95 ^T Izvanredno izdanje. ^ TRST, v petek 2, aprila !909 Tečaj XXX5 v msmm IZHAJA DAN sh «3e'jth proznikln ob 5., »b p«i«deljldh »b 9 zjutraj, ^»jo jiics« Sttr. sc no Z nvi. (6 sfcot.) t mncgik ' .7bsi>i v Tr? - ia okolici, Gorici, Kraiijc, ^fc. Petrn« Bsir ni, Nairežini, 53v. Luciji, Tolminu, Ajdov-- ^L?.-; Deri-oei^ itd. ZaEt*re]« Atcv. po 5 nvč. (10 stot.). *£ RAbliNAJO NA MILIMETRE t črrokosti 1 : Trgovinske in obrtna oglasa po 8 ar, mm, af^iV:»ice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po .«» i 7xm. Za oglase v tok^tu ji&ia do 5 vrst 20 K, vzRiak £ - Ja^na vreta Ji 2. Mali oglasi po 3 stot. bcsedia, najeta.; p k. 40 *tofc Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave osii . — Plaćnje «e izkljnino le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" m Mmaftkfe V eritmasti I« mod 1 :IHO3TT' *t*o« : • <1» I— I lfc'mo 3C 5*»0. pel let& J 69 —« naj se pot' .jajo na uredništvo li^ta. KftTr-.sk«' VdMi pisma m a« tprejenta]o in ; »Odpisi w« m vrstil. *. Sir včaic«, r- '.-'amacijd jfe poirHjati na uprn.rr li^it. URBDitflBTVO: vfto« Glcralo *6alatti i« (Masod^l SadajatfJj ia odgovorni urednik ŠTIPAN 60DINA. Eeta. „Ldineat4. - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „ Edino sV v Trstu, ni. Giorgfic Gc'atti št. j. ?*Sv:©-hr«tlfiri£ni ra&in XL S41 652. TcLdrOM K U-3* julif Pddranspero morilec šansonetke Lucienne Fabr pred porotnim sodiščem, Nadaljevanje Glej današnjo zj ti t ran j o izdajo. Omenili smo že danes zjutraj, da sta bila včeraj predpoludne zaslišana kakor priči zidarja Anton .Vid a u in Josip Piše a n c, ki sta oba popravljala neki zid na vrtu pri hiši, kjer je stanoval Fodrans-perg. Dne 25. julija zjutraj ob 8. uri sta čula, da sta se Fodransperg in ona ženska, ki je bila prišla k njemu par dni prej, začela prepirati. Ženska je najbolj kričala in se jezila. Prepir je postajal vedno hujši in je trajal približno do 9. ure in četrt. Proti koncu je ženska posebno hudo zavpila. Čula sta besedo „aiuto !" (na pomoč !), a potem je bilo tiho. P i š č a n c je celo dejal, da se mu je zdelo, kakor oi bila ženska vmrla. Na to se je Fo-dransperg prikazal na okno. Bil je videti jezen. Na to je prišel na vrata in prosil Piščanca, naj mil prinese vode. FOdrans-perg mu je o tej priliki rekel: „Ta presneta baba je bila eno noč pri meni, pa hoče, da jo plačani!" On, Piščanc, mu je dejal, da take ženske treba plačati, na kar mu je Fodransperg odvrnil: „Jo bom že jaz plačal !w Vidau ni videl, da je bil Fodransperg opraskan po nosu, Piščanc pa. Ko je bila Celičeva prišla onega dne ob 5. uri ptfpoludne v Rojan, sta jej povedala o prepiru. Piščanc je bil rekel Ce-ličevi, da bi bilo dobro, če bi se šlo pogledat v stanovanje, kaj da se je zgodilo, a Celičeva je rekla, da se ne more, ker je bilo zaklenjeno. Fodransperg je Piščancu večkrat pravil, da je jako bogat, rekel mu je, da je turski konzul in da ima v Turčiji velika posestva, katera da hoče prodati za več tisočakov. Priča Fran T r n o v e c, zidar, ki je delal s prejšnjima na vrtu pri hiši, je izpovedal približno isto, kakor prejšnja. Za tem je predsednik