LETO XX., 5TEV. 81 UUBLJ11M, TOREK, 7. APRILI 1958 CDU 10 SLOVENSKI \ j Izrfuju in tiska Ca*oplsiit» podjetje SiovensKi puruCc«oict liirrkion Rudi Janhubn — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak - Ured* ■ iitto: Ljabljuna, Tomšičeva ulica 1 in 3. telefon 23-522 do 23-S26 • Uprava: Ljubljana, loiušičeva ulica št t/Il, telefon 23-522 do 23-520 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta t. telefon 21-N96 Naročninski oddelek zn ljubljanske naročnike telefon 20-463. ra runanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račnn pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din Neprikrito merjenje sil Ohladitev med Bonnom in Londonom zaradi berlinskega in nemškega vprašanja ni več nobena tajnost — Hude kritike britanske javnosti in tiska na račun »nerazumljive trmoglavosti Bonna« London, 6. aprila (Tanjug). Znamenja ohladitve v bri-tansko-zahodnonemških odnosih so danes dobila jasnejše obrise. Predstavnik britanske vlade ni hotel demantirati vesti, da so britanske ocene o stališču zahodnonemške vlade na tvashing-tonskih konferencah ulcmeljene. V Londonu prevladuje mnenje, da je bonnska vlada izločila iz svoje srede vse tiste elemente, ki so biii naklonjeni prožnejšemu stališču v razgovorih z Vzhodom in da zagovarja nepopustljivo stališče, ki ga je davišnjl britanski tisk označil kot »nerazumljivo trmoglavost«. Skoraj nerazumljivo je, da tega se tx> mnenju »Daily Te-Adenauer ne vidi dobrih stra- legrapha« zahodnonemška vla-ni tega načrta,« dodaja »Man- da boji, da bi se ob zbliževa- NajbJfižfi sodelavec zahod-nonemškega kanclerja Eckart je odšel na dopust za nedoločen čas. To smatrajo kot odraz zahodnonemških stališč na \v ashiingtcnskih konferencah. »Zaradi teh stailišč — piše današnji »Daily Telegraph« — so bila britanska načela chesii*r Guardian.« List »Scotsman« pa piše, da nihče ne more resno računati s tem, da bi bilo moč doseči kakršen koli napredek v smeri nemške združitve ob pogo- nju obeh nemških držav okrepilo socialistično gibanje v deželi na škodo Adenauerjeve krščanskodemokratske stranke. Tudi današnji »Times« ob- razgovore z Vzhodom v nekaterih podrobnostih spremenjena.« jih, ki jih postavlja Adenauer, soja stališče Zahodne Nemči-»Kaže — pripominja list — da je in pravi, da se je zahod-je po Adenauerjevem mnenju nonemško stališče spremenilo, S Britanska vlada čaka novih m°č doseči kakršen koli napre- odkar je Macmillan obiskal dek k združitvi Nemčije samo Bonn. List meni, da ustvarja-ob pogoju, da bo on, to je jo zahodnonemška stališča Adenauer, pogoj za vsako po- vtis. kakor da Bonnu še ni puščanje napetosti.« — Tudi natanko znano, kakšno poli-Scotsman« ugotavlja, da je tično smer naj ubira: ‘ali naj stvar v rokah treh zahodnih se odloči za stališče proti sle- Jub lejna značka 40-Ieinice KPJ Te dni so bile razposlale občinskim kem lejem v ekraju Ljubljana jubilej, e značke 49-Ietnice KPT, ki jih bo mogoče kurili j>ri poverjenikih v organizacijah Zveze komunistov, SZDL, LMS in druerih večjih množičnih organizacijah Jubilcuia značka ie izdelana v 3 velikostih, in sicer 9x9, 11x11 in 14x15 mm. ima pozlačeno podlago, osrednji kvadrat pa ie iz rdečega emajla. Olede na pomen jubilejnega leta KPT predstavlja značka tudi tra»- •»o tnontinvlt'' vrednost informacij od zunanjega ministra Lloyda. V parlamentarnih krogih menijo, da bo od teh informacij odvisen nadaljnji korak Velike Britanije, kar zadeva odnose z Bonnom. Selwyn Lloyd je na svetu atlantskega pakta tudi že poudaril, da reševanje berlinskega problema ne sodi v pristojnost zahodnonemške vlade. Vsaka sprememba v Berlinu zadeva štiri okupacijske sile in prebivalstvo Berlina, ki je podložnik« teh okupacijskih sil. Opazovalci v Londonu smatrajo, da je Selwyn Lloyd že nakazal možnost za akcijo, ki naj bi izolirala zahodnonemška stališča glede Berlina. Današnji »Manchester Guardian« kritizira Adenauerjevo stališče do britanskih predlogov o oboroženih silah v Nemčiji. »Zahodnonemška vlada oziroma kancler Adenauer — pravi list — nasprotuje Mac-millanovim načrtom za vzpostavitev take cone v Nemčiji, v kateri bi bile oborožene sile izenačene in podvržene popolni inšpekciji z druge strani. sil, ki se bodo pogajale s Sovjetsko zvezo. Konservativni »Daily Telegraph«, ki tudi piše o trmoglavem nasprotovanju Bonna vsakemu britanskemu načrtu za zmanjšanje napetosti, pa meni, da ie treba iskati razlog za tako stališče zahodnonemške vlade predvsem v bojazni, da bi bil ogrožen dominanten položaj zahodnonemške vojske v Evropi. Razen herai koncesiji, ali pa za razgovore o dolgoročnih problemih prihodnosti. List dodaja, da je sicer i-es, da o Nemčiji ni moč govoriti brez navzočnosti bonnske vlade, da pa Berlin ne sodi v njeno pristojnost. »Na to dejstvo je o-pozoril tudi Selwyn Lloyd, ko je izrekel upanje, da se bo Bonn odločil za dokončno formuliranje svoje politike pred ženevsko konferenco«. piše »Times«. Zahodnonemški uradni krogi izražajo mnenje, da se bonnska stališča o Nemčiji in o Berlinu popolnoma odražajo v sklepih washingtonskih posvetovanj zahodnih zunanjih ministrov. Isti krogi pa pou-nocoj pred velikim številom po- darjajo, da položaj vendar ni slušalcev v Domu JLA v Sara- popolnoma jasen; po njiho-jevu predavanje o gospodarskih vem mnenju je namreč bila .. •■■■■ C mm m j*. . . .. Bor« Kraigher je predaval v Sarajevu Sarajevo, 6. aprila- (Tanjug) Predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je imel Beograd, 1. aprila (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je sprejel opoldne generalnega direktorja Mednarodne organizacije dela Davida Morseja, s katerim se je razgovarjal o družbeno-gospodarskem razvoju Jugoslavije. — David Morse, ki je na petdnevnem obisku v naši državi, je obiskal ateljeja jugoslovanskih umetnikov Mila Milunoviča in Sretena Stojanoviča, ob 19.30 pa je prisostvoval predstavi ansambla ljudskih plesov Srbije — »Kola« v beograjskem dramskem gledališču. Nato se je udeležil slavnostne večerje v klubu ZIS, ki jo je njemu na čast priredil sekretar za delo pri zveznem izvršnem svetu Moma Markovič. — Na sliki: David Morse pri Mijalku Todoroviču. fnistrl se vračajo Previdne izjave Selwyna Lloyda in Couve de Murvilla po vrnitvi iz Washingtona in političnih vprašanjih Slovenije. FRANCOSKI GOSTI V SLOVENIJI Ljubljana, 6. aprila. Francoska delegacija jugoslovansko-francoskegs mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč pod vodstvom poslanca dr. Henrya Doreya je danes prispela iz Opatije v Ljubljano in si med potjo ogledala Postojnsko jamo. Francoska delegacija je obiskala »Litostroj«, opoldne pa je člane francoske delegacije sprejel podpredsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jože Vilfan in jih pridržal dosežena soglasnost o Berlinu in o nujnosti, da se vojaški in politični problemi povežejo, nesoglasja pa obstajajo glede združitve Nemčije. V Bonnu pravijo, da je zunanji minister von Brentano naletel na manj-je francoska delegacija odpo- razumevanje, ko je na širo- rovna pogodba pomenila samo tovala v Kidričevo m sl ogle- ^em sestanku zunanjih mini- formalnost, razen v enem pogledala Tovarno aluminija tn gli- strov atlantskega pakta obraz- ši'Li. to jo v zahtevi Zahoda, da WASHINGTON, 6. aprila (AP). Po mnenju washingtonskih diplomatskih opazovalcev izjava generalnega sekretarja atlantskega pakta Spaaka na nedavni tiskovni konferenci še ne pomeni, da se je Zahod odrekel misli, da bi sklenil formalno mirovno pogodbo z Nemčijo. Spaak je namreč na tej konferenci dejal, da je zamisel o mirovni pogodbi z Nemčijo sedaj »zastarela«. na kosilu. V popoldanskih urah Po mnenju tvashingtonskih po. litičnih krogov bi nemška ml- trni ebisk 0 MOiitgcmeryjevem obisku v ZSSR so mnenja v bdScaiski javnosti deljena London, 6. aprila (Reuter). Dobro obveščeni krogi v britanski prestolnici pravijo, da se bo feldmaršal Montgomery v sredo sestal s premicrom Macmillanom. Sestanek je zahteval Montgomer.v, ki bo 28. aprila odpotoval na zaseben obisk v Sovjetsko zvezo. Montgomcry je bil zadnjikrat v Sovjetski zvezi leta 19jJ7. nice ter je proti večeru prispela na Pohorje. Na potovanju spremlja francosko delegacijo predsednik Zveze trgovinskih zbornic FLRJ. Todor Vujasi-novič. Izjava šefa afganistanske delegacije Beograd, 6. apriCg. (Tanjug) Sef prve afganistanske trgovinske delegacije v Jugoslaviji g. Mohamed Rasul Junosi, namestnik ministra za trgovino Afganistana, je na nocojšnji tiskovni konferenci izjavil, da so dobre možnosti za vzpostavitev neposrednih trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Afganistanom. Po njegovih besedah bi Afganistan kupoval v Jugoslaviji investicijsko opremo in blago za široko potrošnjo. Afganistansko gospodarstvo pa Ima na voljo prizvode, ki bi bili interesantni za jugoslovanske kupce ložil zahodnonemška stališča, kot pa takrat, ko je o teh stališčih govoril trem zunanjim ministrom zahodnih sil. Uvodnik v hamburškem »Die Welt« pa danes trdi. da so pozicije Bonna v taki obliki, v kakršni jih ie obrazložil von Brentano. nevzdržne. List piše. da so prizadevanja Bonna enaka poskusu potisniti kazalce na uri nazaj, v obdobje. ko so ZDA vztrajale pri vsenemških svobodnih volitvah kot absolutnem pogoju za združitev' Nemčije. in ko je britanska vlada imela podobno mnenje. »Brentanovi was-hingtonski razgovori s Her-terjem. Lloydom in Couve de Murvillom bodo morda v povojni zgodovini zapisani kot zadnji nemški poskus, da se je izjavil, da je bila med wa- politika Zahoda vkuje v že- shingtonsklmi razgovori doseže, lezne okove, ki bi ji odvzeli na popolna soglasnost med ZDA sleherno svobodo gibanja.« pi- ln Britanijo, kar zadeva vpra- še »Die Welt«. šania ki iIh je treba reševati. problem nemško-poljsike meje rešiio .definitivno enkrat za vse lej. Zahodnonemški krogi pravijo da se Bonn ne zavzema za to, da bi za spremembo meje uporabil silo in da je pripravljen sprejeti mednarodna jamstva. S tem sicer ni izključena možnost, da bi,spremenili sedanjo mejno črto. toda če bi do tega prišlo, bi morali to doseči mirno, s pogajanji. V Bonnu pravijo, da je bil problem Posarja, ki je bil veliko bolj delikanten kot problem poljske meje. rešen prijateljsko in da je neha! biti kamen spotike. Britanski zunanji minister SeHvyn Lloyd. ki se je danes po vrnitvi iz ZDA ustavil v Parizu Glede Berlina tn Nemčije Jt Lloyd dejal, da žele zahodne države zmanjšanje napetosti, da žele vsaj majhen napredek .