PoMn! vrad Co!ovoc — V*Hagsp<n!amt K!agen!v^
!zha)a v C+!ovcu — Efwcha!nungwoft Ktagontvrt






Po*nm*!nt ttvod ISO Ut., meteina narointna S HUngov
P. b. b.
HKS)^
cnn
^!w!j CTT3

Letnik XXV!it.
Ceiovec, petek, 19. januar 1973
štev. 3 {1591)
ZAGOTOViLO DELEGACiJi KOROŠKiH SLOVENCEV MED OBtSKOM V SLOVENiJi:
VSO PODPORO KOROSKiM SLOVENCEM
tudi v nadaijnjem boju za popoino zaščito in vsestransko enakopravnost
Pfejšnji teden — 11. )n H. januarja 1973 — je bUa osemčianska detegacija koroških Siovencev na obisku v SR Sioveniji. To je bii po 'ruti tretji obisk skupne deiegacije obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev pr) v)adi )n drugih foru-*"<h matičnega naroda. Namen obi-!ka je bi! v tem, da odgovorni Predstavniki Siovenije podrobneje spoznajo poiožaj in probiematiko *!oven:ke narodno:tne skupnosti na Koroškem, da se zastopnik) koroških Siovencev zahvaiijo za dose danjo podporo, k) :o jo nudiii na!) narodnostni skupnosti siovenski in 'rri ostaii jugosiovanski narodi, in da v medsebojnih pogovorih pre-Riedajo možnosti sodeiovanja in obiike pomoči v nadaijnjih prizadevanjih za izbojevanje takih po-Rojev, v katerih se bodo koro!k) Siovenci iahko vsestransko razvijati kot dejansko enakopravna narodnostna skupnost.
Deiegacijo, ki sta jo vodiia predsednik Zveze siovenskih organizacij "o Koroškem dr. Franci Zwitter in Predsednik Narodnega sveto koroških Siovencev dr. Jožko Tischier, !e sprejei predsednik izvršnega sve-*o SR Siovenije inž. Andrej Marinc. Pri razgovorih na sedežu izvršnega sveta je biio podrobno orisano stanje, v katerem živi siovenska narodnostna skupnost na Koroškem. Prikazane so biie razmere na šoi-skem področju; težave, ki jih povzroča gospodarska šibkost in doi-Roietna načrtna zapostavijenost; nevarnost, ki jo pomeni deiovanje Protisiovenskih sii in drobijenje narodnostne skupnosti z vnašanjem teorije o posebni skupini .vindišar-jev"; predvsem pa probtemi, ki nastajajo zaradi tega, ker še zdaieka niso biia izvedena vsa dotočita tiena 7 državne pogodbe.
Posebej je biio nagiašeno, da nikakor ne gre samo za krajevne napise, marveč so nepovoijno rešena tudi števiina druga vprašanja. Hasti pa so koroške Siovence močno prizadeti dogodki v ianski jeseni. ko je prišio do pravih pogromov, podobnih akcijam tik pred Prihodom nacizma, tako da tudi *daj upravičeno govorimo o poživitvi fašističnih in nacističnih sii na Koroškem. Zaradi zadržanja obiasti **b teh dogodkih in še posebej sprimo dejstva, da že skoraj 18 iet zaman čakamo na izvedbo manjšinskih dotočit državne pogodbe, kokoški Siovenci v danih razmerah ne moremo pričakovati, da bo Avstrija sama od sebe izpoiniia svoje obveznosti ter sprejeia rešitve, k) bi bile sprejemijive in zadovoijive. To je bi) tud) vzrok, da smo se odiočiii *o internacionaitzacijo našega *P'ašanja in da smo za tozadevno Pomoč zaprositi matični narod in ^Vgosiavijo kot sopodpisnico državen pogodbe. Le podobna rešitev, ^°t jo je izbojevaia Avstrija za juž-Hroice, bo iahko zagotoviia ob-
Uradno sporočilo
o obisku delegacije koroških Slovencev v SR Sloveniji
O/7 /-oncn JvoJncvncga oM&a 7??'fJsfavn*7;ov oZ*e/? o^fJn;;/? orggmzdC!; M?*oi^;Z? ^/ovenccv v ^R S/oven;;? /c Mo o/?;af/;eno naJcJn;e sM^Ho s/?oročJo.*
Na povaMo /zvršncga suefa s^aFsč/nc 5'R ^/ovcn;;c ;c 77. iH 72. ;anaa?*;a 797J oMM/a ^R R/oven<;o Jc/e-gac</a Foro!/;?/? J/ovencev, so jo sesrac/;a/*.* prcJieJ-n?^ NJR^ Jr. /ož&o 7*iscMr, preJseJn!^ Z^O Jr. Franci Zwirrcr, ^oJprf J^cJn/Fa Z^O in N^R.S Jr. Fav/e ztpovn?^ in Jr. Regina/J Vospernik 7er J/p/. inž. Franc Fins/nc/cr, Jr. Matevž GrJc, RaJo /anežič in J/p/. iar. F///p Warasc/?.
Dcicgacija &oro%;7) Siovencev jc irnc/a izčrpne razgovore s p?*fJscJnZM?n izvršnega sveta /InJrejem Marincem in njegovimi soJe/avci RaJ/;f?n Čačinovičem, Francem RazJevš&om, /ožetom Fiartmanom in Mariom Rosinom. Dc/fgacZ/o sta spreje/a taJi poJpreJseJ-n/^ sMpščine .SR Siovenije Jr. /ože Rriiej in poJpreJ-seJni^ repaF/iš^e Fon/erence SZDF ViaJo Fezni/c. V razgovori/? je ves čas soJeiovai taJi generaini Mnza/ SFR/ v Ceiovca Rojan FaRej. Gostje iz Roroš^e so o/nsKaii taJi rektorja aniverze v FjaRijani pro/. Jr. inž. Mirjana GraJna, 7. gimnazijo v FjaRijani in prisostvoval preJstavi .Romea in /aiije" v ijaFijansFi Drami.
V	razgovori/? na izvršnem sveta so p?e Jsfavn/^Z Fo-roš^i/? Siovencev seznaniii preJseJni^a izvršnega sveta s svojim poiožajem ter pro/Jemi in se zai?vaiiii za oJ-iočno poJporo, Fi sta jo siovens^i naroJnostni sFapnosti na Roroš^em Jajaii SR Siovenija in SFR /agosiavija veJno, poseimo pa še o/? nejavni protisiovensiei gonji.
V	razgovori/? je Mo agotovijeno, Ja sta se — oi? poJpiranja prizaJevanj ForošM? Siovencev, Ja jim re-
pai?iiM Avstrija v sFiaJa s svojimi meJnaroJnimi obveznostmi, avstrijskimi astavnimi Joiočiii in svečanimi obijabami zagotovi pogoje za vsestranski naroJnostni, kaitarni in gospoJarski razvoj — SFR /agosiavija in SR Siovenija vseskozi zavzemaii za areJitev poiožaja siovenske naroJnostne skapnosti na Roroškem in s tem za čimboijše meJsebojne oJnose z repabiiko Avstrijo. Rijab tema poiožaj siovenske manjšine še veJno ni za-Jovoijivo arejen in se je v zaJnjem časa z izpaJi zoper Jvojezične krajevne napise ceio posiabšai.
Ronovno je biio poaJarjeno, Ja bosta SR Siovenija in SFR /agosiavija kot Jržava matičnega naroJa in so-poJpisnica Jržavne pogoJbe oJiočno z vsemi poiitič-nimi in meJnaroJno-pravnimi sreJstvi, vkijačno z inter-nacio??aiizacijo, poJpiraii prizaJevanja koroških Siovencev, Ja v okvira repabiike Avstrije Jobijo popoino manjšinsko zaščito, ki jim gre po Jržavni pogoJbi in Jragib meJnaroJnib aktih ter Joiočiii/? avstrijske astave.
/zraže?:o je biio skapno prepričanje, Ja bo repabiika /ivstrija onemogočiia protisiovensko Jejavnost ter astvariia potrebne poiiticne, pravne in materiaine pogoje, Ja se bo Jo Siovenci na avstrijskem Roroškem iahko vsestransko razvijaii kot Jejansko enakopravna naroJnostna skapnosf. S tem bi biii postavijeni trJni temeiji taJi za razvijanje in krepitev soJeiovanja meJ SR Siovenijo in Ježeio Roroško, s tem pa taJi meJ SFR /agosiavijo in repabiiko rlvstrijo, kar je pomembno taji za mir in stabiinost v tem Jeia Fvrope, še prav posebno seJaj, ko so v teka priprave na kon/erenco o evropskem soJeiovanja in varnosti.
:foj koroških Siovencev; zato pa je potrebna nadatjnja podpora matičnega naroda in mednarodne javnost). V te) zvezi je biio izraženo tudi mnenje, da koroški Siovenci ne moremo imeti zaupanja v komisijo, v kateri naj bi sodeiovai predstavnik tistih krogov, ki igrajo vo-diino viogo pri vseh protisiovenskih izpadih in ki že poi stoietja z uspehom preprečujejo vsako rešitev živ-ijenjskih vprašanj siovenske narodnostne skupnosti {nikakor pa ni bi! -na tujih tieh" sprejet skiep o bojkotiranju komisije, kakor to zdaj skušajo ziobno podtikava!)).
Predsednik Marinc je na izvajanja čianov deiegacije zagotovi), da bo Siovenija in preko nje vsa Jugo-siavija koroškim Siovencem tudi v nadaijnjem boju za dosego popotne zaščite in vsestranske enakopravnosti nudiia vso podporo, pri čemer bo izkoristita vse možnosti, ne samo notranje, marveč tudi mednarodne, ki izvirajo iz državne pogodbe. Podpora koroškim Siovencem je enotna stvar vse Jugosiavije, kajti v vseh repubiikah je prišia do izraza podpora in zahteva, da mora Avstrija izpoiniti svoje obvezno-
st). Pri tem je predsednik Marinc poudarit, da je državna pogodba minimaini program, ki ga mora Avstrija začet) resno spoštovati, kar veija tako giede siovenske in hr-vatske manjšine, prav tako pa tudi giede deiovanja raznih skupin proti Jugosiaviji.
Jugosiavija je imeia v pretekio-st) dovoi) potrpežijivosti, je ugotovi) predsednik Marinc. Opozori) je na njeno pripravijenost in žeijo po čim tesnejših stikih in sodeiovanju z Avstrijo, vendar pa pri tem — kakor je dejai — specifično postav-
ijamo probiem manjšin, ki morajo bit) most in pogoj dobrososedskih odnosov. Menii je, da je primerjava z Južno Tiroisko povsem na mestu, kajti nikakor ni važna števiič-na moč manjšine; v sodobni Evropi to ni argument, temveč gre za načelen odnos do vsake skupnosti in njenega razvoja.
V	svojih izvajanjih je predsednik izvršnega sveta orisa) tudi sedanji notranji in mednarodni poiožaj Jugosiavije ter poudari), da gre za utrjevanje in pogiabijanje načeine usmeritve Jugosiavije, ki sie) ko prej pomeni neuvrščenost navzven, na znotraj pa samoupravno organizirana sociaiistična družba. Kon-fiiktov, do katerih tu in tam prihaja, nikakor ne drematizirajo. Mi tega ne jemtjemo tragično, je dejai predsednik Marinc, zunaj pa to zio-rabijajo proti nam in nam prihajajo z najraziičnejšimi podtikavanji. Vendar zaradi tega ne bomo odstopiti od svojih nače). Nadaije je nagiasti, da se Jugosiavija noče vmešavati v notranje zadeve Avstrije, toda ko! matična domovina in kot sopodpisnica državne pogodbe ima vso pravico zahtevati, da Avstrija v ceiot) izpoini vse svoje obveznosti, ki jih ji naiaga državna pogodba. .Ob eskaiaciji šovinistične gonje na Koroškem — je ob koncu poudari) predsednik Marinc — je v Jugosiaviji in Stove-niji prišio do reakcije, pa ne samo na vrhu, temveč v najširših množicah. Čaša potrpežijivosti je zvrhana. Na dekiaracijah ne moremo graditi našega nadaijnjega sodeiovanja z Avstrijo, poiožaj manjšine pa je pogoj dobrih sosedskih odnosov."
V	nadaijnjem pogovoru, v katerem so sodeiovaii tudi drugi čiani izvršnega sveta, so biie proučene možnosti, kako b) Siovenija in Jugosiavija iahko konkretno pomagata koroškim Siovencem. Pri tem so bita posebno poudarjena vprašanja gospodarskega sodeiovanja ter podpora pri uresničevanju načrtov za zgraditev siovenskega Kuiturnega doma v Ceiovcu ter osnovanja iastnega znanstvenega inštituta koroških Siovencev. Ugo-tovijeno je biio, da bi akcija za zgraditev Kuiturnega doma iahko pomenita množično podporo Siovencev v matični dežeii rojakom na Koroškem.
Po razgovorih na sedežu izvršnega sveta SR Siovenije je predsednik Marinc na čast deiegaciji koroških Siovencev priredi) kosiio v viii Podrožnik. Ob te) priiožnosti je izrazi) žeijo, naj b) bii ta obisk pri matičnem narodu predstavnikom koroških Siovencev vzpodbuda za nadaijnje težko deio v korist siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. .Ostanite močni in mi vam bomo nudiii vso podporo v okviru možnosti, ki nam jih daje mednarodni poiožaj Jugosiavije."