prekinil razpravo do 5. ure zvečer. Včerajšnje popoludansfco nadaljevanje. V popoludanskem nadaljevanju razprave je bila včeraj prva zaslišana priča E 1 e o n o r a R i g 1 e r, ki stanuje v Rojanu št. 361, to je kakih 25 korakov nad hišo, kjer je stanoval Fodransperg. Poznala je Fodransperga le kakor soseda. Dne 25. julija v jutro je bila ona okolu ure in pol namenjena k Gottingerjevim. Idoča po stopnjicah pod Fodranspergovimi okni je slišala žensko vpitje. Vpitje je prihajalo iz Fodranspergove sobe. Eno okno te sobe je bilo odprto. Ženska je vpila v francoskem jeziku, a je vmešavala tudi kako frazo v italijanskem jeziku. Ona, priča, je na to pohitela k GOt-tingerjevi in jej povedala o vpitju. Gottin-gerjeva je prišla na dvorišče. Vpitje je mej tem trajalo dalje. To vpitje so slišali vsi, a nihče se ni zmenil, da bi na kak način posegel vmes. Delavci, ki so tam delali, so rekli, da se nočejo vmešavati v tuje stvari. Ker je bil tam sin CeliČeve, Henrik, ga je ona vprašala, kaj da se je zgodilo, a on da jej je rekel, da nič. Preds. : Kakšne naravi je bil ropot, ki ste ga čuli ? Priča: Kakor teptanje z nogami in kakor prevračanje pohištva. Preds.: Ste čuli tudi Fodranspergov glas ? Priča : Malo ; on ni kričal. Preds.: Katere besede ste razumeli od onega vpitja? Priča: Samo one v italijanskem jeziku: rLasciami partire" (Pusti me oditi). Slišala sem tudi vpiti „papd.!, papa !" in mislila, da je to „oče ! oče !u Preds.: Pa je bilo rpas! pas!" (Povedali smo že danes zjutraj, da se to izgovarja „pA, pfta in da pomeni ..ne, ne, nikar"). A niste slišali tudi nekake pridušene vsklike. Priča: Da, bolj slabotne vsklike, na kar je postalo vse tiho. Jaz sem na to odšla in sem na cesti srečala gospo Ko-czaro\vsko, ki me je vprašala, kdo da je vpil. Na to je prišel iz hiše Fodransperg in mi rekel, če mu morem poskrbeti po-strežčka, ki naj bi odnesel kovček one gospodične, s katero se je bil spri, ker; Preds.: Je li kdo prihajal k Fodrans-je hotela imeti „argent* (denar). pergu v obiske? Preds.: Ste li opazili, da je bil opra-j Priča: Da, neki Lloydov uradnik je skan ? i večkrat prihajal. Nekoč sta bili prišli dve Priča: Da, videla sem, da ima krvav mladi ženski, na videz šansonetki. Celičeva nos in sem mu celo rekla, naj se gre je prej prihajala poredkoma, potem pa vrnit. Bil je še v bledo-rumenih hlačah, i večkrat. Preds.: Kedaj je potem zopet prišel [ Preds.: Vam ni bil povedal, da ima priti k njemu neka gospodična ? Priča: Ne. Povedal mi je pa, da ima neko dobro partijo in daje to neka gospodična v Berolinu, ki ima 100.000 markov dote. Preds.: Kedaj ste videli pokojno Fabre prvikrat ? Priča: V sredo, dne 23. julija, ob uri in tri četrt popoludne, ko sta prišla ona in Fodransperg s tramwajem v Rojan. Potem sem jo videl zopet ob 8. uri zvečer istega dne. V četrtek ob 3. uri in pol popoludne sem ju zopet videl, ko sta prišla iz mesta. Preds.: Kedaj ste jo pa videli zadnjič ? Priča: V petek večer, okolu 10. ure. Tu je priča povedal, da je Fodransperg oni dan njegovo hčerko večkrat poslal po vino in razne jedi. O prepiru mu je bila povedala njegova