•*! reševanju nemškega problema ob pogojih, ki bi bili sprejemljivi, in da žele zagotoviti prebivalcem zahodnega Berlina pravico, da si sami izbirajo način življenja. Francoski zunanji minister Couve de Murville pa je po vrnitvi iz ZDA dejal, da so v Wa-shingtonu razpravljali o vprašanjih, o katerih bodo govorili na konferenci v 2enevi. Dopustil je možnost, da je prišlo do različnih mnenj, toda »na splošno vzeto so bili vsi soglasni«, je dejal Couve de Murville. Po njegovih besedah se bodo zunanji ministri zahodnih dežel pred ženevsko konferenco še enkrat sestali. Glede Zahodne Nemčije pa Je dejal, da so nekateri ameriški časopisi napačno razlagali zahodnonemška stališča In da so v marsičem pretiravali Ameriška nota SZ VVashington, 6 aprila. (AFP) Petindvajsetega marca je ameriška vlada poslala sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto. ki so jo danes objavili v Washing-tonu. Nota pravi, da ameriška letala, ki so novembra lani le tela nad Baltiškim in nad Japonskim morjem niso kršila sovjetskega zračnega prostora kot to trdi sovjetska nota. ki jo ie ameriška vlada 5 marca ore-’ela iz Moskve Ameriška nota Izraža obžalovanje zaradi sovjetske trditve da je ameriško vojaško letalo V zvezi z Montgomeryjevim obiskom poudarjajo britanski uradn; krogi, da je obisk popolnoma zaseben in da ni nujno. da bi se stališča vlade in »tališča feld.maršala ujemala. V opozicijskih krogih, k; z vso pozornostjo spremljajo namero Montgome; yja, da obišče Moskvo. sta se izkristalizirali gled«.-tega obiska dve mnenji Obrambni minister laburistične »vlade v senci« George Bro\vn je izjavil, da ima Montgomerv-ja za -naivnega politika« in da je nad njegovim obiskom v ZSSR bolj zaskrbljen kot navdušen. Bivši laburistični obrambn; minister Shinwell pa je pozdra vil Montgomeryjevo pobudo Dejal je. da se odnosi med obema blokoma ne morejo zboljšati. če se ne nadaljujejo osebni stik; med vodilnimi državniki. »Montgomer.v.iev obisk lahko prinese veliko koristi, kaže pa, da ,ne more v nobenem primeru resno škodovati« je dejal Shinwe!l. Sovjetski tisk prinaša na prvih straneh toda brez komentarjev. vest o bližnjem prl- Stanje 6. aprjla; Nad srednjo Evropo pritisk našlo pada. Atlantske irontain« mjtnje. -o številčni pa--iteti obeh blokov v trenutku, :o bosta sedla za konferenčno mizo, v primerjanju ali poudarjanju teže in števila teh in drugačnih morilskih orožij in do nenaklonjenosti načelu vključitve nevtralnih držav v miprave za konference mini-:rov za zunanje zadeve in šefov držav, nenaklonjenosti, katero sta manifestirali obe strani, ki pa se istočasno in v enaki meri borita za to, da bi se ob pogajanjih vendarle poje rib kot predstavniki tolikega in t' '.ikega števila držav, kar naj bi povečalo »težo« njuv.ih besed in stališč. Vsa- ta zapežanja dovoljujejo d-V čeno dozo skeptičnosti v zrezi z iskrenostjo ciljev, h katerim pogajanja teže. Če bi bila težnja ukiniti hladno vojno, odpraviti cono napetosti, reševati nerešena vprašanja, stoodstotno iskrena, potem ni razumljivo, na čem snujeta oba loka svoj strah pred udeležbo nevtralnih držav in se s u rn odrekata potencialnim prozir iv ni m predlogom tistih organizacij, ki se nočejo prodre-jat ozkosti blokovskih interesov, temveč si prizadevajo igrati vlogo koristnih borcev za vsesplošne interese. Seveda pra dejstvo, da Vzhod in Zahod nista krenila, po tej poti, ki bi bila vsekakor najbolj plodna, še ne pomeni, da je s tem onemogočen kakršenkoli uspeh prihodnjih proga-janj in da zato ne kaže pro-zdravljati z zadovoljstvom vseh dosedanjih uspehov. Gledano skozi to prizmo je relativni neuspeh sestanka ministrskega sveta NATO, zasedanja, ki je kljub vsem uradnim sporočilom manifestiralo neenotnost prisotnih držav, morda v resnici odprl vrata realnejšim sprorazumom. Dve nasprotujoči si tendenci v zahodnem bloku, katerih zastopnike in nosilce bi lahko Imenovali Bonn na eni in Lon- don na drugi strani, si nasprro-tujeta v tolikšni meri, da sta nujno izzvali oprredeljevanje ostalih članic. Poročila govore o tem, da so si britanske teze, ki so stvamejše in pozitivnejše, pridobile prrecejšnje število pristašev. Razumljivo, da nihče ni ptričakoval njihove hitre in popolne zmage. Prav tako nihče ni pričakoval hitre evolucije od strani bonnske vlade. TJsp>eh je že to, da so se ZDA odločile, da skupno s Parizom prično igrati vlogo posrednika med obema skrajnostima. Prav tako z gotovostjo lahko računamo na to, da v dneh pred 11. majem Anglija ne bo pustila iz rok svoje dosedanje jasno izražene pobude in da se lahko nadejamo novih korakov, ki naj bi razmajali dosedanjo relativno inertnost ZDA. Najavljeni obisk feldmaršala Montgomergja v Moskvi je očitno znamenje takih prihodnjih britanskih akcij, ki imajo dvojno svrho: ugotoviti, če bi bila ZSSR pripravljena na nadaljnje kompromise in hkrati še bolj okrepiti svojo težnjo po vodilni vlogi v okviru sever-no-atlantslcega p>akta. Dosedanje držanje Sovjetske zveze je nudilo moralno podporo taki britanski dejavnosti in ni razloga, da bi tudi v prihodnje ne smeli pričakovati dejanj in reakcij, ki bi bile Veliki Britaniji *w pomoč. To krčenje terena, ki ga vrši britanska diplomacija, pa bo nedvomno moralo vpihati tudi na prilagoditev dosedanjih okorelih stališč zahodnonemške vlade, če ne prostovoljno in zaradi realnejše razsodnosti, p>a vsaj zaradi povečevanega pritiska od zunaj. Naposled ne smemo pozabiti, da v mnogih državah delujejo še drugi notranji činitelji, ki nam dovoljujejo kolikor toliko optimizma. V ZDA je republikanska stranka na zadnjih volitvah doživela hud udarec; angleški konzervativci mislijo na bližnje volitve; v Nemčiji se je že začela kampanja za pokrajinske volitve in načrt socialno-demokratske stranke o rešitvi nemškega in berlinskega vprašanja ni ostal brez odmeva; tudi Hruščevu je za njegovo uveljavitev in uveljavitev Sovjetske zveze ter za uspeh sedemletnega plana potrebna »umiritev« nemškega žarišča. Vsa ta dejstva, vse te komponente dajejo svoj prispevek in silijo na reševanje dolgoletnega problema ne samo s stališča mednarodnih vidikov, temveč tudi s stališča čisto notranjih potreb. Vida Hreščak Taktika ali nujnost? telegrami Vzhodna Nemčija je močno omilila svoje stališče do socialnih demokratov — Povabilo na pogovore in sodelovanje Berlin, 6. aprila (Tanjug). Pismo, ki ga je CK enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije prejšnji petek poslal vodstvu zahodnonemške socialne demokracije, ni nikogar presenetilo. Nasprotno, vsa znamenja so kazala, da je treba pričakovati kaj podobnega v okviru programa za nemško združitev. Po razgovorih med Hrušče-vim in Ollenhauerjem je bilo opaziti večjo zmernost Vzhodnih Nemcev do zahodnonemške socialnodemokratske stranke; opustili so tudi hude napade proti njenemu vodstvu. Razvoj v tej smeri je bil zelo hiter. Od prejšnjih hudih kritik na račun socialnih demokratov so časopisi v Vzhodni Nemčiji prešli na blage pripombe glede nekaterih konkretnih vprašanj, ta proces pa je dosegel vrhunec, ko so objavili Ollenhauerjevo izjavo po razgovorih s Hruščevim. Naposled so objavili ves socialnodemokratski program za združitev Nemčije brez slehernega komentarja, CK združene socialistične stranke pa je poslal vodstvu socialnodemokratske stranke pozdravno pismo. Ali gre za taktično potezo v določenem trenutku, ali za začetek dejanskega in trajnega zbliževanja vseh naprednih sil v Nemčiji, v boju za nemško enotnost? V Pankcnvu prevladuje mnenje. da so razgovori Hruščeva z Ollenhauerjem odločilno pri- Ssvjetski izvedenci v Iraku Bagdad, 6. aprila. (Reuter). Na temelju novega oOvjetsko-iraškega sporazuma o tehnični pomoči pričakujejo v Bagdadu prihod 78 sovjetskih strokovnjakov. Med strokovnjaki je 26 izvedencev za električno energijo, nadalje specialisti za kmetijstvo, petrolej, gospodarsko planiranje in industrijo. Položaj petrolejskih družb v Iraku London, 6. aprila (Tanjug) — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da iraška republika ni obvestila britanske vlade o namenu, da bi nacionalizirala iraško petrolejsko družbo. V tej družbi sodeluje Britanija s skoraj 25 odstotki kapitala. V londonskih obveščenih krogih opozarjajo, da je že sam izstop Iraka iz bagdadskega pakta formalno odprl nekatera vprašanja v iraško-britanskih odnosih. Med ta vprašanja sodi pravni položaj iraške petrolejske družbe in dveh drugih družb za eksploatacijo nafte v Mosulu in Basri. Iraška petrolejska družba proizvaja na leto 24 milijonov ton nafte, drugi dve družbi pa nekaj več kot 12 milijonov ton. spevali k vzhodnonemškemu stališču do socialnih demokratov. V vsakem primeru je na dlani eno: dosedanji odnosi med obema levičarskima strankama niso prispevali h krepitvi naprednih sil niti k sporazumevanju med prebivalstvom obeh delov Nemčije. Taki odnosi so samo koristili Adenauerjevi tezi, da je treba v politiki proti Vzhodu zagovarjati nepopustljivo stališče. CK enotne socialistične stranke je predlagal v posebnem pismu socialnim demokratom skupne razgovore med vodstvi obeh partij im sodelovanje v boju proti nemškemu militarizmu, proti atomski obo- rožitvi Zahodne Nemčije in za združitev dežele. Kako bodo odgovorili socialni demokrati? Glede na izkušnje iz preteklosti bi bilo moč domnevati, da bo odgovor negativen. Toda sklepati za prihodnost na osnovi preteklosti, bi bilo zgrešeno, ker so se spremenile razmere, spremenila so se stališča enega in drugega bloka, kar zadeva razgovore za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo itd. Mimo tega pa so socialni demokrati v svojem programu zahtevali neposredne razgovore med obema vladama in ustanovitev vsenemškega organa na paritetni osnovi. V takem položaju bi utegnila odklonitev razgovorov za vzhodnonemško združeno socialistično stranko pomeniti neugodne posledice za zahodnonemške socialne demokrate, ker bi prišli navzkriž s svojim lastnim programom. KAIRO — Začasna alžirska vlada je sporočila, da je v bojih 29. marca padlo v Alžiriji 47 francoskih vojakov, 37 pa jih je bilo ranjenih. Sporočilo pravi, da sta bili sestreljeni dve francoski letali. LUSAKA — Generalni sekretar afriškega nacionalnega kongresa Severne Rodezije Titus Mukopo je izjavil, da je prišlo do meje ločnice v bojn za nacionalno neodvisnost. »Evropejcem smo ponudili sodelovanje, oni pa so to odklonili,« je dejal Mukopo. NIKOZIJA — V Nikoziji se je prvič sestala začasna vlada Cipra. Vlada ima 10 ministrov, sedem Grkov in tri Turke. RIO DE JANEIRO — Predsednik Brazilije Kubitschek bo v začetku prihodnjega meseca obiskal Japonsko. TOKIO — Lani je na Japonskem obolelo za tuberkulozo 4,510.000 oseb. Japonska šteje 90 oilijonov prebivalcev. DUNAJ — Petnajst dežel je izrazilo pripravljenost, da v tem letu podpre delo mednarodne agencije za atomsko energijo. Ta agencija razpolaga z 870.000 dolarji. FRANKFURT — Socialnodemokratski prvak Erler je izjavil, da se mora proces združevanja premakniti z mrtve točke. Rekel je, da pomeni načrt njegove stranke za nemško združitev resno osnovo za razpravo na bližnjih razgovorih med Vzhodom in Zahodom. Po njegovem mnenju bo združitev Nemčije zahtevala velike materialne žrtve, bo pa še vedno cenejša od sedanjega oboroževalnega tekmovanja. TRIPOLIS — Libijska vlada ne bo sodelovala pri delu političnega komiteja Arabske lige, ki zaseda v Bejrutu. Libija meni, da ni moč razpravljati o položaju v Iraku, če Irak na tej razpravi ni navzoč. WASHINGTON — Belgijski zunanji minister Pierre \Vigny je dejal, da bo Belgija dala Belgijskemu Kongu »politično svobodo o pravem času«. Po grških volitvah Rezultati občinskih volitev v Grčiji aažejo, da sta dve največji politični stranki obdržali svoje položaje Atene, 6. aprila (Tanjug). Končni rezultati občinskih volitev-za velika mesta