Preveč potrpežijivo smo čakati
da bi Avstrija izpoiniia svoje obveznosti do manjšine
Tako v) na KotoJkem, kakor tudi m! v Sloveniji in Jugosiaviji smo pokaiai! resnično an-geisko potrpeiijivost. Vse predoigo in preveč potrpežijivo smo čakaii, da bi Avstrija izpoiniia svoje obveznost), k) jih ima napram siovenski narodnostni skupnosti na Ko-roikem. Po dogodkih, do katerih je prižio v zvezi z vašim vprašanjem iansko jesen, je te potrpežijivosti konec. Zdaj se ne bomo več zadovoijevaii z iepimi besedami in obljubam), ampak bomo vztraja« na ceiovtti izvedbi državne pogodbe.
To je poudarii podpredsednik skupiine SR Siovenije dr. Jože Briie), ko je v zastopstvu siužbeno odsotnega predsednika sprejei deiegacijo koroških Siovencev med njenim dvodnevnim obiskom v Sioveniji.
Opozoril je, da je v republiški ustavi SR Slovenije posebej opredeljena skrb matičnega naroda za zamejske Slovence, skupščina kot najvišji politični predstavnik slovenskega naroda pa je v zadnjem času ponovno zelo odločno razpravljala o položaju koroških Slovencev. Zagotovil je, da bosta Slovenija in vsa Jugoslavija tudi v bodoče nudili vso podporo pravičnemu boju koroških Slovencev za dosego vsestranske enakopravnosti.
O	možnostih sodelovanja in oblikah pomoči je bilo govora tudi na ljubljanski univerzi, kjer je delegacijo sprejel rektor prot. dr. inž. Mirjan Gruden. Predstavnikom koroških Slovencev je zagotovil, da so prišli k prijateljem, s katerimi se lahko prijateljsko pogovorijo in od katerih tudi v bodoče lahko pričakujejo vso možno podporo. Med udeleženci sprejema so bili v prvi vrsti profesorji, ki so že doslej svoje strokovno znanstveno delo posvečati koroškim problemom, kot so to predvsem dr. Fran Zwitter, dr. Bogo Grafenauer, dr. Janko Pleterski, dr. Vladimir Klemenčič in drugi. Razgovor se je nanašal na možnosti nadaljnjega sodelovanja zlasti pri vsakoletnih kulturnih dneh in pri uresničevanju zamisli o lastnem znanstvenem inštitutu koroških Slovencev.
izredno zanimiv je bil obisk na i. ijub-ijanski gimnaziji, kjer so člani delegacije v pogovoru s profesorji in dijaki dobiti vpogled v delo šole in še posebej v usfroj šolske samouprave. Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o očitkih, ki jih koroški šovinisti vedno spet ponavljajo glede .šovinizma", ki da ga vzgajajo na šolah v Sloveniji. S strani profesorjev in dijakov so bili taki očitki odtočno zavrnjeni kot .stara podfikavanja, ki se jih mora pošten človek sramovati". Prav fako pa so tudi trditve, češ da v učnih knjigah v Sloveniji piše o .sto tisoč neodrešenih bratov* na Koroškem, zavrnili kot zlobne izmišljotine ter poudarili, da v Sloveniji nimajo ozemeljskih aspiracij, vendar gojijo živo zanimanje za usodo svojih rojakov v zamejstvu, katerih kulturne stvaritve enakovredno vključujejo v skupno kulturno zakladnico slovenskega naroda. Na gimnaziji, katere dijaki so že pred časom vzpostavili prijateljske stike z našimi srednješolci, je bilo videti in slišati, da z velikim zanimanjem in s prizadetostjo spremljajo dogodke na Koroškem. iz tega zanimanja so se porodile tudi nove pobude za nadaljnje sodelovanje.
Med svojim bivanjem v Sloveniji je delegacija koroških Slovencev obiskala tudi
predstavo .Romea in Julije" v ljubljanski Drami, na grobnico narodnih herojev pa je položila venec.
Dvodnevni obisk je bil zaključen s sprejemom na predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, kjer je predstavnike koroških Slovencev v zastopstvu obolelega predsednika sprejel podpredsednik Vlado Beznik s svojimi najožjimi sodelavci. V daljšem razgovoru je bil najprej s strani delegacije prikazan trenutni položaj na Koroškem ter je bila izrečena zahvala za podporo in zavzetost ob dogodkih lanske jeseni, to zlasti SZDL, ki je bila tista, ki je položaj in problematiko koroških Slovencev tolmačita vsemu ljudstvu.
Podpredsednik Beznik je poudarit, da je ta obisk ponoven dokaz pripravljenosti in odločnosti tako Slovenije kot vse Jugoslavije, da podpre koroške Slovence v vseh njihovih prizadevanjih. Opozoril je na čedalje pomembnejšo vlogo SZDL, ki da je prisotna
na vseh področjih življenja, tako tudi v odnosu matičnega naroda do manjšine. To vprašanje smatra SZDL za izredno pomembno in se je vedno zavzemala zanj, zadnji dogodki na Koroškem pa so vzbuditi živo zanimanje ne samo v najširši slovenski javnosti, ampak tudi pri vseh drugih jugoslovanskih narodih. Posebej je podpredsednik Beznik naglasit, da mora biti manjšina subjekt in ne objekt, o katerem bi drugi barantali. Ugotovil je, da gre za enotnost slovenskega kulturnega prostora in da je zato skrb za Slovence v zamejstvu skrb celotne narodne skupnosti in vsakega državljana posebej. .Mimo tega pa je to vprašanje zdaj jugoslovanski problem — je poudaril Beznik — in Avstrija mora v celoti izpolniti vse obveznosti iz državne pogodbe. Ne sme misliti, da se tudi zdaj lahko zanaša na potrpežljivost, kakor smo jo pokazali doslej. Zdaj bomo vztrajali, da bodo vprašanja končno zadovoljivo rešena, pri čemer poudarjamo, da so sosedski odnosi pogojeni z odnosi večinskega naroda do manjšine."
= Obisk v Sloveniji je vsekakor pokazal, = da koroški Slovenci tudi pri nadaljnjih = prizadevanjih lahko računamo z globo-= kim razumevanjem in z vso možno pod-= poro tako Slovenije kot Jugoslavije. Na-= ša vprašanja so zares vprašanja ne le = slovenskega, ampak vseh jugoslovanskih = narodov.
Sprejem pri avstrijskem predstavniku
Med bivanjem v Sioveniji je deiegacijo koroških Siovencev sprejei fudi avstrijski generaini konzui v Ljubijani dr. Heinrich Riesenfeid.
V	svojem pozdravnem govoru je najprej v siovenskem in potem še v nemškem jeziku nagiasii upanje, da bo ta obisk prispeva) k temu, .da bodo težave, ki so nastaie v razmerju med obema narodnostnima skupinama na Koroškem in kot posiedica tega v odnosih med našo domovino in Jugosiavijo, prav kmaiu premagane in da bo nato prišio zopet do miroijubnega in prijateijskega sožitja na Koroškem in k nadaijnji izgradnji dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo, ziasti pa Siovenijo, kakor je to iskrena žeija nas vseh".
V	imenu deiegacije sta spregovorita podpredsednika NSKS in ZSO dr. Reginaid Vospernik in dr. Pavei Apovnik. Oba sta spomnita na težko in burno poiitično jesen na Koroškem, ki je močno obremenita odnose med obema narodoma v dežeii, pa tudi med sosednjima državama. Hkrati sta izrazita žeijo, da bi nakionjenost, kakor jo kaže do koroških Siovencev generaini konzui dr. Riesenfeid, previadovaia v širših krogih, kajti samo tako bi mogii doseči ugodnejšo in zadovoijivo rešitev manjšinskih vprašanj.
Dr. Apovnik je pri tem dejai, da je spričo 17-ietnega čakanja in upanja na rešitev naših probiemov, spričo zadržanja avstrijske javnosti, pa tudi avstrijske viade, in končno spričo dogodkov zadnjih mesecev zeio pesimističen. .Toda potisniti moramo pesimizem ob stran, saj bi sicer biio naše deio brezsmiseino, ter deiati naprej z upanjem v pravično rešitev." Opozori) je, da ima vsaka manjšina naravno pravico do stikov z matičnim narodom in matično državo, za nas pa so taki stiki ravno zdaj, ko smo doživet) težko in burno poiitično jesen na Koroškem, še posebno važni. .Vendar ne bi žeieii morebitne napačne interpretacije našega obiska in naših razgovorov z merodajnim) činiteiji v SR Sioveniji."
Dr. Vospernik pa je izjavi), da deiegacijo ni prišia v Ljubijano, da bi obtoževaia, marveč v zavesti, da kot dei siovenskega naroda izpoinjujemo viogo povezovainega čiena med sosednjima dežeiama. To je povsem v duhu uradne poiitike Koroške in Siovenije, vendar bo povezava med obema dežeiama trajna ie tedaj, če bo siovenski manjšini na Koroškem priznana resnična enakopravnost.
Več Mf bv% wesec% v enew /?! sMr%j pet tnesecev v <JrKge?w pr/-?werM ;e potrehouc/d dvstr/jsM v/dbd, bd ;e končno /e obgovon/d Mg noto jdgos/ovdMsM v/dbe z bne 6. nofetn^td 1972 (g/ebe s/oven-sM MMnpttne Md AoroIMm) tn ud noto z bne J#, dvgdstd 7972 (v zvez/ z vborom HsfdšM/? teroristov z dwtrt;t^egd ozew/jd v /dgos/d-v/joj. Po tdM bo/gew Zdv/dčevd-n;K (n Mo pr/čdMvdt/, bd M odgovor res te?ne/jit :n izčrpen, to-bd to, Mr je dvstrijsM v/dbd zbdj ohjdvi/d Mt .obgovor", je — po sMomttetn ntnenjn ndvdbnegd br-ždv/jdMd — vse prej Mt zdbovo-/jivo, /e ndrdvno.st Zzzivd/no, je obrdz miseMosti, hi jo je tnogoče primerjdti /e s prepotenco.
Adjti — bd otnenftno odgovor nd noto g/ebe s/ovensM mdnjsine nd KorotMnt — v ce/em 7000 he-seb ohsegdjočetn .obgovord" ni niti s črM, hje te/e z Z?esebo o?we-n;eno ute tisto, /idr te je /dni je-teni bogdjd/o nd 7(oro!M??3 in Mr je Mo tdi/i nepotrebni povob, bd je jdgos/ovdnsM v/dbd pot/d/d omenjeno noto dvttrijt/?i v/dbi. V .obgovor;*" je govord o vtem mo-očem, meb brttgi?M id bi o tem, dj je rlvstrijd Mje že bd/d Mro-%im S/ovencem v ohvirM Zzvdjd-njd bo/oči/ č/end 7.- t/oventM gim-
ndzijo, šo/shi zdMn, zdMn o tob-nem jeziM, ttd/no pobporo itb. itb.,* /e o tem ni govord, bd bote-bdnje .rešitve" nito rešitve, Mr prdvi/? rešitev pdč ni mogoče hoteči, boh/er to nemtM ndciond/itti
ce brždvne pogobhe prdvico, bd te Zdnimdjo, MM je žlvstrijd izve-b/d bendcijiMcijo in MM zbdj sMZ?i zd to, bd ne pribe bo oživ-/jdnjd ndcittične mite/notti.
Lepe Z?esebe in neoMeznd zd-
vimo, bd ti je dvttrijtM v/dbd s tem obgovorom ndprdvi/d ze/o enottdvno. Vprdtdnje je tdmo, d/i te /?o t tdMm .obgovorom" Mo Zdbovo/ji/, rdzen morbd v tmit/d pregovord, bd je mo/Z; ndjM/jši obgovor. Adjti rdvno t tem, bd o ndjM/j pereči/? vprdšdnji/? bot/eb-no mo/či, dvttrijtM v/dbd tdmd potrjdje, bd gre pri tem zd ttvdri, g/ebe Mterii? rdje mo/či, Mhor bd Z?i priznd/d, bd bremenijo njen Kg/eb. zlmpd/i prej d/i t/ej te /?o mord/d prizndti tnbi & tej retnici, Mjti zgo/j izjdve, bd interndcio-nd/izdcijd ni potreMd, ne morejo /?iti preprič/jive, če pomit/imo, bd /?o ob pobpitd brždvne pogob/?e in t tem ob prevzemd mebndrob-ni/? obveznosti bmd/d minn/o že 7$ /et.
Zdto je tebdnje tprenevebdnje, čet bd te Zlvttrijd ne Zdvebd prdv nobene brivbe, sbrdjno neprepričljivo. /končno ve bdnet vet svet, bd je Zvttrijd tistd, M ne izpo/-njdje svoji/? mebndrobni/? obveznosti, in bd je zlvstrijd tistd, bi bopntčd, bd pribdjd nd čvorotbem neovirdno bo brdtd/nib izpdbov proti 5/ovencem in njihovim prd-vicdm. MnsM .borotM jesen" vteMbor terjd brngdčen obgovor, bot gd je zbdj bd/d dvttrijtbd v/dbd.
