šlev. 256. Posamezna številka stane 1 Din. V Lfobifoni. v nedeiio dni; 11. uram« 1923. Leto Ll. i-<- 1111 Naročnina za državo SHS: do preklica: •) po poŠti m-seftno Dls U b; dosta vlHno ma dom mesa6no .... . „ 11 za inozemstvo: Besedno .,,,,.. Oln 83 B Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji.....Din 20 v inoiemstva ... . . „ 40 • Orni tnsmt«Di«l Bnoatulpaa potita« ftili tnali atlasi p« Ola 1*60 la Oln •—, »allfcj uglasi aad U nt rt-lin« po Oln. ? SO, poslana itd. M> Oin. t —. Pri T«ft)em narodlln popust Isbats »sok dan izvzemil pvneaeMk* tn dneva po p r Baltika ob 5. ari zjutraj. __Uredništvo je v Kopitarjevi nlio> fitev. 6/UL Rokopisi sa ne vračalo; netranktrua ptsm? se ne sprejemajo. Oredn. telet, Str. 50, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je f Kopltarfetf nI. 6. — Ka6un požtne uran. ljubljanske it. SSO ia naročnino tn it 349 sa oglase, sagreb 39.011, garate*. 7508 praške In donav 24.797. Dr. Joža Glonar: Bodočnost "državnega uradništva pri nas. V zadnjih treh številkah »Srpskega književnega glasnika« je znani srbski republikanec Jasa M. P r o d a n o v i č obširno naslikal položaj, v katerega so prišli naši državni uradniki po sprejetju novega uradniškega zakona. V prvih aveh člankih opisuje zgodovino uradniške zakonodaje v nekdanji Srbiji, v zadnjem pa poda podrobno oceno najnovejšega zakona. Po znani italijanski »L' uomo avvisato e mezzo salvato« ne bo odveč, če onim državnim uradnikom, ki jim Prodanovičev članek ne pride pred oči, nekoliko razgrnemo perspektive, ki jih odgrinja. Ta zakon je nele kršil jasno določbo f 136 naše ustave, ampak odpira s svojimi nejasnostmi tudi možnost do nadaljnjih samovoljnosti. Po svojem značaju je izrazito zgrajen na korist določene kaste, namreč častništva, kateremu vindicira posebne predpravice in ugodnosti. Jasno je, da se samo slabi režimi na ta način skušajo prikupiti oficirskemu stanu, na arugi strani pa je enako jasno, da se tak poskus še ni nikdar in nikjer posrečil, ker je ogromni večini oficirskega stanu osebna čast bolj draga in dragocena, ko pa gmotne nagrade kakega režima. Ravno tako pa kaže ta zakon tudi razredno lice s tem, da ustvarja poseben priv. razred ministrov in državnih podtajnikov. Ta gospoda so državni uradniki samo v onih rečeh, ki zadevajo denar, namreč pri določbah, ki govore o plači, do-kladah, penziji, številu službenih let itd. Vsi drugi paragrafi za njih kakor da ne eksistirajo; brez odgovornosti in kazni lahko kršijo ustave in zakone, lahko delajo škodo državi in posameznikom, ne da bi se jim bilo treba bali, da bodo obtoženi, kamoli obsojeni. Nenavadno visoke plače iix penzije, ki so si jih votirali sami, niso na noben način opravičene, ampak naravnost krivične in pohujšljive. Tretji izraz tega zakona je, da je vseskozi režimski, bolje povedano strankarski. Redukcija uradništva bo brez dvoma zadela samo opozicijo in nesi-gurnost položaja bo mučila vse opozicional-uo uradništvo cela tri leta. Ministru direktno je dana vsa oblast nad uradništvom; enega uradnika lahko pritiska, drugega favorizira. V rokah ministra je ravno tako ^Strokovni svet«, ki je samo maska za ministrovo samovoljo in njegov poslušni organ. Z njegovo pomočjo lahko minister kogarkoli, ki se je s svojim »dotedanjim strokovnim delom odlikoval«, oprosti strokovnega izpita ali pa pomakne v višjo skupino. Umevno je, da bodo teh ugodnosti deležni samo ministrovi ljubimci, proti katerim ce seveda minister ne bo po-služil svoje pravice, da lahko uradnika obsodi za leto dni na delo v nižji skupini. Popolnoma v ministrovih rokah je sestava kvalifikacijske komisije in tako je tudi po tej poti odprta možnost do neomejenih zlorab, protekcijonizma, in divjanja osebnih strasti. Minister lahko kakšnemu uradniku ta koj prizna stalnost, ko je stopil v službo, če je za to .-.službena potreba«, ali pa če se je dotični srečnik »odlikoval s svojim dotedanjim strokovnim delom«, lahko da uradniku neomejen dopust za privatne posle in samo minister sme uradniku dati pravico, da vrši še kako drugo službo, minister ga lahko za tri mesece pokliče v kako komisijo, ministrski svet pa za neodločen čas. Vsako drugo leto lahko uradnike, ki mu niso po volji in po godu, premesti in ima tako tudi na ta način uradništvo popolnoma v svojih rokah. Redukcija sama po sebi ne bo donesla one koristi, o kateri se sicer govori, ker Uradniški zakon daje možnost, da se poljubno nastavljajo — pod krinko uradne 5>potrebe« — dobro opisani in priporočeni strankarski protežeji. Strokovnakva-I i f i k a c i j a , o kateri se v zakonu govori, je prazna fraza; celo tam, kjer so izrecno govori o strokovnih izpitih, je toliko iziem. da ie njih zahteva naravnost ilu- zorna. Saj so vkljub izrečnim predpisom uredbe o naši diplomatski službi bili nastavljeni diplomatični uradniki brez izpita, in enaka je tudi z inšpektorji po posameznih ministrstvih, enaka tudi z avansmaji raznih generalov, ki so bili izvršeni proti jasnim določbam zakona. Celo stalnost službe po preteku sledečih treh let je iluzorna vsled posebnih pravic ministra .Ker ima edino minister pra"ico staviti uradnika pred disciplinarno sodišče, je dano široko polje ko-ruptnemu protekcijonizmu polit, strank, ki loči uradnike na »naše« in »vaše«. Kako bo tak položaj izpodjedal disciplino v uradniškem štabu in koiika bo v tem škoda za državo, si je laLko misliti. Z vsemi temi določbam! in izjemami so na široko odprta vrata najnevarnejši bolezni, ki lahko zadene kako državo, korupciji. Plače, ki so določene državnim uradnikom, so smešne in žalostne obenem, posebno če jih primerjamo z ministrskimi, ki so delo ministrov. Sploh se zdi, da je ta zakon prav za prav narejen samo zaradi ministrov in državnih podtajnikov in njihovih plač in pravic do penzij! Ena najbolj nevarnih določb pa je določba o postranskem delu državnih uradnikov, ki ga lahko minister dovoli ali prepove. Ž njo se urad- niški kader na škodo službe in države naravnost zastruplja! Določba čl. 4 je kršenje 61. 12 ustave in jasen izraz težnje, da se državni uradniki degradirajo in prisilijo v službo režimskih slug, ki nimajo pravice do svobode vesti in prepričanja. »Samo narod ima pravico ustavo spremeniti; vsak njegov član pa mora imeti pravico svobodno povedati, kako si želi Imeti urejeno svojo državo. Zakon, ki to svobodo krati, nima niti moralne niti pravne cene in ni nič drugega ko surov napad na svobodo vesti. Take nasilne odredbe preživelim režimom nič ne pomagajo: kar se s silo drži, se kmalu izgubi. Če se bidi kedaj pravica umakne sili, to v današnjih časih ne drži dolgo. Cela naša zgodovina- in evropski dogodki v zadnjih desetletjih nam najlepše dokazujejo, da se zmaga narodne vlade nad vsiljenim režimom lahko sicer za nekaj časa odloži, da pa se ne da z ničim preprečiti.« Slika, ki jo je podal Prodanovič o bodečem položaju našega državnega uradništva, je točna in črna. Svetle strani bodo vanjo prinesli samo oni naši držav, uradniki, ki bodo tudi v teh tako neizmerno težavnih časih preizkušenj, ki jih čakajo, pokazali, da so značaji! Prilike za to bodo imeli dovolj. Belgrad, 10. nov. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je razpravljala danes proračun prometnega ministrstva. Posl, Pušenjak je protestiral proti preme-ščenju uradnikov, Slovencev in Hrvatov v Srbijo. Zavzel se je za železničarje v Zagrebu, kateri so primorani živeti v dvojnem gospodarstvu in zahteva, da se jim povečajo dodatki, ali pa da se jim najdejo stanovanja. Protestira proti penzioniranju uradnikov brez razloga in zahteva, da se reaktivirajo. Zahteva, da se izplačajo krediti za odškodnino vsled požarov. Glede kredita za ekspropriacijo zemljišč je mnenja, da so premajhni in graja, da državna uprava dolguje velike vsote za taka zemljišča, n. pr. v Št. Vidu. Zahteva pojasnila glede južne železnice. Popoldne je odgovoril minister Jankovič, da letos še ne bo predložil proračuna južno železnice, ker bo ta ostala v tem pogledu še avtonomna in zanjo ne velja zakon o državnem knjigovodstvu. To stališče je zavzela tudi glavna kontrola. Pravi, da je Avstrija že plačala svojo kvoto za južno železnico, Mažarska pa še ne. Posl. Pušenjak je nato predlagal, da se konvencija o južni železnici predloži narodni skupščini. Minister je izjavil, da If bo v smislu Pušenjakovih zahtev zahteval rj sanje kredita za ekspropriirana zemljišča v znesku 90,000.000 dinarjev. Glede premeščanja činovuikov pa je izjavil, da se zaenkrat še ne bo izvršilo, da pa bo spomladi 1924. leta kvalificirano uradništvo pošiljal v južno Srbijo. — Druga sekcija je razpravljala proračun ministrstva za pravosodje. Tudi tu je poslanec Pušenjak stavil več predlogov, na kar je sekcija z malimi spremembami sprejela vse kredite. — Tretja sekcija je razpravljala proračun ministrstva za gozdove in rude. Dohodki znašajo 161,577.175 Dni, a stroški 59,645.000 dinarjev. Na Slovenijo odpade 7,000.000 dinarjev dohodkov, a 3,419.668 Din stroškov. Pri rudnikih je dohodka 346,770.730 dinarjev, a stroškov 278,376.632 Din. Dr. Kulovec se je med drugim zavzel za povišanje plač rudarjev in med drugim zahteval, da se v ministrstvu osnuje poverje-ništvo za pogozdovanje Krasa. Minister si je ta predlog osvojil. Posl. dr. Kulovec je protestiral tudi proti zlorabi pri likvidira-nju drž. gozdov (Radovljica). Zahteval je povišanje kreditov pri vseh točkah proračuna. Sekcija je več predlogov dr. Kulovca sprejela. mmm živijo. Belgrad, 10 .novembra. (Izv.) Danes je dospel semkaj naš konzul v Trstu gosp. R a š i c. Pozvala ga je naša vlada, da po roča c preganjanju, kateremu so izpostavljeni Slovenci in Hrvati v Italiji. Rašič da- nes še ni posetil ministra dr. Ninčiča, pač pa je koiJeriral s pomočnikom ministra za zunanje zadevo Lazorevieem, ter mu podal obširen referat. NA POTI V VARŠAVO. Zagreb, 10. nov. (Izv.) Danes dopoldne so potovali skozi Zagreb parlamentarci in časnikarji, ki so namenjeni v Varšavo. ŠKANDAL ILEŠIČ. Zagreb, 10. nov. (Izv.) Znani članek dr. Ilešiča v belgrajski »Misli« je vzbudil po vsem Hrvatskem veliko ogorčenje. Današnji »Večer« imenuje ta članek »škandalozen in pandurski«. Že sedaj se lahko reče, da napram profesorju Hešiču tudi zagrebški vseučiliški profesorji ne bodo mogli ostati ravnodušni. POŽAR V SMEDEREVU. Belgrad, 10. nov. (Izv.) V Pmederevu je danes izbruhnil velik požar, ki ogroža vso mesto, ker se nahaja v bližini požara municijsko skladišče s 500 vagoni municije. Požarne brambe iz Belgrada in iz Pančeva so na ladji ^Bitolj« odplule na pomoč. Pridobivajte novih naročnikov! Amerika prepušča Evropo sebi. Washingfon, 10. nov. (Izv.) Zedinjene države st) deMnitivno odklonile svoje sodelovanje v komisiji izvedencev za presojo reparacijskega vprašanja. Angleške politične smernice. London, 10. nov. (Izv.) Baldwin je imel v Guildhallu govor in rekel med drugim, da je ravnokar zaključena državna konferenca sklenila ukreniti vse, da se znižajo stroški za oboroževanje. Ista konferenca je proglasila kot vodilno načelo angleške politike varstvo angleške trgovine po carini. Po fašistovski biamaži v Nemčiji Berlin, 10. nov. (Izv.) »Berliner Tag-blatt« poroča, da so nemški narodni socialisti poskušali tudi v Augsburgu s svojo akcijo, ki pa je popolnoma ponesrečila. Miinchen, 10. nov. (Izv.) Puč v Mona-kovem je popolnoma udušen. V bojih prod poslopjem državne brambe je padlo 12 oseb. Hitler je ranjen na roki in je neznano kam pobegnil. Ludendorffa so pa izpustili na častno besedo, da se akcije ne bo več udeleževal. Stara bavarska vlada je zopet prevzela svoje posle. Miinchen, 10. nov. (Izv.) Mesto je popolnoma mimo. Nekaj novodošlih čet skrbi za vzdrževanje reda. BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK ODPOTOVAL V NEMČIJO. Haag, 10. nov. (Izv.) Bivši nemški pre« stolonaslednfk je danes v spremstvu svojega adjutanta z avtomobilom odpotoval iz svojega bivališča Viringena v prusko Šle-zijo, kjer se z dovoljenjem nemške vlade naseli na gradiču Oels. Vlad. Pušenjak: Državni dohodki. Belgrad, dne 6. novembra 1923. K podatkom v članku z dne 31. oktobra in 1. novembra, ki so v splošnem podali sbko 0 naših državnih dohodkih, pripomnim v svrho boljšega spoznavanja našega državuega gospodarstva še sledeče: V proračunu za 1. 1922/23 so bili dohodki državnih železnic proračunani sledeče: Srbija 405 milijonov Din, Bosna 119 milij. Din, Hrvatska in Slovenija 516.4 milij. Din (direkcija Zagreb), Vojvodina 209 milij. Din. Skupaj 1.249.7 milij. Din. V proračunu za 1. 