kažejo, da sta dve največji politični stranki v Grčiji — vladna radikalna unija in opozicijska združena demokratska levica (EDA) — obdržali svoje položaje. Rezultati s pokrajine pa odkrivajo rahel porast radikalne stranke. Stranke centra so še naprej nazadovale. Prvo nazadovanje je bilo zabeleženo na lanskih splošnih volitvah. V Atenah je dobila največ glasov levičarska stranka demokratične unije in lista EDA, ki jo vodi bivši liberalec Cu-kalas. Ta kandidat je dobil 31 odstotkov vseh glasov. Kandidat radikalcev Vranopulos je dobil 30°/o glasov. Atenski politični krogi opozarjajo, da je bila abstinenca zelo visoka. Štiriindvajset odstotkov vseh volilnih upravičencev ni šlo na volišče. Poudarjajo, da so rezultati volitev predvsem uspeh za vladajočo radikalno unijo. Ta uspeh je toliko večji, ker so vse opozicijske stranke kritizirale njeno politiko na vseh frontah, v prvi vrsti pa glede Cipra in glede gospodarske politike. Komentatorji trdijo, da dolgujejo radikali zmago pred- Sukamo se odpravlja na pot Džakarta, 6. aprila. (AFP). Triindvajsetega aprila bo predsednik Sukamo odšel na veliko potovanje po nekaterih deželah Evrope, Azije In Južne Amerike. Obiskal bo tudi Poljsko. vsem uglednim osebnostim, ki so jih postavili za kandidate. Le-ti niso vodili volilne kampanje na politični platformi. Radikali namreč smatrajo, naj občinski sveti ne bodo organi, nastali kot rezultat politične borbe, ker bi tako nastale težave v njihovem poslovanju. Opozicija pa je organizirala politično kampanjo v predvolilnem obdobju, na katero pa radikali niso reagirali. Levica — demokratska unija in združena demokratska levica — je doživela neznaten padec števila svojih volivcev, v glavnem pa je ohranila položaje, ki si jih je pridobila na lanskih volitvah. To smatrajo levičarski voditelji kot velik uspeh. Kdo Je odgovoren za poziv? Jeruzalem, 6. aprila. (Reuter), izraelska vlada je včeraj tri ure razpravljala o mobilizacijskem pozivu, ki ga je oddajal izraelski radio prejšnjo--.sredo. Kot je znano, mu je takoj sledila mobilizacija 'ezervistov v sosednji Siriji. Vlada je pooblastila predsednika Ben Guriona, naj iz poročila, ki ga bo sestavila posebna tričlanska komisija. napravi ustrezne zaključke. V Jeruzalemu menijo, da bo vlada ukrepala proti tistim, ki so odgovorni za omenjeni mobilizacijski poziv, ki ga je oddajal izraelski radio Poziv je bil formuliran tako, da [z njega ni bilo moč razbrati, da gTe samo za no-kusno objavo mobilizacije. Nemirna zahodna obala Hudi oboroženi spopadi v Dahomeyu — V enem dnevu ubitih 150 oseb in več ranjenih Pariz, 6. aprila (Tanjug). V Dahomeyu, ki leži med Togom in Nigerijo v Zahodni Afriki, je prišlo do hndih oboroženih spopadov med pristaši vladajoče stranke predsednika Apitija in med pobornlki opozicijske stranke federalistov. Po nepotrjenih vesteh iz francoskih virov je bilo včeraj ubitih 150 oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Pristaši opozicijske stranke so postavili barikade na mnogih cestah, zavzeli pa so tudi nekaj obmejnih mest proti Togu. Do upora v Dahomeyu je prišlo v soboto zvečer, ko so objavili rezultate poslanskih volitev za lokalno skupščino. Stranka “-demokratičnega zbiranja«, ki se zavzema za priključitev Dahomeya k federaciji Mali (Sudan-Senegal), je dobila 173.000 glasov. V skupščini pa je ta stranka dobila samo 11 mandatov, čeprav je konservativna stranka premiera Apitija dobila le 144.000 glasov, radikalna stranka črnskega prvaka Maga pa 62.000 glasov. Toda konservativna stranka je dobila v skupščini 37 mest, radikalna stranka pa 22. Opozicijska stranka je ta- koj zahtevala od vrhovnega sodišča, naj razveljavi volilne rezultate. Sedanji nemiri v Dahomeyu (ozemlje 122.000 kvadratnih kilometrov z 2,500.000 prebivalci, ki je bilo več kot 60 let francoska kolonija; bogato z bombažem, oljem in rudami), so rezultat poskusov, da bi za- ustavili proces emancipacije afriških dežel. V Franciji namreč menijo, da je bil ta proces zaključen, ko so ustanovili francosko-afriško skupnost, katere član je tudi Dahomey. Večina črnskih strank pa meni, da je najboljša pot za popolno osamosvojitev in neodvisnost bivših francoskih kolonij medsebojno povezovanje afriških dežel v -primernih federacijah« ob istočasnem članstvu v francoski uniji. RAZVOJ FEDERACIJE MALIH Pariz, 6. aprila (Tanjug) Vidni črnski prvak iz Sudana Modibo Kslta je bil danes Izvoljen ra prvega predsednika federacije Mali v Zahodni Afriki. To federacijo so ustanovili letos. V njo so vključene bivše francoske kolonije Sudan, Senegal, Gornja Volta ln Dahomeya. Lokal, na skupščina Gornje Volte ni hotela ratificirati sklepa začasne vlade, predsednik vlade Daho-meya Apitl pa je odpovedal pri- Prebivalci revne četrti v Tananarivu na Madagaskarju bredejo po poplavljeni ulici. Ko je reka Ikopa zaradi šestdnevnega deževja In petih viharjev narasla ter podrla jezove, je preplavila niže ležeče četrti Tananariva. Po vsem Madagaskarju je nastala huda škoda, nekatere vasi pa so morali oskrbovati s hrano in zdravili z letali. Nastala škoda je izredno velika. VABIMO stop svoje dežele k novi federaciji. Federacija Mali. ki je dobila ime po nekdanjem črnskem cesarstvu v Zahodni Afriki, ima torej v svojem okviru samo Sudan in Senegal, to je 1,7 milijonov kvadratnih kilometrov in 6 milijonov prebivalcev. Predsednik federativne skupščine Mali Leopold Sen-gor ie dejal., da bo federacija Mali odprta za vse sosednje dežele, ne glede na to. ali so la-nice Francoske unije ali ne. Federacija Ima nalogo omogočiti čim hitrejši m čim mirnejši razvoj bivših kolon ij v Afriki. vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol. internatov ter organizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več poverjenikov PREŠERNOVE DRUŽBE, obstoječim pa nudite čim več pomoči. Naslove novih poverjenik o* javljajte svojim občinskim odborom Prešernove drnžbe ali pa upravi v Ljubljano, Erjavčeva cesta Stev. 14-a, telefon 21-048. iriška elita v Rima OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Rim, ki te na vsakem koraku spominja na stara rimska in novejša Mussolinijeva osvajanja Afrike, kjer najdeš spomenike stare afriške kulture, ki so jih osvajalci prinesli s svojih pohodov, je bil v zadnjih dneh marca sedež kongresa afriške črnske kulture. V dvorani veličastnega Campidoglia, kjer zaseda rimski občinski svet, se je 26. marca zbralo okrog 200 delegatov iz najrazličnejših držav in pokrajin Afrike in Amerike, kjer žive potomci starih afriških sužnjev. Zakaj so sl afrlšk' intelektualci izbrali prav Rim za sedež svojega kongresa? Pred Jeti bi bila ta izbira morda še razumljiva, toda danes, ko je v Afrik; že vrsta neodvisnih držav, je res težko razumeti, da so moraii priti črnski intelektualci razpravljat v Rim o svojih kuiturnin vprašanjih, o »enotnost: in odgovornostih afriške črnske kulture«, kar je bila uradna tema kongresa. Na to vprašanje je kongres odgovoril posredno, kajti dejstvo, da je bil kongres v Rimu in ne nekje v Afriki, ni bilo edino nasprotje tega nenavadnega zborovanje, k; so ga nekateri hoteli imenovati »kulturniški Bandung«, drugi »drama izkoreninjenih« in tretji »labodji spev sedanje generacije črnskih intelektualcev«. Predstavniki črnske afriške fcc&ture, ki so se zbrali v Ri- mu, so značilen proizvod kolonializma. Svoj kulturni razvoj so dosegli v šolah svojih zatiralcev, svoje misli oblikujejo v jeziku osvajalcev in tudi če v prozi ali stihih opevajo dolge afriške reke in obširne planjave, trpljenje svojega ljudstva in njegove običaje, njihova dela niso dostopna afriškim narodom temveč le belcem, katerih varuštva in superiornosti se hočejo otresti. In v tem je morda največje nasprotje rimskega kongresa afriških kulturnikov. V tem nasprotju pa je delno tudi odgovor na prvo vprašanje: za- kaj so si izbrali prav Rim za sedež svojega kongresa. Prišli so iz vseh vetrov- iz črne Afrike, ameriških republik in evropskih prestolnic. Mnogi od njih so že izgubili vsako zvezo s svojim ljudstvom, drugi pa stoje na čelu političnih gibanj v svojih deželah, vsi so sprejeli jezik kolonizatorjev', v katerem so razpravljali tudi na rimskem kongresu, toda mnogi od njih so z jezikom sprejeli tudi njihovo miselnost in politično ideologijo, čeprav' je malgaški (iz Madagaskarja) pesnik ln bivši poslanec Jacques Rabe-mananjara dejal, da sprejem tujega jezika še ne pomeni tudi tihega sprejema zahodne civilizacije. Zanj morda ne, zato pa za druge, ki so se zaman trudili, da bi zaključne resolucije govorile le o tehničnih vprašanjih, da bi prezrle obsodbo francoskega kolonializma (francoska ambasada v Rimu je priredila cocktail za francoske udeležence kongresa) in se sploh izognila političnim vprašanjem. Po načrtih organizatorjev (in seveda na pritisk Pariza) bi kongres moral biti apolitičen. In do neke mere je tudi bil, vsaj na plenarnih zasedanjih, kjer so delegati razen redkih izjem razpravljali o etnografiji in raznih tehničnih vprašanjih afriške kulture, medtem ko so politična nasprotja prišla do izraza na zasedanj ih komisij, kjer se je razvijalo glavno delo kongresa in kamor nepoklicani niso imeli pristopa. Komisije za politična, literarna, etnološka vprašanja, ter vprašanja umetnosti in tehnike so zasedale od jutra do večera, ob zaključku, ko je bilo treba izdelati resolucije pa menda ceflo noč od ponedeljka na torek. Toda čeprav delo komisij ni bilo javno, ni težko ugotoviti ob katerih vprašanjih so se brusili meči. Dr. Omar Fanon, črnski pisatelj z Martin ika in psihiater evropskega Slovesa, ki je bil delegat alžirske FLN na konferenci v Akri (na rimskem kongresu pa je predsedstvo uradno sporočilo, da dr. Fanon ne prisostvuje kongresu kot delegat FLN)» je že v začetku kongresa postavil vprašanja povezanosti osvobodilnega boja afriških ljudstev in afriške kulture. Borba za afriško kulturo je hkrati tudi borba za nacionalno osvoboditev, je dejal Fanon, s čimer se zagovorniki »francoske skupnosti«, ki so se trudili, da alžirsko vprašanje ne bi prišlo v zaključno resolucijo, niso strinjali. Politično noto Pa je dal kongresu že tudi senegalski pisatelj in direktor Afriške družbe za kulturo v Parizu, Alioune Diop, ki je v otvoritvenem govoru razpravljal o sodelovanju med črnsko afriško in evropsko kulturo. Priznavamo zasluge kulture belcev, toda najprej e je treba poravnati račune, pripravljeni smo na sodelovanje, toda le na sodelovanje enakih z enakimi, M*pa podrejenih z nadrejenimi, belci se morajo otresti superiornosti, afriška osebnost se mora najprej e Izviti iz objema tujcev — to so bile glavne misli, 'ki jih je v svojem govoru izrazil Diop. Bile so namenjene bolj belim gostom na kongresu kot pa delegatom. Toda na glavno vprašanje, kakšna naj bo afriška kultura in kako doseči njeno enotnost, kongres ni dal odgovora. Mnenja so bila preveč deljena. Nekateri so zagovarjali stališče, da je treba najti prvotno čistost, se vrniti k starim tradicijam in vrlinam črnskega rodu: potrpežljivosti, podreja- nju, ponižnosti, spoštovanju starejših in vzpostavljene oblasti, k prvotnim obredom itd. Drugi, naprednejši so bili