Odgovor, ki ni odgovor
nd Korotbem tdbo močni in vp/iv-ni, bd preprečijo izvdjdnje zdbo-nov.
Rdvno o tem bejttvd, bi je /d-ni nd izrebno bwtd/en ndčin opozori/o tirobo mebndrobno jdvnott nd tdbo imenovdno „borotbo stvdrnost", pd v obgovorn dvstrij-tbe v/dbe tp/ob ni betebice, rdzen tdmovtečne ugotovitve, bd je ttvdr izb/jdčno Avstrije tdme, bd ob/očd o tem, Mj ndtprotnje Mttd-vi in zdbonom. Venbdr dvttrijtbd v/dbd pri tem pozdb/jd, bd ji br-ždvnd pogobbd tnbi v tem ožim nd/dgd ze/o jdtne in nebvonmne obveznosti; bd mord preprečiti vtdbo neondcittično be/ovdnje. 7*nbi to bo/oči/o je mebndrobnd obveznost in imdjo vse pobpitni-
gotovi/d — Mj brdgegd pd v .ob-govom" tbordj ni ndjti — tdbi tobrdt ne morejo tprdviti iz svetd bejstev. Prebvtem ne morejo zd-mo/čdii in preg/dtiti nebvonmne .govorice", bi je /dni jeseni seg/d bd/eč prebo mej Zvstrije in bo je ret tiroM mebndrobnd jdvnott z ogorčenjem ngotovi/d, bd te Zv-ttrijd v obnotd bo mdnjtintbe pro-b/emdtibe pot/dždje bvojne mord-/e in bvovrstne prdvice; enbrdt tdbo, Mbdr gre Zd vprdtdnje /dž-ne Tiro/tbe, brngič povsem brngd-če, bdbdr gre zd mdnjtine v dv-ttrijtbib mejdb.
/Ve bd bi te tpntčd/i v pobrob-notti obgovord nd j/tgot/ovdntbo noto o po/oždjn t/oventbe mdnjtine nd /Mrotbem, /dbbo dgoto-
P0S!R0K€Q)SV€O)
DUNAJ. — Prejšnji teden v petek zvečer je skupina neonacistov razgrajala pred poslopjem jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Pred stavbo so natresli letake neo- ^ nacistične NDP ter koroškega Heimat-diensta (zelo značilna simbioza!), s katerimi so hujskati tako proti koroškim Slovencem kakor tudi proti jugoslovanskim državljanom, zaposlenim v Avstriji. Vrata predstavništva pa so oblepili z lepaki, na katerih je pisalo: .Ven s tujimi delavci!" in .Slovenske Koroške ni!" Do te protislovenske in protijugoslovanske demonstracije je prišlo komaj dan po izročitvi avstrijskega odgovora na jugoslovanski noti in je ta demonstracija zelo prepričljivo postavila na laž svetohlinske izjave avstrijske vlade.
MOSKVA. — Francoski predsednik Ge-orges Pompidou je v spremstvu zunanjega ministra Schumanna obiskal Sovjetsko zvezo, kjer je imel razgovore z najvišjimi partijskimi in državnimi voditelji. To je bilo že tretje srečanje med prvim sekretarjem sovjetske partije Brežnjevom in francoskim predsednikom Pompidoujem; prvič sta se sešla leta 1970 v Moskvi, drugič pa leta 1971 v Parizu. Sedanji pogovori, ki so bili v bližini glavnega mesta beloruske republike Minsku, so potekali v prijateljskem in odkritem vzdušju. Obe strani sta potem izrazili zadovoljstvo nad temi razgovori ter poudarili da bo srečanje pomagalo utrditi mir v Evropi.
DAMASK. — Izrael si je pred nedavnim dovolil nov zločinski napad na Sirijo. Izraelska letala so poletela daleč na sirijsko ozemlje ter bombardirala tamkajšnje vasi. Posebno močno je bila prizadeta vas Dad v bližini jordanske meje, kjer je bilo pod ruševinami hiš pokopanih več deset ljudi. Skupno je izraelski zračni napad na Sirijo zahteval med civilisti več kot 500 žrtev, med njimi tudi veliko žensk in otrok.
BRiONi. — Prejšnji teden je bil na krat- ^ kem obisku v Jugoslaviji egiptovski predsednik Sadat, ki je imel pogovore z jugoslovanskim predsednikom Titom in drugimi voditelji. Med razgovori sta obe strani odločno obsodili uporabo sile, kakor se to dogaja na Bližnjem vzhodu in v Vietnamu. Pri tem je bila posebej naglašena pomembna vloga, ki jo igrajo neuvrščene države v prizadevanjih za dosego in utrditev miru.
WASHiNGTON. — Novi ameriški podsekretar za obrambo William Clements je že pred prevzemom svoje funkcije povedal, kakšne miselnosti da je. Izjavil je namreč, da ni izključena uporaba jedrskega orožja v Vietnamu, če sedanja pogajanja v Parizu ne bi bila uspešna. Bolj grozovite grožnje in izsiljevanja si je le težko predstavljati, in to je predsednik države, katera se sklicuje na demokracijo in svobodo. Zaradi nadaljnjega bombardiranja v Vietnamu in tudi zaradi omenjene izjave visokega ameriškega funkcionarja se v svetu nenehno širi protestno gibanje, ki dejanj sedanje ameriške vlade prav nič ne olepšava, ampak povsem jasno pove, da gre za zločine, kot so jih doslej počeli le še nacisti. Spričo tega je naravnost izzivalno izpadla izjava avstrijskega kanclerja Kretskega, ki je na seji socialistične internacionale za razliko od skandinavskih socialističnih voditeljev, ki so ameriške zločine imenovali zločine, nasprotno zelo klavrno izjavil, da .ne smemo razjeziti naših ameriških prijateljev". Hvala lepa za take prijatelje!
TRST. — V tržaškem občinskem svetu so prejšnji teden ponovno razpravljali o vprašanju slovenskega uradnega jezika. Povod je dal slovenski svetovalec KPI Dolfi Wil-helm, ki je v smislu ustave in spomenice o soglasju zahteval, naj se občinskim svetovalcem slovenske narodnosti zagotovi pravica do uporabe materinega jezika. Svoja izvajanja je svetovalec Wilhelm začel v slo- ' venščini, potem pa jih je na opombo župana Spaccinija, da je po zakonu dovoljena samo italijanščina, nadaljeval v italijanskem jeziku. Med razpravo je demokristjan-ski svetovalec Rinaldi navedel primer Južne Tirolske in D,Aoste, kjer je bilo vprašanje uporabe nemškega oz. francoskega jezika treba rešiti s posebnim zakonom, glede tržaških okoliških občin pa je dejal, da obstaja dekret bivše zavezniške vojne uprave, ki dopušča uporabo slovenščine in ki je bil sprejet kot zakonska norma ob prevzemu oblasti s strani italijanske države. Razprava se je zaključila z glasovanjem, ko so za predlog glasovali svetovalci KPI in svetovalec Slovenske skupnosti, socialistični svetovalci so se vzdržali, vsi ostali pa so bili proti.
BRUSELJ. — Na sedežu NATO so pozdravili izjavo Brežnjeva, da bodo sovjetski predstavniki sodelovali na pogovorin o zmanjšanju števila čet v Evropi, ki bo konec tega meseca v Ženevi. Pričakujejo, da bodo pozitivno odgovorile tudi druge članice varšavskega pakta.
L* M U t3 'It Kj 'j< M
štev. 3(1591) —3
TBADiCtONALNi SLOVENSKiPLES
fuc?/ /efos uspe/a
družabna prireditev v Ceiovcu
Nateklo soboto je Slovenska prosvetna zveza priredila v prostorih Delavske zbornice v Ceiovcu svoj tradicionaini Siovenski pies, tokrat ie dvaindvajseti. Tudi ietos je ta veiika družabna prireditev koroških Siovencev povsem uspeta, ponovno se je potrdita tradicionainost odnosno priijubijenost te prireditve med Siovenci na Koroikem, pa tud) v Siovenij), na Primorskem ter v Kanaiski doiini. Tako se je v prijetni družabnosti zbraio žteviino rojakov iz vseh treh doHn Roža, Podjune In Ziije ter z Gur, pridružiti pa so se jim mnogi znanci in prijateiji tudi Iz matične Siovenije ter iz itaiije.
Slovenska prosvetna zveza je spet poskrbeia za odiična ansambia, ki sta igraia za pies. Tako so se udeieženci Siovenskega piesa iahko zavrte)) ob zvokih najboijšega slovenskega ansambia zabavne giasbe, 1o je Piesnega orkestra Radioteievizije Ljubijana, ki ga je vodi) znani Rlasbenik Jože Privšek, kot pevska solista pa sta sodeiovaia Marijana Deržaj in Aif) Nipič. Za dobro razpoioženje z narodnozabavnimi meio-dijami pa je skrbel trio Burnik iz Ljubijane, ki je najprej igral v zgornjem prostoru, pozneje pa se je ,preselil" v veliko dvorano.
Priijubijenost Siovenskega piesa Med našim ijudstvom se je ietos ponovno pokazaia v tem, da je biia dvorana že ob sedmih takorekoč
„Zlata ptica"
za Floriana Lipuscha
2e tretjič je osrednja slovenska Mladinska revija „M" (prejšnja Mladina — op. ured.) podelila nagrade z imenom .Zlata ptica". Letos je te nagrade prejelo sedem mladih ustvarjalcev z raznih umetniških področij.
Med letošnjimi dobitniki .Zlate ptice" je tudi naš rojak Florian Li-Pusch, ki je nagrado (v obliki kipca, M ga je izdelal znani kipar Janez "oljka) prejel za svoje prozno delo "Zmote dijaka Tjaža". K priznanju Florianu Lipuschu iskreno čestitamo!
Ob podelitvi priznanj je prišlo do Prisrčnega razgovora med nagrajenci *n gosti. Zastopnik ljubljanskega .De-.	1 c ob tej priložnosti vprašal Flo-
riana Lipuscha, kako ga kot pisatelja sprejema domače koroško okolje. Na to vprašanje je Lipusch dejal, da koroško okolje njegovega pisanja, o katerem je mogoče reči, da je modernistično, ne sprejema z odobravanjem. Ravno to pa očitno smatra kot Pozitivno kritiko, kajti poudaril je: "Ne bi mi bilo prijetno, če bi me "valili konservativni krogi... Pišem ^golj zato, ker mi je všeč, ker me veseli, če lahko povem kaj po slovensko."
Ostale .Zlate ptice" za leto 1972 so prejeli: Nataša Kastelic za pesnike zbirko .Samo za včasih", Dra-&ca Čadež za plastike, Zmago Jeraj slikarstvo, Gorazd Šefran za graško, Lana Stranič za balet in Tone Stojko za fotografijo.
zasedena, saj je takoj biia pri vsaki mizi .zaseda", ki je .varovala" prostore ja svoje, ki so prišli kasneje. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki je pies otvorii, je iahko pozdravi) števiine obiskovaice od biizu in daieč, ki so prišii, da se poveseiijo in napteše-jo. Navzoči pa so bili tudi številni častni gosti, med njimi jugoslovan-ski veieposianik na Dunaju poobia-ščeni minister Mitja Vošnjak, jugo-siovanski generaini konzui v Celovcu Bojan Lubej in konzui Branko Čop, predstavnika Republiške kon-(erence SZDL Siovenije Jože Hartman in Miioš Oprešnik, predsednik
Zveze kuiturno prosvetnih organizacij Slovenije ivo Tavčar, predstavnik Siovenske kuiturno gospodarske zveze v Trstu dr. Kario Primožič, tajnik Siovenske prosvetne zveze v Trstu Miro Kapeij, vodja manjšinskega šolskega oddeika pri koroškem dežeinem šoiskem svetu okrajni nadzornik Rudi Vouk, de-žeini poslanec Hanzej Ogris ter šte-vitni predstavniki kuiturnih in političnih organizacij koroških Slovencev ter obmejnih občin iz Slovenije. Slovenski ples pa so za kratek čas obiskali tudi koroški deželni glavar Hans Sima s soprogo in deželni poslanec Josef Lubas, čeprav je ob istem času bil ples Socialistične stranke.
In kaj naj o letošnjem Slovenskem plesu še zapišemo? Bilo je lepo, prijetno razpoloženje, kot vsako leto, prava slovenska družabnost, kakor da so vsi, ki so prišli, ena velika družina. Vendar naj že kar na začetku vtisov povemo, da je bilo posebno razveseljivo to, da smo na letošnjem Slovenskem plesu videli izredno veliko mladih obiskovalcev, kar zgovorno priča, da priljubljenost te prireditve in njena tradicija zajema tudi mladi rod. To je razveseljivo dejstvo in jamstvo za nadaljnje uspehe Slovenskega plesa. Organizatorju, Slovenski prosvetni zvezi, gre v tem oziru vse priznanje, kajti vsak, ki ima opravka z organizacijo ene in iste prireditve leto za letom, dobro ve, kako težko je ustreči čedalje bolj razvajenim obiskovalcem takih prireditev, posebno pa še, ker vemo, da so marsikateri organizatorji prenehali s takimi prireditvami. Toda Slo-
SLOVEMSKO NARODNO GLEDALiSČE V MARiBORU
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo s komedijo Antona Tomaža Linharta
ta
vese!i dan
a!i
matiček se žen!
v soboto 3. februarja ob 19.30 uri v dvorani pri šoštarju v Giobasnici;
v nedeljo 4. februarja ob 14.00 uri v kinodvorani v Borovijah, ob 19.00 uri v Jami dvorani v Št. Jakobu v Rožu
Na predstave vabita SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
venski ples živi, postal je potreba našega človeka, da se vsaj enkrat na leto sreča v sproščeni družbi, da za eno noč pozabi na vsakdanje skrbi in težave. In to prireditelju vedno znova uspe: vsako leto pridobi znane inštrumentalne ansamble in pevce k sodelovanju.