1923/24 pa znašajo do^ hodki: Generalna direkcija 151 milij. Din, direkcija Beograd 513 mili]. Dia, direkcija Sanje vo 310 milij. Din., direkcija Zagreb 620 milij. Din, direkcija Subotica 415 milij. Din. Skupaj 2.009 milijonov Din. Z ozirom na zadnje znatno povišanje že. lezniških tarifov je povišanje dohodkov želez-;' nic v budžetu za okroglo 750 milijonov Dir opravičeno. Koliko so znašali dohodki v 11 mesecih? Točnega odgovora na to vprašanje nam ne da niti izkaz finančnega ministrstva, ker so pod postavko »saobračajne ustanove« združeni dohodki pošt in železnic. Ti dohodki so znašali v 11 mesecih 1.473 milijonov Din. Ako se od te vsote odšteje proračunane dohodke rečnega brodarstva in pošt v celi državi v znesku 290 milijonov Din, dobimo znesek 1.183 milij Din, kateri približno odgovarja proračunani postavki. Železniški dohodki so po teh podatkih ustvarljivi, so — realni. 2. Monopolni dohodki so proračunani na 2.235 milijonov Din. Ce pomislimo, da se je v 11 mesecih plačalo le 1.591 milijonov Din, se more ta znesek le doseči 7 25—30% povišanjem cen monopolskih predmetov. 3. Dohodki državnih posestev Belje in Topolovac pri Sisku so bih lani proračunani z 76.2 milijona Din, v 11 mesecih se je doseglo 56.8 milijonov Din, torej v proračunskem letu 1922/23 znatno manj kot določa proračun. Kljub temu neuspehu so se v proračunu za I. 1923/24 ti dohodki zvišali za 100 milijonov D. Dohodki posestva Belje samega so se zvišali za 95 milijonov Din. Iz poročila o gospodarstvu na posestvu Belje, katero smo dobili v ro^ ke, posnamemo sledeče: Dobiček tega posestva je znašal leta 1918 nad 2 milijona Din, leta 1919. nad 4 milijone Din, leta 1920. nad 6 milijonov Din, leta 1921 okrog 13 milijonov DLn, za L 1923 se pričakuje čisti dobiček okrog 60 milijonov Din, kar je zelo malo z ozirom na vrednost posestva, ki znaša 2 milijardi Din. Slabe rentabilitete glavni vzrok je slabo gospodarstvo prvih let, nadalje velika darila bcguncem in siromašnemu ljudstvu v Baranji, oddaja surovega masla f sladkorja in moke I. 1921. in 1922. uradniškim zadrugam po zelo znižani ceni, dobava hrane vojski s popustom itd. DrŽava bo od tega ogromnega posestva, ki meri 86.277 oral ali 590 kma, imela znatne koristi, ako bo isto dala v zakup, oziroma še boljše, ako bo isto prodala in skupiček porabila za odplačilo dolga pri Narodni banki. Kar velja za državno posestvo Belje, velja 1 za državno posestvo Topolovac pri Sisku. 4. Neposredni davki v Srbiji so bili lela 1922/23 proračunani z 158 milij. Din, vplačalo se je v U mesecih 138 milij. Din. V Črni gori z 8.5 milij. Din, vplačalo v li mesecih 4.8 milij. Din, malo več kot polovica proračunane vsote. V Bosni z 59.4 milij. Din, vplačalo pa v 11 mesecih 62.2 milij. Din. V Dalmaciji s 14.4 milii. Din. volačalo pa v 11 mesecih 14.5 milij. Stran 1. ' SU5VB!fEC, rte« TI. navemfcr« TB2S, Stef. 208. Din. V Hrvatski z 126 milijoni Din, vplačalo ] pa v 11 mesecih 111.4 milij. Din, v celem letu doseglo proračunano vsoto. V Sloveniji z 44.4 milij. Din, plačalo skoraj dvakrat toliko kot proračunano. V Vojvodini z 210.6 milij Din, plačalo v 11 mesecih pa le 122.3 milij. Din. Velika razlika glede plačila davkov v Vojvodini je posledica dejstva, da se v Vojvodini Tdno davek že več let ne predpisuje in pla-•uje, temveč vrše le plačila k conto. 5. Dohodki raznih državnih nepremičnin no proračunani v 1. 1922/23 za Srbijo z 38.8 milij. Din, znašali ao pa v 11 mesecih 19.S milij. Din; za Črno gore s 134.000 Din, znašali so pa v 11 mesecih 215.000 Din; za Bosno 7 178.2 milij. Din, znašali go pa v 11 mesecih 287 milij. Din: za Dalmacijo z 20.500 Din, znašali so pa v 11 mesecih 24.800 Din; za Hrvat-Bko z 57.7 milij. Din, znašali so pa v 11 mesecih le 13.2 milij. Din: za Slovenijo z 53.6 milij. Din, znašali so pa v 11 mesecih le 37.5 milij. Din; za Vojvodino z 60.8 milij. Din. znašali so pa v 11 mesecih le 35.8 milijonov Din. Iz teh podatkov sledi, da je zelo dvomljivo, da bi se dosegli 1. 1923/24 proračunani dohodki za Srbijo z 53.2 milij. Din (zvišano za 14.3 milij. Din), za Črno goro 261.000 Din (zvišano za 134.700 Din), za Hrvatsko 81.2 milij. Din (zvišano za 23.5 milij. Din), za Vojvodino 07.3 milij. Din 'zvišano za 36.4 milij. Din). Za Slovenijo je proračunano 42.3 milij. Din, torej za 11.3 milij. Din manj ko lani, kar je ustvarljivo. Za Bosno je določeno 316.3 milij. Din, za 138 milij. Din več ko lani, kar se bo z o®irom na uspeh preteklega proračunskega le- ta doseglo; Mo velja za Dalmacijo, ža katero je določeno 21.021 Din (povišek ne celo 500 Din). 6. Ker je Slovenija skoraj dvakrat toHko neposrednih davkov plačala, kot je bilo proračunano, so se isti za leto 1923/34 zvišali za 7.2 milijona Din. Povišali so se: hišnonajemninski davek na 1.2 milij. Din (poviSek 465.000 Din), splošna pridobnina na 1.65 milij. Din (povišek 300 tisoč Din). Pridobnina od podjetij, ki ao zavezana polagati račune na 1.8 milij. Din (povišek 950.000 Din). Dohodnina na 13.5 milij. Din (povišek 6 milij. Din). Davek na tantijeme na 225.000 Din (povišek 97.500 Din). Doklade na splošno pridobnino na 2.475 milij. Din (povišek 450.000 Din), doklade na hišnonajemninski davek 960.000 Din (povišek 375,000 Din), doklade na pridobnino od podjetij, ki so zavezana polagati račune 1.620 milij. Din (povi šek 855.000 Din), doklade na rentabilitetni prinoe 1.050 milij. Din (povišek 525.000 Dia), doklade na dohodnino na 10.050 milij. Din (povišek 4.050 milij. Din), doklade na tantijeme na 225.000 Din (povišek 197.500 Din). Zemljiški davek in doklade k zemljiškemu davku niso zvišane. Ker je čisto sigurno, da se bo eksistenčni minimum glede dohodnine zvišal, ni pričakovati znatnega povišanja dohodnine in doklad k dohodnini. Znižali sta se dve vrsti davka in sicer dolžni davek na vojne dobičke za 6 5 milij. Din in dolgovi na davkih za 750.000 Din, ker so ti dolžni davki bili že v i. 1922/23 plačani. r-f- Svetozar Pribičevič za Široko koncentracijsko nacionalno vlado. V dijaškem demokratskem klubu »Jugoslavija« je imel te dni g. Svetozar Pribičevič predavanje, na katerem ae je izrekel za ustanovitev široke nacionalne-koncentracijske vlade. — Gospod Svetozar bi torej jako rad zopet postal minister in pod krinko »jugoslaven-stva< prodajal prečane belgrajski »poro-dici.c -f- »Samoupravi«. Glavni organ radikalne stranke prinaša 6. t. m. broj 249, po-lemizujoč z nami, članek, v katerem trdi z ozirom na moderne države, da verski in narodni (plemenski) element ne igrata več nobene vloge v politiki in da je tudi ne smeta igrati. Naj nam »Samouprava« oprosti, toda to trditev je mogel izustiti samo g 1 u p e c. Ce bi dotični člankar poznal na primer zgodovino anglosaških držav in^bi zasledoval tudi njihov današnji politični razvoj, bi se mu morebiti zabliskalo v gla-' Vi, kakšno odločujočo vlogo igra poleg gospodarskih momentov uprav verski in plemenski element. Mož ne pozna niti lastnega naroda, kojega politično življenje se je vedno sukalo okoli osi verskega in plemeske-ga čuta in se še danes suče. Pri radikalih je prišla zraven še — zlata mošnja. -j- Protidržcivna propaganda. Ker Radie agitira na Angleškem za hrvatsko, imenujejo razni belgrajski hlapci njegovo propagando «protidržavno«. Če bi agitiral za srbstvo, bi mu sipal Pašič milijone v naročje in cJutro« bi Radiča še bolj slavilo kot Pribičeviča. Tako je mora šola vzgojno metodo uravnati po višjih ciljih, ki izvirajo iz etičnih načel in so v skladu z reli-gijsko-moralnim, narodnostnimi in državnimi interesi« — je danes velevažen, jutri se prekliče, pa nai gredo magari tudi moralni, narodnostni in državni interesi po vodi, in to naljubo liberalnim, ljudskošol-skim »pedagogom«, ki imajo sicer vzgojo neprestano na jeziku, zametujejo pa to, kar je jedro in temelj prave vzgoje. Dokaz tej zadnji trditvi je vihar, ki je nastal v njih vrstah, ko je minister opozoril '■•se učiteljstvo na primitivne dolžnosti krščanskih vzgojnih pravil. Preklic pametne naredbe, katera ne namerava nič druzega, nego kar zahteva zdrav razum ter naravni in božji zakon, se pa drznejo celo nazvati »uspeh«. Vrišč liberalnega učiteljstva radi trezne in dobromisleče ministrske odredbe, ne pre-senečuje, tembolj je pa neumevna retirada ministra. Vprašamo: Koliko avtoritete bo še ostalo voditeljem najvišje učne uprave, če danes opozore, da je učiteljstvo dolžno dajati mladini lep zgled glede na obisk cerkve, kakor tudi v moralnem in verskem ožini — kar je po sebi umevno —, ako pa par dni nato hite izjavljati, da za Slovenijo to ne velja, kakor bi hoteli reči: Za Slovenijo nam nič mar; če hočete vzgajati mladino verskonravno, jo, če nočete, pa tudi dobro ... In to imenujejo liberalni učitelji —-uspeh! Zakaj iznova žigosamo ta žalostni pojav? Zato, da bi naš narod izprevidel, kam bo pritiralo učiteljstvo pod firmo UJU našo mladino. Ne bo prej bolje, dokler starši sami ne bodo zapretili in dvignili glasu, da liberalnemu učiteljstvu svojih otrok ne bodo zaupali. — Ob obletnici nesrečne rapallske pogodbe 12. novembra t. L se poživlja vsak rodoljub, da kolkuje vsa pisma in dopisni- ce z narodnim kolkom!! Kolki se dobe pri Jugoslovanski Matici in pri Ciril Metodovi družbi. Vsa društva poživljamo, da nalepijo na vse vstopnice, vse izkaznice in vsa potrdila narodni kolek! Starši! Razložite svojim otrokom pomen rapallskega dne, navajajte otroke k plemeniti požrtvovalnosti! Nabirajte stare znamke v korist Jugoslovanske Matice! Nerabljene položnice poštno čekovnega urada zbirajte ter jih oddajajte v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljub-ljani, Pred škofijo 21-1. Vsakdo more na ta način pomagati bratom preko! — Ustanovni občni zbor akademske podružnice Jugoslovansko Matice se vrši ob obletnici rapallske pogodbe v ponedeljek, dne 12. novembra 1.1. v zbornični dvorani univerze v Ljubljani s sledečim spo-redom: 1. Otvoritev in volitev predsednika 2. Nagovor g. rektorja dr. Fr. Kidriča. 8. Pozdravni govor predsednika Jugoslovanske Matice g. dr. Vladimirja Ravniharja. 4 Namen in program akademske podružnico Jugoslovanske Matice (cand. phil. Franjo Baš). 5. Razvoj primorskega vprašanja do Rapalla (dr. Marušič). 6. Odobrenje pravil, 7. Volitev odbora. 8. Zaključni govor. 9, Državna himna. — Pridite vsi! Pripravljalni odbor. — Dr. Hešič. Znani dr. Ilešičev pam-flet v belgrajski »Misli« so doslej že po za-služenju ocenili »Hrvat«, »Zarja«, »Nova pravda« in »Avtonomist«, le »Jutro« je skušalo zagovarjati svojega najvnetejšega dvor nega znanstvenika, a celo to s precejšnjo rezervo. Tja do Božiča se znajo zganiti moi da celo naš ljubi ata »Narod«. — Ultramilitarizem. Da živimo v najbolj reakcionarni in militaristični državi v Evropi, to vemo. Da pa pri nas obstoja vojaška oblast, ki ne pušča vojakov v prostem času iz kasarne, to je pa že več kot milita-ristično. Če se to odreja za časa prve iz-vežbe, je še razumljivo; vsaj v stari Avstriji in Prusiji je bilo tako, da se je vojak moral prej naučiti salutirati in »marš-eins« tolči, preden je smel na ulico. Da pa se ne pušča tudi podčastnikov v mesto in celo ne prostovoljno dalje služeče podčastnike, to je pa naravnost — brezumno in presega Prusijo. Samo stari Fritz ni puščal svojih grenadirjev na prosto, ker se je bal, da mu jih kakšen drugi kralj ne ukrade, in ti grenadirji so bili jako dragi 1 Skopi Fritz je za lepega grenadirja dal tudi po več tisoč v zlatu, Novi poveljnik Dravske divizije se tudi boji, da bi mu kdo podčastnikov ne ukradel, zato je 1. novembra izdSl frattšd-bo, da se vojaki in podčastniki ne puščajo v mesto razen v neodložnih slučajih, pa 4r to le po tehtnem preudarku. TdRb se kasarna spremeni v večen arest. Morebiti se gospod general boji, da se bodo vojaki nalezli v mestu avtonomizma ali celo — bognasva-ruj — federalizma? Časih se je v vojaških bukvah, Dienstreglement imenovanih, bralo, da mora vojak biti dobre volje, »fes« in vesel, da se mu mora služba olajšati in i" se ima izlikati. Lepi tumpci morajo postati vojaki, ki čepe ves čas v kasarni. Prosimo g. generala, naj to naredbo prekliče, ker ni v korist službe, ampak v škodo, ker je uni-kum in ker nikjer drugod v državi ne ob- Marcelle Tinayre: Legenda o Duccsju in Orsetti. i. Za časa vlastevanja grofov Guidijev v casentinskih gradovih je živela v mestu Poffi plemenita pa obubožana gospa, ki se je po smrti svojega moža preselila k svojemu bratrancu, grofu Guidu Novelliju. Ta gospa, ki ji je bilo ime Lukrecija iu je imela sina še zelo nežne starosti, je živela satna zase kakor samostanka, obiskovala bolnike, reveže in se ure in ure mudila v samostanih. Bila je iepa in še mlada, toda svojega umrlega moža je tako vroče ljubila, da je po njegovi smrti občutila strašno osamelost in jo je obšla želja po odhodu iz tega sveta, kjer jo jo pridržaval samo še njen sin. Komaj je čakala, da bi Duccio odrastel, nakar bi ga izročila grofu Guidu v varstvo, sama pa se zaprla v samostansko celico. Kadar ni bila v cerkvi, je gospa Lukrecija bivala v svoji sobi, kjer je s svojimi služkinjami vezla prte za oltar. Sobo, ki je bila v enem izmed grajskih