mnenja, da je enotnost afriške črnske kulture mogoče doseči samo z bojem za izboljšanje socialnega položaja vseh črnih ljudi. Mnog! so razpravljali o vprašanju, do katere mere je lahko črnec, ki dolgo živi v tujini, izraz svojega naroda in svoje rase m do katere mere je okužen z zahodno miselnostjo in izgublja'stik s svojim narodom. Odgovor na to dilemo so dali sami, ko so se ob zaključku odločili, da bo prihodnji, tretji kongres (prvi je bil leta 1956 na Sorboni v Parizu) predstavnikov črnske afriške kulture v Akri, prestolnici Gane. Sami so torej prišli do zaključka, da je o enotnosti črnske afriške kulture treba razpravljati v Afriki ln ne v Evropi, da morajo o tem vprašanju razpravljati ljudje, ki žive s svojim narodom, ki so v vsakodnevnem stiku z njegovim razvojem in njegovim bojem za neodvisnost, ne pa kulturna elita, ki se zna sukati po evropskih salonih, v preprostih afriških kočah pa bi se verjetno ne znašla več. Rodezijski pesnik John Hashimi, ki je dejal, da je rimski kongres »drama izkoreninjenih«, ni pretiraval, kakor ne tisti, ki je kongres označil kot »labodj i spev, niti ne oni, ki je o današnjih predstavnikih afriške kulture govoril kot o »čudežnih otrocih«, ki ne najdejo potj nazaj. Odšli so dafieč naprej pred ljudmi svoje rase, tako daleč, da jim pogled ne seže več nazaj. V jeziku tujca govore o enotnosti afriške kulture in o afriškem jeziku, ustvarili so mnogo lepih del, toda njihova dela bodo ostala verjetno tudi v bodoče nedostopna za njihove narode, katerih kultura se ne bo razvijala v jeziku tujca, temveč v njihovem lastnem. A. Stanovnik Črnski novinar iz Gane na kongresu črnskih intelektualcev ▼ Rimu RILA ŽIVLJENJSKE RAVNI Kadar govorimo o življenjski ravni naših, delovnih ljudi, mislimo predvsem na njihovo kupno moč ln osebno potrošnjo. Ti dve merili življenjske ravni sta res zeGo važni, vendar pa moramo pri tem upoštevati tudi razne stvari, ki se na prvi pogled ne zdijo neposredno povezane z izboljševanjem razmer, v katerih živimo. Po uradnih podatkih je bil lani promet blaga in uslug povečan za 9%. Ker pa so istočasno b..e povečane tudi cene blaga in uslug za okoli 5%, je bila realna kupna moč prebivalstva p večana le za 4%. Uradni podatki dalje govorijo, da se je plačni sklad lani povečal za 19%, od čegar je na novo zaposlene odpadlo okoli 8%, na nominalno pove-čan e plač pa ok • 10%. Stvarno c večanje plač, oz. povečanje ja nih plač, Pa je znašalo le 4','r, ker so se istočasno povečali tudi živi jenski stroški za 6%. Realne plače lansko leto niso bile na enaki ravni. V drugem polletju so bile za 7% višje, kot v istem času 1957. leta, ker so se te 'aj življenski stroški povečali le za 3%, medtem ko je v prvem potlet-ju njihovo povečanje znašalo 9%. Zato bi lahko r^kli, da je življenska raven v prvem polletju lanskega leta stagnirala, oz, ponekod celo padala, v drugem polletju pa je — zaradi raznih gospodarskih ukrepov — precej hitro naraščala, tako da je bida v zadnjem tromesečju celo za 12% višja, kot pa povprečno v 1957. letu. Ta tendenca stalnega povečavanja življenske ravni še vedno traja. Sprememba minimalnih osebnih dohodkov, novi tarifni pravilniki, spremembe v načinu razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij — vse to so činitelji, ki bodo nedvomno prispevali k nadaljnjemu naraščanju osebnih dohodkov in kupne moči prebivalstva. To so bili podatki, s katerimi navadno računamo in na katere se navadno opiramo, kadar govorimo o naši življenski ravni. Vendar pa ti podatki nič ne povedo o mnogih spremembah v našem življenju, ki prav tako — in to v znatni meri — vplivajo na njegovo izboljševanje. V zadnjih dveh Jetih se je na primer potrošnja eOektrlčne energije v jugoslovanskih gospodinjstvih povečala za 70%. Hladilniki, električni štedilniki, sesalci prahu itd. so vnesli v naša gospodinjstva majhno »revoCucijo« ln vsekakor zelo olajšali delo gospodinj, predvsem tistih, ki so zaposlene. Tudi potrošnja električne energije v gospodinjstvih je torej merilo življenske ravni, ki pa ga navadno ne upoštevamo. Investicije v stanovanjsko-komunalno Izgradnjo so se v zadnjih dveh Cetih povečate za 83%, konkretno za okoli 44 milijard na okoli 82 milijard dinarjev. Nova stanovanja in izboljšanje raznih komunalnih naprav in uslug vsekakor tudi spadajo k stvarem, ki dvigajo življensko raven — čeprav na to (vsaj glede komunalnih naprav) večkrat ne mislimo. V zadnjih dveh letih smo za stanovanjsko izgradnjo dali 67% več sredstev, kot pa 1936. leta; to vsekakor ne govori samo o bistvenih spremembah realne razdelitve dohodkov naše skupnosti, temveč tudi o povečanju skrbi za življensko raven prebivalstva. Tudi podatki o prometu trgovine na drobno in gostinstva vsekakor spadajo k meriUom življenske ravni. Ti podatki za zadnji dve leti Pa govorijo, da se je promet trgovine na drobno povečeval letno povprečno za 15%, premet gostinstva pa za okoli 14%. Samo globalni podatki o kupni moči prebivalstva in o živ-1 jenskih stroških torej ne morejo dati pravilne in popolne slike o prizadevanjih naše skupnosti za dvig življenske ravni prebivalstva. Pojem iiv- ljenske ravni je namreč zelo širok in zato bi bilo tudi potrebno, da naša statistična služba pri njenem ocenjevanju vnese v svoje račune več elementov. kot Pa jih uporablja sedaj. Ce bi bilo tako, potem verjetno ne bi prihajalo do raznih nasprotujočih sl cenitev višine življenske ravni. Kot primer za take — vsaj na prvi pogled — različne uradne cenitve višine življenske ravni naj navedemo cenitev Zveznega zavoda za statistiko ln LO Beograda. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko (ki smo jih tudi ml uporabiCi v tem članku) se je lani kupna moč prebivalstva povečala za povprečno 4%. Zvezni zavod za statistiko je pri tem navedel, da se je kupna moč prebivalstva v velikih mestih In industrijskih središčih povečala manj, kot Pa znaša jugoslovansko povprečje. Podatki pa, ki jih navaja LO Beograd , govorijo nasprotno: Beograjčani so Cansko leto povprečno porabili 3% več mesa, kot pa 1957. leta, maščob 6% več, mleka 18 odstotkov, jajc 17%, kave 56%, tekstila tn obutve 8% več itd. Podatki LO Beograda torej pričajo čisto nekaj drugega, kot pa trdi Zvezni statistični zavod. Pri tem pa ne gre za netočnost enih ali drugih podatkov, temveč le za različne metode ocenjevanja življenskih stroškov, in pa za različnost elementov, ki jih pri tem upoštevajo. Zvezni zavod za statistiko namreč življenske stroške prebivalstva računa na podlagi stroškov štiričlanske družine, v kateri je zaposlena samo ena oseba. V Beogradu pa je stanje čisto drugačno, saj na 130 tisoč družin v našem glavnem mestu pride 260 tisoč zaposlenih. V beograjskih družinah delata torej povprečno dva Člana — in je zato seveda večj1 tudi zaslužek — s tem pa istočasno omogočena tudi mnogr večja osebna potrošnja. Podobno stanje, kot je *• Beogradu, je verjetno tudi v drugih naših velikih mestih Ir industrijskih središčih. Prav zaradi tega pa — ne da bi drugače dvomili v točnost uradnih zveznih statističnih podatkov — lahko predpostavljamo, da je življenska raven mestnega prebivalstva višja, kot pa je bila uradno ocenjena. Milan Pogačnik m Pri stroju za nanašanje nitrolaka Tovarna »Brest« V tovarni je nad 90% delovnih mest normiranih, 900 delavcev pa je nagrajevanih po učinku — Tečaji in seminarji za strokovno usposabljanje in prekvaliiikacije delavcev Kaj pomeni za obsežno občino Cerknica tovarna pohištva »Brest«, ve povedati vsak ta-mošnji prebivalec. Tovarna predstavlja neprecenljiv vir dohodkov prebivalcev cerkniške doline. Kako teče življenje v tej tovarni, kako gospodarijo in kako delajo, pa bomo povedali v naslednjem sestavku. EVOZ SADJA ZELENJAVE V nekaterih področjih v Makedoniji bodo pridelali 33.000 ion zgodnje zelenjave Pogoji za normalni izvoz povrtnine in sadja iz LR Makedonije v druge kraje naše države in na tuja tržišča so zagotovljeni. Na posvetovanju, ki je bilo v Djevdjeliji so razpravljali o tem, kaj vse je treba ukreniti za uspešen prevoz zgodnje povrtnine in sadja iz te republike. V strum iškem, valanovskem, djevdjeliškem in tikveškem okraju in v Titovem Velesu so opravili vse priprave, da se bo proizvodnja zgodnje povrtnine, posebno paradižnika in paprike, povečala 4 do 5 krat. Na železniških postajah Djev-djelija, Miravci, Negotin, De-mir Kapi ja, Titov Veles in Kočani bodo organizirali sprejemanje zgodnje povrtnine in sadja ter natovarjanje v posebne vagone. Zgodnja povrtnina in sadje bosta prispela v Ljubljano najkasneje v 48 urah. Ko bodo uvedli posebni tovornt brzec Zagreb—Maribor , bo omogočeno, da bo zgodnja povrtnina in sadje dospeCo v vse kraje naše države kar najhitreje. Računajo, da bodo v juniju ln juliju samo na železniških postajah Miravci in Djevdjelija natovorili po 40 do 60 vagonov dnevno. Pravilen prevoz je odvisen od pravočasnega prevoza zgodnje povrtnine in sadja do železniških postaj. Sprejeti so bili že vsi ukrep; za zagotovitev prevoznih sredstev in embalaže za stačen prevoz Kolikor bodo to dosegli, bodo podjetja iz drugih republik stopila v stik • proizvajalci in sama pomagala, da se 'do prevoz razvijal normalno. Tako bo našim me- sadja (češnje, jagode, jabolka ln hruške). Računajo, da bodo nad 3400 ton povrtnine izvozil! v Inozemstvo. Grozdja bodo pridetali samo v Kavadarclh in Negotinu na Vardarju 1800 ton Kolikor bo železnica izpolnila obveznosti, se bo prevoz zgodnjega sadja In povrtnine Iz te republike v druge kraje države močno izboljšal. M. I*. Ekspedit v tovarni »Brest« Industrijska proizvodnja v občini Cerknica se bo v primerjavi z lanskim letom povečala za okoli 11 odst. Na to bo vplivala večja storilnost dela, izboljšanje oblik in organizacije dela in boljša preskrba s produkcijskim materialom ln električno energijo. Glavni delež pri povečanju proizvodnje v občini pa noal tovarna pohištva s svojimi obrati v Cerknici, Martinjaku, Dolenji vse-i in Marofu pri Starem trgu. Tovama »Brest« izdeluje predvsem izvozne artikle, saj izvozi letno za nad milijon dolarjev svojih Izdelkov, to pa je več kot 90 odst. vse proizvodnje. V glavnem izvažajo posebno frurnirano in masivno kosovno pohištvo, to se pravi, specialno površinsko obdelane kose pohištva kot omarice za šivalne stroje, kabinete, radijske vitrine itd. Proizvodnja v »Brestu« se bo letos povečala za okoli 12 odst., celoten promet pa bo znašal okoli 1500 milijonov dinarjev. Na naglo povečanje proizvodnje bo poleg omenjenih činiteljev v znatn! meri vplivalo tudi vedno boljše urejevanje tehnološkega procesa proizvodnje in strokovno usposabljanje zaposlenih. Prav v tem je tovarna »Brest« že vidno napredovala. Lani so nabavili več novih trojev, ki so znatno vplivali na odpravo ozkih grl v proizvodnji in s tem tudi na gospodarski uspeh podjetja. Organizirali so več tečajev za strokovno usposabljanje delavcev, za prekvalifikacijo itd. V najkrajšem času pa bodo začeli s tečaji za oddelkovodje ln tehnično osebje. Nameravajo pa tudi poslaitd delavce v lesno »DOBRO SMO DELALI« Kot že večkrat, se j© pred poslovalnico podjetja Meso-lzdelkt v Mokronogu ustavil kamion podjetja »Mesar« iz Ljubljane. »Imate kaj živine,« je vprašal zastopnik ljubljanskega podjetja. »Se bo kaj dobilo,« je rekel upravnik mokronoškega, prise. del na kamion in že so hiteli proti Kostanjevici na Krki. Niso šli zastonj. V KZ Kostanjevica je kupil upravnik mokronoškega podjetja dva vola »bu-šaka« v skupni teži 654 kg po 115 din za kg žive teže, na kmetijskem posestvu pa dva bika Do 145 din žive teže. V Mokrono-gu so k Štirim živalim na kamionu naložili še štiri, ki iih ie mokronoško podjetje imelo v hlevu. To so bile krave kupljene po ceni od 60 do 90 din za kg žive teže. To je bilo 10. februarja letos. 