žena, ko mu je bila prinesla kosilo v njegovo delavnico v Rojanu. Fodransperga je videl zvečer okolu 10. ali 11. ure. Fodransperg je bil prišel k njemu, v njegovo stanovanje in ga vprašal, če je kaj zvedel o prepira, ki ga je on imel zjutraj. On, priča mu je rekel, da ne, ker ni bil doma. Na to je Fodransperg rekel: „Imel sem hud prepir z ono žensko. Poglejte, kako me je opraskala !u Na to mu je Fodransperg povedal, da se je bila ona začela prepirati ž njim, ker je hotela imeti denar, da odpotuje, a da mu prijatelj, ki mu jo je izročil v varstvo, ni pustil denarja, a on sam, da ga ni imel. „No — da mu je dejal Fodransperg -pozneje je prišel moj prijatelj in nocoj sta odšla skupaj. Sedaj sta že daleč Na to da je šel Fodransperg spat, rekši, da mora vstati rano, ker da mora počistiti stanovanje, kajti ona ženska da mu je napravila mnogo smeti. Drugo jutro, namreč v nedeljo, sem ga videl ob 4. uri že na oknu. Preds.: A ko je prišel v soboto zvečer k vam in govoril z vami, kako je izgledal. Priča: Bil je miren in se smehljal. iz hiše. Priča: Okolu 10. ure. Vrnil se je pa ob 1. uri in pol ter mi povedal, da je že našel postrežčka in da bo ona gospodična takoj odšla. Preds.: Kako je izgledal Fodransperg, ko ste ga videli prvikrat? Priča: Bil je videti razburjen, jezen. Preds.: A drugič ? Priča: Bil je ves moker od znoja, drugače pa kakor prej. Priča Edvard Koczaro wski, stanuje nekoliko nižje, kakih 15 metrov daleč od hiše, kjer je stanoval Fodransperg. On ima okna svojega stanovanja ravno nasproti Fodranspergovih oken. Preds.: Kakšen vtis je napravljal Fodransperg na vas? Priča: Z menoj je bil vedno jako vljuden, prijazen. Preds.: Pred preiskovalnim sodnikom ste drugače povedali. Zakaj spreminjate sedaj svojo izjavo? Priča: No, da vedel sem, da se je bil spri z nekim voznikom. Bil je jako nagle jeze. Preds.: Kaj je vam pravil, da je on ? Priča: Da je inženir, da je vitez. Povedal mu je bil, da hoče djati stanovanje lepo v red, ker ima priti k njemu hčerka, ki bo ostala pri njem le malo časa. Potem da bo on šel na Turško, da proda svoja posestva, ki da so vredna 40.000 turških lir. Na to da se povrne nazaj, da podere ono hišo in si zgradi palačo iz marmorja. Preds.: Povejte nam kaj o onih dnevih. Priča: Jaz sem ga bil srečal v petek, ko je bila ž njim ona ženska. Govoril je ž njo tako, da sem jaz iz tega govorjenja sklepal, da je to njegova hči, ki je prišla iz Carigrada in o kateri mi je bil povedal, da ima priti. V soboto, dne 25. julija, okolu 9. ure in pol predpoludne, me je moja hčerka poklicala in mi rekla: ,.Oče, vitez se prepira s hčerko." Jaz sem stopil . , . . k oknu. Na to se je Fndransperg prikazal j Razumelo se je pa, da je bilo smehljanje na svojem oknu in je to okno, ne popol-! nekoliko prisiljeno. noma zaprl, ampak samo priprl, tako, dal Na to je bil zaslisan kakor pnea sem jaz vseeno lahko videl v njegovo j A b o n d i j C o n 11 n, viši policijski svetnik sobo. Ona ženska na strani proti cesti, a t ki je, vsled najdenja glave v morju uvedel Fodransperg proti vrtu. Mahala sta z ro-j ^ vodil poizvedbe. Povedal je, kako je kami