stolpov, so krasile podobe divjih živali in tujezemskih rastlin. Tri okna so zrla na tri strani ob-fcorja, kjer je bilo videti vrhove Pratomag-na, Alp, gričevja, pa tudi nižave, kjer so po širila utrjena mesta Guidijev, okrašena r cipresami in stolpiči. Dolina je bila rodovitna, namakali so jo izvrstni potoki, di- X!1a ip fpfo in /tliva ^liatn toHoi na in 1/11U CPJ j \J i, iv ... t —.... u pu J V. tekla med topoli reka Arno. Često je gospa Lukrecija odložila delo t rok, povedla svoieea Duccija k sebi k oknu in mu pripovedovala vse posebnosti in dogodbe, ki jih je vedela o tej deželi. Najraje ga je kratkočasila s poučnim pripovedovanjem. Tako mu je pravila o svetem Romualdu, ki je ustanovil samostan Camaludules, ali pa o svetem Frančišku, ki je ustanovil vernski samostan; oba ta dva sveta zavetišča se nahajata v divjih gozdih, v deželi snega in dolgih zim, daleč proč od ljudi, blizu Boga. In tako je gospa Lukrecija gojila v sinu ljubezen do svetniškega življenja. Pripovedovala mu je o življenju lega svetnika, ki jo bilo s čudeži bolj nagosto posuto ; kot cvetlični grm r. rožami: kako se je raz-S govarjal s ptički, s škržati, z bistro vodico, z mesečino, s solncem, in ki je očetovsko ljubil vse lepo božje stvarstvo. Dolgo, dolgo je Duccio ves vnet poslušal slavospev o njem, ki je zanj postal zrcalo Križanega. Toda često ga celo te čudežne zgodbe, ki zanj niso bile več nove, niso mogle odvrniti, da se ne bi zamikal v daljave: na stezo čez grič, koder so se vili jezdeci, ali pa šlo deklico iz Ponte-Poffija; bile so vse v rdečem in sličile razcvelim vrtnicam. II. Duccio še ni dosegel desetega leta, ko je gospa Lukrecija začutila, da se ji je po kratki bolezni približala smrt. Ko je opravila spoved in prejela sveto obhajilo, se je pobožna gospa oblekla v obleko »Hčerk gygtrv Klare« in se vlogla na slamnato ležišče, da bi tam umrla preprosto, kot se je preprosto Jezus rodil. In zdaj v bližini smrti, ki ji je žo razkrivala nebeško zario. se je gospa Lukrecija spomnila, da je bila mati. Pomislila je, da je morda njen Duccio v Guidovem gradu deležen mnogoterih vzgledov ošabnosti, pohlepa in razvajenosti in da je lo nežno jagnje predano požrešnim volkovom. In položila je sinovo roko v svojo ter mu dejala v nekem posebnem navdih-njenju: »O, presveti brat Frančišek, darujem ti tega sirotka v želji, da bi kdaj nosil tvoje oblačilo in prebival v tvoji sveti hiši v Verni. Varuj ga in brani pred zlom, vodi ga varno, kakor pastir svojo ovco, da bo šel po pravi poti k popolnosti!« Po teh besedah je nagnila glavo in umrla. Nihče ni dvomil, da je videla svetega Frančiška v tej veličastni minuti in grof Guido je izjavil, da naj se njena volja izpolni. Določil je, da so pobožno gospo svečano pokopali na pokopališču sv. Fidelija, kjer je grobnica grofov Guidijev in drugega dne se je odpravil s svojim nečakom v Verno. Ker je škropil jesenski dež, zato je bila ježa naporna. Deček se je zvedavo oziral po dolini, pečinah, zrl za tekom Arna, nasadi oliv, vrstami trt in trdnjavami pa gradovi, ki so jih obdajala nazobčena zi-dovja. Konečno so po mnogih potih in krivuljah udarila konjska kopita na golo skalo. Prikazal se je mrki samostan, ki so ga obkrožale črne smreke in bukve. Videti je bilo, da diči vrh Verna naravna utrdba. Duccio se je spomnil vseh pripovedk, ki iih ie čul od svoie matere, in tudi legende, o o v J , da se je ta gora v trenotku Jezusove smrti pognala kvišku. Obšla ga je hipna bojazen, da ie vzdrhtel. ooriiel se svoieea strica in nagnil glavo, da bi se razjokal. Toda tedaj je zazvenel od strmega vrha udar zvona; kot skozi veter je šinil tajen glas: »Duccio« in deček je začutil rahel dotik po svojih laseh. Takoj je spoznal, da se je materina volja izpolnila in da ga je — jagenjčka božjega sprejel v svoje naročje sveti Frančišek, neviden in vendar prisoten. III. Frančiškanskih bratov v Verni ni bilo mnogo in njihov samostan je bil po svoji preproščini in bornosti pravcato prebivališče revščine. Vendar pa so ti sveti možje živeli v nedolžni radosti, saj je bil pri njih duh svetega Frančiška. Takoj so sprejeli med se tega dečka, z isto vedrostjo kot bi se usmilili priletelega ptička, in od njega so zahtevali le vedrosti in božje časti. Ded-ščino Lukrecijinega sina pa je obdržal v, ■ Guido. Ko je Duccio izpolnil šestnajsto leto, je postal brat. Bil je že zelo lep mladeniči zarjavel kakor kostanj in vročelcrvn, kajti samostanska strogost in ostro podnebje sta utrdile njegovo telo. Spomini na njegova otroša leta so v njem zamrli. V spomin« otroška leta so v njem zamrli. V spomin" pa soba v Poppiju, ki je bila poslikana z divjimi živalimi pa inostransldmi rastlinami. Prednik ga je hotel naučiti čitati, tods Duccio je bil srednjevrsten učenec, imel pfl je zato nenavadno krepko telo in ognjevito kri. Tudi so mu odkazovali zelo naporna opravila, kar je zelo koristno za take dečke, ki jih razburja mlada kri in v njih polje mladost kakor vino kipeča. cDalie sledi.* Soja- Vojak in podčastnik je menda tudi i lovek, in ne samo oficir. Ali pa naj g. go-eral še oficirjem prepove v mesto hoditi, aj ei vsega ne izmisli naš jugoslovenski turor militaris«! — Odlikovanje. Sveti Oče je podelil g. ■rančišku Lavtižarju, bivšemu šol-kemu nadzorniku in sedaj uradniku pri iddelku za socijalno skrbstvo v Ljubljani, rlžec »Pro Ecclesia et Pontlfice«. Odliko-lanec žo veliko let z občudovanja vrednq ložrtvovalnostjo in spretnostjo deluje na idju krščanske dobrodelnosti in ima zad-ija leta vodilno vlogo pri najvažnejših rščanskih karitativnih društvih v Ljublja-j. Iz srca čestitamo. — Naši rojaki v Westfaliji nam pišejo: fukaj je v teku 14 dni zavladala velika de-avska brezposelnost po tovarnah in rud-likih, veliko od njih je popolnoma zaprtih, ako da delavci ne vemo, kam bi se obrnili, ter podpora, ki jo dobimo, je pri tej dra-inji, za smrt prevelika, za življenje pa ieliko premajhna. Draginja pa vsako uro larašča. Vsaka stvar se računa za zlato oarko in dolar, samo naš zaslužek in pod-iora ne. Naše podporne blagajne društev in Iveze so prišle popolnoma do konca, tako la se ne more nobeden več podpirati, po-lebno naši invalid in udi. Posebno so ia ubogi naši otročiči, ki jim limamo dati kruha ali kakšno kapljico mleta I Za obleči že nimajo ne srajce ne vrhnje jbleke, veliko manj pa obuvala. Prosimo »moči od naših rojakov v domovini vseh tanov! Slovenski rojaki se tudi obračamo ia naše državne poslance, da bi pri državi r tej zadevi posredovali, da bi vlada poslala mjno pomoč! — Gelsenkirchen IV., dne 4. »v. 1923. — Slovenski rojaki v renskem in westfalskem okraju. Naslov: Anton Kon-dlja, Robergstr. 9, Gelsenkirchen IV. West-lalen, Deutschland. — Zaupnikom po deželi. Te dni razpošilja tajništvo Jug. Kmetske Zveze kmet-iki koledar. Kdor ga ne dobi, prosimo, naj akoj sporoči, koliko ga želi, da moremo vsem ustrečL Če bi kdo dela razprodaje ne nogel prevzeti, naj naprosi druge ali takoj mie. Do Božiča pa na vsak način prosimo, da je vse urejeno. Vse tozadevne dopise laslovite na: Jugoslovanska Kmetska Zve-!8, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ul. >jubljana. Na Štajerskem pa na tajništvo iLs, Cirilova tiskarna, Maribor. — Visokošolska politika v Italiji in Jemčiji. Te dni je italijanska vlada izdala izpis, s katerim dovoljuje po 200.000 lir !tno za slušatelje visokih šol brez razlike Iržavnega pripadništva, da morejo svoje študije dokončati bodisi v Italiji, bodisi v nozemstvu. Kazen tega določa razpis, da so /si inozemski slušatelji na vseh italijansKih avnih šolah prosti vsakršne pristojbine. S em hoče italijanska vlada od vseh strani irivabiti v deželo inozemske dijake in ta-;o vrniti italijanskim univerzam in akademijam stari sloves in zagotoviti italijanski kulturi stari vpliv. Ob tem italijanskem zgledu primerja graška »Tagespost« avstrijsko visokošolsko politiko, ki je vsa naperjena v to, da se avstrijske visoke šole pred tujci kolikor mogoče zapro. Tako morajo inozemci plačevati vse pristojbine v petkratni izmeri tega, kar plačujejo Avstrijci. Pač so vse te odredbe naperjene v prvi vrsti proti židovskim elementom iz Galicije in ostalega vshoda, toda zadevajo pa vse inozemce. Posledica tega je, piše >'ia-gesposk, da je letos mnogo inozemskih, posebno jugoslovanskih dijakov odšlo i avstrijskih visokih šol na Poljsko. »Ta iz~ guba — in to je v resnici — se na graški univerzi v tekočem zimskem semestru posebno čuti.« — Tako se vrti kolo usode in tako se vse na svetu povračuje. Kako nestrpni so bili nemški burši na avstrijskih univerzah nasproti slovanskim in prav posebno jugoslovanskim dijakom, s kakšno ošabnostjo so avstrijski Nemci trkali na nemški značaj avstrijskih univerz! Danes imamo Slovenci svojo lastno visoko šolo in znatne olajšave na univerzah v prijateljskih slovanskih državah, po avstrijskih visokih šolah pa nastaja praznota in mraz... Napuh je slab svetovalec tudi tedaj, kadar Šepeta na uho celim narodom. — Gorenji Logatec. V zadnji števdki »Orjune« poroča Orjunaš iz Logatca, da se v hotelu Kramar zbira »kramarija« in »dru- ki prepeva italijanske pesmi, zasra-inuje slovenski jezik itd. Vsakomur je znano, da stanujejo v tem hotelu zadnji čas jasi in italijanski čiani cerilne komisije. Vsakdo ve, da v njihovi družbi ni bilo nikogar, ki ne bi imel e komisijo opravka. 0 kakih »nedostojnostih«, »zasramovmju« in >druhali« ni govora. Nasprotno, vsi smo skrbeli, da je vladal med tem najstrožji red. Obitelj Kramar je znana narodna družina in je natolcevanje orjunaša daleč ne dosež©. —' Pomota. V zadnjem vabilu na zborovanje katehetov, ki se prične v sredo, 14. nov. ob devetih dopoldne, je bilo pomotoma stavljeno ob desetih. Pravilno je torej ob devetih. — Zanimiv sklep italijanskega sodišča. Mantovsko porotno sodišče je te dni razpravljalo o slučaju, ko je neki orožnik v prepiru ustrelil nedolžnega človeka. Kasneje so orož- nika spoznali za umobolnega in ga oddali v blaznlco. Zastopnik zasebnega tožitelja je zahteval, da nosi odgovornost za orožnikov zločin država. Po daljši razpravi, v katero Je posegel tudi branitelj države, je sodišče sklonilo, da je država v tem slučaju civilno odgovorna za zločine javnih nameščencev. Sklep naglaša, da je odgovornost javne uprave v italijanskem pozitivnem pravu izrečno izražena. — Uveljavljanje naredbo o izpremembi plačilnih razredov za pokoj, zavarovanje nameščencev. Ljubljanski »Uradni list« naznanja, da naredba o izpremembi plačilnih razredov za pokojninsko zavarovanje nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo ne Btopi v veljavo dne 1. oktobra 1923, kakor je pogrešno natisnjeno v čl. 5., ampak dne 1. januarja 1924. — Prizorlek iz nekega mesta na defceli. Pripoveduje in čita se, da so se v nekem nočnem lokalu v Ljubljani v pozni nočni uri sprli in stepli visoki gospodje. V nekem manjšem, pa toliko bolj »naprednem« gorenjskem mestu pa so radikalni in demokratski veljaki že par tednov preje tudi v pozni nočni uri na glavnem trgu pred rotovžem prepričevali drug drugega o pravovernosti svojih strank v obliki klofut Glavni ulogi sta igrala tajnik radikalne stranke, kraljevi sodnik dr. X. na eni, starosta nekega bližnjega sokolskega društva na drugi strani. Obe glavni ulogi sta bili po ustnem izročilu menda izborno rešeni. Statistov pa kronika žalibog ne omenja. — Vprašanje obrtniškega kredita. Te dni je v Zagrebu zboroval Savez hrv. obrtnikov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje denarnega kredita za obrtnike. Govorniki so naglašali, kako danes za ta kredit ni v nobenem oziru poskrbljeno, dočim imata industrija in trgovina razne kredite in ugodnosti. Zbor je končno sklenil več predlogov na vlado, v katerih zahteva, naj Narodna banka vsem pooblaščenim bankam in hranilnicam nakaže posebne kredite. Obrtnikom naj se dovoljujejo posojila zgolj za obratne potrebe, in sicer tako, da obresti s provizijo vred ne bodo presegale 10 odstotkov. Posebej naj Narodna banka dovoli kredite aktivnim obrtnim zadrugam. — Redek jubilej. Na vseh svetnikov dan je beltinska fara proslavila 62 letni službeni jubilej svojega cerkvenika Matjaža Mariča. Mo" se je rodil 1841. in je preživel pet papežev, šest škofov, pokopal sedem župnikov in služil 31 kaplanom. Ob jubileju so se ga spomnili škof. cerkvena patrona grofica Zichy in domača fara. 82 letni starček še vedno vestno opravlja svojo službo. — Nova vohunska afera. V Belem Mana-stiru na """ski meji so aretirali nekega Bi-schofa, ker je bil sumljiv vohunstva. Pri zaslišanju je Pischov obteževalno izpovedal za ravnatelja Prve hrvatske hranilnice v Osjeku — Luja Vice. Oblast je pri le-tem takoj izvedla hišno preiskavo in n*>šla obtežilra pisma. Nato so ravnatelja Viceja aretirali. Preiskava se nadaljuje. — Vojaška vest. Pionirski polbataljon je prestavljen v