2e 12. februarja stom in industrijskim središčem je podjetje »Meso-lzdelki« Izsta-omogočeno, da bodo dobivati «vi;0 dobavnico »Mesarju«: Vole zgodnjo povrtnino pravočasno ln v zadostnih količinah, kar pa je najvažnejše tudi po dostopnih cenah. Po načrtih Zadružne poslovne zveze Makedonije je predvideno, da bodo v juniju in juliju pridelali 33.000 ton povrtnine jn oholi 1160 ton zgodnjega POVEČAN izvoz ELEKTROPORCELANA Industrija elektroporcelana v Airandje lovcu ie lani izvozila na tuja tržišča svoje številne Iz. »ashižllo pri teh osmih živalih delke v vrednosti 350.000 do!ar- 13.149 din. Po 124 din, bika po 154 din. krave pa: plačano po 99 din Po 97 din. plačano po 80 din po 89 din. plačano po 70 din do 87 din in zadnjo, ki je bila kupljena po 60 din, po 82 din. K teži 3113 kg. kolikor 1e tehtalo vseh osem živali je podjetje prlra. čunalo še maržo po 3 din od kilograma. Ker sta se vollča od Kostanjevice do Mokronoga »zredila« za 30 kg — razlika v teži. katero ie dobil plačano kmet ln katero je mokronoško podjetje zaračunalo ljubljanske-mu — je mokronoško podjetje Jev. Letos pa je sklenila še nove pogodbe. Tako bo svoje izdelke izvažala v Libanon. Brazilijo. Urugvaj. Indijo. Finsko gs.fr Nemčijo. ZAR in Poljsko. S tem pa zadeve še ni bilo kor.ee. V klavnici v Ljubljani ie veterinar ugotovil, da ie krava, kupljena od kmeta po 60 din. In plačana mokronoškemu podjetju po 82 din. tuberkulozna. Torei meso je mapj vredno. Baje so ga morali prodati na stojnici kot manj vredno meso po 80 din kg. S tem je nastala Izguba v znesku 23.336 din, za katero je ljubljansko podjetje obremenilo mokronoško. Da Da mokronraški mesarji niso od muh. so takoj pokazali. Prodajalka bolne krave F. Z. iz Dol pri Sma . ■& ~ -j?- vi*-»4* Iz knjige pisem na smrt obsojenih — Mira Jovanovič je 30. junija leta 1944 v taborišču Banjica napisala pod svojo risbo: »Naš mali Koko — To je moj mali tovariš iz najtežjih dni. Shranite mi to sliko za spomin, če pa ne pridem ven, jo hranite vi. Naj se vidi, kako so zapirali samo .nevarne ljudi’« Zbornik tržaškega S1r«7*»n clr.r\ narAHnn ^ gledališča Slovensko narodno gledališče v Trstu, ki ravno te dni z velikim uspehom nastopa v ljubljanskem Mestnem gledališču z Laholovimi »Madeži« na soncu« in ki bo svoje gostovanje zaključilo z »Zločinom in kaznijo« Dostojevskega, je izdalo svoj letni zbornik. To je zbornik dokumentov’ o prizadevanjih, smotrnem delu in uspehih gledališke ustanove, ki že štirinajsto sezono opravlja svoje dragoceno kulturno poslanstvo med tržaškimi Slovencu Iz uvodnega članka o letošnjem repertoarnem načrtu je razvidno, da skrbi gledališko vodstvo za pester in zanimiv izbor, v katerem so primemo zastopani tako klasični avtorji kot tudi sodobni domači in tuji dramatiki. Tako bo v tekoči sezoni tržaško občinstvo in občinstvo po številnih drugih krajih, kamor hodi gledališče na gostovanja, videlo dela Josipa Tavčarja, Josipa Jurčiča in Ste-vana Sremca od jugoslovanskih avtorjev, od tujih pa Dostojevskega, Laholo, Levi j a, Colette, Moliera in nemara še Sartra. Mladini je namenjena »Pepel-ka« češke pisateljice Holkove. Osrednje mesto v zborniku zavzema esej Filipa Kalana z naslovom »Poslanstvo SNG v Trstu«, ki je izšel v francoščini med skripti Evropskega univerzitetnega centra in v katerem avtor izčrpno obravnava značaj in pomen te slovenske kulturne ustanove v Italiji. Med številnimi ugodnimi odmevi, ki spremljajo delo tržaškega gledališča in ki jih nava- ja zbornik, velja posebej omeniti zapisek »Tržaška revija Urnama o SNG«, saj kaže, da s) je gledališče tudi v krogih italijanskih izobražencev pridobilo odlične poznavalce in prijatelje Ob 70-ietnici profesorja Um-berta Urbanija, italijanskega slavista, ki si je pridobil trajne zasluge zlasti za kulturno zbli-žanje med Italijani ln Slovenci, objavlja zbornik pregled njegovega življenjskega dela izpod peresa Janka Ježa. Publikacijo, ki v celoti lepe in stvarno prikazuje delovanje Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, dopolnjuje bogato slikovno gradivo. Pravkar izšlo IZ OPUSA FRANCETA BEVKA Vn. KNJIGA IZBRANIH SPISOV Pri Državni založbi Slovenije je izšla VII. knjiga Izbranih »pisov Franceta Bevka. Uredila sta jo avtor in France Koblar. Vanjo je uvrščen izbor Bevkovih povesti, ki so nastale v obdobja po prvi svetovni vojni. Tematsko obravnavajo povesti ljubezenske, pa tudi psihološke in socialne drame, ki jim je dal okvir razrvani povojni čas in fašistično gospostvo na Primorskem. Povestim »Gospodična Irma«, »Mrtvi se vračajo«, -Mati«, »Na prelomu«, »Domotožje«, »Živi mrlič«, »Predporočna noč«, »Dan se je nagibal«, »Obračun«. »Modesta« in »Slabič« ie napisal opombe France Koblar. PONATIS V POČASTITEV 40-LETNICE ZKJ PISMA NA SMRT OBSOJENIH V okviru počastitev 40-letniee Zveze komunistov Jugoslavije je Državna založba Slovenije izdala prvi ponatis enega izmed najbolj pretresljivih dokumentov iz narodnoosvobodilne vojne. Pisma na smrt obsojenih, ki jih je zbral in uredil Franček Saje. Drugo izdajo je urednik dopolnil s 47 novimi pismi 32 talcev, tako da je v knjigi zbranih skupno 237 pisem 145 jugoslovanskih talcev. Izpopolnjene so tudi nekatere biografije piscev. IZ RUSKE PESNIŠKE ZAKLADNICE PESNITVE IN PRAVLJICE A. S. PUŠKINA V V. zvezek Izbranega dela Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki je te dni izšel pri Državni založbi Slovenije, je urednik Mile Klopčič uvrstil izbor pesnitev in vse Puškinove pravljice v verzih. V prvem delu knjige so zbrani prevodi »Bahčisarajske fontane«, »Ciganov«, »Grofa Nulina«, »Poltave« ih »Bronastega jezdeca«, v drugem delu pa prevodi »Pravljice o carju Saltanu«, »Pravljice o popu in njegovem hlapcu«. »Pravljice o ribiču in ribici«. »Pravljice o mrtvi carični in o sedmih vitezih« ter »Pravljice o zlatem petelinčku«. »Bahfisara.isko fontano« je prevedel Tit Vidmar. »Cigane« in »Polta v o« Jože Udovič, »Bronasti jezdec« in »PrrvLIca o carju Saltanu« sta prevoda Zupančiča, vse ostale in pravljice je prevedel Mile Klopčič. ROMAN 0 PREDVOJNI FRANCU! ILIJA EHRENBTTRG: PADEC PARIZA V izdaji Cankarjeve založbe in v prevodu Silvestra b.. a smo dobili obsežno pripovedno delo sovjetskega pisatelja Ilije Ehrenburga, »Padec Pariza«. V nadrobni analizi je Ehrenburg, dober poznavalec predvojne Francije, njene družbe in njenih političnih trenj, popisal z objektivno prizadetostjo podobo pomembnega zgodovinskega obdobja, v katerem je notranji razkroj Tretje republike doživel s fašistično zasedbo Pariza svoje zadnje poglavje. NOV ZVEZEK POLITIČNE KNJIŽNICE ZVEZNI DRUŽBENI PLAN IN DRUŽBENI PLAN LR SLOVENIJE ZA LETO 1939 V 47. zvezku Politične knjižnice, ki jo izdaja Cankarjeva , založba, sta ponatisnjena Zvezni družbeni plan za leto 1939 in pa Družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije za leto 1959. Kot nvod in obrazložitev k obema gospodarskima načrtoma sta dodana še ekspoze Mijalka Todoroviča »Družbeni plan za leto 1959« v Zvezni ljudski skupščini in pa ekspoze Toneta Boleta na seji Ljudske skupščine LRS. Tako je novi zvezek Politične knjižnice pomemben priročnik za politične, gospodarske in družbene delavce. SODOBNI PROBLEMI SOCIALIZMA ŠTIRI RAZPRAVE O DRŽAVNEM KAPITALIZMU V zbirki »Sodobni problemi socializma« je Cankarjeva založba ponatisnila štiri pomembne razprave o državnem kapitalizmu, in sicer: »Kaj pomeni državni kapitalizem v družbenem razvoju« Milentija Popoviča (ponatis iz Naše stvarnosti 1. 1953), »Družbena lastnina in družbeno upravljanje v £vetu« Vlajka Begoviča (ponatis iz Naše stvarnosti leta 1956), »Javne korporacije v Veliki Britaniji« Nadjana Pašiča (ponatis dveh poglavij Pašičeve študije »Javne korporacije v Veliki Britaniji«) ter »Državni kapitalizem« Ljubisava Markoviča (ponatis V. in XIV. poglavja iz istoimenske avtorjeve knjige). IMM Michelangelo: Medicejska kapela Sem za dosledno enakopravnost in proti sleherni diskriminaciji, vendar mislim, da so na svetu tud tepci in tudi geniji. Ko sem prihitel oni dan s konzervami v žepu v galerijo Akademije v Fi-renzah, da bi kot nujen bedak v okviru možnosti v borih dveh dneh požrl vso florentinsko renesnneo, je uniformirani vodič starejšemu ameriškemu paru pod velUcim Michelangelovim Davidom prav- kar razlagal, kako je ob nastanku tega kipa neki takratni kritik dejal, da ima David prevelik nos, ko pa ga je kipar nekoliko obrusil, je isti kritik meniš, da Ije kip izgubil vso sivojo lepoto. Sam. sem sicer poznal drugo podobno verzijo, namreč da je župan Soderini, ki je takrat kip naročal, pri prvem komisijskem ogledu, da bi dvignil svoj ugled, dejal, da je Davidov nos predebel, nakar je Michelangelo samo navidez potresel rte koliko marmornatega prahu in je že bil župan srečen. Ne glede na pravilnost ene ali druge, je vsekakor gotovo, da ima kritičnost že stare korenine. In vendar je že v Michelangelovem mladostnem Davidu toliko njegovega poznejšega goliatstva! Nekoliko vzvišen, a ves človeško resničen stoji iz enega samega sklada belega marmorja izklesani klasično popolni mladenič še danes zmagovit pod enostavno kasetirano galerijsko kupolo in hkrati strpno prenaša poglede vseh vrst okrog sebe, čeprav ima levo nogo že rahlo dvignjeno v korak, nozdrvi nosnic nemirno odprte in žile na desni, nekoliko povečani roki, s kamnom v dlani, vidno nabrekle. In kot se je moral David s prvotnega mesta pred palačo Signorije, zato ker so ga Florentinci kamenjali, skriti nekoč v galerijo, tako s'o se pred kratkim deren, ki pa je bil kljub lepim tihožitjem z rožicami in lončki tudi sam predvsem — tihožitje. Pri Michelangelu pa je nasprotno vse nezadržno kipelo in marmor se mu je kodral kot pena, kljubovalni Suženj se mu je trgal iz jeklenih spon in apostol Matej se je izvijal kamnu iz boka kot elementarni prirodi enakovreden element. In vendar pravijo, da je največja Michelangelova umetnina njegov zadnji kip Pieta, ki je bil dolgo časa dokaj neznan v lasti neke zasebne družine in ki so ga šele nedavno razstavili v Castellu Sforzesco v Milanu — se je vmešaval v podnožje velikih stvaritev zaradi napitnine italijanski vodič, ki pa danes živi prav tako od drugih, kot je včasih moral silni bradati umetnik, ki ga razlaga, služiti zdaj Medičejcem, zdaj papežem, zdaj komu tretjemu. Njegove druge, splošno znane, umirjene in asketsko zlom- Michelangelov Dktvid S POTI PO ITALIJI V samotni cerkvi Santa cro-ce v Firenzah, kjer razkazujejo tudi sladkobne bele dela Robbijeve kipce in usnjene denarnice, ki