in se prepirala. Bila sta za meter; Prišel na sled Fodranspergu, kar je pa ze daljave narazen znano. Povedal je, kako je zaslisaval Fo- Preds.: Ste slišali kako besedo vidranspeiga in kako je ta trdovratno in franrnskem ieziku? I mirno tajil. Slednjič da je sklenil, da se Priča Da Ženska ie vpila francoski izvrši hišna preiskava na Fodranspergovem da naMi da 200 fnnkov če ne da gre i stanovanju. Ko so v stanovanju našli one fa Mo Na^o sem sfe^ ^£ fe ^J^TfJ^ ŠT Lessez Lassez moi^Ta- S da^ to pi^lo^ njegovo sTafkng koj zatem ^e postalo vse d1io, i™jaz sfe da se ni izdal niti z najmanjšo kretnjo. mislil, da sta se pomirila. Hotel sem ravno°stal * nbtn iz hiše, ko je nekdo potrkal. Moja žena je' odnrpf Ril ip F^ran^m Pmsil e 7'enca ln £a vprašal, ce potrdi to, kar je šla odpret. Hil je t odransperg. i rosii je, izpovedal priča Contin, je branitelj rekel mojo zeno - mene ni videl naj mu P _ g ** . & iZp0Vedal. To je nepo- posodi voziček, da bo dal odvesti prtljago 11 b mu^enie one proklete ženske*- - je rekel on Na p d gospod branitelj! Rekel sem to je še rekel : „\ idite gospa ka) se dobi, i d aliP trikratj daJ me nikar ne ce se komu stori kaj dobrega?- !prekinjajte. Preds.: Koliko časa je bilo prešlo mej Hrant j Ali z ozirom na njegovo pri-prejšnjim prizorom m prihodom Fedrans- (znanje so te okolnosti popolnoma brez perga k vam? |vsake važnosti. Priča: Kakih 10 minut. j Ker je priča Contin povedal, da je Preds: Mislite vi, da je bil prišel K|bilo piatn0( v katero je bil povit život vam res radi voza ? umorjene, popolnoma novo, ga je predsed- Priča: To ni mogoče. Saj je sam vedel, nik vprašal, če je poizvedoval, od kje da da jaz nimam nobenega voza. On je le je prihajalo ono platno, prišel, da zve, če smo kaj slišali in kaj Priča: Ne. da k temu porečemo. Preds. tožencu: Kje ste dobili ono Preds.: Ni li hodil Fodransperg rad po platno? noči od doma ? j Tož.: Tega platna ne poznam. Priča: Jr:z sem ga videl odhajati obi Preds.: Kako to, saj ste včeraj sami kaki 7. uri zvečer. Ljudje so pa govorili,! priznali, da ste vi v ravno to platno povili da hodi po noči okrog. I život pokojne. Priča Alojzij GSttinger, stanuje j Toženec (molči in maja z glavo). v isti hiSi kakor je stanoval Fodransperg še predno je Celičeva vkupila ono hišo. Fodransperg je tudi njemu povedal, da ima na Turškem velika posestva, velika zemljišča, ter da hoče vse to prodati in potem 1 dela vi to platno pri Fodranspergu ? on vkupiti hišo od CeliČeve. Njemu ni! Celičeva: Tudi ne. nikdar lagal, da je inženir, ali vitez. 1 Preds.: Vi, Fodransperg, vi veste go- Preds.: Priča GOttinger, ste vi kedaj videli pri Fodranspergu to platno? Gottinger: Ne. Preds.: Priča Celič Katarina, ste vi- tovo, kje ste dobili, kje ste vkupili to platno. Tož.: Ne vem, jaz tega platna ne poznam. Branitelj tožencu: Povejte, če ste morda vkupili to platno v soboto ? Tož.: Ne, ne poznam tega platna. Preds. priči: Torej platno je bilo novo ? Priča: Novo, komaj odrezano. Preds. tožencu: Slišite? Toženec (majoč z rameni): H ni, .jaz ne poznam tega platna. Preds.: Pa saj ste včeraj sami povedali, da