Kar^vec. Komandant podpol kovnik Božič pa ; • prestavljen v Beograd. Ptujska slovenska družba je oficirjem priredila odhodnico v Narodnem domu. — Sv. Pavel na Vrhniki. V nedeljo dne 4. t. m. se je vršila v župni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki izredna pobožnost: posvetitev župnije presv. Srcu Jezusovem pred novo podobo presv. Srca Jezusovega, ki jo je mojstrsko izdelal za veliki oltar naš akademični slikar Simon Ojrin. Podoba bo v okras cerkvi postavljena na veliki oltar vsako prvo nedeljo v mesecu in cel mesec junij ter bo pričala župljancm o enem najslavnejših clni v naši župniji posvetitve presv. Srcu; bo pa tudi v čast mojstru, ki je s to sliko povečal število svojih umetniških del. — Nova senzacija v Belgradu. Te dni je v Be'gradu neznan storilec neki bogati dami na ulici polil dragoceni kožuh z vitriolom. Dama sama tega niti opazila ni, in so jo še-le drugi opozorili, kaj se je zgodilo. Kožuh ie veljal 10.000 dinarjev. — Pomanjkljiva služba v vaših lukah. Zadnji čas se je v Dalmaciji zelo oživila cementna trgovina. V Šibenik prihaja veliko tujih ladij po karbid in cement. Pri tem so zelo občuti pomanjkljivost naše pomorske s7užbe, Ver še vedno nimamo redne pilotaže. Čas je, da se poklicani krogi začuo z večjo vnemo zanimati za pomorski promet. — Cerkveni rop. V noči 4. in 5. novembra je v župni cerkvi sv. Jožefa na S u h o r u ukradel neznan tat pri stranskih oltarjih dva zgornja prta s čipkami in dva spodnja platnena prta, pri spovednici na ženski strani je pa odtrgal srednje zagrinjalo ter vse odnesel. Najbrže bi bil še več odnesel, pa ko je slišal hojo župljanov, ki so šli po polnoči poleg cerkve župniku po drva v Gorijanec, jo je takoj odkuril. Škode je do 5000 K. — Nekaj za ljubitelje knjig. Kdor se zanima in rabi za knjižnico, dobi zastonj več letnikov sledečih časopisov: Voditelj v bogoslovnih vedah (od začetka), Zlata doba (od začetka), Čas, Zora, Zora—Luč, Slovenski učitelj, Mentor, Bogoljub — vse broširano. Naslov se izve pri uredništvu. Kdor prej pride, jih dobi! — Iz geometerske slnžbc. Na oblastni direkciji katastra v Novem Sadu jo imenovan za višjega geometra Baltazar J e r a s iz Črnomlja, za geeme-tra pa Bazilij J e r a s iz Ljubljane. — Diplomski Izpit jo napravil g. Ivan Tome c, absolvent visoke šole za trgovino na Dunaju. — Popis neslovanskih železničarjev. Prometno ministrstvo le pozvalo vse postajne na- čelnike, naj v najkrajšem času dopošljejo liste vseh tistih železničarjev, ki ne znajo deželnega jezika. — Zanimiva nora »najdba. Cenjene bralce opozarjamo na današnji glas >Juhan<-a, zanimive nove pridobitve na polju prehrane.Do sedaj v prometu se nahajajoSe juhine začimbe niso zadostovalo potrobi. Brez mesa in dolgotrajnega kuhanja pripravite pravo in polnovredno mesno juho le z >Juhanomc. — Ponovna ofertna licitacija za oddajo pod, zakup velike prodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za Slovenijo in to v 27 okrajih s pripadajočimi 22 podzalo-gami, ki se je vršila dne 3. novembra t. 1. ob enajstih dopoldne pri oblastni monopolski direkciji v Ljubljani, je podala sledeči izid: Dražiteljev je bilo 47, ki so v 21 okrajih ponudili s sledečo konkurenco: pri eni veliki prodaji so dražili 4 ponudniki, pri 7 po trije, pri 13 po dva in pri 6 samo eden ponudnik. Pri 3 velikih prodajah so ponudili od 1.3 do vštevši 2 odstotka provizije, pri 3 od 2 do 2.5, pri 8 od 2.5 do 3, pri 8 od 3 do 3.5, pri 7 od 3.5 do 4, pri 14 od 5 do 6 in pri 3 od 6 do 7 odstotkov provizije. Kakor bodo prenizko izlicltirane velike prodaje očitno z izgubo delale, ker se vse poslužujejo bančnega financiranja, ki vidno zahteva višjo obrestno mero, tako so 5 do 7 odstotne provizije visoke zahteve, ki najdejo svojo opravičbo v zgoraj navedenem poslovanju in dragih prevoznih stroških. — Analfabetizem v Italiji. Uradni list italijanske vlade z dne 11. oktobra 1.1. prinaša o anafalbetizmu v Italiji te-le podatke: Ponolnih analfabetov šteje Calabria 70 odstotkov, BasHicata 65, Puglie 59, Molise 59, Abbruzzi 58, Sicilia 58, Sardegna 58, Camnania 51, Umbria 49, Toscana 37, Emi-lia 35, Lazio 33, Veneto 25, Liguria 17, Lombardia 13, Piemonte 11 odstotkov. O novih pokraiinah podatki ne govore, kar je škoda, ker bi se potem pokazalo, da ti kraji sfaro Italijo po ljudski kulturi visoko prekašajo. Med slovenskim prebivalstvom bi bilo danes dobiti 5—8 odstotkov nepismenih samo v najbolj oddaljenih gorskih seliščih. — Italijanska smodcišnica zletela ▼ trak. Na vrhu hriba Guano pri Genovi se dviga utrdba, v kateri je bila znatna zaloga muni-cije. Dne 8. t. m. je v utrdbi nastal ogenj, vsled česar se je municija vžgala in vrgla zgradbo v zrak. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa več ranjenih. Prebivalstvo bližnjih krajev je v silnem strahu zbežalo in našlo zavetje v Sampierda-rena in Sestrih. — Posnemanja vredno. Češkoslovaško železniško ministrstvo je določilo za prihodnje leto 500.000 čK, da bodo ob železnicah nasadili sadno drevje. Poljedelski minister je pa odredil, da se imajo zasaditi sadna drevesa oziroma medunosno grmičevje po sipinah in golih planotah. Tako bodo pridobile pokrajine na lepoti, ljudje bodo pa imeli koristi od sadja tn čebel. — Naročnina za telefon, ki si ga naročnik postavi na železniški postaji. Ministrstvo je z odlokom št 65.844 od 17. okt. 1923 odredilo, da se plača za telefon, ki si ga da naročnik za svojo potrebo postaviti na železniški postaji naročnina po kategoriji takega naročnika. Če si pa napravi več naročnikov vkup tak telefon, se plačuje naročnina vselej po kategoriji a) telefonskih naročnikov. — >Drnštvo drž. pia. uradnikov zn Slovenijo« prosi svoje člane, da po možnosti Čimpreje poravnalo zaostale Članarino. Pri nakazilu članarine za voč Članov skupaj, naj se ne prezre postati društvenemu blagajniku Iv Sotelšku (Ljubljana, Turjaški trg 8'II) seznam vplačnikov kakor tudi od posameznih vplačanih zneskov ker je sicer nemogoče izvršiti dobropise v kontih posameznih članov. Raz?aljcnjo priče pred sodiščem se strogo kaznuje in sicer po znanem § 104 s. k. z. Po tem £ je bila obtožena Marija Bravbarjeva iz Vodic, ki je I nahrulila med obravnavo neko pričo z besedami j >lažeš<. — Obtoženka se je zagovarjala, da ni imela nam i na žaliti priče, ampak je rekla to besedo le, ker je pri njih doma, posebno med ženskami navada, da se pravi onemu, ki ne govori resnice, kratko, lažeš Tega so tam vse ženske navajene ... ?odišče ji je verjelo in jo je oprostilo. -— Odmev rudarsko stavko v Zagorju. Ženi rudarjev Marija Stušek in Frančiška Bukovšek iz Loke pri Zn^oju ste bil? dne 15. oktobra aretirani-Ceš da ste due 0. septembra za časa rudarske stav-| ke odvračali od dela rudarje Jožefa Krečana in 1 Franca Škrabarja z besedami: »Ali vaju ni sram, da delata drugim le zgago. Fuj! Ali nimaš kaj jesti, ali nisi mo^el še en teden počakati!< Obtoženi ste bili zaradi pregreška v smislu člena 11. zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Pri obravnavi jo ugotavljal njihov zagovornik, da so to ženske čenče klepetavih ženic od kuhinje do kuhinje, katerih se dva moška gotovo nista ustrašila. Tudi niso bile govorjene te Lesede v izrecnem namenu zadržati delavce od dela. Delavca sta sama izjavila, da se nista bala, pač pa sta se sramovala in res nista odšla na delo. — Senat je obe ženski oprostil, češ da tvorijo te besede le bolj predmet žaljenja časti, za kar pa nista toženi. — Nosrofe pri delu. Sodarju Petru Zadravcu pri vinski tvrdki čuček v Ptuju jo pri razkladanju sodov padel sod na levo roko in mu jo je težko poškodoval. — Pri rezanju šip si je nevarno obrezal desno roko delavec Franc Koreu v to.trni za usnje Franc Wosehnagg v Šoštanja. — Pri luženju sirove posode v tovarni za posodo A. Westen v Celju si je nevarno obrezala desno roko delavka Jera Dimičeva. — V Sp. Hudlnji je padel delavcu Adolfu Ftdlerju pri razkladanju na levo nogo težak hlod in ga nevarno poškodoval. — Pri gradbi poslopja I. hrv štedionice v Celju je padel iz 3 m visokega odra zidar Ivan Čuden in si zlomil levo roko. — Zahtevajte povsod našo domačo Ko-linsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. 6559 Pridobivajfe novih naročnikov! štajerske novice. Predavanje, ki ga je priredilo Muzejsko društvo dne 7. t. m. v Mestnem gledališču, je bilo dobro obiskano. Govoril je prof. Fran Kovačifi iz Maribora o kulturni zgodovini ptujskega mesta v 13. in 14. stoletju ter podal jasno sliko, kolikor so ta da rekonstruitrati. V uvodu je omenil, da so ptujski gospodje bili potomci nekega karantanskega Slovenca. Ptujski gospodje so velikega *pomena za našo povestnico, skoraj nič manjšega ko celjski grofje. Kakor so si sezidali srbski kralji svoje zadužbine, tako sta te dve rodovini postavili preden sta ugasnili, krasen gotski spomenik, eeikev na Ptujski gori, kjer je upodobljena v reliefu na glavnem oltarju v Marijinih častilcih skoraj vsa tedanja jugoslovanska zgodovina. Obširneje se je predavatelj bavil t dominikanskim samostanom in njega ustanovitvijo. Dominikanci 60 prišli v Ptuj, da bi nastopili proti bogomilstvu, ki se je bržkone tudi pri nas širilo — zato imamo indirekten dokaz v ptujskih dominikancih. Dokler so bili člani konventa tudi domačini, je red uspešno deloval. Ko pa so ostali sami tujci (konvent je bil pridružen provinciji v Koli-nu), so usahnili liki tuja cvetka na tujih tleh. Govoril je tudi o dominikanski cerkvi v Ptu-j ju, ki služi sedaj vojaškim namenom. Posebno; lep je križni hodnik v dominikanskem samostanu. — Občinstvo je bilo s predavanjem prav zadovoljno. š Duhovniška vest. Za duhovnega sve. tovalca je bil imenovan vlč. g. Karol Ku-mer, župnik na Prihovi. š Pokopan je bil dne 8. novembra t I. V Lipici nekdanii Spielfeldski župnik č. g. Anton Krušec. Bajni ie bil rojen 14. dec. 1845 v Bišu pri sv. Bolfenku v Slov. Goricah. Služboval je na raznih krajih Srednje Štajerske in bil nazadnje 30 let župnik v Spielfeldu. Bil je izredno ljubezniv, dober in gostoljuben gospod. Mnogi gospodje iz lavantinske škofijo se ga še dobro spominjajo. Pred časom se ga je lotila kostna tuberkuloza. Amputirali so mu nogo. Proti koncu je silno trpel. N. v m. p. š Smrt vnetega Orla, V bolnici v Maribont je dne 9. t. m. umrl Anton Kimler iz Ljutomera, vnet Orel in neumoren delavec v vsehi krščanskih organizacijah. Pogreb se vrši v) nedeljo popoldne na pokopališče na Pobrežju. š Razpust požarne brambe v Pobrežju pri' Mariboru. Pokrajinska uprava za Slovenijo vj Ljubljani je razpustila Prostovoljno gasilno društvo v Pobrežju, ker je prekoračila svoj delokrog s tem, da so društveni funkcionarji pri oficijelnih društvenih sestankih in prireditvah žalili narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. š Mezdo gibanje krojaških pomočnikov, Začetkom tega meseca so krojaški pomočniki večjih mariborskih podjetij stopili v mezdno gibanje ter dosegli 10 odstotno zvišanje r.iezd. Tvrdka Storkl zvišanja ni priznala, pa so zato začeli njeni uslužbenci stavkati. š Predavanje o Koroškem. Jugoslovanska Matica priredi za širše občinstvo v nedeljo dopoldne v Mestnem domu predavanje o Koroškem, združeno s skioptičnimi slikami. š Kirurgični primarij na mariborski bolnici, g. dr. Mirko černič je bil operiran na slepiču. s Praznik Katoliškega izobraževalnega društva. Na Martinovo nedeljo dne 11. novembra obhaja Kat. izobraž. društvo v Mariboru svoj praznik. Zjutraj bo slavnostna maša, popoldne pa priredi društvo v Narodnem domu igro ^Lovski tat« z govorom dr. Medveda. š Pretep s smrtnim izidom. Zadnjo ne. deljo se je dogodil v Laporju pri Slov. Bistrici žalosten slučaj pretepaške surovosti. V Kočnem pri Laporju so napadli oženjeni možje tri mirne in vzgledne fante, ki so šli po cesti proti domu. Pretepli so jili brez vsakega vzroka tako, da se je Franc Frajs težko ranjen komaj privlekel do: dv, kjer je kmalu umrl. Fant Anton Hostej leži doma težko ranjen. š Za prolesorja na rudarski šoli v Celju je ime« uovan višji rudarski svetnik v pok. gosp. Andrej T o r k a r. š Umor v Ptuju. V sredo popoldne je na dravskem mostu umoril z nožem posestnik Drevenšek iz Stonošine svojo ženo Nežo. Živela sla že dalje časa v neslogi. Pred kratkim je žena pobegnila od "•jega ter vložila tožbo za ločitev zakona. V sredo sta bila pri odvetniku, ki je skušal dobiti sporazumno ločitev, kar pa je mož odbil. Od advokata grede pa je potegnil na mostu nož ter ga zabodel ženi v srce. LluMiaifske novice, lj Zlata maša. Stolni kanonik in žup« nik Josip E r k e r obhaja v torek, 13. t m., svoj zlati mašniški jubilej. Ta dan bo ob 10. v stolnici daroval Bogu zahvalno daritev in zapel zahvalno pesom. Njegovi znaci in nekdanji gojenci — bil je več let spiritual v semenišču — se ga bodo spominjali v svojih molitvah. Želimo mu še veliko zdravih let in sladak počitek po petdesetletnem neumornem delu v službi sv. Cerkve« lj Rokodelski dom. Jutri, v pondeljeK 12. t. m., točno ob 8. zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma msgr. Vikton I S t e a k a. Govoril bo o nekaterih posebno! zanimivih iznajdbah. K poučnemu predavanju vabimo zlasti obrtne kroge. Vstop prost. lj »Ata «Narod» — pomlajen. Za časa r.adnjega deževnega vremena so se ata počutili jako slabo. Nič ni pomagalo: Ne popeljni, ne kamilice, ne Marijaceljske kapljice. V skrajni sili so poskusili se zadnje sredstvo: Cognac Arko. To je pomagalo tako, da jo bodo ata že danes zvečer zopet zavili po stari navadi zum Maček, dem welt-beriihmten, tam za vodo, čisto pomlajen in osvežen, schon glatt rasiert, v kratki suknji do kolen, in monokel bodo imeli in pa »shimmy«-čevlje ... so ganz jugendlich ... lj Nova državna himna. »Češkoslovaški klerikalci iščejo novo državno himno« — poroča včerajšnji »Slov. Narod«. — Slovenski liberalci jo že imajo: »Mir san' mr Landsleut« — Linzerische Buama.. .