Letos je — kakor že povedano — na Slovenskem plesu igral Plesni orkester RTV Ljubljana, ki je pod vodstvom Jožeta Privška in s pevcema Marijano Deržaj in Altijem Nipičem skrbel za dobro razpolo-
/
C/

Dogori;' MHMK/lT? tC</?10U 111 IMMflfV SO	ZrKfg/MO
/?oseg/Z v IM h' ž/v/jffijf, i/ti so povsem /;reoZ:rf?n77 rudi Je/o pri /isiK. Zgrgt/Z tegg je morg/o r/Mrsi/Mj izostri, o čemer Z?/ sicer /gZi^o že prej poročni;. 7*o prnv gotovo veijg rudi zg žiu/jenjs&i jn/hiej, &i gg je /gni o/^gjg/ Lg^g Krgmo/c, zngn predvsem po svojem obsežnem dein, J-i gg je v/oži/ zg ^oroš&o siovens&o pesem. Ven-dgr smo prepričgni, dg Z?o rgzumei, če se njegove osem-r/eset/etMicf spomnimo seie dgnes,- ngse čestitke in žeije so prgv tg^o iskrene/
Pro/esor Lg&g Krgmo/c se je rodi/ 74. o^fo^rg 7#92 v ^enlgneZg ngd Prevg/jgmi. Že &ot deče& je vz/jnZni g/gs/?o ler je po osnovni g/gsZ?eni vzgoji ngjprej o/ns^o-vg/ zgseZmo org/grsLo so/o v Ce/jn, potem pg je štiidirg/ g/gs/io ng Dnngjn, &jer je Zetg 7974 Lončg/ g/gs^eno g^gi/cmijo. V študijski/; Zeti/i ng Dgngjg je več^rgf trpe/ ^orngnj^gnjc, vendgr ni pod/ege/ vg/n'Zom 5cZm/vereing in 5ddmgr&e, ^i stg tudi njemu ponnjg/g do/iro ^griero, če Z?/ se izneveri/ svojemu ngroiZg. Zgrgdi njegove trdne ngrodne zgvesti so gg /etg 7979 nems^ongciong/istične to/pe izropg/e in pregng/e. V /etiA po /;/eZ?/sc/tg je de/o-vg/ ^ot nčite/j g/gsZ?e in petjg, nstgnovi/ je števi/ne pevske z/*ore, predvsem pg se je trudi/ zg oArgn/tcv stgriZi ngrorZniZr izroči/ in o^ičgjev.
Pose/ino pozornost posvečg Z-gZrg Krgmo/c že vse svoje živ/jenje /soroš^i ngrodni pesmi. 37noge stgre /jnds^e pesmi je ote/ pozg/d, prirejg/ je predgvgnjg in tečgje zg Loroš^e pevce in zborovodje, z/gsti pg si je nstvgriZ ime z zZ^rgnjcMi, prirejgnjem in bgrmonizirgnjem boro-šbib ngroiZn/Zi pesmi. O tej njegovi dejgvnosti pričg doZ-gg vrstg wg;rgz//čncj!/Z) zbirb, med bgterim; je trebg posebej omeniti deset zbirb borosbib /jgiZs^/Zr pesmi zg in/gdtnsZif, mesgne in mosbe zbore ter pesmgrico .AZ/g-ding poje", bi jo je ministrstvo zg ponb ng Dungjg odobri/o zg gporgZ<o ng dvojezičnih so/gb ng Z(oro%f?H. Pg tndi v drugih zbirbgh, bi jih je vsegg sbupgj mendg 32, je borošbi ngrodni pesmi odmerjeno čgstno mesto. Ngjobsežnejšg pesmgricg Lnbe Krgmo/cg z ngs/ovom .Korosbe viže zg m/gde pevce" je trenutno v de/n; v tej pesmgrici štirih borošbih doZin bodo zgjeti pozgb-/jeni borošbi vižgrji, pevci, zgpisovg/ci in zbirgte/ji ngše /jgi/s^c poezije, bi so ngm ohrgni/i in s petjem širi/i ngšo s/ovensbo pesem.
Zg svoje boggto de/o je Lnbg Krgmo/c preje/ že vrsto visobib od/ibovgnj in prizngnj, med njimi tudi Drgbos-njgbovo prizngnje, bi mg gg je 5/ovensbg prosvetng zvezg pode/i/g /etg 793# zg do/go/etno nesebično de/o v bg/tnri in prosveti ng 7(orošbem.
ženje v veliki dvoraa}. Repertoar tega odličnega plesnega orkestra je tako pester, da je zadovoljil še tako zahtevnega plesalca, saj je igral od najmodernejše jazz glasbe do klasične melodije valčka in polke. Ko se je Plesni orkester RTV poslovil, je bilo vsem žal; skoraj se je zdelo, da so komaj začeli, čeprav so igrali takorekoč štiri ure neprekinjeno. Toda pravi plesalec veliko zdrži in tudi redko priložnost je treba izkoristiti do zadnjega. Zato so obiskovalci vztrajali in počakali, da se je ansambel Burnik iz zgornje dvorane preselil v veliko. Ob njegovi glasbi so posebno prišli na račun ljubitelji narodnih viž, polk in valčkov. Plesišče je bilo do zadnjega polno in šele, ko se je poslovil tudi trio Burnik, so obiskovalci videli, da je res že rana ura in da bo treba kreniti proti domu.
Vsi dobro razpoloženi, ncrplesani in čeprav tudi malo utrujeni so rekli: lepo je bilo, še bomo prišli! Da, prihodnji 23. Slovenski ples bo v soboto 12. januarja 1974.
Ob koncu naj še omenimo, da je letos že drugič skrbel za kočo močnega okrepčila Herbert Koren iz Bilčovsa. Lani je postavit .Planinsko kočo", letos pa .Lovsko kočo". Zelo posrečena zamisel, imel je veliko obiskovalcev. Sicer pa: kdo ne bi šel tja, kjer so stregle prikupne deklice v lepi rožanski noši.
Vsem še enkrat kličemo: na veselo svidenje na prihodnjem Slovenskem plesu!

TONE SVETINA	160
,,Na Heli?" je vprašala začudeno. .Razočarani boste, *	^ količkaj spoznate na ženske. Vse, kar je pri njej za-
'tiivega, js njena mladost. Saj je skoraj otrok. In niti obrti ^ Pozna. Veste kaj vleče goste k njej? Drhti od strahu in ^arnu ... To je nekaterim bolj všeč kot vroča in zrela žen-o. Dovolj izkušenj imam, da sem odkrila čar njenega u-J^na. ^ vdorne tak, ki nam, ki se spoznamo na Iju-3zen, ni dorasel. Kaj pa mislite, da je ženska, ki ukroti ° deset ali dvajset takihle zverin na en večer in jih Mehča, da gredo spat krotki kot ovce?!"
-Vsaka, ki to zmore, je več kot občudovanja vredna," ts dejai Mihajlo.
.Pameten dečko ste. Jaz bi bila raje vredna spoštovali- Zelo si želim, da ne bi bila to, kar sem."
-Potem si izberite drugo življenje."
-Saj si ga bom. Samo še nekaj dni, in nikoli več se s ne bo dotaknila roka kakšnega umazanca. Otrok si že-. ' Ali nisem nora? Pravzaprav — čemu vam to pripove-}^!^M? Vam, ki čakate na Heli.... Toda poslušati znate, kdove zakaj čakate prav na Heli. Niste podobni dru-'M Moškim, ki so hodili ponjo ..."
.Ne vznemirjajte se zaradi tega. Prijetno mi je v vaš ^*bi. Raje popijva še kaj. Kava bi nama prijala, ali ne?' Ko sta posrebala kavo, je segla po njegovi skodelici -Ali vam lahko prerokujem?"
.Izvolite."
.V grozni nevarnosti ste. Smrt preži na vas, vas obkroža . .. Kazno je, da ji ne boste ušli. Vaši sovražniki stojijo v temti, mnogo jih je. Vi jih ne vidite. Malo imate prijateljev. Premalo se menite za dekle, ki vas zelo ljubi. Mnogo denarja vidim ... Ne boste vedeli, kam z njim."
Dekletu se je spremenil glas, postal je droben in preroški, kot bi prihajal iz daljav, z grobišča za samotno vasjo ... Nenadoma je utihnila, dvignila glavo in ga pogledala v oči. Nekaj časa sta se pogleda spojila v nerazumljivem, skoraj tesnobnem občutju. Potem pa je rekla:
.Smrt imate tudi v očeh."
Mihajlo se je narejeno nasmehnil in jo nežno prijel za roko.
.Dobro ste mi prerokovali. Moram vam čestitati in zahvaljujem se vam. Smrti iimam čez glavo. Vse je res, kar ste govorili. Tako sit sem je, draga moja, da se mi komaj ljubi živeti. Ali zdaj razumete, zakaj čakam na Heli in zakaj danes ne morem z vami? Morda vas bom poiskal že jutri..."
.Razumem vas."
.Vojna je."
.Vojna..."
Pri vratih se je pokazala gospa Gloria in mu smehljaje se pokimala.
.Všeč mi je bila vaša družba," je dejal. ,Vi ne spadate v ta hlev. Upam, da se bova v kratkem spet srečala in se še kaj pomenila."
.Tega si tudi jaz želim ... Zelo lepo je bilo."
Odprl je denarnico in vzel iz nje za desetkratno plačilo ljubezni.
.Vzemite! Morda boste lahko koristneje uporabili kot jaz."
Branila se je.
.Ne morem vzeti. Ničesar nisem storila za vas..."
Odrinil ji je roko, rekoč:
,,Saj imam ... Utrujeni ste. Pojdite domov. Iz oči vam berem, da imate za danes več ko dovolj."
Od sreče so ji žarele oči. Potisnila je denar za hlačke, tik ob rožnatem popku. Začudeno je strmela za njim, ko je izginil v oblaku cigaretnega dima in so se za njim zaprla vrata.
.Prvo nadstropje, zadnja vrata levo, tam dobite vaše dekle," je rekla signora.
Stopil je k njej in odštel denar; še nekaj več, kot je zahtevala.
"Čimprej se izgubite z njo, da se mi ne bo treba otepati z drugimi. Mnogo jih zaman čaka nanjo."
Denar odpira vsa vrata sveta. Zanj gredo ljudje tudi v pekel, v smrt in v gnojnico ... Kako bedasto! V tej smrdljivi tovarni ljubezni na tekočem traku gospodari mamon ...
Vzpenjal se je po stopnicah, pogrnjenih z oguljenim tekačem.
V sobi ga je sprejela preplašena deklica, ki se je stiskala h končnici divana. Na njegov nemški pozdrav ga je samo gledala z velikimi, plahimi očmi. Bila je tako nežna in drobna, da se mu je zasmilila kot nebogljena ptica, ki je padla iz gnezda.
.Ti si Marija?" ji je dejal po slovensko.
Nezaupljivo ga je pogledala in prikimala.
.Pošiljajo me vaši. Tudi Mirijam. Ati si želiš za vedno zapustiti to hišo?"
Prikimala je in po bledih licih so se ji ulile solze. Takoj se je pokesal, da ji je preveč naravnost povedal, za kaj gre. Ukazal ji je, naj se takoj obleče in neha jokati, ker da najmanjša neprevidnost lahko spodnese načrt.
Medtem ko se je oblačila, je pokleknil k omari. Iz potovalke je vzel mino, pregriznil stekleno cevko detonator-

Obisk SNG Maribor na Koroškem CELOVEC m 85.000 PREBtvALCEv
Še ni dolgo od tega, ko smo imeti v gosteh ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Takrat je prišel med nas z Drabosnjakovo igro o Izgubljenem sinu. Tokrat pa bo ansambel SNG v Mariboru prišel med nas s prvim slovenskim odrskim delom, to je s komedijo Antona Tomaža Linharta ,Ta veseli dan ati Matiček se ženi".
Tako kot zadnjič bodo mariborski gledališčniki pri nas gostovali v organizaciji obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. Medtem ko so z Drabosnjakovim delom gostovali v celovškem gledališču, bodo topot nastopili na naših podeželskih odrih, in sicer v Globasnici, Borovljah in St. Jakobu v Rožu.