ste vi v to platno zavili život. Toženec ne odgovori ničesar. Na to je predsednik prečital izjavo, ki jo je priča llona Kovacs podala pred preiskovalnim sodnikom. (Pomotoma smo javili, da je bila ta izjava prečitana že včeraj predpoludne, dočim je bilo tedaj prečitano le pismo, ki je je llona Kovacs pisala sodišču iz Spezie). llona Kovacs je bila zaslišana v Gorici. Povedala je, kako je ona spoznala pokojno Fabre in kako je ta poslednja spoznala Fodransperga. Fabre jej je bila povedala, da jej je Fiklransperg obljubil, da jo vzame za ženo. Fabre je bila zadovoljna. A vendar je rekla: „Kdo ve, če me bo pustil, ko bi jaz hotela iti v Tunis ? Ali me bo morda vbil !u na kar se je zasmijala. Na to je bila zaslišana priča Marij a Gottinger, soproga Alojzija. Tudi njej je Fodransperg lagal, da je jako bogat. Pripovedoval jej je o ženi in o hčerkah. Preds.: Kedaj ste videli prvikrat pokojno Fabre ? Priča: V sredo, dne 22. julija. Preds.: Kje ? Kako ? Priča: Bila sta skupaj in sta prišla mimo mojih vrat. On jej je kazal vrt in razgled z dvorišča. Preds.: A potem ? Priča: Potem sem jo večkrat videla v četrtek na oknu. Fodransperg je bil pri njej. Preds.: Kako je bilo v soboto ? Priča: Okolu 9. ure predpoludne ^em slišala, da sta se prepirala. Teptala sta z nogami po tleh in bita z rokami po mizi, Preas.: Ste li kaj razumeli, kako be-! sedo ? Priča: Nisem razumela ničesar, ampak na me je napravilo vtis, da hoče ona nekaj imeti, da nekaj zahteva. Hkratu pa sem slišala močno vpitje. Vpila je ženska kakor iz strahu. Takoj za tem je bilo vse tiho. Preds.: Kje se je to vršilo ? Priča : V sprejemni sobi. Preds.: Niste slišali, kakor nekako iječanje ? Priča: Da, kakor bi se kdo tožil, vzdihoval. Preds.: So bila Fodranspergova < kna odprta ? Priča: Eno je bilo odprto, a eno okno, j ki je nad mojim stanovanjem, je Fodrans-| perg zaprl, takoj potem, ko je bilo postalo i tiho. Preds.: Ste li videla tedaj Fodrans-! perga i Priča: Da, ko je prišel zapret okno. Rekel je celo: „Vedno se moram jeziti!" Preds.: Kako pa, da ni nikomur prišlo na um, da se je morda zgodilo kaj hudega 'i Priča: Kako naj si mislimo kaj hudega ? Kdo bi si bil mislil, da se je kaj ' takega zgodilo ? Preds.: Kdaj ste potem videla Fodransperga ? Priča v Takoj za tem, ko je bil prišel po vodo. Četrt ure pozneje je prišel mimo njenih vrat. Imel je na sebi sivo obleko in mi je rekel, da gre v mesto. Rekel je, da bo dal ono žensko zapoditi od doma. Bil je na nosu opraskan in je izgledal, kakor nekam žalosten. Priča se ne spominja, če je toženca videla v nedeljo. Ve pa, da ga je videla v ponedeljek zjutraj. Preds.: Je li res, da se je Fodransperg odstranil v soboto, ko je Celičeva prišla plačat delavce ? In sicer da se je odstranil zato, da bi ga ona ne videla ? Priča: Da, rekel je, da si gre po kruh. Vrnil se je ob 10. uri zvečer. Preds. tožencu: Je li res, kar je povedala priča ? Tož.: Da. Stran TI >EDINOSTc 5t 95 V Trstu, dne 2. aprila 1909 Priča Ivan Gugnjac, policijski iti na Turško, a drugi dan, da misli iti v agent, je videl v noči od nedelje na pone-1 Ameriko. del jek (26—27. julija) Fodransperga, ko Bile so prečitane izjave, ki so jih poje šel ob 1. uri popolunoči mimo kavarne dali preiskovalnemu sodniku tudi drugi v Rojanu. Izgledal je nekam čudno, zdelo se mu je, kakor bi se Fodransperg ogibal ljudi. Pred s. tožencu: Vi ste se tedaj vračali od morja, potem ko ste se znebili glave pokojne Fabre ? Tož.: Da. £ n i d uradniki tvrdke Berger, mej temi tudi ona gospodična, ki je hodila iztirjevat. Ta poslednja je izjavila, da „čeravno ima Fodransperg grd obraz, mu je ona vendar zaupala do skrajnosti in rada videla, da gre on ž njo, ko je imela inkasirati kako večo svoto.*1 Predsednik je dal na to pozvati pričo Ljudevita Nagelschmidt. Ker ga pa ni bilo v čakalnici, je predsednik velel, naj se' odredi, da takoj pride. Na to je bil pozvan kakor priča Ivan Plisca, urar, kteremu je Fodransperg v ponedeljek, dne 27. julija ponudil neke malenkosti, namreč eno iglo ! in neke koralde, za katere je Fodransperg zahteval eno krono. Ker on ni hotel vku-: piti, mu je Fodransperg ponudil one stvari' za 40 stotink. Na to mu je on dal onih: 40 stotink in vzel one predmete. A takoj 1 za tem je Fodransperg potegnil iz žepa Se, eno škatljo iz želvinega oklepa. Rekel mu je, da njega stane 10 kron, a da mu da; za 4 krone. On ni hotel vzeti. V oni škatlji je bilo pisalno orodje. Odhajaje, j mu je Fodransperg rekel, da ima doma! še mnogo predmetov, ki so bili last nje- ; gove pokojne žene, namreč klobuke, obleke j in dragulje, ter da se hoče teh žalostnih! spominkov znebiti. Njemu, priči, se je zdelo, da mu to j pripoveduje, kakor v nadi, da mu bo on rekel, naj prinese njemu, da bo on vkupil. No, on, priča, mu je odgovoril, naj da oglasiti potom listov, da ima to na prodaj, j Na to je Fodransperg smeje se odšel, j Zatem so bile še zaslišane priče Lju- j devit Nagelschmidt, ki je bil mej j tem prišel, Ema Hirsch, Canaruto.j Marko M u s t a c c h i, ki je bil pozvan j trikrat predno je prišel, Josip P r e 1 c in mons. F1 e g o. Slednjič so bili prečitani še nekateri spisi. O vsem tem priobčimo natančnejše poročilo v jutršnji jutranji številki. Srbska skupščina. V sredo je imela srbska skupščina tri i ure trajajočo tajno sejo, v kateri je prišlo! do burnih prizorov. O dogodkih samih,, kateri so se vršili v tajni konferenci skup-' ščine, se sicer ne zna nič, a ko je bila tajna konferenca zaključena, se je poznalo , da" je bil tam že ob~9.' uri''ali"še prej," in toliko ministrom, kolikor poslancem raz-j Današnje nadaljevanje razprave dne 2. aprila 1909. Danes predpoludne ob 9. uri je pričelo nadaljevanje razprave. Prva je bila zaslišana priča Marija M i h a 1 i č, ki stanuje tam blizu, nekoliko nižje, je slišala teptati z nogami in klicati „aiuto!" (na pomoč!). Preds.: Kolikokrat je zaklicala „aiuto"? Priča: Samo enkrat. Preds.: Povejte mi, kakšen je bil Fodransperg, ko se je razjezil? Priča: Eh, ko se je razjezil, je bil jezen! (Veselost). Preds.: No to seveda, ampak pravijo, da je bil jako hudoben. Priča: Eh, seveda je bil hudoben, ko je to napravil. Priča Fran V a d a n j e 1, c. kr. redar. K njemu je bil prišel Fodransperg v soboto dne 