« lj Na tehniški fakulteti v Ljubljani je imel dne 10. t. m. gospod docent ing. Dušan S e r -n e c svoje nastopno predavanje o temi »Teorija o elektromagnetizinu in znanost«. Predavanju so prisostvovali poleg številnega audi-torija slušateljev tudi dekan in člani profesorskega kolegija naše tehniške fakultete. Gospod predavatelj je žel za svoje zanimivo znanstveno predavanje obilo priznanja. lj Geografsko društvo na ljubljanski univerzi je na svojem IV. občnem zboru, 7. novembra t. 1-izvolilo sledeči odbor: Rakovec Ivan, predsednik, Bafi Franjo, podpredsednik, Planina France, tajnik, Reja Oskar, blagajnik, Lapajne Ivo, knjižničar, Bedna fi k Rado in Vatovec Franc, blagajnika. Obenem je druStvo proglasilo svojim seniorom dr. Ivo Rublda, dr. Erneeta Turka in Dušana Bega. lj Lepo obrtniško slavje. Snoči se je vršilo v Kavčičevi gostilni na Privozu lepo slavje naše domače obrti. Ljubljanska kovinarska zadruga je praznovala tridesetletnico svojega obstanka in petnajstletnico svojega načelnika g. Valentina Urbančiča. Navzoči so bili predstavniki vseh ljubljanskih obrtnih zadrug, Trgovske in obrtniške zbornice, finančni delegat dr. Šavnik in drugi zastopniki obrtniških interesov. Slavljencu so izročili lepo spominsko darilo. Ves večer je bil res lepa proslava naše domače obrti. lj Ljudski oder vabi vse člane iu članice in vse one, ki so sodelovali pri »Quo vadiš?« k sestanku v sredo dne 15. t. m. ob osmih zverro v prostorih Ljudskega odra. Odbor. lj Elizabctna konterenca pri sv. Petru v Ljubljani jc prejela od predsednice dobrodelne komisije »Krščanske ženske zveze« g. Terezije Košir 230 Din. Bog povrni! lj Martinov večer v Rokodelskem domu. Danes zvečer priredi društvo rokodelskih pomočnikov svoj običajni Martinov večer v dvorani Rokodelskega doma. Poleg drugih točk je na sporedu tudi veseloigra »Okrog zemlje v 80 dneh«. Pričetek predstave je točno ob šestih zvečer. lj Sentpetersko prosvetno drnštvo ima v ponedeljek 112. t. m. eejo ob 8. zvečer v prosiorih prosvete. Vsi, odborniki in odbornice so vabljeni. Tajnik. lj 2. predavanje »Stolne Prosvete< bo jutri v pondeljek 12. t. m. ob osmih v družbeni dvorani v Križankah. Snov predavanja velezanimiva. ij Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk (Krekova prosveta) ima svoje redno predavanje v sredo dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer. Predaval bo dr. Srečko Zamjen o »Ameriki«. Ker bo predavanje velezanimivo, so vljudno vabljene vse članice in hjdi drugi. — Odbor. lj Kam pn danes? Na Martinov večer v kon-zum na Kongresni trg št. 2, katerega priredi »Krekova mladina« z jako zanimivim sporedom. 1. Šaljiva pošta. 2. Lov na Martinovo gosko. 3. Ameri-kanski zapor. 4. Burka Zamorec itd. Vstop prost. lj V Krekovi prosveti je danes zvečer ob 6. uri skiopiično predavanje o zvezdah. Predava g. kanonik Sušnik. Vse člane in prijatelje vabi odbor. lj Mt peterska ženska in moška podružnica »v. Cirila in Metoda vabi na »Martin Malenškov« Martinov večer, ki se vrši v korist družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 11. novembra t. 1. ob 8. uvečer v kolodvorski restavraciji M. Dolničar na glavnem kolodvoru z raznovrstnim vsporedom. Pomagajmo neodrešenim rojakom! Pomagajmo našemu obmejnemu šolstvu! — Odbor. lj Za dvanajst revežev, ki so pristojni v Ljubljano, ima župan podeliti ročne ustanove in sicer dvema po 12.50 Din, desetim po 10 Din. Tozadevni razglas je nabit na deski mestnega magistrata. Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni ln kleti »Zvezda®. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 28. ure naprej v kavarni »Zvezda«. V kleti svira vsak dan od 17. naprej priljubljena ciganska godba. lj Hov brivski salon otvori v palači »Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti g. Anton Turk. Opozarjamo na oglas. lj Vlom na Resljevi cesti. Na Resljevi cesti fit 18 je bilo vlomljeno skozi okno jedilne shrambe v pritlično stanovanje prokurista J. C. Mayer g. P. T. Vlomilci so odnesli več obleke, čevljev in nekaj masti in klobas v vrednosti 22.000 kron in pa 18.000 gotovine. Kljub napornemu delu naše policije m še nobene sledi o vlomilcih, ki pa so morali domače in hišne razmere precej dobro poznati. lj Pasji kontumac. Mestni magistrat odreja na pse in mačke pričenši z dnem 10. novembra 1928 do preklica. Psi morajo imeti nagobčnike ali pa naj se jib vodi na vrvici. Mačke pa je zapreti. Vse podrobnosti so razvidne na tozadevnem razglasu mestnega magistrata. Ij Nonavadna tatvina. Šoferju Viktorju Romanu pri tvrdki Laurenzi na Dunajski cesti sta bila ukradena dva bronasta natikača, ki spadata med kolesno os in kolo, vredna 10.000 kron. Tat je moral to blago dobro poznati in je tudi vedel, kje jo bo vnovčil. lj Tatovi pisalnih strojev. Od konca maja pa do sedaj so se začele vedno bolj množiti tatvine pisalnhi strojev. Od omenjenega časa do danes je bilo ukradenih že 12 pisalnih strojev. O vseh teh tatvinah ni do danes še nobenih pojasnil. Zagonetno sta izginila v zadnjem času 2 pisalna stroja in sicer pri uredništvu »Slov. Naroda« in pri Glasbeni Matici, pred enim tednom pa je bil ukraden na ravno tak zagoneten način pisalni stroj iz »obe 5t. 24 glavne p.sarne mšpeketrota uri. železnice na Gosposvetski cesti. Stroj je znamke »Continental« štev. 21070 ln je vreden 20.000 kron. Vsa prizadevanja odkriti sled za predrznimi pisarniškimi tatovi «o ostala dosedaj popolnoma brezuspešna. lj Mestna castavljatnira naznanja, da se vrši tomesečna dražba v marcu 1923 zastavljenih predmetov v Četrtek 15. L m. ob 8. uri popoldne. lj Danes zadnji dan — razstava preprog v veliki dvorani hotela »Union«. Vstop prost. 7288 Prekmurje. Cerkvena pripadnost Prekmurja je rešena. To vest je ljudstvo z največjim zadovoljstvom vzelo na znanje. Duhovščina se ne bo selila na Mažarsko, ker ljubi to ljudstvo. Deli Štefan, kaplan v Beltincih, se tudi ni zaradi tega izselil na Mažarsko, ker je Prekmurje priklopljeno k lavantinski škofiji, ampak ker je bil premeščen v Szombathely za kaplana, ko še nikdo ni vedel za bližnjo rešitev cerkvenega vprašanja v Prekmurju. Sam g. Štefan Deli bi bil rad ostal med Slovenci, samo ni mogel dobiti našega državljanstva. Radikalni tednik. V mažarščini in v prelanurščini namerava izdati radikalna stranka tednik. Urednik lista bi bil Ludovik Kalasz, bivši mažarski boljševiški komisar v D. Lendavi. Po prekmursko rečeno: »pasejo vktip« radikali in boljševiki, plenit znajo oboji, prvi bolj elegantno, a tem več zagrabijo. Dolnja Lendava. Mažari od veleposest-va kneza Esterhazija so priredili veličasten banket dr. Pfeiferju, mariborskemu podžupanu. Ta banket je že obrodil svoje sadove: veleposestniško zemljo so zgubili siromašni Mažari, dobilo jo je pa nazaj sekve-strirano bogato mažarsko veleposestvo v lastno režijo. To je agrarna politika radikalov 1 Iz — Dravograd. Za konsistorialna svetnika krške škofije sta imenovana g. prošt Volbenk Serajnik v Dravogradu in g. župnik Matej R i. e p 1 pri Dev. Mariji na jezeru na Prevaljah. Za duhovna svetnika pa sta bila imenovana predsednik Družbe sv. Mohorja dr. Fr. C u k a 1 a, župnik v Guštanju in ravnatelj tiskarne Družbe sv. Mohorja Josip Z e i -chen. — Guštanj. »Zaščita države« je tudi pri nas začela delovati. Ljudje in individui, ki so bili že pri vseh mogočih in nemogočih političnih strankah ter so sedaj novopečeni srbski radikali, so povzročili, da je žandar Mar-kowitz aretiral uradnika jeklarne Lovra Kuharja, ki po svoji inteligenci daleko nadkriljuje vso radikalno guštanjsko napol-inteligenco, ki jo je mimogrede tudi kultura malo oblizala, ter dva druga gospoda. Lovro Kuhar je tudi slovenski pisatelj samouk, so-trndnik Ljubljanskega Zvona. Dolžijo ga »klerikalnega komunizma«! Za našo državo pa je več storil kakor vsi radikali Mežiške doline skupaj. Le tako naprej! p 'Gospodarsko ubijanje Istre. Istro je ze bivša A-slrija zelo zanemarjala, vendar je Istran živel, ker je imel vendar nekaj zanesljivih pridobitnih virov: vino, ki mu ga je država ipak zavarovala proti tuji — italijanski konkurenci — s carino, cvetoči luki Trst in Reko, kjer je vedno lahko našel zaslužka bodisi z delom bodisi s kupčijo, potem vojno luko Pulj z velikim arzenalom, v katerem je imelo, stalni zaslužek najmanj 5000 Istranov ali, ce prištejemo družine, 25.000 ljudi in končno rudnik pri Labinu, v katerem se je preživljalo nad 1000 družin s približno 10.000 člani. Vsi ti viri so s priliodom Italije propadli: istrsko vino ugonablja konkurenca italijanskega vina, Trst in Reka propadata sama, puljski arzena! je Italija opustila, ;i najkasneje 15. t. tn. zapro premogovnik pri Labinju. In vse tc udarce bi bila Italija lahko vsaj znatno oblažila, zadnjega pa sploh preprečila, saj je nezaslišno, cla hi se ne dal vzdržati edini premogovnik, ki ga ima Italija, ki rabi — ne glede na industrijo — za svojo ladje velike množine premoga. Pravijo, da merodajni krogi zato delajo na propad labinj-skega premogovnika, ker je na njem udeležen tuji kapital. Toda dolžnost vlade bi bila, du gleda na stvar tudi s socialnih vidikov in obvaruje družine pred katastrofo, posebno se^aj na zimo. A Italija očividno ne tuli do Istre niti toliko obveznosti, kakor jo je kazala stara Avstrija. Lepo -■odrešenjem je to! r Prvi urar v Evropi. Švicarsko mesto Neu-chatel obhaja (e dni stoletnico smrti svojega najznamenitejšega sina — urarja Abrama Louisa Bre-gueta. Breguet je kot urarskl vajenec prišel v Ver-sailles, posta) nato gojonec za matematične znanosti na zavodu Mnzarin ter si z dvajsetimi leti kot samostojen mojster zasnoval svojo lastno delavnico. V desetih naslednjih letih si je pridobil slavno ime in bil svetovalec angleške admiralitete. Po revoluciji si je v Parizu na Quai de l'Horloge ustanovil največjo urarsko deluvnico tedanjega časn ter se posvetil novim iznajdbam in izpopoliutvam v vseh panogah njegovo stroke ter si pridobil svetovni sloves. Izdeloval je mornariške krouometre, astronomske ure, takoimenovane »simpatične« ni-halke, repetirke itd. Bil jo tudi prvi izdelovalec aparatov za brzojav Chappe. L. 1807. je dobil naslov »urarja mornarice«, 1. 