr. višjih deželnih sodiše v Gradeu in Trslu s<"> se. zbrani na shodu v Ljub- Ijani dne 2.'v oktobra 1903. lpta iznova posvetovali o položiijn, v katerem se na- haia siovenski narod z o/.iroin na vpra- >anjp jednakopravnoati njegovesra jozika pri raznih javnih. zla°ti pa sodnih uradib, tor p-'sli na podlagi podrobnih in za- n>'.' poroeil do naslednj'h sklepov: 1. Obžalovati morajo. ila petidje, kutero so bili na podlagi sklepov v Ljub- Ijani z dne 17 julija 1898. kmalu potem c. kr. ministerstvu za notranje stvari, za ju^tico, nadflljp za finance in trgovino izr.x-ili in v katerih so bile natančno popisane neštete krivice doslednega za- pojätavljanja sloven?kega jfzika. kakor tudi pripomoeki. da bi so tem krivicam lahko v okom prižlo — niso imele doslej skoraj nikakega vspeha. 2. Ogorčenjem morajo temveč kon- ptatovati, da so se razmere, proti katerim so bile zgoraj omenjene petieije naper- jenp, celo poslabäale v nekaterih pokraji- nah. tako posebno na Spodnjem Štajer- skem, kjor je j*rajani sistrm z doslednim nnmescanjem nemških in slovenäcine na- vadno nezmožnih uradnikov skoraj one- mocočil praktieno slovensko uradovanje, daljp v Istri in na Koroäkem, kjer se je zraven tega v zadnjem času začela Še ct'lo teoretično zanikati pravica, rabiti siovenski jezik pri sodiščih. Dandanes se vi-sja oblastva in ministerstvo ne ozirajo vec na sposobnosti in zmožnosti, marvel le na politieno mišljenje prošnjikov. 3. Siovenski odvetniki, v svesti si, da >o prisegli čuvati zakone, morajo torej iznova protostovati zoper to, da se slo- venskemu narodu še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena jed- kopravnost v uradih, da se vedoma pre- zirajo celo jezikovne naredbe, ki so bile za sicer nepopolno uresniöenje jednako- pravnosti izdane in da se to uresničenjo celo očividno onemogočuje z namežča- njem slovenščine nezrnožnih in njej ne- prijaznih javnih organov med Slovenci. 4. Posebej izražajo svoje začudenje, da se vzlic obljubarn c. kr. justičnega rai- msterstva še scdaj in sicer edino-le za siovenski jezik ne izvršaje staro zakonito določilo L 27., patenta z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. St. 325, po katerem je c. kr. najvišje sodišče zavezano, da svojo odločbo z razlogi vred izda tudi v tistem ;ezika. v kulurem se je razpravljalo že ;:a prvi i=tanci. Istotako izražajo svoje I opebnr, začudenje. da c. kr. višje deželno ~«idiriče v Gradcu tudi v čisto slovenskih pravnih sporih še vedno proglaša ter iz- daja svoje odločbe edinole v nemškem jeziku. oilnosno jih zaukazaje protivno s- 215. sodnega opravilnika prevajati po prvih instancah. 5. Siovenski odvetniki in odvetniški kandidatje protestnjejo proti slovenskim Uirzom v Gradcu, Celovcu, Celju in v Mariboru, ki nimajo drugega namena, kakor vzgajati nemško misleče uradniätvo, katero naj preplavi slovenske dele št.a- jfirske in koroške dežele, ki naj iztisue siovenski naraščaj, katerih namen je na kratko pospeševati gennanizacijo v teh deželah 6. Jezikovna naredba predsednika grol'a Glei^pacha, vsled katere se morajo zapisniki o priliki zasliševanja strank de- luti v slovenskem jeziku, kedar so te samo nlovenskega jpzika zmožne, naravnost na- sprotuje postavno zajamčeni jednakoprav- nosti slovenskega jezika, ker se sme v slovenskih deželah vsak Slovenec posln- ievati svojega jezika in ima tudi pravico zahtevati, da se njegove izjave \ istem jeziku zapisujejo, kakor sme zahtevati slovensko reäitev pismenih predlogov. 