23. julija. Rekel mu je, da ima doma deklo, katero hoče odsloviti, a ona noče oditi. Preds.: Vam je povedal koliko dni da ima to deklo ? Priča: Da, rekel je, da jo ima par dni, a mu ne ugaja. Preds.: Koliko je bilo ura. ko je prišel k vam? Priča: Meni se vse zdi, dasiravno ne morem trditi z gotovostjo, da je bilo še pred li. uro. Pred : Ste li opazili, da je bil opraskan ? Priča: Ne, tega nisem opazil. Pred.: Pa kaj ste vi rekli tožencu, ko vam je rekel, da bi rad dal zapoditi deklo? Priča: Jaz sem mu svetoval, naj gre na policijo k dotičnemu uradniku, ali pa naj počaka nadzornika, ker jaz da ne morem storiti ničesar. Na to je on odšel. Branitelj: Torej kakor trdi priča Vari anjel pred preiskovalnim sodnikom, bi se zdelo, da je Fodransperg na policiji še predno je izvršil zločin, kajti priča pravi, Pekarna in slaščičarna Lovrenc Rebula Trst, ulica Belvedere štev. 57 je vedno preskrbljena s svežim kruhom 3-fcrat na dan. Prodaja vsakovrstne slaščice in prepeČence lastnega izdelka, kakor tudi vse vrsta moke. Sprejme naroČila za pečenje potic po jako V zc-ernili cftali UKEEJI v BUTELJKAH ^ K M umHttumnnmtKHH* * n n m Nova prodaialnica ur in drag&cenottl G. B1CHER (ex drug Orag, Vekjeta) C8BSO žtev. 38 — T2iST lasprotl irtjiiie prodajal. D8A9 TEIJET. Bogati izbor zlaianlne, srebrn'ne, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje In zrr.enju)e staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejemi narotbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlns j in žepne ur«. Cene xmern«. , Pekarna in slaščičarna 00000 TRST 00000 Piazza Caserma in Ulica Caserma 17 Prodaja svež kruh trikrat na dan. - ZALOGA najfinejše moke, slaščic, sladkih prepečencev, vina in likerjev. Za velikonočne praznike sprejemalo se bo pečenja najfinejših potic po zmernih cenah. Novi slovenski oeniki dvokoies, šival. In kmet strojev, gramofonov in vsakovrst plošč itd. franko. Izvršuje se tudi po- prave. Na- BATJEL", COHCa slov pri : 9 ■ ■BiacaHasaHE Pekarna in slaščičarna Josipa udoua Pozru ■ TRST, ulica Iutituto 28 ■ M naznanja, da bo sprejemala za Velikonočne praznike pečenje potic po zmernih cenah. ■ Svež kruh trikrat na dar>. Prodaja slaščic in raznovrstnih sladkarij, kakor tudi ........ MOKE IZ PRVIH MLINOV. K 5 I fi B S B B 3 3 da ni bil opraskan - 1 burjenost in napetost na obrazih. Predsednik i Preds.: No, to je pomota glede ure in skupščine od razburjenosti skoro ni mogel j nič drugega, kajti toženec pravi sam, da govoriti. ; je bil 11? policiji potem ko je izvršil zločin. Ko je govoril minister Milovanovic v j Ni res toženec ? ' !javni seji ter omend noto, katero T0Ž. predale velesile, se je culo mej klic: Ka-j Priča Fran Berger, trgovec, prfjtere nas hočejo udušiti. katerem je bil Fodransperg v službi, je i Potem se je vzdignil predsednik skup-j povedal, da je bil FodranspeFg jako priden, ^ine Jovanović, ter spregovoril z glasom,, da je vedno točno izvrševal svojo dolžnost kateri se je tresel razburjenja: Le nekoliko nagle jeze da je bil. Sicer so Mislim da bode skupsetna odobrila ga vsi uradniki hvalili. predajo po ministru unanjih zadev