1816. ga je imenovala za svojega Člana pariška akademija znanosti, že preje pa sta ga sprejela med svoje člane pariški observatorij ln sloviti »Zavod zemljepisnih dolžin« — Breguetov« ura se ne odlikujejo toliko do zunanii obliki kakor po svojem neprekosljivem ustroju. Danes se plačujejo za njegove ure neverjetne cene, bilo so pa že ob svojem času dokaj drage. Tri njegove ure so posebno znane: takoimenovana »večno idoča« ura za kraljico Marijo Antoinetto, »vrtinčna ura« za Angleža Wenhama in »univerzalna ura« za vojvodo Praslina z neodvisno repeticijo za sekunde in minute, večnim koledarjem, časomerom in top-plomerom. »Vrtlnčna ura« je stala tedaj 3760 fran-kov, univerzalka pa 4800 frankov. DOGOVOR V PORUHRJU. Začetkom tega meseca je sklenila mednarodna komisija z zastopniki renskowestfal-ske rudarske industrije dogovor, ki pomeni zopetni začetek dela v Poruhrju. Z nekaterimi industrijci so se bili pobotali že prej, sedaj so se še s Kruppom in z drugimi družbami. Glede zaostalega premogovnega davka so določili, da se mora plačati po določbi zased-bene oblasti; vendar pa skupni znesek do 31. oktobra ne sme presegali 15 milijonov dolarjev. To je zelo nizek znesek, saj so dolgovale posamezne družbe do 100 milijonov zlatih frankov in še več, kojih svot bi nikakor ne mogle plačati. Od skupne svote so pa odtegnili še vse zaplenjene surovine in vse zaplenjeno blago, v kolikor ni šlo lo na račun reparacij. Vrhu tega pa posamezne družbe del zahtevane svote takoj lahko plačajo v blagu, kar bo nekaterim spričo nakopičenega in šc ne odvedenega premoga prav lahko. Do 31. decembra je premogovni davek določen na 10 frankov za prodano tono, koji znesek pa odplačajo lahko tudi s premogom. Glede reparacij, ki se imajo plačati s premogom in koksom, so določili do 15. jan. .1924 18 odslotkov nakopanega premoga in do 35 odstotkov produkcijskega koksa. Ker bodo termin gotovo podaljšali čez 15. januar in ker znaša omenjenih 18 odstotkov premoga nekako poldrugi milijon ton — nakopljejo ga mesečno osem do devet milijonov ton —, ga bo ostalo še dosti za plačevanje premogovnega davka in tudi še za izvoz. Težava je s tovarnami koksa ali kokerijami, ki jih morajo šele zopet usposobiti za nadaljno delo. Žgane smole morajo oddajati 10 odstotkov, tako dolgo, da je za reparacije določena množina dosežena. Za določitev cene so določili ceno iz Saarske kotline. Dogovor določa, da se mora odračunati najprvo reparacijski in režijski premog, in le preostali premog se sme prosto prodajati. Kontrolo vršijo zasedbene oblasti. Vidimo, da se bo ruhrski premog kmalu zopet pojavil ua trgu. Nemška vlada je bila naročila za svoje železnice angleški premog, in so se sedaj obrnile ruhrske družbe takoj nanjo, naj odpove angleški premog iu naj se preskrbi z ruhrskiin. Ker so pa ruhrski premogovni magnati sklepali pogodbo z moilna-rodno komisijo na svojo roko, brez vlade, je bil njih protest brez uspeha, in je državna vlada sprejela angleški premogovni kredit. Zanimivo je, da so i>rodajali zaplenjeni premog in zaplenjeno izdelano blago Francozi in Belgijci vsak zase, in sicer za nižjo ceno, kakor velja sedaj; prodajali so jip v Francijo, Anglijo, Skandinavijo in tudi na Japonsko. * * v g žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 320 do 325 Din, ječmen 225—230 Din, koruza 232.50 do 245 Din, pšenična moka št. 0 520 Din, otrobi 130 Din (za 100 kg). Tendenca slaba. g Dohodki od pristojbin in trošarine. V mesecu septembru 1923 je bilo plačanega na trošarini 36,169.157.35 Din, a meseca septembra 1922 37,642.970.37 Diu, torej letos 1 milijon 137.813.02 Din manj. Na taksah je bilo p'ačanega leta 1913 v septembru 61,512.087.05 dinarjev, leta 1922 v septembru 54.387.754.51 dinarjev. g Belgrajsko posojilo. Po belgrajskih vesteh je dovolil finančni minister belgrajski občini posojilo 150 (!) milijonov dinarjev potom državne liipotekarne banke, katera vsota naj se porabi za mestne zgradbe in kanalizacijo, kakor tudi za olepšavo mesta. g Izvoz premoga iz Češkoslovaške. V mesecu septembru se je iz Češkoslovaške izvozilo samo 8000 vagonov premoga. Vzrok zmanjšanega izvoza leži v rudarskem štrajku. g Tuje devize v Rusiji. Dne t. m. je notiral dolar na moskovski borzi 1600 rubljev. Istočasno je notiral čevonec 7750 in funt šterling 7275 rubljev emisije leta 1923. g Funt šterling pada, odkar, so prišle v javnost vesti, da bo Anglija uvedla inflacijsko politiko. Pred par dnevi je padel v New-yorku na 4.44, kar je najnižje doseženo stanje od novembra lanskega leta sem. g Poplava bankovcev na Nadiarskem se nadaljuje z veliko naglico in je obtok bankovcev koncem preteklega meseca dosegel 750 milijard. Tedensko pride v promet za 70 milijard novega papirnatega denarja. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Na podlagi izkaza ogrske Narodne banke se je povečalo stanje papirnatega denarja na Ogrskem za 77.6 milijard o. K, tako da znaša danes 750 milijard o. K. g Izvoz žita iz Rusijo. V prvih 3 četrtletjih t. 1. se jo z Rusije izvozilo 382.000 ton rži in ostalih cerealij. BORZA. Cnrih, 10. novembra. (Izv.) Holandija 216.75, Nework 567, London 27.97, Pariz 31.92, Milan 24.82, Praga 16.47, Pešta 0 0306, Bukarešti- 2.82. Belgrad 6.65, Sofija 5.05, Dunaj 0.00795, avstrijska krona 0.00795, Cerkveni vestnik. c Akademska kongregacija. Evharistični sek ima danes ob pol 19. uri v marijaniški kan uro molitve r. blagoslovom. Vabljeni vsi tovurii c Kongrogacija za učiteljice in kongregauiii gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: Družbia* maša na čast sv. Stanislavu dno 13. novembra bere izjemoma v cerkvi, ne -pa v kongregaciji kapeli in sicer ob pol 7. zjutraj. Narodna gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 11. novembra ob 3. popoldne KAR H ČETE. — Ljudska predstava ob 8. zve{ OSMA ŽENA. — Izven. (Premijera) Pondeljek 12. novembra GOSPA Z MORJA; gost vanje ge. Marije Vere. — Red K. Torek 13. novembra zaprto. Sreda 14. novembra GOSPA Z MORJA. — Red Četrtek 15. novembra ob 4, popoldne SMRT MAJK JUGOVICA; dijaška predstava. Petek 1. novembra OSMA ŽENA. — Red A. OPERA. Začelek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja 11. novembra MIGNON. — Izven. Pondeljek, 12. novembra zaprto. Torek 13. novembra NIKOLA ŠUBIC ZRINJSEI. Red B. Sreda 14. novembra NOVELA OD STANCA-ZAp] C ATENCI. - Red D. Četrtek 15. novembra MIGNON. — Red K. Petek 16. novembra AIDA. — Red F. Danes sta v drami dve predstavi in sicer < 8. popoldne Šekspirjeva veseloigra »Kar hočeti kot ljudska predstava po znižanih cenah; zveJi ob 8. pa premijera »Osmo žene« v režiji g. Putjat ki nastopi tudi v glavni vlogi, poleg njega pa tui še ga. Nablneka-Medvedova in Danilova ter g Rogoz, Danilo, Medved, Jan, Jerman in Sancin. Opera pa vprizori prvokrat v Bezoni ob p 8. uri zvečer opero »Mignon« v že objavljeni t sedbi. Uprava sporoča, da bode gostovala v tej op ri v vlogi Filine v bodoče tudi gg. Wesel-Poll Danes poje vlogo Filine ga. Gaj-Jermanova, Migno gdč, Saxova, Viljema Burja, Lotbarija pa Betetti Ostalo vloge so v rokah Kocuvauove, MohoričJ Puglja in Perkota. Ciganski ples je priredil baletni mojster soloplesalec g. Aleksander Trobiš. Plešejo ga: soli plesalki gdč. Svobodova in Vavpotičeva, g. Trob in baletni zbor. Ljudski oder. Nedelja IS. novembra 1923 ob 4. uri popo dne: z>Qug vadis?< Trostov klavirski koncert Vse drugo bilo izborno, od sporeda do poduševljene igr izvzemši obisk, ki bi ga bila ta umetnost vs lepšega zaslužila. Spored je napovedoval Ba cha (preludij in fuga v Es-duru), Brahms (sonata v f-molu), S k r j a b i n a (Peta sonata Chopina (Balada op. 52. nokturn op. 49, etuda op. 25, 12), sama imena najvišje ume nosti. Pri Bachu nas je najbolj zavzemal to, kako bo iz zamolklega klavirja odmev; živi, bliščeči zvok siibermanskih orgel. Pa sm morali navzlic prvotnemu dvomu priznati, cl igravec ni pozajel samo krepke Bachove od ločnosti, ampak da je bežne skladateljeve m sli jasno in silno mehko razpredal, tako smo doživeli polno plemenitega ugodja ob ral lein razpletanju gibkega kontrapunkta. Ni Ia! ko iz Bacha, ki v svoji rokokojski bohotni bu nosti zahteva toliko igravsko tehnične dovrš nosti, izvabiti še prisrčne nežnosti. In vend. se je Trostu tudi to posrečilo, da v tej, s tak tenkim čutom odmerjeni glasbi lepote nism samo z umom zaznavali, ampak se tudi s čuv stvom zanjo ogrevali, tako da nam ni bila n manj mila ob čuvstvenih kontrastih, kot t ognjevitem razvoju druge in tretje fugine tem — Brahms je pravi pristni vzor nemškej težkega patosa. Prvi del se premika v širok zastavljenem, težkem, bobnečem germanskci koraku, ki se v drugem stavku utrujeno, sk< raj omotično komaj še premika. V scherzu šele izprevrže v drobno hihitanje, pa ga i gosto ghiši nemški žaljivo oholi krohot osoriif ga Prusa, ki o njih pravi izlikani Francoz, se šc smejati ne znajo; v intermezzu se ra! seje celo v brezgibno tišino. Izborno je pod v V. slavku rubato, da smo se kar skoro n mirno začeli presedati, prav tako prisrčno pri prosti piu mosso in še bolje bežni presto, tak da od ogromnega stopnjevanja, ki skladbo čc dalje bolj kvišku poganja, niti najmanjši dele ni ostal neizrabljen. Res pa je, da nas je ni primerno bolj prevzel S k r j a b i n , pri kate rega glasbi jc po običajnem glasbenem pojmo vanju vse iracionalno: samosvoja abruptna m< lodika, na videz docela kaotična harmonik ki je pa le posledica novega, samo na sel čisto doslednega uporabljanja harmoničnih cl mentov: Skrjabin dela z zvoki, pravzaprav zaporednostjo cnakozvočnih tvorb, ki jih razvezujc v doslej navadnem zmislu, ampak razporeja v nekakem zvočnem paraleliznu pri tem nič ne izprašuje, kako naj to in sozvočje »razreši«, ampak razreši ga s tem, ga ponovi ali da vzporedi enakovreden, en težek zvok. Seveda to ni glasba za mehka ca, vajena sentimentalne solzavosti, to je, ka kor jo je imenoval odličen glasbenik, »sakr muzika«, pisana za 12 prstov, čisto samonikli cl« v D : i' on Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so naša preljuba, skrbna in dobra mati, oziroma stara mati po dela, trpljenja polnem in skrbnem življenju, po dolgi in mučni bolezni, prevideni s tolažili svete vere, danes v soboto ob 2, popoldne mirno zaspali. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 12. novembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti, v To-mačevem, na pokopališče pri Sv. Križu, Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Tomaževo, dno 10. novembra 1923. v svoji novi logiki brezobzirna, ki pa iz po-izkusnih pretrganih sunkov plane v silno zagone. — Prav tako so iracionalno teme in njih obdelovanje, nastop protitem, ki jih skladatelj kuje, kleplje; nič manj ritem, ki sc pred našimi očmi venomer na glavo stavi; poleg tega čudno drzna aionalnost, ki tiste nepreračunljive skoke ruske duševnosti iz skrajne pobitosti do vriskajoče razposajenosti posebno izrazito poudarja; zlasti ob koncu se teme drve in motivi potiskajo in gneto drug ob drugega v ka-Icidoskopično nemirni pestrosti. Poročevavcu sc zdi, da je tu mojster do-*agel višek v sijajni tehniki, pa nič manj v izredno dobro povzetem čuvstvovanju; takim titansko elementarnim naturam sc jc namreč tako neverjetno težko približati. Chopin je pač tudi Slovan, globok, to-iIn ves drug: res do bolesti čuvstven, toda vedno umerjen, poln izbrane plemenitosti. Kako je krasno pripovedoval v baladi, kako so razvnel ob koncu in sc v širokem, skoro bahavo širokem zvoku sam nad seboj in svojo besedo navduševal, kako so v nokturnu rastle strahotne ncičnc pošasti! O to je bil večer poln lepot. Škoda da v Ljubljani tako malo ljudi zna ceniti umetnost našega prvega mojstra-pla-nista. K. Turistika in šport. Atletiki, Celje : Ilirija. - Na igrišču Ilirijo se vrši danes ob pol 15. uri nogometna tekma med Iltrijo Ln celjskim Atletik SK, ki je trenotno bržkone najmočnejši klub v Sloveniji poleg prvaka Ilirije. Oba kluba nastopita z najmočnejšimi moštvi, obeta se zanimiva in ostra tekma. Ob 18. uri nastopita v predtekmi Svoboda in rezerva Ilirije. Tekma se vrši v vsakem vremenu. Gospodinjam in dekletam priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče važne knjige: Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami e 198 slikamt v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. Felicita Ka-linšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno Din 220— Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in ze-lenjadi Za gospodinjo in dekleta priredil M. Hu-mek, višji sadjarski nadzornik. Knjiga ima 18 bar-vanih prilog in 42 slik. Cena Din 80.—. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvi! važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Puvgaj. Zdravstveni del spisal dr. Fr. Dolšak. Drugi pomnoženi natis s 156 slikami. Cena Din 40.—. Nasveti za hišo In dom. Po raznih virih priredil I. Majdi?. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Cena Din 32.—, vezano Din 48.—. Zdravilna zelišča. Prirejeno po knjižici župnika Ivana Kflnzleja. Din 8.—. Naša zdravila in njih uporaba r domačem zdravljenju. Po preizkušenih virih sestavil A. M. Cena Din 18.—. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabo in dobre čase sestavila Marija Remeo. II. izdaja. Cena Din 36.—v Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih In strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena Din 100.—. Mefeoroiogično porodilo. Mublfano 30« m n. m. viš. m.vmsam (Jas OpUO- vania Barometer v mm Termometer v 0 fgiiiruiii dilorenon T 0 N«bo, vetror PautTUi' v mm 9./11. 21 h 7818 7-5 0-2 megla 10./11 7 h 734-4 6-2 04 megla 3-6 10.,11. 14 h 736-2 8-4 0-6 • obl. Narolajte .Slovenca'! tlrlikatao čokolado zahtevajo vsled njene fine kakovosti tudi največji razvajenci. MIRIM — MARIBOR. Službo oskrbnika sli PODOSKRBN1KA išče mladenič, goriški begunec, 26 let. Zmožen je vinograd-itva, poljedelstva in živinoreje. Naslov v upravi pod številko 7210, šiviljo sprejmem na dom. Vprašati: Rimska c. 17 (gostilna). Na hrano in stanovanje sprejmem priprostega gospoda. Plača mesečno 625 Din. — Naslove sprejema uprava «Slovenca« pod številko 7226. zdrava, mlajša, za vsa kuhinjska dela, Iri se razume tudi ua izdelovanje perila in predpasnikov, dobi stalno mesto v trgovski hiši. Ceuj. ponudbe na upravo «Slo-uenca« pod »Kuharica in šivilja 72004- posebno dobro izvežbanega za zbiio in šivano delo, SPREJMEM. Hrana in stanovanje v hiši. IVAN JAMAR, BLED I. Sprejmem vajenca ža čevljarsko obrt. Hrana iu stanovanje pri- ineni. Prednost imajo oni, ki so se tega obrta že kaj učili. — Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale štev. 50. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela moj mož IVAN BERCIC, irg. potnik. Skofjaloka. FRANČIŠKA BERČIČ, Škoija Loka št. 21. iščem službe pisarja, skladiščnika ali špedicij, uradnika.. Ponudbe pod «PISAR« na upravo lista. gospodična, po 10 Din od nre. Vprašati VOŽARSKI POT 4. 7158 ali DIJAKINJO nižjih razredov SPREJMEM na stanovanje z ali brez hrane, poceni. — Naslov v upravi lista pod štev. 7206, Specialna trgovina za fino damsko in moško perilo Na dobro hrane se sprejme več ABONENTOV. — ULICA MA GRAD 3, pritličje. SVEŽE DOMAČE In riževe nudi gostilna VIDMAR (Težak), Sv. Jakoba trg štev. 5. 7227 Sjubljana Selenburgova ul. 5 Platno za rjuhe, Sifoni, namizno perilo i. t d. najboljših znamk Najmoderneje urejena pralnica in svetlolikalnica cnonadstr, novo, z lepimi kletmi ter večjim vrtom, v VII. okraju v Ljubljani, ob žel., zamenjam za enako v Atariboru event. ludi predam. - Pojasnila daje iz prijaznosti gospa Pranja C1ZEL, Maribor, Slovenska ulica št. 26. 6609 Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst Stegy in drugi, VIČ-GLINCE 5. Pisarna: Ljubllana, palača Ljubljanske kreditne banke. Dunajska cesta lb Ul. Javna dražba 900 m prenosnih »klopuih THACNIC zt poljsko železnico na jeklenih pragovih, širina 600 mm s pripadajočimi 6 pari VOZIČKOV za transport lesa, se vrši v četrtek, dne 15. novembra 1923 ob 11. uri v Letušu, železniška postaja REČICA oh Pakl. — Točneji podatki pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, njeui podružnici v Celju in županstvu v Braslovčab. Dve osebi brez otrok lesa, maSi motorji, šivalni j sprejmem na stanovanje. — Več se poizve r>t&«r>ju rtnaiitmi^iisa P° znižani š pri krojaču PERMETU, Kongresni trg 8. i 5 Ulj JI- pilCbSBIdURd tovarniški : ---------„ ' ceni: TRIBUNA F. B. L, Karlovska ce- \ Pekarno s stanovanjem,»«» 4, Ljubljana. 70631 iščem v mestu ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod «PEKARIJA« na upravništvo. KUPUJEM po visokih cenah stare umetne zobe. Karnar, Hotel TRATNIK, soba štev. 1. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. HIŠICA V LJUBLJANI s 3 sobami, ku- ELEKTRO " MOTOR hinjo in gospodar. posL ter oralom vrta, takoj ceno NAPRODAJ. — Vprašanja do 7.5 PS. za. vrtilni tok, nov, ceno na pro- srede, 14. t m. vsak dan od 7.-9. in od dai ozir. se zamenja za shčnega, 5 PS. 2.-3. pri lastniku v hotelu «Union«, Ponudbe pod »5 t'S 7229« na upravo^ soba številka 78, 7218 ~ . . . B Naprodaj je PšiCA «NemSka doga«, izvrstna čuvarica. Našlo* pove uprava »Slovenca« pod št. 7133. Kostanjev les za tanin vsako množino kupujem stalno. Samo obvezne ponudbe z navedbo cene za franko vagon naklad, postaj je poslati na Rndoll Zore & Komp., Ljublj. Stavbenik v Trbovljah : izvršuje vsi stavbena deia — lastno ; tesališče—izdelovanje stopnic I Tsraco-tiaK \ ž Brezkonkurenčno cenet = Najvišje cene plačam i pontoni (ČOLNI) vsak 7—8 metrov ter 700 kg povprečne [ teže, ki se ogledajo lahko v SKLADIŠČU | »BALKAN« v Ljubljani, so NAPRODAJ po nizki ceni. — Ponudbe na pisarno: Dr. za naravne kože LISIC, KUN, POD- IVO BENKOVIČ-a, odvetnika v Ljubljani, LASIC, VIDER, ZAJCEV itd. Miklošičeva cesta št. 6. I. nadstr., kjer se izvedo podrobnosti. 7233 W. Windspach, Gorica ulica CARDUCCI št. 10 (Italija.) SPREJEMAM POŠTNE POŠILJATVE I KGiBBi9fflBS»soei8HB8fiiB»BHBBBBi» ZAGREB Ilica št. 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30—05 Brzojavi: »Stroj« Zaloga GUMIJEVIH CEVU, PLOŠČ in raznega materijala. BBBHMBBBBBBBBBBaBBBnBBaBB« Novi vinski sodi 70 naVbS?m v vseb velikostih se dobe in po- Hiša jc zidana, z opeko krita, dva orala previjajo pri Fr. Kepica. Ljublj., Trnovo. njiv iu oral gozda; v hiši je vžitkarica. Pojasnila dobite pri PETRU KUREŠ, pos. v Moškanjcih pri Ptuju. 7228 ZAHVALA. V tvojem Imenu in v Imenu gospe MaSe Grom se najiskre-nejše zahvaljujem za mojemu možu izkazane časti na zadnjem potu in za darovano krasno cvetjc. Posebna zahvala častiti duhovščini, g. primariju dr. Rusu za skrbne zdravniške obiske, vijtra sorodnikom in drugim znancem umrlega, ki so ga med boleznijo obiskovali ter spremili na njegovi zadnji poti, dalje klubu trg. akademikov za prijazno spremstvo pri pogrebu, končno so zahvaljujem za vsa pismeno in ustmeno izražena sožalja. Ljubljana, dne 10. novembra 1933. Žalujoča soproga KARLA DOLENC in OTROCI. Mestni pogrebni zavod r Ljubljani. Vljudno naznanjam p. n. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem prejel najnovejše angleške in francosko modne Vzorce za moške obleke, površnike in rimske suknje. Izvršujem vse po najmodernejšem j kroju in zmernih cenah. Za obHen obisk se priporočam Fran ftlalis, diplomiran krojač, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 29. llravnalnik Bencinmotor 30 cm iirok 7—« HP TAKOJ NAPRODAJ po ugodni ceni. -LJubljana. 7145 Prule itev. 8. POZOR cenj. dame in gospodje! Priporoča se prvovrstna Specialna kro-jačnica za dame ia gospode, kakor tudi lastni prvovrstni konfekcijski izdelki. Cene silno konkurenčne! Najnovejši modeli strankam vedno na razpolago. TVRDKA Brunskole Ljubljana — Židovska ulica št, 5. Istotam UČNI TEČAJ za krojenje i« razpošiljanje najnovejših krojev in modelov. BBiHigaia^HRaS Delavnico vzamem v NAJEM za KROJAŠTVO. Vpraša se v upravi lista pod .KROJACNICA 7209«. Beneški GATER (samica) s popolno opremo, najnovejšega tipa, z 1—3 listi, z zvlako za nazaj, več žaginih listov, jermenica, jermeni, 6 m dolg voz z vsem ogrodjem, naprodaj radi nado- ja. - LJUBLJANA, mestitve drugega stroja. Prule štev. 8. Brana zimska jabolka kupim takoj več vagonov. Ponudbe na: JOŽO KOVAČ, Ljubljana, Stari trg 3. PRODAM par bolj Sahkih konj, lahek VOZ, dve plahti, politirano PISALNO mizo, omaro za led, svetilko in sla-moreznico. Naslov v upravi pod št. 7240. Lepo sebe za takoj ali pozneje IŠCE miren, sami* stojen trgovec. Cenj. ponudbe pod «TRGOVEC 7242« na upravo «Sloi šifro ovenča« Zidna opeka uova, mala oblika, ležeča v prisilni de* lavniri, NAPRODAJ. — Cena nizka. — I. ČERNE, Dunajska cesta št. 28. POZOR I POZOR! Amerikanci, obrtniki' Trgovska hiša, enonadstropna na g'a vnem trgu v Cerknici z vsem trg. inventarjem: v pritličju kuhinja, soba in trg. lokal j kletjo, v I. nadstr. 5 sob, je NAFRODAJ, K hiš: spada poslopje s 3 sobami, kuhi; nio, malim vrtom, hlevom za 18 glav živine in vodovodom, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navadni hlev s trgovsko tehtnico, šupa in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pašniška pravica. Pri hiši že vpeljana trgovina z živino. — Vprašati: IVAN ZGONC, trgovec v Cerknici pri Rakeku. 7090 PERJE za postelje sivo skubljeno, kg Din 25.—, sivo, mehko kg Din 35—50, polubelo kg Din 40—60, čisto belo kg Din 100—135, polpuhasto kg Din 130—175, puhasto kg Din 200 df 300, zamorete dobiti po povzetju pri Hermann Heilhrunn, SENTA (BAČKA). Jerhovino strojem. Vzamem v stroj gamse, sme, domače koze kakor tudi vse vrste kož in kožuhovine, brzo ln po primerni ceni. - Matija Bren-čič, VRHNIKA 182. 7213 Moško KOLO dobro ohranjeno, ceno prodam. Predvojni 7146 material. Naslov v upravi pod it. 7131 <*BBflflBBBBBBBBBBBpBBBBBHaaaBiBSBBaHB||BaBa BONACEV i koledar 1 v krasni obliki izide prihodnji teden. — Cena J8 dinarjev. Dobi se v vseh trgovinah s papirjem. MHfflEfflaai ibbhsbbbh delnice (Jadranske banke Beograd« ugodno PRODAM. — Ponudbe pod »Jadranska« aa Aloma Companj, nnončn:. družba, Ljubljana. Večja množina ČEBULE reno NAPRODAJ. — Naslov pri opravi »Slovenca« pod Številko 7132. VACLAV SCHRAMM Specialna trgovina za GODALA vseh vrsl in godalnih potrcibsčin, STRUNE itd. — Popravila vseh vrst godal se izvršujejo točno, strogo strokovnjažko in ceno. — Specialist za MEDENA GODBENA GLASBILA. CELJE, Kralja Petra cesta 14. Cement prima Portland domačih in dalmatinskih tvornic oo konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri f. LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. «Balkan«. Int. telefon 366. NAPRODAJ JE popolnoma nov, dvosedežni, zaprt »ForS-awte« Naslov v upravništvu ^Slovenca« pod številko 7161. PISARNO 2—4 sob v novi stavbi v sredini mesta ob prometni nlid, takoj ODDAMO. — Ponudbe na upravo lista pod St. 7163. m BR ER BB m n sa Ga nau gg min ra DoLpŽ »Diamalt" Fabrikat Hauser & rcR» Sobotka, Beg-Stadlau, 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojno kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Cdnard Dnžanec Zagreb. Strossmayerova 10. — Brzojavni naslov". Diamalt, Zagreb. Fosoi! Cavajte >a potvorab bodisi v prahhnli te k ožini. - Zahtevajt« samo originalni l>tamait» Lep LOKAL ob glavni cesti poleg postaje cestne ie. leznice ODDAM. — Naslov pove uprava tega lista pod številko 7120. rop s a ^ i E£< kakor tudi VSE POTREBŠČINE od najpoznatejib tvrdk, kot: VILH. BAR-FUSS, APOLDA - FEL1X LEDERER, WIEN - FRITZ SCHUSTi .■ CHEMNITZ — SANDER & GRAFF, CHEMNITZ — v največji izbiri, po zmernih cenah pri saoaoza&topniku za Jugoslavijo „ i, IGLE VSEH ŠTEVILK vodno v zalogi. ♦ t JOSIP GOLJEVŠČEK iz Ljubljane namerava prodati svoja zemljišča: 1. travnik »Brenta« s hrasti in hosto, kat obč. Trzin, v izmeri 10 oralov, razdeljen v deset, približno enakih kosov; 2. njivo na Rodid pri Šmonu, kat. obč. Jarše, v izmeri 1 oral, razdeljeno f tri za stavbe namenjene kose; 3. njivo in travnik na Rodici »pri Kostanju«, kat obč. Jarše, v izmeri pol-drug oral, razdeljeno v pet za stavbe namenjenih kosov, 4. pare. štev. 224/1, 225/1, 226/1, 227/1 in 228/1, kat. obč. Spodnja Šiška, ležeče za šolo, v izmeri 7189 m*, pripravno za več stavb; 5. travnik v Mestnem logu, parcele štev. 519, 520, 521 in 522, kat. obč. Trnovsko predmestje, v izmeri 20765 m'. Ponudbe se sprejemajo do 17. novembra 1923 med uradnimi urami v pisarni notarja Antona Galle v Ljubljani, ozir. aa licu imenovauih parcel in sicer: 1. glede »Brente« dne 18. novembra ob 9. uri; i 2. glede parcel na Rodki dne 18. novembra ob 14. uri; ' 3. glede parcel v Spodnji Šiški dne 19. novembra ob 9. uri; J i. glede parcel v Mestnem logu dne 20. novembra ob 9. uri. \m Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira voln. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic. Trikotaže vseh vrst. Moško, damsko in otroško perilo. Zaloga raznih kravat, posebno samoveznice po priznano najnižjih cenah. Ma drobno. Na debelo. p. n. šivilje gospodinje opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji v vseh opremah. Pouk v vezenja ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri : Josip Peteline Ljubljana, Sw. Petra nasip. Ceno češko perje l 1 kg sivega skublj. 65 Din, poibelega 80 Din. belega 9U Din boljšega, 100 in 120 Din, mehkega kotpuh 150 in 180D,na)-boljša vrsta 225 D. Po-šil s prosto carine orot 5 povzetju od ^00 Din višje prosto poštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. Dopisi le na Benedikt , SACHSEL, Lobez it. 159 pri Plznu, > Češka. — Poštni paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni. PRESELITEV I Popolnoma varno naložita svoj denar pil »Vzajemni posojilnici" v Ljubljani, r, * o. z. MuJ« PRfSUllfl b kil« Uršulinskega samostana m Kongusnem trga poleg nunsk« cerkve v lastno palato na MIklošItari cesti poleg hotela .UNIOiT. Hranilne »loge se obrastu]t]o po O 7. braz odbitka rentnega ln Invalidskega davka. Vlog« v tekočem ratimo s« obrestutejo po 5 v, %, vez. tudi po © V, % In vlHe po dogavoru. l/arnost za hranilne vlog« !t zelo dobra, ker poseduj« Vzajemna pvsojilnlca vedno delnic stavbne delniške družbe hotela „Unlon" v Ljubljani. Urhutega je njena lort nova lepa palača ob MlklošJ£«*l testi, nt mastnih hiš, stavblSi in zemlJIU v tu In Inozemstvu. Otnar s« naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 8 1 O napravite ZA BOŽIČ svojim dragim z nakupom prvovrstnega PISALNEGA STROJA, ki ga dobite na obroke pri REX & CO., Ljubljana, GRADIŠČE ŠTEV. 10. Telefon 268. 7051 Telefon 268. Ein83BQSBBBBI3BHB3BB8BGIEiSI3!BBB H, B BBBBBBBBBBBB Najnovejše knjige Tisk. zadr, v Ljubljani: Sienkiewicz, Z OGNJEM IN MEČEM, Ilustr. zgodov. roman. Vez. Din 120.—, broš. Din 106, poštnina Din 5.50. Novačan Anton, SAMOSILNIK. Po-vesti Vez. Din 48—, broš. Din 40.—, poštnina Din 1.50. Hurban-Vajanski, LETEČE SENCE. Povest. Vez. Din 28.—, broš. Din. 22.—, poštnina Din 1.50. Lah, ANGELIN HIDAR. Zgodov. roman korotanski. Vez. Din'32.—, poštnina Din 1.50. Pregelj J., AZAZEL. Žaloigra. Vez. Din 2S, broš. Din 22, poštnina Din 1.50. Thoma, LOKALNA ŽELEZNICA. Igra. Broš. Din 13.—, poštnina 75 para. C oster, ULENSPIEGEL. Zgodov. ro- man. Ver. Din 70___ broš. Din 60___ poštnina Din 3.—. Veber, ZNANOST IN VERA. Mehka vez. Din 65.