7. Siovenski odvetniki in odvetniäki kandidatje pričakujejo tudi od vaeh slo- venskih in slovanskih poslancev, da bodo brez izjetne in takoj se lotili uresničenja vseh danes izrečenih želj in zahtev z vsemi sredstvi ter da bodo to smatrali nepogojno za prvo svoje delo, ker sedaj res ni važnejšega vprašanja, v kolikor se ista tičejo skupnih naših narodnih razmer. Njihovo geslo naj bodi: G 1 e i h p a c h, proe iz (i r a d c a! 8. Slovernki odvetniki in odvetniški pravnost slovenakega j«zika v uradih po vseh slovenskih krajih, zlasti tudi na KoroSkom, z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi. in to v interesu dobr« upravt» sploh in /.dravpga pravosodja pos<«bej. 9. Ti sklepi so naznanijo c. kr. mi- nisterstvom za notranie stvari. za justico, finance in trgovino, predsedstvu c. kr. najviSjega sodiSfa, predsodšlvoma c. kr. deželnih višjih sodišč v Gradcu in Trstu in vapm slovenskim državnim poslancpin. Kos, lopo razinoro. V Ljuh- Ijitni sta pred nokoliko dn^vi napadla dva vojaka 27. pešpolka g. knjigovodjo (i a b r a Price, ki so opazovala ta napad pravijo, da je korporal. ki jo stal na straži pred OastniSkim stanovanjem nove vojasnk'o klical napadalcemn : „Haut ihn nipdor den krainerischen Hund'1 tor pustil mirno iti v voJHŠnico napadalca, ko sta izvrsila svoje do13. Dognalo se je tudi, da so se tedaj, ko je g. Gaber za- klical na pomoč, odprla okna, kjer ima rnožtvo, ki ima oskrbovati stražo svoje prostore, in da je moštvo klicalo napa- dalcema, naj pobijeta g. Gabra. Korporal se imenuje Ulich in noče povedati imen omonjenih dveh vojakov. Polkovnik je dal korporala zapreti in vrši se sedaj sfroga preiskava. Kolera mod perutniiio. — V Ljubljani je poginile na koleri vec iz Karlovca pripeljanih puranov in tudi mnogo domače perutnine. Spremonjenl kazni. — C4esar ie spremenil bivSemu uredniku „Slovenca" v Ljobljani, g. dr. L a m p e t u, 6 me- sečni zapor na 2000 K globe in Ivana R a k o v c u enomesečni zapor v 300 K globe. — Tstanovni shod „Druz-bo trez- nosti". — Ustanovni shod „Družbe trez- nosti'1. ki se je vršil v ponedeljek v kne- zoškofijski palači v Ljubljani, obnesel se je prav dobro. Udeležba je bila za- dovoljiva. Spredaj v dvorani je visela bogato okraäena slika škofa Friderika Baraga. Gosp. posl. Poväe je pozdravil shod z vznesenimi besedami. Zelo lepo je govoril župnik Trunk. Jako zanimiv pa je bil tudi govor gosp. dr. Brecelja, istotako govor dr. K r e k a. Uebata je bila jako živahna. Milost. knezoškof ljub- ljanski bil je ves čas navzoč. Uruzinska Pratika za 1. 1904. — Izšla je v Ljubljani v „K a t o 1 i š k i tiskarni" prav lična družinska pratika za 1. 1904, katero priporočamo našim kmptovalcem prav toplo. Cena je 12 kr. ali 24 vin. Avstrija In Ogrska. — Gospod Sirk v Ljubljani je bil kaznovan, ker se je pri kontrolnem shodu oglasil s slo- venskim „Tukaj !•' Iz čeških listov pa posnemamo, da se je neki vojak oglasil z madjarskim ,.Jelen!u in ni se mu zgo- dilo nič. Siovenski kurzl pri okroznlh sodiftčlli v Celju in Marlboro. — Graško nadsodišče je ustanovilo že pred nekaj časom na okrožnih sodiščih v Ma- riboru in v Celju slovenske kurze za nemške avskultante. S tem hoče graško nadsodisče na jako prefrigan način pre- plaviti spodnještajerska sodišča z nem- škimi sodnimi uradniki in tako odpraviti slovensko uradovanje na imenovanih so- diäcib. Na teh kurzih se nemški av- skultanti prav malo ali tudi celo nič ne nauče alovenščine, vendar pa vdobijo spričevala, da so zmožni slovenskega je- zika in s tem je formal no opravičeno kvalificiranje takih avskultantov za aodne službe v slovenskih okrajih. Taki av- skultanti, ki obiskujejo omenjene kurze, dobivajo celo nagrade. Vse to ni nie drugega nego prikrit manever, 3 katerim se hoče Spodnja Štajerska germanizirati. Poklicani siovenski činitelji bi morali odločno nastopiti proti tem kurzom. Na prvem rednem obžnem zboru kftt. akad. druätva „Zarja" v Gradcu se je volil sledeči odbor: predsednik: phil. Anton Detela; podpredsednik; phil. Anton Rabuza; tajnik: tech. Rudolf Pod- krajšek; blagajnik: phil. Karol Dermastia; gospodar* phil. Franc Wisintin. Razpis nagrade. — Odbor dija- škega umetniškega društva „Vesne" na Üunaju, razpä?uje K 52.