jih izdelujejo pod vodstvom socialnih frančiškanov otroci z ulice, sem se srečal tudi z njegovim grobom: v Vasarijevem sarkofagu iz vijoličastega marmorja, z njegovim portretom ter sredi kamnitih alegorij kiparstva, slikarstva in arhitekture, pri čemer pa ni povsem jasno, kaj je katera in kaj druga. Sicer pa si je Michelangelo sam postavil več lepših nagrobnikov že pred svojo smrtjo in čeprav niti ne sebi, ampak domišljavo spretnim Medičejcem. V kopasti Medicejski kapeli zadaj za nedokončano cerkvijo sv. Lovrenca in sredi vrvečega živilskega trga v Firenzah je Michelangelo zapustil neizpodbiten dokument svojega arhitektonskega in kiparskega genija. Kot grozotna večna borba med življenjem in smrtjo se v tihi in strogi klasiki kapele prepleta belina s črnimi črtami in v obeh nagrobnikih, Julijanu in Lovrencu Medicijskemu, se nenehno znova in znova oživlja ne samo anatomska lepota živega človeškega telesa, ampak tudi večna uganka človekovega življenja in umiranja. V razkošni reprezentančni dvorani Signorije tiči v osrednji niši kip Michelangelovega Zmagovalca; kipečega mladeniča nad starčevsko bradato glavo. Orjaško delo je opravil Michelangelo, a še toliko niš, ki jih je nameraval napolniti z umetninami, je ostalo praznih, ker je hotel zajemati še širše, a je končno nekje moral fizično omahniti. Kdo je torej zmagovalec? A čeprav premagan, ostaja vendar zmagovit za vse čase, dokler bo živel človek. Bogdan PogačntB __________________________________J spet pojavili glasovi, če ne bi tudi Davidovo kopijo na onem trgu kazalo spodobno obleči. A kljub vsemu je Michelangelovih Davidov v Firenzah vse več; od onega zgoraj na vzvišenem Michelangelovem trgu, kjer se sredi med avtomobili in raznobarvnimi balončki zbirajo izletniki, zaljubljenci in otroci, do mnogih drugih reprodukcij, s katerimi *e sreča že bežni obiskovalec rirenz v vsaki trafiki. Malo pred tem sem mimo-;rede na poti v galerijo Aka-iemije pri sosednjih vratih pogledal razstavo nekega sodobnega florentinskega slikarja, ki je skušal biti hkrati konvenoionalmn in hkrati mo- ljene PietčL v enem izmed stranskih oltarjev katedrale sv. Petra v Rimu, ki ji je začrtal mogočno kupolo, in v kateri je sam, telesno in duševno izčrpan, omahnil pod križem, pravzaprav nisem niti videl. Zaradi cerkvenih postnih predpisov je bila pokrita z vijoličasto rjuho pokore. Pač pa sem se za hip. čeprav bi se moral za stoletje, ustavil pred njegovimi freskami Poslednje sodbe v Sifc-stinski kapeli in pred kipom sedečega Mojzesa v rimski baziliki, v kateri kot glavno dragocenost sicer hranijo verige sv. Petra. Kako včasih na tihem mislimo, da je rene-sančna popolnost nekaj hlad- nega, a vendar kolikšna razlika je med eksplozivnim preroškim silaštvom Michelangelovega Mojzesa in zgornjimi kipi na tem nagrobniku Julija II., ki so jih skušali ustvarjati po njegovem zgledu nasledniki in učenci! V vlažni in mračna Sikstinski kapeli, v katero se po obloženih koridorjih stekajo šepetanja in zijanja milijonov obiskovalcev, sem hkrati s silnimi prizori na stenah, z množico kiparsko slikanih aktov, ki jih je šele pozneje Volterra zasilno oblekel, videl pod oboki tudi sključeno postavo njihovega ustvarjalca, ki mu je Julij II. v svojo slavo vsilil tudi freskantski čopič. Dobra tri leta je sredi med dvomom o samem sebi in hkrati silno ambicijo slikaril pri sveči samotni Michelangelo, dokler ni končno ustvaril največjo slikarsko in človečansko mojstrovino ter hkrati zapravil svoj vid. r 0 sb. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St«-. #1. - t. aprila mm Dve sto novih članov Topla pomladanska nedelja je privabila na Stari vrh pod Blegašem precej izletnikov. V Trbovljah so v petih mesecih sprejeli dve sto novih članov v Zvezo komunistov. Najuspešnejše so bile osnovne organizacije v rudniku in strojni tovarni, ki so se zares potrudile. V rudniku so od lanskega oktobra do polovice marca sprejetii okrog 50 novih članov, v strojni tovarni pa kar 53. Dobro se je odrezala tudi organizacija ZK na rudarski šoli, ki je nedavno sprejela 12 novih članov. V obrtnem podjetju »Metalija«, ki zaposluje okrog 100 ljudi, so sprejeli v Zvezo komunistov 7 novih članov, v »Mehaniki« pa 16. Tudi v cementarni so zadnje čase uspešnejši pri sprejemanju novih članov. Novi člani so v glavnem iz vrst mladine in delavcev, le redki pa so uslužbenci. Odlikujejo se tudi Po želji, da bi Za urbanistično ureditev občine Ljubi jan a - Bežigrad Čeprav je bil na zadnji seji občinskega ljudskega odbora na dnevnem redu tudi družbeni plan in proračun občine, ki je bil sprejet z manjšimi spremembami, je bila osrednja točka dnevnega reda predlog pristojnemu organu okraja o urbanističnem načrtu občine. Inž. Edvard Ravnikar, ki je predlog strokovno pripravil, je v daljšem predavanju na poljuden način in s pomočjo ski-optičnega prikazovanja slik obrazložil svojo zamisel razvoja Bežigrada. Predavanje je bilo zanimivo za večino odbornikov, zlasti pa tudi za številne pred. stavnike krajevnih političnih organizacij, stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, katere je ObLO povabil na sejo. Razprava, ki je sledila predavanju, je bila zelo razgibana. Čeprav je nekaj odbornikov menilo, da predlog ni dovoli dobro pripravljen, je bil sprejet sklep, da se ga pošlje v pregled okraj, nemu svetu za urbanizem s prcšnjo, da da na na tako rešitev svoje soglasje, na kar bi predlog dal: v razpravo zborom volivcev. Iz razprave lahko Povzemamo. da občino Bežigrad hudo tepe dejstvo, da nima generalnega urbanističnega načrta. Številna podjetja in ustanove prosijo za določen prostor, kjer bi lahko gradile, pa jim tega ni mogoče odobriti, ker nihče ne ve, kaj bo tam potem, ko bo urbanistični načrt sprejet. Kolikor gre za domača podjetja, le-ta zaradi take situacije iščejo parcele v drugih občinah, kar pa zopet ni v interesu občine. Zaradi tega je skrb ObLO za čimprejšnjo določitev urbanističnega razvoja Bežigrada razumljiva in obravnavani p.redlog 1e prvi korak k tem Inž. Ravnikar je predlog izdelal tako. da ni v ničemer prehitel urbanističnega načrtovanja Ljubljane. Ker generalnega urbanističnega načrta Ljubljana še ni sprejela. bi namreč lahko s potrditvijo nepremišljenega predloga otežkcčall že itak zapoznelo določitev urbanističnega razvoja Ljubljane. Za razvoj Bežigrada je zlasti pomembna ravna lega z zanimivim obrežjem Save in leipim razgledom na Julijske in Kamniške alpe. Terase, ki se spuščajo ob Savi lahko postanejo velik naravni rekreacijski prostor, ki bi služil ne samo Bežigradu ,ampak vsej Ljubljani. Od Gospodarskega razstavišča v smeri proti Savi čez Gramozno jamo je še nezazidan prostor tako, da se lahko zeleni pas uredi vse do bodočega središča občine. Tu bi tudi bili idealni prostori za športne objekte, spre- hajalne poti In posebne zgradbe oziroma šole. Občina bi bila po predlagani rešitvi razdeljena na 8 sosesk, ki bi jih po dolgem delila modernizirana Titova cesta. Visoka gradnja bi bila ob Titovi cesti, nato srednja ,v zadnjem pasu pa bi bile vrstne hiše. Ob Kamniški progi bi bil pas lahke industrije. Soseske, ki bi imele po 4600 prebivalcev, bi bile poleg prečnih poti deljene tudi z zelenimi površinami, kjer bi bila otroška Igrišča in počivališča za odrasle. -sk- študirali ln sl tako obogatili svoje ideofioško znanje. Občinski komite ZKS je zaradi tega sklenil v bližnji prihodnosti organizirati večerne šole, ki bi jih obiskovali mladi komunisti. Tako šolo je decembra organiziral občinski komite LMS. Le-ta je bila zelo koristna in za mladino tudi privlačna. —nc Predavanje o odkrivanju napak na cevovodih Te dni je bilo v prostorih Zavoda za napredek obrti v Ljubljani predavanje o sodobnem odkrivanju napak na cevovodih in plinovodih. Predavanje je bilo na pobudo Zavoda za napredek obrti in Mestnega vodovoda v Ljubljani ter Central comersa iz Zagreba. Udeležilo se ga je 150 inštaCaterjev ln inženirjev podjetij lz vse Slovenije. Nemška ekipa Hermann Sewerin jz Giitersloha je nazorno prikazala, kako se odkrivajo napake v cevovodih in plinovodih v sodobnem času s pomočjo strojev enopatek plc-cola. Dosedaj se je izgubljalo mnogo časa pri nepotrebnem delu, kajti mnogokrat nismo vedeli, kje je vodovod pokvarjen in smo morali zato odkopavati zemljo - na več krajih, preden smo našli napako. Konferenca ZK v »Iskri« Kranj, 6. apr. Danes se je začela v »Iskri« redna letna konferenca ZK. Po uvodni slovesnosti, ki je bila posvečena 40-letnlcl KPJ, je sekretar tovariš Alojz Založnik otvoril konferenco. Konferenci, je prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Baldomir Bizjak. Konferenca bo trajatia tri dni in je bilo danes na dnevnem redu poročilo. M. 2. R mm L/M/M Proslava cb svetovnem dnevu zdravja V veliki magistratni dvorani v Ljubljani bodo danes ob 11. uri zdravstveni in socialni delavci Ljubljane praznovali svetovni dan zdravja. O pomenu tega dne bo govoril dr. Franta Mis; z ugotovitvami dosedanjih proučevanj psihopatotioških pojavov pri slovenski mladini bo seznanil udeležence proslave dr. Miloš Kobal, o tem, kakšni morajo biti odnosi med ljudmi ln še posebej odnosi zdravstvenih deCavcev do bolnika, pa bo govorila dr. Ana Krakerjeva. Prireditev je pripravil okrajni odbor za proslavo svetovnega dne zdravja. Novo jadralno letalo V soboto so preizkusili novo jadralno letalo KBI-14, ki je že štirinajsti prototip Instituta Letalske zveze Slovenije »Branko Ivanuš« in obenem njegovo 252. letalo. Konstruktor novega letala je Ing. Miloš Ilič, ki je doslej konstruiral že 6 novih letal. KBI-14 tehta brez pilota nekaj manj kot 170 kilogramov, širina kril znaša skoraj 10 metrov, dolgo pa Je 6 metrov. Je zelo aerodinamične oblike in doseže pri pikiranju hitrost 350 kilometrov na uro. Opremljeno je tudi s posebnimi zavorami za spuščanje z minimalno hitrostjo. Letalo so pregledali člani uprave civilnega letalstva ter ugotovili, da je zelo pripravno za okrobacijske polete vseh vrst. Poštn*. promet v ljubljanskem okraju Po podatkih Mesečnega statističnega biltena LRS je v Sloveniji skupno 454 pošt, ki so odpravile v letu 1957 skupno 179 milijonov pisemskih pošiljk ter 1,209.000 paketov. Razen tega so imele 3 milijone denarnih vplačil v znesku 21 milijard din in več kot 3,300.000 izplačil v višini 18 milijard din. V ljubljan. okraju je bilo 1357 leta skupno 84 poštnih uradov. Te pošte so odpremile skoraj 83 milijonov pisemskih pošiljk ali skoraj polovico vseh v Sloveniji, dalje 400.000 paketov (eno tretjino vseh) ter so imele poldrugi milijon denarnih vplačil in izplačil. Največji promet v okraju in v Sloveniji sploh ima šest pošt v občini Ljubljana-Cen-ter. Te so sprejele in oddale več kot 68 milijonov pisemskih pošiljk (57 milijonov poslanih in 11 milijonov sprejetih), odposlale so Tei previdnosti na cestah 161.000 paketov, sprejele »5.000 paketov ter opravile 192.000 vplačil za 1.4000 milljnov din ter 433.000 izplačil za 2.630 milijonov din. -st- Trolejbus trčil v tovornjak Včeraj dopoldne se je pripetila na križišču Titove ceste in Ogrinove ulice v Ljubljani huda prometna nesreča. Po Titovi cesti, v