Letošnje gostovanje SNG Maribor bo za ljubitelje slovenske gledališke umetnosti brez dvoma enkratno kulturno doživetje. Prvič že zategadelj, ker bodo lahko videli izvirno slovensko gledališko delo, drugič pa zato, ker ga bo uprizorilo profesionalno slovensko gledališče. Ob tem naj še povemo, da
so mariborski gledališčniki prav z Linhartovo komedijo Matiček na lanskem Borštnikovem srečanju dosegli izredno dober uspeh, saj so ob tej priložnosti dobili več priznanj in nagrad. Zato se nam obeta res lepa kulturna manifestacija, ki jo bo prav gotovo obiskalo mnogo naših rojakov od Pliberka preko Gur, Roža in Zilje.
Gostiteljici SPZ in KKZ sta se za nastope SNG Maribor na podeželju odločili zato, ker pri Linhartovi komediji gre za ljudsko igro, za ko-
medijo v kateri je avtor mojstrsko orisal življenje takratne družbe in je kljub temu, da je to prvo slovensko odrsko delo, aktualno še danes in ga zato želi našemu človeku približati na podeželjskih odrih.
Gostovanje SNG Maribor bo potekalo v okviru redne kulturne izmenjave med obema slovenskima kulturnima organizacijama koroških Slovencev z matično domovino odnosno potom stalnih stikov z republiškim svetom Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije.
V okviru združevanju občin v večje upravne enote se je s 1. januarjem
Branea vas pri Biičovsu
ČESTfTAMO!
Deželni glavar Sima je pred dnevi Izročil štirim koroškim zdravnikom dekrete, s katerimi so bili imenovani za medicinalne svetnike. Med odlikovanimi je tudi naš rojak dr. Stanko Jelen, zdravnik na Bistrici v Rožu, ki poleg svoje zdravniške dejavnosti vedno najde časa tudi za prizadevanja v korist naše narodnostne skupnosti.
K priznanju iskreno čestitamo!
Leta 1972 nam je v območju naše župnije s smrtnimi siučaji prizanaša-io, saj je bela žena v tem obdobju iz naše srede vzela le 8 oseb. Letos pa imamo že v prvi polovici januarja več smrtnih primerov.
Za vedno je šla od nas Marija Miškulnik, rojena Jerolič, po domače Kržejeva mati. Rajna je bila hči zavednih staršev Marije in Gregorja Jerolič. Njen oče Gregor je bil pobudnik, da je bila leta 1910 ustanovljena Hranilnica in posojilnica za občini Bilčovs in Zgornja Vesca. Dolgo dobo 35 let je bil njen predsednik. Kot hči tako zavednih staršev je pokojnica čuvala in gojila narodno zavest vse svoje življenje ter jo s svojim zdaj že nekaj let pokojnim možem privzgojila tudi svojim otrokom, ki so pravtako zavedni člani naše narodne skupnosti. Vse to je pokojna mati svojim sinovom in hčeram položila v srce. Pokojnica je rada prihajala na naše prireditve, dokler je le mogla, in se z nami veselila naših uspehov. Bila je prava verna mati in se nikdar ni sramovala svojega prepričanja.
Pred tednom dni smo jo ob izredno velikem številu žalnih gostov pospremili na njeni zadnji poti. Naši pevci pa so ji v slovo na domu in ob odprtem grobu zapeli pesmi žalostin-ke. Naj rajna Kržejka mirno počiva v domači zemlji, ki jo je res iz srca ljubila. Naše sožalje pa velja vsem njenim zaostalim.
Ravno ko smo pisali te vrste, nas je dohitela žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil Mihael Miškulnik, sin pokojne Kržejeve mame. Več o tem tragičnem dogodku bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
število občin na Koroškem znižalo od 204 na 121. Pri tem se je tudi mestna občina Celovec znatno povečala in sicer od 5 623 ha na 11 995 ha površine. Nova mestna občina je torej dvakrat tako velika kot je bila stara.
K novemu velikemu Celovcu so bila pridružena sledeča področja: Trdnja vas z 920, Liebenfels s 33, Otok s 30, Pokrče z 29, Št. Peter s
1	210, Vetrinj s 1 835, Golovica z
2	114 in Žrelec z 201 hektarjem površine. S površino pa je naraslo tudi število prebivalcev, tako da šteje danes Celovec 85.000 prebivalcev. Vse komunalne ustanove — šole, občinske hiše, kulturni domovi in otroški vrtci — so prešle v lastnino nove mestne občine, prav tako so občinske uslužbence priključenih področij vključili v novo mestno občino.
Na celovški visoki šoli za izobraževalne vede je trenutno 12 stolic, od katerih je 5 že dalj časa zasedenih. Trenutno je inskribiranih 58 študentov. V načrtu je uvedba še nadaljnjih petih stolic. V prihodnjih dveh letih mislijo uvesti Še naslednje študijske smeri: prosvetno vedo kot študijski poskus, splošno in uporabno jezikoslovje in pa izobraževalno ekonomijo, prav tako kot študijski poskus.
RESNiCA, K) JE PREMALO ZNANA
Št. Jakob v Rožu
V zadnjem četrtletju lanskega le-fa so predsfavniki naše občine pod vodsfvom žopana Janeza Gressta zopef počastiti vrsto starih občanov, med njimi tudi tri, ki so že presegli lepo starost devetdesetih let.
Najstarejša med njimi je bila Marija Nagete, stara 94 let, iz Št. Jakoba. Petdeset let je bila organi-stinja v domači farni cerkvi. Vzgojila je tri otroke, med katerimi je eden župnik v Žitari vasi, drugi glasbeni profesor v pokoju in hčerka knjigovodkinja pri celovškem podjetju. Vse njeno življenje je posvetila narodnemu življenju, zlasti
kot pevka pa je znana daleč naokoli. Pred leti je pela tudi v slovenski oddaji celovškega radia. Druga počaščenka je Kristina Stroj z Reke pri Št. Jakobu, stara 93 let. Doma je bila pri Lebnu v sosednjih Pulpačah pri Št. liju na severni strani Drave. Tretji pa je bil Joset Nind-ler, upokojeni železničar iz Brezni-ce, star 90 let. Vsem slavljencem, zlasti pa trem posebej omenjenim, želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
V minulem letu je občina počastila in obdarila skupno 100 starejših občanov.
Glede znanstvenega osobja na šoli ni težkoč, saj je na razpolago 12 profesorjev in 30 asistentov, razen tega pa je Šoli službeno dodeljenih še 19 uči-teljev. Tudi finančno vprašanje je urejeno. V letih 1971 in 1972 je visoka šola v Celovcu prejela nad 6 milijonov šilingov, v lanskem letu pa knjižnica dodatno še 400.000 šilingov. Tudi vprašanje prostorov je zadovoljivo rešeno.
V	gotovih krogih na Koroškem še vedno prevladuje zmotno mnenje, da so jugoslovanske oblasti pregnale kočevske Nemce iz Slovenije. Prizadeti kočevski Nemci tega še niso preklicali, avstrijski tisk pa iz gotovih razlogov (ne bo jih težko uganiti) o tem tudi molči. Zato bi bil skrajni čas, da bi tudi javnost na Koroškem končno izvedela resnico o zgodovini in usodi nemškega prebivalstva v Kočevju in okolici.
V	kočevskih krajih so okrog leta 1330 ortenburški grofje naselili Korošce in Tirolce, pozneje pa še frankovske in turingijske naseljence. Krčili so gozdove, izsuševali močvirja in iz divjine napravili naselja. Največje med njimi je bilo Kočevje, ki imo danes že okrog 10.000 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno je živelo na Kočevskem okoli 8000 kočevskih Nemcev, okoli 5000 Slovencev in kakih 3000 ,mešancev" (katerih eden od staršev je bil Nemec, drugi pa Slovenec), ki pa so se navadno prištevali k Nemcem. Ko so leta 1941 italijanske in nemške fašistične sile vdrle v Jugoslavijo, so kočevski Nemci prišli pod italijansko zasedbeno oblast, torej pod Italijo. Hitlerjanski agitatorji so kaj kmalu prepričali kočevske Nemce, da se izselijo iz Italije na
Ije tisočletnega rajha. Vendar jih Hitler ni popeljal „heim ins Reich , to je v Nemčijo, temveč jim je dodelil ozemlje ob Savi pri Krškem in Brežicah, od koder so pregnali več desettisoč Slovencev v Srbijo in v razna nemška taborišča. Tako se je koncem leta 1941 in začetkom jeta 1942 izselilo na novo ozemlje skupno 11.000 kočevskih Nemcev. Večina je s solzami zapuščala ozemlje svojih prednikov. Hitler, v katerega so tako zaupali, jih je razočaral. Po nekaj letih, ko je Hitlerjev .tisočem rajh" propadel, so tudi Kočevarji morali zapustiti njim dodeljeno področje in se razkropiti po svetu.
To je resnica o izvedbi č). 7
Pred okrajnim sodiščem v Železni Kapli je bila v sredo 17. januarja obravnava, pri kateri je šlo za privatno tožbo. Branilec obtoženca je ob tej priložnosti zahteva) obravnavo v slovenskem jeziku. Ker pa sodnik ne obvlada slovenščine in ker sodišče ni priskrbelo zapriseženega tolmača, je bila obravnava preložena na nedoločen čas.
To se je zgodilo pred okrajnim sodiščem v Železni Kapli, torej pred enim od tistih treh okrajnih sodišč, ki so od skupno devetih dvojezičnih sodišč na južnem Koroškem .širokogrudno" tudi z zakonom priznana kot dvojezična. Namreč s tistim zakonom, na katerega se Avstrija tako rada sklicuje in ki ga kot .dokaz" za svoj .pravični* odnos do koroških Slovencev navaja tudi v svojem odgovoru na jugoslovansko noto.
Toda tozadevna zagotovila Avstrije in njenih predstavnikov so očitne laži, dokler se dogajajo take stvari, kot zdaj v Železni Kapli!
Stovensko prosvetno društvo .Dantca" in Pevsko društvo St. Vid v Podjuni imata v ne-deijo 21. januarja ob Vz3. uri pri Vogiu v Št. Primožu svoj
REDNI OBČNI ZBOR
z običajnim dnevnim redom. Ob tej priioinosti bo viadni svetnik dr. Pave) Apovnik imei
SKIOPTIČNO PREDAVANJE O LUŽiŠKiH SRBiH Člani in prijateiji obeh društev prisrčno vabijeni!
Odbora
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina. UKANA Ton
ja in aktiviral eksploziv z grozljivim občutkom dvoma, kakršnega še ni okusil, odkar je miniral. V ustih je zaznal okus po lastni krvi in zdelo se mu je, da se ga loteva rahla omotica. Ko je zavijal mino v obleke in jo položil v kot omare, so se mu roke tresle in čelo so mu orosite drobne kapljice.
Vstal je in se ozrl vanjo. Stala je za njegovim hrbtom in ga gledala brez besede. Ni vedela, kaj počne, slutila pa je, da se v teh trenutkih odloča nekaj usodnega. V potovalko je stlačil njene obleke, da je bila spet polna, zaklenil omaro in vtaknil ključ v žep.
Na hodniku sta srečala le dve dekleti s pijanima oficirjema. Oddahnila sta se šele na cesti. Dekle se ga je čvrsto prijela za podpazduho. Ulica je bila prazna. Po tlaku so votlo odmevali njuni hitri koraki. Na koncu razsvetljene ulice sta zagledala nekaj ljudi in sredi ceste vojaško patruljo. Takoj sta zavila v temno stransko uličico. Kmalu sta bila v bližini biteja, kjer ju je čakata Mirijam.
.Kaj ste pustili v omari?" ga je plaho vprašala Marija.
.Mino."
Dekle se je zdrznilo.
.Bodo mrtvi?" je dahnila.
.Mrtvi," ji je pritrdi) in si obliznil suhe ustnice.
Zdaj je živčna napetost popuščala in čutil se je strašno utrujen. Mislil je na dekle, ki mu je prerokovalo smrt, in zdelo se mu je, da zavoljo nje ne bi smel nastaviti mine. Kdo ve, če bo zapustila hišo, preden bo zagrmelo? Toda čemu bi ga težila vest? Bordel je gnojen tvor sveta, ki ga podiramo. Sramota za ljudi, ki kupujejo in prodajajo, kar je človeku najsvetejše . .. Pljujejo na življenje . . . Skrunijo materinstvo, se kopljejo v gnojnici . .. Ce so bili Nemci do sedaj varni v teh hišah kot prašiči ob koritu, odslej ne bodo več. Tudi naslada bo pomešana s strahom. Naj jim bo to v svarilo! Prst božji tistim, ki verujejo v boga... Šiba
kazni, če verujejo v naravo ... Maščevanje za ponižanje, če žive zgolj od razuma . ..
Pod ulično svetilko sta obstala. Pogledal je na uro in globoko zajel zrak, ki je dišal po globini morja in daljnih obalah.