— nagrade za äe- 8tero najboljših umetniških razglednic. Ta nagrada se razdeli tako, da se izplača za najboljši načrt K 20.-, ostalih K 32.— se razdeli v primerno manjäih svotah med ostalih pet načrtov; 2. Gled6 snovi ne stavi odbor nikakih mej, zahteva pa, da se izdelajo slike v slovenskem ali hrvat- skem narodnem duhu; 3. Načrti v 2- kratni veličini navadne dopisnicö naj bodo izdnlani v priprosti moderni teh- niki v troh barvah, vätevsi barvo papirja; 4. Pravie.) konkuriranja imajo le redni in izredni člani družtva „Vesne" na Du- naju (Reden clan more postati vsak dijak Izredni člani postanejo vsi oni dijaki upod. umelnosti k« živt» izvon Dunaja. Ti plaOajo vstopnino in HKmeslralnega pri- spovku po K 1.—); 5. Vsi naerti naj se posljejo I'rankovani do 21. listopada na društveni naslov: III. Ronnwog N.o 1., Kifhter-Kostauration. — Vsak umetnik naj pril >ži svojo inn1 in imenii poslatiih razglednic, katerih stovilo jo noomojono, v zaprti koverti. V odbor dlja^kc^n unn'tnlskciia drusiva „Vokuo" na IMinnju so izvo- lifMii : gg. Aleksandor SSantel, predsednik; Franjo Huuc^e, podpredsednik; Svctoslav Rl. Poruzzi, siovenski tajnik; Tomislav Križman, hrvalski tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Ivan Me^trovic. arhivar; Anto Gubpf. nanipstnik. Prrglodnika sta gg. Makao Gaspari in Marko Rašica. „Slavisches Koho". — Na Dunaju za^ne to dni zopet izhajati 1. 1900 usta- novljeni list ..Slavisches Echo'1. Program ostane stari in hoe'e torej list i nadalje zngovarjati narodna in hhtorična prava vseh slovanskih narodov Avstro-Ogrske, kakor tudi njih kulturne in ekonomične inte/pse. List se bode bavil tudi s so- oijalnim vpraSanjem. Pa tudi z zunanjo politiko se bode bavil trt list, posebno z ozirom na izvpnavatrijske Slovano. Lelos izidejo tri števiike tpga listn. Priholnje leto pa bode izhajal „Slavisches Kcho" dvakrat na mesec. Cenn listu bode za prihodnje leto za celo leto 8 K Za le- tošnje tri številke pa znaäa cena jedno krono. Urednik in izdajetelj lista je naä rojak g. Fran Podgornik. Naslov: Uunaj X Lustkandlgasse 32. ,.Slaveni i papeu. — Pod tem naslovom je izšlo te dni učeno delo, ka- tero je spisal v italijanskem jeziku dr. 1/an M a r k o v i (•, a je je na hrvatski jezik prevel Petar Perkovič. V torn delu so opisane razmero papežev do slovanskih narodov. To delo se lahko dobi v Zn- grebu v Dionički tiskarni in stancs 4 K 50 v. Nesreča pri vojaskih vnjah. — V torek se jo zgodila v Korneuburgu velika nesreča. Nekemu vojaku se je iz- prožila puška. En vojak je ustreljen, eden težko ranjen, pri nekem atotniku je krogla prileteta na vojaško svetinjo in odskočila. Na ta način je bil rešen s'otnik smrti. Od sluzkliijc napadena in tezko poskodovana. — Ko je v petek ^oproga polkovnega zdravniki v Gradcu karala svojo 40 do 50 lot staro služkinjo Kle- mentino Schwogel, zgrabila je ta lonček vrelega mleka ter ga ji zlila pi prsih, tako, da je gnspa na prsih močno opečena. Na to je zagrabila gospodinjo za vrat, ter jo bila z lončkom po čelu in ko ji je ta padel na tla, z v bližini stoječim dežnikom. Ko se je gospej posrečilo od- proti predsobo in poklicati na pomoč zbežala je hudobna dekla. , Odprnva Klnžbenih kavcij. — „Wiener Zeitung" objavlja zakon od 18. julija 1903., tičoč se odprave službenih kavcij. Popravljen nos. — Na Dunaju živi neki gledališki igralec, ki je imel grd in okoren nos. Te dni pa si ga je dal popraviti. Popravil mu gajezdravnik dr. Gersuny Odrezal je namreč od nosa kar ga je kvariln in dodal mu to, kar ga je polepšalo. Operacija se je izvrstno spo- nesla in gledališki igralec ima zdaj nos, odgovarjajoč vsem zahtevarn nosne le- pote. — Kako se plačnje evropske vla- darje. — Novino so izračunale. koliko place prpjmejo evropski