smeri proti Ježici je peljal voznik F. Z. tovorni avtomobil S-1944 z zmerno hitrostjo. Ko se je približeval Ogrinovi ulici Je vključil smerni kazalec in zapeljal na sredino ceste. Ker so mu prihajala nasproti po levi strani vozila je za trenutek obstal. Za njim je privozil voznik A. G. trolejbus številka 12. Ker ni pazil ali je cesta prosta je z nezmanjšano hitrostjo trčil v zadnji dei tovornega avtomobila. Trčenje je bilo tako močno, da je tovorni avtomobil odbilo 15 metrov po cesti. Poškodovan k sreči ni bil nihče. Na trolejbusu je za okoli dve sto tisoč dinarjev škode, na tovornem avtomobilu pa za okoli 50 tisoč dinarjev. Tovorni avtomobil je bil naložen z kisikovimi jeklenkami. Pri trčenju je ena jeklenka padla po tleh. Zato bi se lahko nesreča končala zaradi neprevidnosti voznika trolejbusa mnogo huje kot se je. Smrtna nesreča v Domžalah Na Ljubljanski cesti v bližini Domžal se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Okrog 12. urp se je peljal Franc C. z motornim kolesom S-3454. brez vozniškega izpita iz Trzina proti Domžalam. Na motornem kolesu je peljal sopotnika 47-letnega Jožeta Poljanška, očeta šestih otrok, doma iz Domžal. Pred Domžalami je Franc C. z veliko hitrostjo zapeljal na stran ceste, tako da je zadel in prelomil smernik. Oba je vrglo v loku preko 15 metrov daleč na njivo, kjer sta obležala. Franc C. je bil teže poškodovan, Poljanšek pa je bil na mestu mrtev. V zadnjem času se Je pripetilo že več hujših prometnih nesreč. ki so jih povzročili vozniki motornih koles brez vozniškega izpita. Vsakdo, ki ne obvlada motornega vozila naj dobro preudari, preden sede za volan, zakaj ne izpostavlja samo svojega življenja; ampak tudi življenja ostaiih ljudi. Zaradi lepih spomladanskih dni je promet na naših cestah vedno živahnejši. Posebno je naraslo število kolesarjev, mopedistov in motoristov. Na križiščih se vozila lahko le s pre. cejšnjo previdnostjo prebijaio v zaželeno smer. Vendar ravno na križiščih opažamo, da se kolesarji in drugi uporabniki cest ne ravnajo dovoli po prometnih pravilih Pri tem Izpostavljajo smrtni nevarnosti sebe in druge. Skrb vzbuja zlasti to. da ie vedno ve-č nesreč med kolesaril ln motoristi Posebno v prvih ^pomladanskih dneh je bilo več kolesarjev hudo poškodovanih. Napake se kar vrste: nepravilno prehitevajo, ne nakazujejo ob pravem času smeri, vozijo vzporedno. prehitro itd. Na sliki vidimo križišče na Celovški cesti v Ljubljani, kier je zaradi zapornic precejšen prometni vrvež. Na takih križiščih se kar vrstijo nevarni položaji, ker uporabniki cest ne upoštevajo prometnih pravil ali n-so dovolj previdni. Posebno r.evarne položaje ustvarjajo na križiščih, ko spreminjajo smer vožnje. Namesto, da bi pravočasno In zadosti dolgo nakazovali spremembo smeri, storr« to šele zadnji hip. Ko so zapornice zaprte, se ne približajo sredini ceste, da bi -lahko čim_ prej skrenili In sprostili vozila za seboj. Nasprotno! Ustavljajo vozila na skrajni desni strani cestišča, tako da se s težavo prebijajo na sredino cestišča. pri čemer pa še močno zaustavljajo prihajajoča vozila. Naš reporter je napravil po cestah vrsto slik o nepravilnih vožnjah kolesarjev in ostalih uporabnikov cest. Želimo, da bi bile te slike v pouk vsem. kako se ne sme voziti po cestah. Dragi zdravstveni delavci! Ob mednarodnem dneva zdravja bi vam radi izrekli nekaj besed. Polni razumevanja, spoštovanja in ljubezni do človeka, zlasti nesrečnega zaradi bolezni, nenehno ogromno žrtvujete za naše zdravje. Ker globoko cenite naše zdravje in ker nas učite, da ga tudi sami cenimo, Vas prosimo, da tudi Vi enako cenite svoje zdravje in da bolj skrbite zanj! Radi bi namreč, da še dolgo, dolgo živite med nami! Za Vašo globoko človekoljubnost, plemenitost in požrtvovalnost izrekamo Vam, kakor tudi zdravstvenim delavcem vsega sveta, z iskrenostjo mladih src, polno spoštovanje ln toplo zahvalo. Podmladek Rdečega križa osemletke v Metliki ZTAK LJUBLJANA V CAST JUBILEJA ZKJ Zgledno na vsej črti Prvi — slovesni — dei članskega sestanka ZTAK Ljubljane v nabito polni ln lepo okrašeni stekleni dvorani v Pražakovt ulici je biJ posvečen 40. obletnici ZKJ in SKOJ. Zbranim mladincem (130!) je najprej o pomenu zgodovinske poti ZKJ spregovoril klubski sekretar Franc Titan. Dodal je še. da je ta klub priredil že več tekmovanj v počastitev obeh teh pomembnih jubilejev (odprto prvenstvo Ljubljane v dviganju uteži In judu itd.), v prihodnjih dneh pa namerava poskrbeti še za nekatera (tekme za jugoslovanski pokal v dviganju uteži Itd.). — Osrednja taka prireditev, posvečena obenem Dnevu železničarjev rn Dnevu mladosti, bo kvalitetna športna in glasbena akademija z brezplačnim vstopom za vajensko in šolsko mladino na dan 15. aprila (ob 17. ln 19. uri) na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na tej reviji bo razen najboljših klubskih članov — judoistov, boksarjev, dvigalcev uteži in rokoborcev, med njimi več državnih 'reprezentantov in rekorderjev — sodelovalo še SKUD »Tine Rožanc« (Ljubljana) z glasbeno (jazz), pevsko in folklorno sekcijo. Vrh vsega tega pa mladina v tem prizadevnem klubu ni pozabila na tradicionalni spominski par- tizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Za to partizansko srečanje 10. maja bo prijavil 14 ekip, sestavljene iz judoistov (4), rokoborcev (2), dvigalcev uteži (4), boksarjev (3) in klubovih odbornikov (l). Med udeleženci m. partizanskega pohoda na praznik Ljub. Ijane bodo torej letos tudi znani jugoslovanski reprezentanti in rekorderji z absolutnima prvakoma Jožetom Colaričem (dviganje uteži) in Marjanom Mačkom (judo) na čelu. Torej, zgledno na vsej črti! Drugi del sestanka, ki ga Je vodil predsednik Janko Grošelj, je v razpravi o problemih težko- acletskega kluba odkril veliko skrb kluba za splošno vzgojo mladega članstva, hkrati pa še ne-premostljive težave z neprimerni, m; in predvsem pretesnimi klubskimi prostori. Klub že zdaj dela v gosteh, v kratkem pa bo ostal še brez te skromne strehe. Zato bi bilo prav, da odločujoči forumi zagotovijo temu klubu, ki sodi med najboljše v državi, strežne vadbene prostore. — Mladina ZTAK Ljubljane po pravici sodi, da ne zahteva preveč, saj so to samo najosnovnejši pogoji za smotrno delo. In ta sestanek Je bil pravi vzor v takem hotenju! ia> ŠPORTNI 1. MAJ V BEOGRADU V Beogradu Je bila seja sveta za telesno kulturo, na kateri so sestavili spored športnih prireditev za proslavo 1. maja. Prireditve se bodo začele že 22 aprila s teniškim turnirjem, na katerem bodo nastopile ekipe domačih klubov. Dne 30 t. m. bo na stadionu JLA nogometna tekma med Crv. zvezdo in Milanom, v naslednjih dneh pa bodo tekme L zvezne lige med Radničkim in III PHRTIZRHSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE Temeljite priprave Poglavitni zapiski z zadnjega sestanka prireditvenega odbora tradicionalnega partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« skupno z zastopniki družbenih organizacij, ki bodo sodelovale na tej prireditvi, so tele: člani vseh množičnih organizacij se temeljito pripravljajo za to edinstveno in najbolj množično športno-politično manifestacijo pri nas, tako da je že zdaj računati z rekordno udeležbo. Večina udeleženih organizacij pripravlja še posebne nagrade za najboljše tekmovalce in tekmovalke iz lastnih vrst. Letalska zveza Slovenije bo z nekaterimi posrečenimi prijemi prispevala lep delež k pestrosti in zanimivosti celotne prireditve na dan 10. maja v Ljubljani. Po podatkih bo letošnja udeležba prekosila obe dosedanji, saj ni družbene organizacije, ki ne bi na ta III. partizanski pohod ne poslala zastopnikov. »Partizan« Slovenije računa, da bo ta dan prišlo v Ljubljano približno 300 ekip, SZS pa je poslala razpis vsem osnovnim športnim organizacijam (800)! Zelo veliko peto-ric bo poslala na pot okoli Ljubljane še organizacija predvojaške vzgoje (90) in Strelska zveza Slovenije (70) ter še nekateri drugi. Posebno zanimivo je, da so skoraj vsa združenja sama pripravila posebne nagrade za svoje tekmovalce in tekmovalke. Tako bodo organizacije OK LMS Ljubljana ZSJ. Partizana Slovenije, SZS, predvojaške vzgoje, Gasilske zveze, Taborniške in Počitniške zveze. PZS. LM in še nekatere druge (razen Ljudske tehnike) vse nagradile najboljše častne udeležence. Posebno nagrado je pripravila še Zveza borcev Jugoslavije. Letalska zveza Slovenije Je za pohod prijavila 7 ekip iz Ptuja, Maribora. Cerkelj, Slovenj Gradca, Nove Gorice in Ljubljane ter ALC z Lesc ter 4 padalske ekipe iz Slovenije (3) in Hrvatske (1). ki bodo neposredno pred startom skočile z letal na odhodno mesto v Tolstojevi ulici. Letalci bodo sodelovali še pri zaključni slavnosti, ki bo 10. maja ob 18. uri na Trgu revolucije. Tedaj bodo množico domačih in tujih gostov zasuli s cvetjem iz letal. Na večer pred tem letošnjim pohodom, o katerem bo poročalo med drugimi tudi 40 tujih novinarjev, bo prireditveni odbor odkril tudi dva partizanska spomenika ob Tržaški in Celovški cesti. Hajdukom ter Partizanom .n Ve-ležem. Turnir 12 mestnih reprezentanc v malem rokometu za ženske bo 2 :n 3. maja na Tašmajdanu. Dalje bo med prvomajskimi prazniki v glavnem mestu tudi prvenstvo v plavanju in kegljanju. Plavalci bodo tekmovali v bazenu Severa, kegljači pa na kegljišču JLA. Privlačna ho tudi regata v Jadranju na vodi in tekmovanje ka-lakašev po mirnih vodah. Na Savi bodo še veslaške tekme z udeležbo beograjskih in pančevskih društev Dalje so sprejel! v spored tudi troboj atletskih klubov Crvene zvezde. Partizana in Dinama iz Zagreba z udeležbo najboljših Jugoslovanskih atletov. V ostalem bodo športniki nastopili v onth dnevih tudi na boksarskih prireditvah, košarkarskem turnirju ter na več kolesarskih dirkah Tudi sabljači se bodo merili v medmestnem dvoboju Beograda ln Lodza iz Poljske. Ce gostov ne bo. bodo te dni tekmoval! za državno prvenstvo po-samenikov v vseh disciplinah. Ivkov se drži odlično Mar del Plata, 6. aprila. V N. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je jugoslovanski velemojster Bora Ivkov premagal Argentinca Sokrona ln se z 8 točkami (Ima pa eno partijo manj odigrano) sam povzpel na čelo tabele. Ostali Izidi tega kola so bili: Najdorf : Bol- bochan remi, Letelier : San- chez remi. Pachman : Mendez 1:0, Rosetto : Pilnlk prekinjeno. Ema : Redolfi remi. Waxler : Sangulnettl remi; Fischer ie bij prost. Na drugem do četrtem mestu so se najbolj približali Ivkovu Najdorf 7.5 (1). Letelier 7. Pachman 7 (1). SKUPŠČINA ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Pomembne organizacijske spremembe Na skupščini Rokometne zveze Slovenije, ki je bila v nedeljo, v Ljubljani. so dovolj kritično pregledali razvoj slovenskega rokometa v zadnjih dveh letih. Doseženi so bili sicer precejšnji uspehi v množičnosti, vendar se s tem športom ukvarja še premalo delavske in ženske mladine. Delo je močno hromila nedelavnost večine članov izvršnega odbora. Zato je prihajalo pogostoma tudi io raznih treni med republiškim I >' © Veš, danes je prvič starter. V Ajdovščini gradijo novo . okometno Igrišče, ki bo stalo okrog enega milijona dinarjev Največ so zanj storili mladinci ajdovske vajenske šole pa tudi učenci osnovne šole. ki so pri. spevall mnogo prostovoljnih delovnih ur. Pri delu pomagajo tudi pripadniki JLA, na pomoč pa jim prihaja tudi gradbeno podjetje Primorje, ki kaže za želje graditeljev mnogo razumevanja. Rokometni šport si je v AjdovščlnJ pridobil že mnogo privržencev med mladl_ no ln tudi med gledajočimi. V prijateljski ženski rokometni tekmi je Mladost II premagala domačega Partizana 8:5 (7:2). Nogomet, člani: Planika : Bratstvo (Škofja Loka) 1:1 (1:0); mladinci: Triglav : Mladost 6:0 (3:0) J-k Medfakultetno strelsko prvenstvo ljubljanske univerze z zračno puško bo danes In jutri od 15. ure dalje na strelišču ob Dolenjski cesti. Udeležite se v čim večjem številu! V prvem četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov Je Akademik iz Sofije zmagal v Kairu nad domačo ekipo Gezira klub 69:65 (37:37). Okrajna zveza Partizan je priredila v Celju okrajno prvenstvo partizanskih društev v malem rokometu. Pri mladinkah ln mladin- cih je zmagalo Celje-mesto, pri članih je bilo najuspešnejše društvo Celje-Gaberje, ki Je postavilo tudi edino ekipo članic. Na mednarodnem teniškem turnirju v Nici je Madžar Gulyas v finalu zmagal nad Dancem Ulrich-tom 0:6, 4:6. 9:7, 6:4, 3:3. Danes se je vdal. ker se je poškodoval. Strelski šesteroboj med invalidi V počastitev 40-letnice KPJ ln SKOJ je strelska družina Invalid iz Ljubljane organizirala v lastnih klubskih prostorih strelski šesteroboj. Tekmovanje Je potekalo v najlepšem redu, kar je največja zasluga kapetana družine prirediteljice tov. Staneta Jakše, ki je skrbel za tehnično organizacijo. Boj za najboljša mesta je bil zelo zagrizen. Med posamezniki je bila najboljša zmagovalka Jožica Kastelic, članica ljubljanske O-lympije, ki je dosegla 275 krogov (od 300 možnih). Nadaljnja mesta so zasedli; Butora (271), član Invalida (90 odstotni invalid brez desne roke), Polak, član SD •Branko Ivanuš« (271), Marko Jeglič »01.« 270), Jaklič »01.« (268) itd. Med ekipami je zmagala družina 01ympije pred »Brankom Ivanušem«, Invalidom, »Mladenom Stojanovičem«, »dr. Lunačkom« in DOZ. Po zakjučenem tekmovanju ln objavljenih rezultatih je tov. Jakša izročil zmagoviti ekipi oiympije pokal, enako pa tudi najboljši posameznici Kastelčevi. S. .P vodstvom in organizacijami » terena. Tudi na skupščini sami so nekateri delegati zagovarjali svoje krajevne interese, čeprav niso bili v skladu z osnovnimi smernicami za razvoj športa pri nas. Na zborovanju so bile sprejete pomembne organizacijske spremembe, ki naj bi omogočile še večjo množičnost m napredek rokometnega športa sploh. Dosedanje podzveze se boo.o preobrazile v okrajne rokometne odbore, ustanovili pa bodo še posebne rokometne centre. Tako bo vsa dejavnost dejansko prenesena na teren. V okviru rokometnih centrov bodo delovale mladinske in pionirske šole rokometa. Ti centri naj bi tudi širili rokomet zlasti ined žensko in delavsko mladino ter poživili tekmovanje za jugoslovanski pokal. Sprejet je bil sklep o organiziranju delavskih rokometnih iger. Skupščina je bila mnenja, naj se dosedanja republiška liga ne samo ohrani, ampak celo poveča na 10 članov. Potrjena so bila tudj nova pravila RZS ter izvoljen nov 27-članski upravni in izvršni ofibor, o! en»ir so delegati soglasno naročili, naj bo v bodoče enotnejša tn zlasti delavnej-ša. -r .iaraklajič — prvi v Bognor Reg.su London, 6. aprila. Z zmago nad Angležem Caffertyjem v IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Bognor Regl-su je jugoslovanski mednarodni mojster Nikola Karakljajič s 4 točkami sam obdržal vodstvo v mojstrski skupini. Mojstrski kandidat Crepinšek je v IV. kolu prekinil partijo z drugim Angležem Tanfieldom v poziciji, ki daje mlademu Jugoslovanu vse upe na zmago. Po IV. kolu vodi v najvišji skupini Karakljajič. za njim pa so Farmaton. Lloyd in Wood s 3,5, dalje Hindl ln Mardl s 3 točkami ln eno prekinjeno partijo Itd. Crepinšek je zbral v štirih kolih 2,5 točke, zadnje partije pa še ni dokončati. V IV. kolu so v mojstrski skupini Igrali že: Farmaton : Ciarke 1:0, Wade : Meade 1:0, Gereben : Clough 1:0. Alpinisti na ocenjevalni tekmi Na velikih smučarskih ocenjevalnih tekmah slovenskih alpinistov in planincev na Vršiču je med alpinističnimi skupinami zmagal Tržič (Radon, Kralj. Kuhar) pred dvema ekipama PD Ljubljanat-matice. Slednje je zmagalo tudi v ženski konkurenci (Zlobec, Cvi-kelj, Fajdiga), medtem ko je v planinski skupini zmagal Obrtnik iz Maribora (Kovač, Lunežnik B. Lebe) pred APD 01ym-pijo in PD Žerjav. Vrstni red med mladinci pa je bil mik: PD Žerjav (Jelen, Plešnik, Zmagaj) pred tekmovalci ja Prevalj ln Kranjske gore. kMTtU/ KOLEDAR Torek, 7. aprila: Radivoj. Sreda. 8. aprila: Albert. 7. aprila — dan zdravja. • 7. aprjla 1961 je umrl zaslužni slovenski glasbenik France Marolt. Napisal je tehtne študije o koroški .n belokranjski folklori, vrsto esejev in razprav ter zbral na tisoče narodnih pesmi. Ustanovil in vodil je Akademski pevski zOor, s katerim je dosegel zavidanja vredno umetniško višino. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVE?.! DOMU OD 20. — 7. URE ZJUTRAJ. V NEDELJO IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom CENTER: Dr. Štrukelj Milan, v sredo dr. Vrbica Milena, Miklošičeva 24, tel. 39-161. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dom MOSTE; Dr. Smatae Milena. Grabloviče-vs 18. tel. 60-738. V sredo dr. Debevc Rado. ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom SlSKA: Dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-G31. V sredo dr. Jezeršek Pavel. — Knezova 11. tel. 21-744. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Se ti n a Miloš. Velikovška 7, tel. 31-261. V odsotnosti zdravnika kličete tel. LM 30-600. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jež Janez. Prešernova 30-IV tel. 32-740. V sredo dr. Hodalič Milan. Emonska 10, tel. 20-497. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Lobe Franc, Njegoševa 25, tel. 31-541. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Dežurna služba samo za teritorij občine Rudnik (brez Prul in Trnovega). Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE: Dr. Vidmar Roman. tel. 383-220. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 333-100. Za doktorja medicine je promoviral Stefan Humar. Iskreno čestitamo prijatelji iz knjižnice. Sreda, 8. aprila ob 16.30: Lahola: »Madeži na soncu«. — Abonma Proti utrujenosti tn bolečemu Mladinski IV. Gostovanje SNG vnetju nog uporabljaj sol rrst. p e o i s A L Lekarne -parfumerije SRBI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleeč razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS«, ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. GLEDALIŠČA DELAVSKI ODER V UUBLJAN1 Dvorana Doma sindikatov Sreda, 8. aprila, ob 19. url: Večer sodobne socialne lirike — zaključek tečaja za mlade recitatorje. Vstopnice so na razpolago eno uro pred pričetkom ori blagajni dvorane. DRAMA Torek. 7. aprila, ob 19.30: Maja- kovski: »Velika žehta«. Abonma E. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sreda. 8. aprila, ob 19.30: Maja-kovski: »Velika žehta«. Abonma K. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) OPERA Torek, 7. aprila, ob 19.30: Offenbach: HOFFMANOVE PRIPO- VEDKE. Abonma red B. (Vstopnice tudi v prodaji). Sreda 8. aorila. ob 19.30: Čajkovski; EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red U. — (Vstopnice tudi v prodaji.) PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 7. aprila ob 20. url: Koncert Glasbene šole z Reke. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek, 7. aprila ob 16.30: Lahola: »Madeži na soncu«. — Abonma Mladinski III. Gostovanje SNG Trst. Ob 20: Lahola: »Madeži na soncu«. Abonma red Torek. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Držič: »Tripče de Utol-če«. Gostovanje v Logatcu. — (Tripče — Milan Brežiger.) Čebelarji! Ponudite hojev med pr; Medex. Ljubljana. Cigaletova št. 7-1. Zopet odkupujemo cvetlični med in akacijev med po najvišji dnevni ceni. Clanl Gledališkega kluba prt De-lavskem odru v Ljubljani imajo prost vstop k Večeru socialne lirike. ki bo v sredo, 8. t. m., ob 19. uri v dvorani Doma sindikatov na Miklošičeva 28. — Vabljenil Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja Elektro- Kranj — razpisuje prosta delovna mesta za 10 KVALIFICIRANIH ELEKTROMONTER-JEV IN 3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Službo lahko nastopijo takoj. 2208 Dotrpela je v 71. letu starosti naša nadvse dobra, z.ata mama ANA DROLC, roj. KOVAC-STOKAVNIK, VDOVA FERLIN Pokopali jo bomo v torek, 7. aprila 1959, ob 16.30 uri na pokopališču v Laškem. Žalujoči otroci; Franjo, Marija, Helena in Ljudmila z družinami in ostalo sorodstvo. Laško, 5. aprila 1959. sta Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je 4. aprila 1959 umrl v 62. letu starosti J0SEF SISK0V1CH iz Clevelanda Pogreb bo v torek, 7. aprila 1959, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Slovenska izseljenska matica in sorodstvo te Umrla je naša ljubljena mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in svakinja FRANČIŠKA GROŠELJ gostilničarka v Lukovici Pogreb drage mame bo v Ljubljani, v torek, dne 7. IV. 1959 ob 17.30 uri iz Nikolajeve mrliške vežice. 2ALUJOCA HČERKA DRAGA. SIN FRANCI IN OSTALO SORODSTVO. DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA IN PREDELOVALNEGA PODJETJA »2ITO« LJUBLJANA, ČUFARJEVA 2 SPOROČATA, DA JE NENADOMA PREMINIL CLAN KOLEKTIVA tov. FRMC GREGORM VODJA IZMENE V TESTENINSKEM OBRATU BIVŠEGA BORCA ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI IN ZA OSVOBODITEV NARODA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, DNE 6. APRILA 1959. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »ŽITO« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po kratki bolezni v 61. letu starosti nenadoma umrl naš dobri mož, stric in svak VfiLENTIN VODIŠEK UPOKOJENEC TISKARNE »LJUDSKE PRAVICE« Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. aprila 1959 ob 16.30 uri iz Jožefove mrliške vežice. Žalujoča žena Angela, bratje Tone, Jože in Janez ter »estra Fani in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 7. aprila 1959. Ob 20: Lahola; »Madeži na soncu«. Abonma kolektivi A. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: E. de Filippo: »O te prikazni«. Gostovanje v Mengšu. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega ul. 12 Sreda, 8. aprila ob 20: Moličr: »Namišljeni bolnik«. Komedija v treh dejanjih. Abonma za podporne člane. Red A. Dramska sekcija domžalske — »Svobode« bo ponovila v sredo, 8. t. m. in v četrtek, 9. t. m, obakrat ob 19 uri, v Godbenem domu v Domžalah dramo »Dnevnik Ane Frank«. Vstopnice so že v prodaji pri hišniku doma. Vabljeni. KONCERTI V Kranju bo drevi koncert simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole iz Reke. PREDAVANJA Planinsko društvo Ljubljana -matica prireja, 13. aprila, od 20 url v Domu železničarjev. Trg OF 3 predavanje tov. staneta Tavčarja »Lepote skandinavskih držav«. — Prodaja vstopnic u