Čez pol ure se je dekle razjokalo v naročju Mirijami-nega očeta, ki je bil dober prijatelj njenih staršev. Mihajlo jih je pustit, da se pogovorijo. Odklonil je večerjo, čeprav skoraj ves dan ni bil prav nič jedel. Vzpel se je v podstrešno sobico, zmetal s sebe nemške cunje in se kot ubit zavalil na posteljo. Segel je z roko po steklenico. Napil se je žganja, da bi se rešil gnusnega okusa po smrti. Preplavljala ga je blagodejna omotica. Sicer tudi nemške, ameriške letalske bombe padajo vse križem. Ne razlikujejo vojakov od civilistov ne otrok od starcev in ne žena od mož. Če so si že izmislili totalno vojno, pa naj jo poskusijo na svoji koži! Koliko ruskih žena in mož so zvlekli v Nemčijo, kjer jih ubijajo glad, sramota in svinčenke . ..
Zaškripale so stopnice. Roka mu je samogibno segla po pištoli. Čutil je skrajno napetost. Vrata so se tiho odprla, vstopila pa je Mirijam.
„Oh, ti si," se je oddahnil. .Živce izgubljam. Ce bi bi!o treba tam čakati še pot ure, ne bi bil zdržal.
.Še niko!i nisem tako trepetala zate ... Mislila sem, da se ti je kaj pripetilo."
Dvignil se je in pogledal na uro. Kazalec se je z nagh-co pomikal k usodni minuti. .Zdaj mora v kratkem usekati," je dejal suho. Prišla je k njemu, naslonila sta se na okno in uprla oči v temo nad svetlikajočimi se strehami. Potem je razklala noč močna eksplozija. Stekla na oknih so zažven-ketala. Čvrsto mu je stisnila roko. Molčal je. Predstavljal si je, kako se ruši zidovje, kako padajo trami, kako sopun eksplozije trga in maliči klobčiče golih trupel. Zvijajo se v poslednji nasladi, ki se je spremenila v krče umiranja, v
plamenih in prahu izginjajo v nič ... Kako pošastne igre si privoščijo ljudje! Zakaj? Ker je vsak igralec prepričan, da ima prav in da bo igro dobil.
Mihajta niso več mučiti dvomi. Kot vedno ga je napolnil občutek grenkega zadoščenja. Odkar se je spoznal z Duletom — le-ta mu je zaupal že pri prvem srečanju — ni razočaral ne njega ne Pemca. Vsako nalogo je izpolnil, napravil je vse, kar je bilo mogoče, morda celo več, kot so pričakovali od njega.
Sedel je na posteljo. Mirijam pa je vznemirjeno odhitela po stopnicah. Izgubil je občutek za čas. Strmel je v temo in razmišljal. Ni vedel, koliko časa je minilo, odkar je odšla in se vrnila z dekletom. Povedala mu je, da so se domenili, da bo ostala skrita pri njih. Dekleti sta sedli na posteljo nasproti njega, kjer je včasih ležal Seidov. V sobici je bilo mračno. Skozi majhno podstrešno okno je tila svetloba zvezdne noči in padala na njuna obraza kakor skrivnostna tančica.
Vedel je, da to noč ne bo zatisnil očesa. Po vsaki veliki diverziji se je počutil osamljen in mučila ga je tesnoba grenke praznine. Zato je bil vesel in hvaležen obema, da ga nista pustili samega.
Nekaj časa sta molčali, potem pa je Mirijam vprašala:
.Kako je bilo s teboj, Marija?"
Drobno dekle je odgovorilo tiho in boječe, kot bi bila pri spovedi:
.Še zdaj ne vem, ali sanjam ali je vse res ... Večkrat sem se tolažila, da me bodo prišli naši rešit. Ne vem, kako naj se vam vsem skupaj zahvalim." Pomolčala je, potem pa nadaljevala: .Morda bi bilo bolje, če bi bila umrla. Kaj vse so počeli z menoj! Samo vama, ki sta mi najbližja, bom povedala resnico, potem je iz mojih ust ne bo slišal nihče več. Tako sram me je, da komaj živim ...

Ziobna podtikovanja
^..Zgodovina koroških Slovencev pozna že primerov, ko je na strani večinskega na-''oda in predvsem v tistih krogih, ki si lastijo monopol v reševanju narodnostnih vprašanj, ^manjkalo stvarnih argumentov in so se po-tem zatekli k nizkotnim sredstvom podtika-vonja, zavijanja dejstev in očitnih laži.
y to smer se očitno nagiba tudi okoli ko-'"'sije, ki naj bi razpravljala o manjšinskih vprašanjih oz. o zakonu o dvojezičnih na-P'sih. Ker smo koroški Slovenci dovolj jasno utemeljeno povedali, da se s predstavijo Heimatdiensta in vanj vključenih orga-"'lacij nimamo kaj meniti, zdaj na strani večinskega naroda skušajo napraviti vtis, akor da bi manjšina ne hotela razpravljati ° odprtih manjšinskih vprašanjih. To je Podlo, to je nizkotno! Takih metod se poslužuje le tisti, kateremu manjka stvarnih
argumentov.
Resnica okoli te komisije je namreč po-^sem drugačna: koroški Slovenci smo bili is doslej in bomo tudi v bodoče vsakčas Pripravljeni konstruktivno sodelovati pri iska-
Obvestilo SPZ
Stovenska prosvetna zveza obvešča, da bo v počastitev stovenskega kuitur-"sga praznika tudi tetos priredita Prešernovo prosiavo, in sicer v petek 9. februarja ob 20. uri v Modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Na prosiavi bodo sodeiovaii operno soiista Božena Giavakova in Lad-ko Korošec ter pianist prof. igor De-' * * kieva.
Podrobnosti o sporedu prosiave bo-*no objaviti v prihodnji števiiki Sio-venskega vestnika. Ljubiteije sioven-*ke besedne in giasbene umetnosti pa ie danes vabimo, da tega enkratne-9o kuiturnega dogodka ne zamudijo. I udeieibo na Prešernov) prosiavi bo-izpričati živo povezanost z narodno ceioto.
Odbor
POPRAVEK
zaJMjf	se je M% 2. str^M: v č/dM&K
* ^^<zcAewKerJre^er MM J BrMMMeMvergf/ter" s/T' "	^ jo popr<w/jd?M0. V JrMgeM!
se ?nor% pmw7M0 g/^sip.* ... J<!j? Jer J^pere/)e/i'e^e AoMfgsso^M	5o7)M e:r:er
"zntner 5/oweM:M	MM J srcj? se:Mer s(owe-
scden A/Mtferspr^e^e edeMSoweM;'g rspafer Herzog RerM^MrJ J;'e s/oweM:sc^e ^JracAe gerMe ge^r^Mf^^e (J^s so//reM s:'c% e;-..BerMjsw/MJ:scAe" ZM Ge?M%fe /M^reMj.
nju sprejemljivih rešitev odprtih manjšinskih vprašanj. Ne more pa od nas nihče zahtevati, da bomo o teh rešitvah razpravljali s predstavniki (pa naj bodo v komisijo prišli pri sprednjih ali pri zadnjih vratih) tistih sil, ki so v zadnjem polstoletju vedno z uspehom znale preprečiti kakršnokoli reševanje v našo korist. V delo komisije, v kateri so tudi taki predstavniki — vseeno pod kakšnim imenom — koroški Slovenci ne moremo imeti zaupanja; sodbo o tem, kako .priznan slavist" more biti tisti, ki osrečuje svet s teorijo posebnega .Vindišarskega jezika", pa prepuščamo tistim, ki mislijo da je narodno odpadništvo prava izkaznica .izvedencev" za narodna vprašanja.
Sicer pa gre pri tem še za drugo vprašanje. Člen 7 državne pogodbe obvezuje v 5. odstavku Avstrijo, da mora prepovedati dejavnosti, ki so naperjene proti obstoju in pravicam manjšine. Med take dejavnosti pa nedvomno spada tudi organiziranje in propagiranje tako imenovanih .vindišarjev". Če kdo potem kljub temu misii, da brez le-teh ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja, potem s tem samo dokazuje, da tega reševanja sploh ne jemlje resno.
Celo Maier Kaibitsch, ki gotovo ni bil prijatelj Slovencev, je svojčas (leta 1937) kot .Hauptgeschattstuhrer" Heimafbunda, tedanjega predhodnika današnjega Heimatdiensta, v podobnem položaju sam spoznal, da je za koroške Slovence kot partner pri pogajanjih nesprejemljiv. Zato je tedanjemu deželnemu glavarju dr. Sucherju pisal: ,tch sehe durchaus ein, dat) vielleicht aus Zweck-maf)igkeitsgrunden die Vertretung durch Herrn Prot. Perkonig gewunscht wird und meine Person ausgeschaltet werden soli."
S tem ne bi hoteti za vsako ceno trditi, da je imel Maier Kaibitsch več razumevanja za utemeljena stališča koroških Slovencev, kot ga najdemo danes. Vendar ne moremo razumeti, da na Koroškem in v Avstriji celo na merodajnih mestih tudi še po dogodkih lanske jeseni nekateri mislijo, da je manjšinska vprašanja mogoče reševati le z blagoslovom tistih, ki po svoji preteklosti in tudi po svoji sedanji dejavnosti veljajo za najhujše sovražnike Slovencev. Mislimo, da bi bilo treba samo malo .posiuha", da bi tozadevno spoznali in uvideli .meje", pri katerih pa gotovo ne gre za malenkostna personalna vprašanja, marveč za zelo važna načela.
Z vso odločnostjo pa v tej zvezi zavračamo poskuse tistih, ki zdaj z zlobnim zavijanjem dejstev in s podlim podtikavanjem skušajo pripraviti izhodišča za novo gonjo proti koroškim Slovencem — drugače namreč ni mogoče tolmačiti raznih .njetov", .vetov" in drugih .sodb", ki jih zasledimo v koroškem tisku.
Suhodolčanov roman .Noro življenje" (iz katerega je avtor bral v Domu umetnosti v Celovcu, ko so odprli pretekli november slikarsko razstavo Slovenjgradčanov), tako pravi med drugim besedilo na platnicah, priča o izgubi slepega zaupanja, ki pa (izguba, namreč) da je uravnovešena s spoznanjem o kompleksnosti življenja in o potrebi, da ga spoštujemo takšnega, kakršno je:
Ko sem roman prebral, sem o mišljenju založbe Obzorja na platnicah rahlo podvomil. Name to obširno delo ni delovalo v tej smeri, pač pa me je resnično pogrelo, tako da se bom počutil po tem branju v svojih bridkih spoznanjih o definitivni iluzornosti nekega socializma le še trpkeje potrjenega, duševno pa v isti meri upornejšega. Prepričan sem, da imajo prav vsi tisti, ki mi zastran takšne logike očitajo, da sem utopist, fantast in fanatik. Sem pač starosveten bralec, ki v literarnem delu nemirno išče misel in smisel, izpovednost, družbeno funkcionalnost (in ki sladokusno stika za razumljivo oblikovno svežino, za izvirno posodo, v katero je misel položena).
In kakšna je misel, ki se mi je izluščila pri branju .Norega življenja"? Takšna, da ne verjamem platnicam, da je samo .dandanes težko
na zunaj sta si podobna — španski in dobrij-ski — oba na videz zlomljiva v svoji dolginski koščenosti in prisrčni trmi, in vendar oba tiha zmagovalca nad izprijenostjo človeške družbe. Oba globoko verna človeka. (Seveda ne cerkveno!) In vendar je Suhodolčanov junak Nišer (očitno s simboličnim pomenom imena — koroške oblike za .nihče", .nobeden"!) samo obrobna figura, ki se sporadično — kakor slaba vest — prikazuje v vrvežu pomalomeščanjenih nosilcev socialističnega .napredka", slaba vest, ki je povzpetnikom socializma še kako na poti. Žalostno je to, da na vseh 436 straneh ta Nišer ne zbere okrog sebe niti pol ducata somišljenikov, ki bi se hoteli upreti in zavarovati socialistične pridobitve iz zmagovite Narodnoosvobodilne vojne, pač na svojem delovnem področju. Nišer je samo zelo živo in tragično narisana senca v kalejdoskopu tega trškega sejma ničevosti, kjer igrajo — v nasprotju z Nišerjem — sekretarke raznih šefov in direktorji raznih poslovalnic svoje .oprijemljive" zakulisne družbene vloge v temnih magacinih na neprodanih odejah pa na divanih pred spuščenimi žaluzijami, zakaj smo se pa borili, in če je povzpenjanje po lestvici družbene veljave prepočasno ali celo ogroženo, je še zme-
MiSLi O SUHODOLČANOVEM
„Norem življenju"
(Leopold Suhodolčan, Noro življenje, roman, Zal. Obzorja Maribor, 1P72, 454 strani)
verjeti v človeka, se pravi biti humanist". Kulturna zgodovina človeštva nas uči, da je bilo to že zmeraj težko. Do koder pač segajo zapiski na pergamentu pa klinopisi in ljudska umetnost, ki se nam je ohranila v ustnem izročilu. A ravno tako je tudi res, da so v vsej zgodovini človeštva zmeraj spet vstajali iz družbe gnilobe revolucionarji, ki so še kako trdno verovali v človeka, se pravi bili humanisti. Tako trdno, da jih npr. plameni grmade, smrt v grajskem stolpu ali pa kaceti niso mogli izneveriti. Ali pa vse hekatombe ameriških B 52 v Indokini.