preci- 1 tane note Preds.: Je res,da je on večkrat sprem- Tiho'so se vzdignili poslanci ter za-j Ijal neko gospodično, ki je v službi pn ; m dv0 mej ?era ko je predsednik! vas. ko je nosila seboj velike svote denarja? ; - J J r Priča: Da, to je res, a jaz tega nisem!zaK1Jucn SCJ°-vedel prej, povedali so mi še-le potem. Preds.: Zakaj ste ga odslovili iz službe ? Priča: Zato, ker smo tedaj skrčili število osobja in ker je Fodransperg prihajal vsaki da;i po pol ure prepozno na delo. Preds.: Kako je bilo, da ste mu posodili onih 40 kron ? Priča: Prišel je bil k meni v petek zjutraj ob 8. uri in pol. Preds,: V urad ? Priča: Ne, na dom. Prosil me je, naj j bi mu posodil 40 kron in mi obljubil, da j mi vi ne to svoto naslednji teden. Dal sem ! mu rad onih 40 kron in nisem niti računal, j da mi jih vrne. Preds.: Vam je li določil dan, ko vam bo vrnil denar? Oahajanjr h prihajanje vlakov C. k. državne železnice. (izvleček od Priča: Ne. rekel je prihodnji leden. \ 8.1c Preds.: A pred preiskovalnim sodni- j__ iz voznega reda, veljaven oktobra 1908) (Čaei za prihod. oziroma odhod so zaznanjeni \ v arednjeevropejskem čam.) Odhod iz Trsta (Campo Marzto) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 5E» 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Direktt i voz I. in II. razreda) 7.08 0 Hcr.eljc—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) 3.50 0 Herpelje—Pulu (Direktni voz I in II. ras. 0 Herpelje—(Kanfanar-Kcvinj)—Pula Divača-Goiica-Dunaj j. ž , (Direktni voz I. in II. raz.) 10 9 Herpelje (potem brzovlak) Puia 1 Direktni voz 1. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj j i ] 4.20 kom ste rekli, da vam je obljubil povračilo ! denarja za v ponedeljek. Priča: To je tudi možno, a jaz se sedaj ne spominjam več. Branitelj priči : Zakaj ste vi rekli pred preiskovalnim sodnikom, daje bil Fodransperg skrajno skrupolozen v izvrševanju svojih dolžnosti? Piiča: Rekel sem, daje bil skrupolozen zalo, ker je pri polaganju računov na primer o troških, pokazal vselej celo tram\vayske listke. Branitelj: -Je li res, da je večkrat Fodransperg imel pri sebi veče svote, ki jih je iztirjal za vas ? Priča: Da, to je res. Večkrat je celo prišel v pisarno z denarjem, ko je bila že blagajna zaprta, in v takih slučajih je nesel denar seboj domov in potem ga prinesel popoludne v urad in ga točno izročil blagajni. Na to je bila prečitana izjava, ki jo je p« .dal pred preiskovalnim sodnikom uradnikom tvrdke Fr. Berger, Toros. V tej izjavi je rečeno, daje Fodransperg jako natančen v izvrševanju službe in da se mu ie smelo zaupati tudi veče svote denarja. Bil da je res vedno jako ekscentričen. Danes je na primer rekel, da namerava ZabavDa vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.15 O Ricmanje—Borst—Draga—Herpelje Trst- 8uje—Pareft. 5.10 M Koper—Baje—Poreč in medpostflj. 3.10 M Kuper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpostaje (le do Buj). 8.20 M Koper-Ižola—Portorose—Buje._ Trst—Gorica—Jesenice—Celovec —Dunaj—Draždane. Berlin—Monakom 5 50 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina*, v ib ti Gcrita