vladarji za vsako minuto svojega delovanja. Recimo, da rabijo za odpravo državnega po3la vsak dan seat ur, tedaj dobiva za eno minuto delovanja: ruski car 405 kron, avstrijski cesar 175, laSki kralj 108, nemški cesar 88, angleški kralj 75, španski kralj 72 švedski kralj 48, belgijski kralj 24, 1'ran- coski pr«dsednik 9, rumunski, gräki \m srbski kralj 8 kron. Štrajk grobokopov. — V Biins- dorfu na Ncmškem so pričeli še celo gro- bokopi stavkati. Zahtevali ao od cerkve- nega načelnika poviäanje place. Kor smrt ne štrajka, morali so se Biinsdorferji vdati in njim povišati place. Čudovito deževunje kainenja. — Že nekaj dnij padajo točno ob 7. uri v III. okraju v Budimpeäti pest debeli ka- mni n» dvorišče neke tamošnje hiše. Vse šipe so pobite, atreha razbita, toda deževanje kamnja ne preneha. Vsi ljudje so zapustili „začarano" hiäo Policija ta- kcrekoč oblega sosedne hise, ker misli, da to povzročajo kaki zločinci. Velikan§ko Izuajdho, s katero ho lahko elektiično moč brez zične zveze prenese na velikfj daljave in ž njo goni zrakoplove, ladije itd. je iznašel španski inženir Forres Oueveda. «» ---------1— -----»- ------ Y111__1. _.J„ vlada odstopila nekomn avslrijskomu dru- štvu nekaj svota, na k'Uerem se nezida katolisku t-erkev in so v nji napr .^i kip naso umorjono coaarico Klizabete. IMjana /.ivlna. — V holandski v« Stölln so jo napila živina špirita, ki je po naključjii prišol med pičo. Pijano krave so rizgrajale po hlevu in so niso pustilo niolsti. So divjojšo so ho vodli voli. Vlačili so namroO plugo in hlapce po polju, lako da so nekateri hlapei tožko ranjeni. Drugi dun jo imehi vaa živina „mačka". Nov krompir. Ravnatolj ko- lonijskega zavoda v Marzilju, prof. Heckel, j«» napravil pnsro^ono poskuso, kako ho pri nas pridoluje krompir, ki so ga do- scdaj imeli \o v ruočvirnatih pokrajinah v llragvajn. Ta krompir ima več pred nosli prod dosedaj znanimi vrnlumi. Rodi tudi v tako mokrotni zomlji, in sicer ni zrt nobono drug« nn.sado, spomladni mraz mu no skoduje, tudi ga jo troba lo en- krat vsaditi, pot(;m pa so plodi iz ko- renin, ki ostanojo v zomlji. V la namen jo troba le vsako leto njivo pognojiti in preorati. Stoblovje raste in zeleni «J pozne joseni ter ae lahko kosi za klaji živini, ne da bi sad v zomlji zaradi teg trpol. Ta krompir ne gnije tor so ga splr im ^-imejo krompirjeve bolezni, tu podgano ga ne objedajo. To pa zap«? ^ toga no, ker ima grenak okus. Toda posknsom na Franoozkom so bo skor tj gotovo posrecilo, da mu odpravijo gren- kobo. Že sedaj ga rade jedo nekatere domače živali, posebno perutnina Krom- pirjevo evetje diäi kakor jazmin. Koliko je fcidoi na gve1u. - Varšavski židovski dasopia „Izraelitn" , prinesel statiatiko o židih. Iz iste je ra1 , vidno, da živi v Fvropi 8 526 280 židr A in sicer na Ruskom 5,082343, v Avatr j Ograki t,994378, na Nemškem 59000 na Rnmunskem 259 015, na Angleäkf % 179 000, na NLozemskem 103 988, n' Francozkom 86 000. v Italiji 47.000, if Bolgarskem 28.307, v Švici 12 551, Belgiji 12.000 i. t. d. V Aziji jih žii " 358 682, v Afriki 368 333. v Ameril i 1.169 886 in vAvstraliji 16.975. Na celom svetu je tedaj 10.439.250 židov. Dn^uanu jo. ila so ohif priljuhlji'iio in vscstransko r ;i z š i r j •¦ n c >>kapljicLi s v. M a rlc ;i,» id oslno 1 ** k a r n « v Z a gr e b u Markov Irg. najpotrcbncjšc v vsaki hiši. Po- d;ili so jili inoro bolnikoin kot prvo [jomo1* /.ilniviiii pa v odvrnilov bolc/.nij. Zalo \>n op , zarjaiiio p. n. osneto mleke po 20 vin. liter, po-1 sueto po 10 vin. liter. — Smetana sladka po 1 K, kisla po 80 vin. liter. Narnizno niaslo (specjaliteta) I>o 2 K 80 vin. k". Prodajalnica je ves dan odprla. Mleko se postavlja na željo tudi na dom. Večiin odje- nialcem dajejo se primemi popusti! llazglas. Za i • na Stolneni trgu ^- f i ,-----Postrežba točna.-----'