Iz tega zornega kota je .Noro življenje" dvakrat žalostna knjiga: prvič zaradi čezmerne sle po materialnih dobrinah številnih vodstvenih kadrov socialistične samoupravljavske proizvodnje, ki se socializmu še odtujiti niso mogli, ker v resnici nikoli niso nanj pomislili, ampak so skrbeli zmeraj samo za to, „da so imeli na toplem levo in desno polovico svoje riti" (stran 355), dalje zaradi brutalnega komolčarstva, zaradi zmagovitosti praznega besedičenja, zaradi razprodaje socialističnih idealov: vse to je zelo resnično in nennarejeno razlito po straneh te knjige, vendar me še malo ne mika, da bi takšna stanja spoštoval pač takšna, kakršna so. Drugič pa je knjiga žalostna zaradi brezupnosti, v kateri konča nepozabni tovariš Nišer, don Kihot de la Dobrije oz. Prevalje. Ta me je globoko ganil, tako resnično ga je pisatelj narisal v vsej njegovi človeški iskrenosti, toploti in obnemoglosti. Celo
raj avto na voljo, da ga podere — nasprotnika, na samem kje, bi rad videl, kdo me bo odkril, če ni nobenega dokaza ...
Trgovca Smodina in pa Mežanovko, se mi zdi, je pisatelj ob mnogih nastopajočih osebah najbolj živo oblikoval. Lahko bi služila pisatelju, če bi ju izluščil iz prikazovanja neštetih dogodkov in situacij, za samostojen roman. In ta ne bi zgubil nič svoje vrednosti, saj bi bil notranje zavozlan še tudi z dejstvom, da je Smodinov sin novomašnik, torej nekaj takšnega, s čimer pisatelj roman lahko idejno in ideološko potisne na silno intenzivno raven. Mnoge te intenzivnosti čutiš že zdaj v pisateljevem razodevanju starega zunanjega cerkvenega pojmovanja vere, malo mlajšega poenostavljajočega odklanjanja vsega religioznega in najmlajšega iskanja novih duhovnih vrednot, novega smisla za življenje — kljub hladilniku, avtu in vikendu, kajti resnica socializma vendar ne more biti v izključevanju vesti in vestnosti, v odklanjanju fantazije ali v absolutnem podrejevanju v poslušnosti vsakokratnim partijskim povzpetnikom. Resnica socializma more biti samo v zgledih, ki jih dajejo vsi tisti na vrhu, v vodstvih: v luči, ki sveti, in v šoli, o katerih pripoveduje biblija. Pa ni treba vzeti iz te knjige nič drugega, da zapleteš in razpleteš tak roman sredi socialistične stvarnosti. Suhodolčan bi to znal, če bi hotel.
T°rte Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
se
Nekaj dni potem, ko so zavoljo miniranja vojaškega postrelili naše kot talce, je šef, ki je vodil preiskavo, sam z menoj v kleti, kjer so zasliševali. Zaslutila sem, se bo zgodilo nekaj strašnega, ker je zaklenil vrata in ruta ura že čez polnoč. Še vedno sem tajila, da bi bila finala koga izmed mož, ki so obiskovati našo hišo.
^aj res nisem poznala nikogar, ker oče ni maral, da bi '"T'ešavala v politiko — imeli so me za preotročjo. Dol-lič ^ det smo skrivali atentatorje, jaz pa nisem prav Vedela o tem. Mož je tako buljil vame, da me je obli-a tdečica. Slačil me je s pogledom in čutila sem, da , ^a, ker se ga bojim; pred vsakim zaslišanjem sem se . ja ko šiba na vodi. Molče me je ogledoval tako dolgo, 16 pokadil dve cigareti. Potem je ukazal, naj se uležem r,a klop, na katero so privezovati jetnike, kadar so *6pl<j, p^j ,em $e morala zmeraj uleči na trebuh, zato h	prišlo na misel, zakaj bi se morala zlekniti na
6t. Ko nisem takoi uboqala, se je zadrl
bi^
S' želela samo smrti .. . Roke in noge mi je z jermeni 6za] k stolu, me razgalil in me vprašat po italijansko, če že kaj imela z moškimi. Odkimala sem. Potem ^lol: ,Bomo precej videli, če govoriš resnico!'"
Obmolknila je. Kar je doživela potem, ni mogla in ni
nisem takoj ubogala, se je zadrl name in segel Toliko sem že pretrpela, da sem postala topa in
pa je
*"ala
9lobi
Povedati. Vsi trije so nekaj časa molčali kot noč nad
6ami pljuskajočega morja. Čez čas pa je dekle na-
^'j6v.,':;
"Odvezal me je šele proti jutru. Vstala sem, se opo-a naprej, padla. Poklical je ječarja, ki me je zavlekel v tri dni, ne da bi se pritaknila jedi. tudi umreti človek ne more vselej,
t*io§^? ser" ležala sem umreti. A si želi ...
^ listo z menoj so nekajkrat ponovili in vsakokrat je bilo *"6ni manj življenja in več groze. Po vsem telesu sem dr-
getala od strahu, ko sem zaslišala poznani glas. Ubili so mi voljo do upiranja. Toda spraševali me niso več, nemara se jim je le zdelo verjetno, da nič ne vem.
Nekega dne me je policist poklical v pisarno in mi povedal, da mi je na lastno odgovornost pustil življenje in da me bo poslal v hišo svoje prijateljice. Razložil mi je, da bom tam včasih na razpolago njemu in nekaterim drugim Nemcem. Jasno mi je povedal, da me ne morejo vzdrževati zastonj in da si bom morala sama zaslužiti za hrano. Posvaril me je, naj ne mislim na beg in naj bom zadovoljna, češ da mi bo tako bolje, kot če bi čakala na smrt v kakšnem koncentracijskem taborišču.
Potem sem podpisala nekakšne zapisnike in zvečer me je odpeljal v hišo, kjer ste me našli. Tam je bilo treba ubogati. Spoznala sem, da so ženske lahko bolj surove do žensk kot moški. Gospa mi je dodelila eno svojih deklet, da bi me naučila obnašanja in navad v njeni hiši. Ta me je poučila, da pri njih pomaga vzdrževati red, disciplino in pokorščino tudi palica in da je zaslužek majhen. Smilila sem se ji in ni pustila, da bi me druge zasramovale in teple. Morala me je naučiti vsega, kako je treba zadovoljevati moške z različnim okusom. Od gnusa bi bila najrajši umrla. Toda premalo sem imela moči, da bi se ubita. Na srečo sem prišla na vrsto bolj poredko; ne vem, zakaj sem bila deležna izjemnega položaja, ki so mi ga vse zavidale. Ugonobile bi me bile, če jih gospodarica ne bi bila krotila. Redkokdaj me je katera od njih poklicala po imenu, če sem bila sama z njimi. Prijelo se me je ime Schiava bionda. Tako so me klicale vse razen gospe in Nemcev, ki so me klicali Heli.
Kako se studim sama sebil... Umazana sem za vse življenje... Nihče me ne bo maral, kdor bo poznat resnico." Marija je bridko zaihtela.
,Ne misli več na to! Zdaj, ko si se nama izpovedala, ti bo odleglo. Pozabi, tudi midva bova pozabila, ostalo bo med temi štirimi stenami. Čas pa zaceli vse rane," jo je skušala tolažiti Mirijam.
Potem so molčati. Dekleti sta legli skupaj. Soparno noč v zatohli podstrešni sobi je trgalo ihtenje. Mihajlo ni zatisnil očesa. Strmel je v strop, dokler ni bledica jutra naznanila novega dne.
.Nešteto min bi potreboval, da bi razrušil ta umazani svet, ki razpenja že otroke na kolo sramote in mučeništva. Kaj vse se dogaja z ljudmi! in v čigavem imenu?" je zazija-io pred njim vprašanje. Občutek krivde se je spreminjal v mračen bes, ki je polnii njegovo notranjost z neznosno napetostjo.
10
Nad jezerom so poplesavale mušice enodnevnice. Soparna toplota vročih brezvetrnih dni je podžigala njihovo igrivost. Vodna gladina je bila veliko zeleno vijoličasto zrcalo. V njem se je ogledoval major Wolt. Čakal je na spremstvo, se sprehajal ob obali in razmišljat.
.Prekleto življenje živimo ljudje v tej nori vojni! Podobni smo tem norčavim mušicam, ki se od zore do noči vrtinčijo do onemoglosti nad vodo, dokler druga za drugo ne počepajo v ribje gobce."
Čas bi bil, da bi se odpočii. Divizijo zaposluje poletna ofenziva po Primorskem, desanta ni, general se ukvarja z berlinskimi spletkami. Zdaj bi lahko vsaj maio zaživel po svoje, ujel kakšno ribo, se osvežil v valovih jezera in našei kakšno novo dvonogo srno. Življenje pa mu ni bilo nakio-njeno. Vrni) se je von Gratt, znaniiec težav, in z njim Gretchen, vaba za nova tveganja in zaplete. Od nje je zvedel, da pride v nekaj dneh inšpekcija, zato je pohitet,
O — Stav. 3 (1591)
Glavobol pri otroku
Glavobol pri otroku ni redek pojav. Predvsem pogosto pa se javija pri šolarju. Tako so v neki angleški raziskavi, s katero so zajeli 3800 šolskih otrok, ugotovili, da ima 8 odst. šolarjev močne in ponavljajoče se glavobole, 4 odst. pa redke občasne glavobole. Odrasli so pogosto nagnjeni k temu, da banalizirajo otrokov glavobol, češ „kaj te bo glava bolela, ko si še tako majhen". Iz teh besed je razvidno, da ljudje povezujejo glavobol z dobo zrelosti in duševnih težav, skrbi in problemov, ki povzročajo glavobol.
Včasih res otrok toži o glavobolu, ker bi rad pritegnil pozornost staršev ali postal s svojo bolečino pomemben. Pri tem večkrat oponaša kakega družinskega člana. Vendar so ti primeri redki in če otrok pravi, da ga boli glava, je najbolje sprejeti njegovo pritožbo z vso resnostjo.
Vzrok glavobola je lahko bolezenski. Tako boli otroka glava pri raznih vročinskih obolenjih in prehladih. Včasih se javlja glavobol v obdobju rekonvalescence kot znak fizične izčrpanosti. Vendar ti glavoboli s povratkom zdravja minejo. Hudi glavobol je lahko znak nevarnih možnosti obolenj. Zelo pogost vzrok glavobola je vnetje obnosnih votlin. Otroka v Šoli lahko boli glava, ker ne vidi dobro.
Otrok lahko že v četrtem letu dobi pravo migreno. Po navadi gre za normalno inteligentnega, vase zaprtega in samošnega otroka, ki le težko najde stik z zunanjim svetom. Napad migrene sproži največkrat utrujenost ali lahko duševno vznemirjenje. Pogosto še kdo v družini boluje za migreno.
V večini primerov pa je ponavljajoči se glavobol pri šolskem otroku dokaz otrokovih čustvenih stisk. Takrat govorimo o psiho-somat-ski ali psiho-fiziološki motnji, kar pomeni, da otrok izraža svoje psihične motnje na somatski (telesni) ali fiziološki način. Glavobol, ki ga opisujejo ti otroci, je lahko različen. Nekateri tožijo o topi bolečini za očmi, drugi o bolečini v obliki traku, tretji spet o bolečini, ki se seli. Včasih je kaj lahko ugotoviti zvezo med glavobolom in neprijetnim doživetjem. Tako na primer prične šolarja boleti glava, predno bo vprašan ali pa pri predmetu, ki mu dela težave. Največkrat pa te zveze niso tako občutne. Vsi pojavi, ki vplivajo neugodno na otrokov duševni razvoj, neprijetno domače vzdušje, občutek ogroženosti ali nezaželenosti, lahko sprožijo pri otroku reakcijo v obliki ponavljajočega se glavobola. Včasih pojav glavobola pri šolarju sklene začarani krog z drugimi nevšečnostmi. Zaradi čustvenega ne-
JUHA - VSE REDKEJE NA M!Z!
Pojav ngpada/nost; je ze/o pogost prt' današnji/? — Zw tadi nekdanji/? — otroci/?. Napadalni otro& se tiransko obnaša do dragi/? otro^. Starši se seveda čadijo, za^aj je nji/?ov otro& takšen, ne vedo pa, da so tega pravzaprav satni Z:rivi.' pri napada/ni/? starši/? so takšni tadi otroci. Res pa je, da se tnore ta s/a/?a /astnost razviti že zavo/jo dragi/? vzrokov — če starši nitnajo do otro/? pravdnega odnosa.
H/aden, /?rezdašen odnos do otroka ia/?i?o čez čas povzroči njegovo napadalnost. Otro^ priča^aje od staršev /ja^ezni, pozornosti; če tega ne do/n, postane jezen in si prizadeva, da /?i svojo jezo tadi nazorno poraza/ na /?o?nar-^o/i. Takšni napadi jeze aii ceZo /?esa najdejo sprva žrtve med Zastnimi /?rati in sestrami,
Napadalni starši -napadalni otroci
pozneje pa se razširijo še na drage otro&e. NapadaZen otro/? se tadi v šoZi v /?ipa razjezi in prične tepsti dragega otroka, id je sZa/?ot-nejši od njega. Svojo napadaZnost i;aže tadi ta-&o, da are in are tepe dragega otroka, ga vZe-če za Zase, p?Ta z ig/o, praska s ^aMnim ostrim predmetom. ZavoZjo takšnega obnašanja je ia& otro& Z?ad pro/?Zem za razred, da končno niti ačiteZj ne ve več, &a&o Z?i se vedeZ do njega.