—, pošta. Din 1.50. Čermelj L.JVIATERLLV IN ENERGIJA Mehko vez. Din 60.—, poštn. Din 1.50. MeHk A., JUGOSLAVIJA. Popis po-krajin. Mehko vez. 65.—, broš. Din 50.— poštnina Din 2.50. SLUŽBENA PRAGMATIKA DRŽAV. NAMEŠČENCEV. Din 8, poštn. 75 para, NOVI VOJAŠKI ZAKON. Din 1&-, poštnina Din 1___ Vse knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ulica 54. l98aBaBBSBBaBBBaBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBIBtaH v ▼ _A A jj M! Prt Dne 16. novembra 1923 dopoldne ob 11. uri s« bo vršila pri okrajnem sodišču MARIBOR (soba it 27) DRAŽBA ZEMLJIŠČA vi. št 73, k. o. Sv. Miklavž (na Dravskem polju). Zemljišče obstoji iz stavbenih parcel šl 14-1 — hiša št. 26 v Sv. Miklavžu fn št. 14-2 — gospodarsko poslopje, iz vrtov 5 arov 95kvadr. metrov, njiv 7 ha 30 a, 88 kvadr. metrov, travnikov 78 a 48 kvadr. metrov, gozdov 3 ha 85 a 93 kvadr. metrov. — Izklicna cena znaša K 235.4%. — Ostali dražbtni pogoji sc lahko vpo-gledajo pri okrajnem sodišča Maribor, soba šl 26. __ llliaoa.Mfgft.il) Telefon 70. 349. zaloge pristnega češkega LANENEGA SUKANCA od dne 10. novembra 1923 dalje po znatno znižanih cenah. — Gg. trgovcem pri odjema večje množine po. seben popust. — C1PKE po znatno znižanih cenah. OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA, POD TRANCO ST. 1. Zobni olcllfc ! ¥mm meiss i k zopet otvorfen i jjHjj Sprejema od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. zvečer ! £5 v hiši ^Pokojninskega zavoda", vogal Aleksandrove m g in Gledališke ulice. g ^ Jugosl.importno in eksportno podjetje ing.r.Pečiin4 J r g 0 V S K i loKal Stroji za vsako industr,, lesno ln kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo- 1 kc mobili in motorji; vseh vrst stiskalnic«-, veletrgovina železa za stavbeno | in konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za žolozo in kovine F. Farlt icdelujo vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. ! > Maribor Trubarjeva ulica 4. Telefon intenirban St. 82. 4 A/ v novi stavbi, v sredini mesta ob prometni ulici, takoj oddamo. Ponudbe na upravništvo «Sloven-ca« pod številko 7164. Otvoritev moderno urejenega salona. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, DA OTVORIM V ČETRTEK, 15. t. m. na MIKLOŠIČEVI CESTI v palači .Vzajemne posojilnice« pri hotelu «Union«, moderno in higijen. urejen BRIVSKI SALON. Za točno in najboljšo postrežbo jamči moja večletna tu-in inozemska praksa. — Za obilen obisk Fe najtopleje priporoča ANTON TURK. ic sirote ©Isrolse Tfie Mest Co. Telefon 268. &ju5)if Gradišče 10. V nedeljo, dne 11. novembra ob 3. popoldne bosta prodajala aez in Zupančič iz Ljubljane na prostovoljni javni dražbi ® a v ad bivšo Treo-tovo opekarno na Brdu pri Viču, kat. občina Zgornja [Ska. Parcele vsebujejo priznano dobro pečarsMo ilovico i kar se posebno opozarja. ______ _ laMBHBBaBBBHBBEHaBBBHHBMBSIBBMHaiMIBaHOBBHMBBBHnB TIOJNE TOVARNE IR LIVARNE IS. S. V LIUBLIANI ZVONARNA nstanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih, cenah v kratkih rokih. Zalievalie cenik! IjnBSaPHSfflBHniBSISBH^CHBBBaBBBgBiEEBBBBaBaBBBaBBBiaBHHaaa Dane Singer ln dni ZfiGREB, Frankopanska ulica 8 ia Prilaz 31. PAPIR In PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo. — LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV: TRGOV, KNJIG, NOTESOV — PREPISNIH KNJIG - ZVEZKOV - RAČUNSKIH KNJIG — RISALNIH BLOKOV — KORIAN-DOLI ta SERPENTIN (zmajev) — REGISTRATORJEV in FASCIKL.IEV za ureditev spisov. — BOŽIČNI NAKIT ▼ veliki izberi. fi64t A Ilica 52 knjigama, tiskarna In veletrgovina papirja in pisalnih po« treb.čin. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona Mržavati štiri letne živinske in kramarske sejme, in sicer se ti vrše: 1. na dan 3. februarja (na Blaževo). — 2. na dan 25. maja (na Urbanovo). 3. na dan 10. avgusta (na Lovrenčevo). — 4. na dan 15. novembra (na Leopol-ovo) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet ledno vršili kakor svoječasno, in sicer se vrši: PRVI živinski iu kramarski sejem dne 15. novembra 1923 ua Leopoldovo. Sviflski sejem se vrši na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri revoredu in na glavni cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Orisu. Živinski sejem je za govedo, drobnico in konje, na kramarski sejein pa se ihko pripelje blago vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je )3 zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano župan-itvo na to vse interesente, prodajalne in kupce. Županstvo trga Gornja Radgona, dne 1. novembra 1923. Zupan: Dr. Boezio. f-is' M ? i $ i v svetilniku. Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča. Šmarnice, vijolice, vrtnice, španski, bezeg, heliotrop, popili (tro-pičm mak) ' itd. Glavna zaloga za preprodajalce: t c/p" fi fi odd. juri/ Draiie, ZAGREB, f,\/tJhJ l/. V, Palmotičeva at/co it. 66. I p m ®v P b m p & m PRIPOROČA p, n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPIR — ŠAPIROGRAF-aparate tn valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSKI papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. — Prevzema vseh vrst tiskovine v izvršitev po najnižjih cenah. 6641 B iz Southamptona - Cherbourga Eieviatfiiars. 20. novembra, 15. dec. Iz Bremena čez Southamptou n Cheroourg v New-Tork George Washington 29. decembra Fres Arthnr 22. >lec. Pres. Koosevolt 12. doc. Proft. Haruuig Odaod iz Southamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. America 1. decem. 9. 'nnnarja Prea Kitlmore si. novembra 14 nov. 16. juu. Vse podrobnosti pri naslednjih nislovih: Ižabiopsiva: Beograd: Palata Beogradske Zadrugo, Preko Hotel Brlsto a, Zagreb, Središnje Savez Hrvatskih isoljačkih Zadruga, fltiihanoviieva nlica 2, rreko puta kolodvora. Ljubljana, Biodarstvo Zjedlnjenlh Ameriških Dižav, Da- unjsiis cesta 29. Sarajevo, Savez HrvalSBlh Setjačkih zadruga za Bosna t Hercenovma, Aleksandrova nltca 52. Sušak, Banka za Pomorsv. Garantirano popravljeni Lohviiiiitliili Wolf-Lanz 1®—20, 15—25, 20—33, 36—42, 30—49, 40—65, 55—83, 70—100, 85 — 130, 100 — 150, 135—175, 145 — 195, 200 — 300, 300—400, 400—«00 HP zgrajeni T letih 1913—1931. — Enoletno tror-nliko jamstvo. — Prvorazredno, generalno popravljeni. — Temeljito preizkušeni. — S« kurijo s vsakim gorivom. — OGLEJTE SI naše stalno skladišče 30 LOKOMOBIL l Brača Fischer d. d. ZAGREB, Pantovčak 5. ..AJBOLSI PISALfll STROJ BREZ 8BARVNEGA TRAKA!| Na mesečne obroke LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 6. prvo nadstropje desno. dovito nizkih | cenah kupi- j te letos voiiiispo Dia$o za ženske In SUKNO za MOŠKE obleke, in tudi vso drugo manulekturno robo ▼ veletrgovini R. STERMECKI, Celje. Trgovci engro«. cene. Radi splošn. pomanjkanja denarja treba povsod štediti in je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini STERMECKI. OBLASTV. AVT. CIV. IN2. R. STEB1 tehn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta I a (v palači Ljublj. kred. banke). Projektira elektr. centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strok, mnenja ^ 1 j*—i—. i,, . j—pr. Gradbeno podjetje Arhllehl i Jesenice. (Gorenfsfto). Stavbna vodstva: Ljubljana. Domžale. Zagrefr. IzvrSuje prlvotne ln influ-slrlishe stavbe. proračune. : načrle, cenitve, posebni .-: oddeleh zo arhitekturo. : mmm s I!®!®®®®®!!! Uj|Lj;iLJ ! j iLJiltJ LJUDSKA POSOJILNICA l=U registrovana zadrnga z netunefeiio i zavezo v Ljnbljani m obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po S dogovoru brer vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko ffl cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — (nj j Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno i~i premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenimi® 1 jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega več- B kratno vrednost vseh vlog. |~{ Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000 — }§§ giiniiiiiiiiiiiHtiiiiMKani umiiimiinNiflinuniiiiiiiiiiiiHu IHOLLAND-AMERIKA LINIJA Rotterdam~New~York | Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev Hrvatska banka za promet s nekretoinama d. d. Zagreb, Zrinjskl trg & Odprava potnikov I., II. III. raz- š I reda ta Severno Ameriko ln | Kanado z ogromnimi, naimo- | dernejlml brzouoznimi paro- | brodi. Potovanje po odprtem | morju 6 do 7 dni. .Naiugodneja 1 sigurna in brza vožma. 1 Prvovrstna hrana. Vsak teden I eden parobrod. Potniki tret- I lega razreda Imajo posebna f kabine z uzorno čistostjo. | | Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: 1 j Holland-ilmerika Linija I I Zastopstvo: Ljubljana, Dunajska cesta 21. | fj.ittuniiimimimiimmMiiHmiiiiiuiMiiiHnmitm^ Važna iznajdba! Vsakomur koristna! uiMhan" se imenuje novo iznajdeni, edini popolni juhfn ekstrakt Pripravljen je Iz glavnih snovi, ki so potrebne za napravo dobre mesne juhe, v izbrani najboljši kakovosti an najzdravejši meri. t,Juhan" ima poleg okusnosti veliko redilnost, toraj ne spada med dosedanje juhjne začimbe, ki služijo samo za poostritev okusa. ■ - Z „Juhantt-om se pripravi brez truda in umetnosti taka izvrstnost juhe, ka-korane se iz obilice samega mesa današnje kakovosti ne doseže. Pol žličke tega ekstrakta zadostuje za krožnik slabe mesne juhe, dajo v najboljšo in najredilnejšo juho spremeni, cela čajna žlička „Juhan"-a pa zadostuje brez mesa iz kropa v hipu en krožnik izvrstne redilne juhe napravL Za polno resničnost teh trditev jamči Izdelovalnica vsakomur, ki kapi steklenico „Jahan"-a, z zneskom 10 000 dolarjev. Denarno korist te iznajdbe kaže sledeči račun: Do sedaj je bilo treba za vsako porcijo dobre mesne juhe 15 dek dobrega mesa — za šestglavo družino 90 dek za 90 kron, kar znaša v letu 82.000 kron. Odslej se potrebuje za vseh 6 oseb skupaj 15 dek mesa (15 kron) in 3 žličke „Juhan"-a (7 kron), skupaj 22 kron, da se dobi 6 krožnikov najizvrstnejše juhe. Prihranek znaša na dan 68 kron, v celem letu 24.000 kron. .,Juhan" omoguči vsakomur, da se dan za dnevom z najokusnejšo in najkrepčil-nejšo juho razveseli. Ako sedaj, poiznajdbi „Juhan"a, še kdo toži čez slabo juho, je sam kriv, ker si lahko kupi za mal denar steklenico „Juhana-a. Porcija „Juhan"a za izboljšanje navadne juhe (pol žličke) velja 1 y4 krone za napravo juhe samo iz kropa (cela žlička 2 '/2 krone Mala steklenica »Juhan«a (do 40 porcij) velja li Din (56 kron)] Večja steklenica »Jahan«a (do 100 porci;) velja 30 Din (120 kron) Poskusni vzorci so brezplačno na razpolago pri Glavni prodaji: LJUBLJANA, GradISče 13. UNION franceiha zaiar® volna dražba ¥ Pariza, •""BSS ^ Skupna glavnica znaša 400 miljonov frankov. Prevzema vsa vrste poZarna in Zlvljenska zavarovanja Pojasnila dajajo brezplaSno val krajevni zastopniki In generalno zastopstvo aa Siov^niio, Ljubljana Sv. Patra C88ta stav. 33. ' '" ' ' AGIiLNfc JSASTO£»ftlKti"' sprejemamo pod ugodnimi pogoji. subslcrio cii i v Celju P"' Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 16. oktobra 1923 v to pooblaščeni upravni svet Celjske posojilni ~e d, d. v Celju provaja na podlagi pooblastitve Ministrstva za trgovino ia industrijo z dne 10. okt. 1922, VI. št. 4788, ZVIŠANJE DELNIŠKE GLAVNICE od Din 1,009.000 na Din 2,500.000 z izdajo 15.000 komadov delnic II. emisije po Din 109.— nominale v skupnem iznosu Din 1,500.000 in to pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravo, prevzeti na vsako delnico I. emisije ENO DELNICO n. emisije po kurzu Din 120.— tako, da prevzamejo dosedanji delničarji 10.000 komadov novih delnic II. emisije v skupnem iznosu po Din 1,000.000. V svrho izvršitve opcije morajo v nižje navedeni dobi predložiti dosedanji delničarji delnice I. emisije brez kaponskih pol pri nižje navedenih mestih v svrho zaznambe izvršitve opcije II. emisije. 2. Novim reiiektantom se ponudi 5000 delnic pc Din 100,— v skupnem nominalnem iznosu po Din 500.000.— po kurzu Din 220.—. Celje, dne 9, novembra 1923. 3. Protivrednost subskribiran. delnic je vplačati takoj ob subskrib-ciji v gotovini. Subskribentom se izroči o plačilu potrdilo, na podlagi katerega se bodo pozneje izročile nove delnice. 4. Nove delnice imajo kupon za leto 1924 ter ne participirajo na čistem dobičku leta 1923, vendar dobijo imetniki novih delnic 8 odstotne obresti od dne plačila novih delnic do 1. januarja 1924. 5. Subskripcija traja od 10. novembra do 30, novembra 1923, v sub-skribcijskem roku neizvršeno opcijsko pravo ugasne po preteka tega roka. 6. Kot subskripcijsko mesto sta določeni: »CELJSKA POSOJILNICA« D. D. V CELJU; »SAVINJSKA POSOJILNICA« Z. Z. Z N. Z. V ŽALCU. 7. Dodelitev delnic je pridržana upravnemu sveta družbe, za ne-dodeljece delnice vplačano gotovino se vrne najpozneje do 5. dec. 1923. 8. Uspeh te emisije delnic je zasiguran po sindikata. Upravni svet, Izdaia konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani Jugoslovanska tiskarna y. Ljubljani