Starši največ&raf reagirajo na otrokovo napadaZnost ta^o, da mn vrnejo miZo za drago.* če je napadalen otro& stepeZ svojo sestro aZi mZajšega /?ratca, stepejo zdaj oni njega in so prepričani, da so rešiZi pro/dem. Toda otro& Z?o to stori/ še prihodnjič in ne Z?o prav nič raz-mišZjaZ pri tem. Torej pomeni to, da je treha od&riti KČin&ovitejšo rešitev. Tadi v šoZi grešijo.* hadar napada/en otroh pohaže svojo neprijetno navado, ga haznajejo. Toda hazen ne vpZiva vzgojno nanj.* otroh postane zavoZjo nje še hoZj napadaZen.
Starši /?i mora/i vedeti, da otroci zeZo radi posnemajo njihovo obnašanje.* če se oni radi prepirajo, se tadi otroci med seboj. Starši bi mora/i nenehno mis/iti na to, da so prav sami najbo/jši otrobov primer.
Otroh Zahbo postane napadaZen tadi zavoZjo vpZiva /i/mov. Če nenehno g/eda gangsterske ji/me, v katerih je pog/avitna snov pretep, se tadi sam prične tepsti, ker meni, da je tepež najvažnejša stvar v živ/jenja. Starši bi mora/i zategade/j bo/j pozorno sprem/jati repertoar otrokove zabave, paziti, kaj g/eda na ma/em in kaj na ve/ikem ekrana, kako dojema tisto, kar je vide/ in s/išaZ, končno pa so tadi zato, da ma raz/ožijo nejasnosti in ga pravi/no asmerjajo.
Tadi način igre Zahko vpZiva na razvoj otrokove napada/nosti. Če se otrok nenehno igra s pišto/o, paško, z /isicami in s podobnim, bo to nedvomno rodi/o tem igračam astrezne vzgojne pos/edice. Tadi ta Zahko starši ve/iko napravijo in preprečijo v poznejših Zetih nepo-prav/jivo škodo.
NapadaZen otrok je v šo/i viden in povzroča ačite/jem ve/ike preg/avice. ZavoZjo tega bi se
Navada, ki se je pojavila z novim življenjskim tempom, namreč, da ljudje vse hitreje jedo, je povzročila tudi to, da velikokrat ne pojedo celotnega obroka; da spustijo ponavadi tisto, kar pride na vrsto pred glavno jedjo ali po njej. Žrtev te navade je večkrat juha kot poobedek, čeprav je ugotovljeno, da je to zelo nezdravo. Želodec namreč nima dovolj časa pripraviti se na svoje delo, če začnejo že takoj v začetku prihajati vanj kompaktna jedila. Zdravniki nenehno ponavljajo, da je treba .živce za okus" izpod-buditi, preden lahko začne želodec prebavljati; da mora imeti telo dovolj tekočine, ki olajšuje prebavo.
Zakaj postajamo dandanes nenaklonjeni prav juhi, ki velja nedvomno za eno najstarejših jedi?
Nasprotniki juhe trdijo, da je ta preveč redilna, vendar pa tega dokaza ne morejo zadovoljivo podpreti. Katere snovi v juhi so tiste, ki redijo? Juha vsebuje mnogo manj
mora/Z a' pogc?tw:fZ s starš/. ZVč/te/j /?a sc /e ta-r/Z r/oZžau pogovorit/ z otrokom, ga spo^/bat/Zt/ k tema, t/a ma pr/pover/aje dogor/ke Zz svojih prvih Zet, razč/emtl z njim pos/edice asor/wh dogoJkov Zw ma o/ajšat/ njegove Zastne pro-b/eme. Sevec/a mora bit/ ačiteZj r/orase/ tema.* po/n takta, razamevanja, potrp/je?tja. Če Ima otrok zaapanje va?!j se ma bo tadi raje razkr/Z.
ogljikovih hidratov kakor katerakoli druga jed in je, nasprotno, odličen zaveznik v borbi za vitko linijo. Želodec sicer napolni, vendar mu posreduje le manjše število kalorij in na ta način preprečuje, da bi lačen človek .planil" na glavno jed.
Nadalje trdijo njeni nasprotniki, da je z juho mnogo preveč dela. Res je, da imajo s pripravljanjem nekaterih vrst juh, predvsem zelenjavnih, gospodinje precej dela. Toda vse juhe niso zelenjavne. Goveja juha se kuha tako rekoč sama, razen tega pa je pripravila industrija tudi že narejene juhe, ki jih spretna gospodinja z lahkoto spremeni v .pristne domače". Sploh lahko v njih uporabi razne ostanke, kot na primer mesne ostanke ali vodo, v kateri je kuhala prekajeno meso, dušen riž, ki je ostal od prejšnjega dne in podobno. Čas, ki ga izgubi s pripravljanjem juhe se ji prav gotovo obrestuje, kajti z nobeno drugo jedjo ne more doseči takšnega učinka kot prav z juho. Nekoliko sendvičev že lahko štejemo za večerjo, če je predtem postregla družini z juho. Prav posebno priznanje pa bodo dosegle žene z juhami pri moških, saj je na primer Gallupov institut v Ameriki dokazal, da jo kar 90 odstotkov vseh moških tako rekoč obožuje in kot trdijo nadalje, veljajo le-ti na področju gurmanstva že od nekdaj za edino kompetentne.
19. januar 1973
ugodju se otrok slabo uči. Ker je slab dijak prihaja v spore s starši in šolo. Kot reakcija n" vse to se pojavi glavobol. Zaradi glavobola otrok resnično ne more učiti in slabše sle<H3 predavanjem, uspeh se še bolj poslabša in seveda tudi otrokovo splošno duševno počutje/'^
Če otrok potoži, da ga boli glava, je trebi torej sprejeti resno njegovo pritožbo in ga pe ljati zdravniku. Če zdravnik ne ugotovi bole zenskega vzroka za otrokove težave, kar se b pogosto zgodilo, naj starši sami premislijo f drugih možnih vzrokih otrokovega glavoboli Pomislijo naj, ob katerih priložnostih priča' otroka boleti glava. Če obiskuje otrok šolo, j' prav, da se posvetujejo z učiteljem, predvsem ko se jim zdi, da je glavobol povezan s šolo. 1
Velikokrat starši ne bodo mogli sami raz* vozlati uganke otrokovega glavobola. Pomagal bo morda lahko strokovnjak za duševne mot nje pri otroku. Preprost nasvet, ki pa v nobf nem primeru ne more škodovati, je: starši naj poskusijo biti z otrokom bolj strpni in prisrčni ter manj zahtevni. Ura več spanja za otroka i< nedeljski izlet v družbi, v kateri se bo otrol res sproščeno počutil — in to ni vedno družba staršev — bosta tudi pripomogla k ozdravlja nju.
POSKUS!TE!
ZDROBOVA JUHA Z RUMENJAKOM
Potrebujemo: iiico masti. 4 iiico pšeničnega sdf? ba, 1,!S iitra vroče vode. maio šoti, čajno iiičko juta oto in rumenjak.
V topi) masti biedo rumeno opražimo sdrob. Z? Ujemo, soiimo, dodamo juho eto, in ko vre do<4 minut, ji vmešamo rumenjak, ki smo ga rasmešaii ' iiico htadne vode. Juha na) ne vre več.
JUHA PO FRANCOSKO
Potrebujemo: srednje vetih rdeč korenček, koren' nico peteršiija, košček koierabice, seieno, maio o? rovtove giavite, veiiko iiico masti, iiico drobno st sekijane čebuie, iiico moke, košček presnega masi* maio sveiih ai) suhih gob, piščančevo drobovin* 1.25 iitra vode, soi, tri iiico riia, poi iiičke drobS' sesekijanega seionega peteršiija in četrt iiičke 4' šave rev.
Vse koreninice očistimo, operemo in sreiemo ' drobne resance. V topti masti sarumenimo čebuif Dodamo koreninice in seienjavo. Pokrito dušimo. 4* rahio porumeni, dodamo še masio, potem spet srn? šamo, da so masio racpust), nato satijemo s vrot' vodo. Juho soiimo. Ko savre, lahuhamo rii. Priden? mo gobe in posebej opraieno drobovino. Kuha"* juho potresemo s petoršiijom in dišavimo s dišat' rev.
GOVEJA JUHA Z ŽLIČNIKI KOLI IN JAJCE^
Potrebujemo: šOdkg govedine, jušno seienjavo " koreničje (korenček, peteršiij, seieno, teieni stor& vejico seienega peteršiija. vejico seiene, neka) ceiega popra, J iitra hiadne vode in iiičko šoti.
Oprano meso v ioncu saiijemo s hiadno vodo. S? Urno in pridenemo vse koreničje. Zeienjavo priden? mo šeie, ko juha savre. Juha mora biti posrita '* vret) počasi Z uri. V ekonomu pa traja njeno kuhani' ie 40 minut. Za iboijšavo okusa ji med kuhanjem p** denemo še iiičko juhe eto aii podravke. Kuhano ^ precejeno juho zakuhamo v zdrobovimi iiičniki ko!' ki jih pripravimo po navodiiu na zavitku.
ČEBULNA JUHA
Potrebujemo: 10 dkg čebuie, iiico masti, i))c. m' ke, iiter in četrt vodo, soi in dva srednje veiit' krompirja ter dišavo.
Cebuio drobno sesekijamo in dušimo v vroči mas'' Ko postane prozorna, jo potresemo z moko, še ** prepraiimo, nakar zaiijemo. Ko juha zavre, vkuhan?* v drobne kocke zrezan krompir. Soiimo in odišavin??
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tei*
da se bo izkazal z bleščečim uspehom. Takoj po njenem obvestilu je v eni noči uničil vso odporniško organizacijo v naselju na jugovzhodni obali jezera, kjer so bile razmeščene po hotelih glavne policijske sile. Enota stotnika Vogta je obkolila vas, njegovi ljudje pa so aretirali vseh osemintrideset članov Osvobodilne fronte, partije in komunistične mladine.
Prekleto so bili naivni! Pol leta jih je opazoval in čakal na primeren trenutek. Zdaj jih njegovi podaniki mehčajo v begunjskih zaporih. Za inšpektorje bo to prav zanimiv, nov primer razbijanja odporniških organizacij z vrivanjem agentov z daljnoročnimi cilji. Moral bo sam v zapore, da bodo v čim krajšem času čimveč izvlekli iz njih. Poveljnik je skušal zmanjšati njegov uspeh, češ da je med aretiranimi večina nedolžnih in nepomembnih ljudi. Wolt je zasumil, da se je dal mož podkupiti. Prav gotovo bo posredoval, da bi jih čimveč spustili. Zapeljal ga bo čim dlje v to pustolovščino in ga potem razkrinkal. Ko je videl, da se ptiček spušča v spretno nastavljeno past, je postal boljše volje. 2e vnaprej je vedet, kako bo ravnal, da ga bo zagotovo zaneslo.
Pa tudi poveljnik Perst ni miroval. Wotf je imel v žepu zaporno povelje za Gučka — ta je bil povezan z ljudmi, ki so vodili zaroto proti fuhrerju. Zdaj je čakal von Gratf, ki mu je bil dodeljen verjetno zato, da bi ga nadzoroval in vznemirjal.
Von Gratt je prišel z majhno zamudo. Wolf ni pokazal nevolje. Sedla sta v mercedes in se odpeljala v begunjske zapore. Nenajavljena sta se pripeljala pred grad. Poveljnik Guck ju je sprejel pred vrati. Sivkast v obraz, s povešenimi očmi je stal na pragu kot hotelski vratar in se ponižno priklanjal.
.Kako je z vami? Nekam obledeli ste. Ali ste bolni? Ali vas delo tako izmozgava?" ga je ogovoril Wol(.
Poveljnik pa je z uslužnim smehljajem razlagal:
.Težav imam čez glavo, gospod major. Saj veste, kako je v zaporih. To je težaško delo, ki nekoliko vpliva na živce."
Stopili so v pisarno. Major Wotf je hladno začel:
.Dragi moj Guck! Prišla sva vas aretirat in zaslišat. Tu je zaporni nalog za vas," mu je pomolit pod nos list papirja, ne da bi mu ga dal prebrati. .Izvolite prekrižati roke, da vam nataknem lisice."
Guck se je začel tresti po vsem telesu. Gledal ju je kot prikazni. Nekaj časa ni mogel do besede. Moral se je pokrepčati s čašo vode.
Potem so sedli za mizo, Wol( pa je nadaljeval, kot bi prišla na obisk:
.Upam, da nama ne boste delali težav. Imamo dovolj dokazov o vaših zvezah z zarotniki. Delali ste jako nespametno. O fuhrerju ste širili klevete, ki so si jih izmislili zdaj že obešeni generali. Veste, kaj to pomeni?"
Prepadeni Guck je z vsem životom zanika) obtožbe, Wolf pa je odprl mapo in dejal:
.Osvežil vam bom spomin. Govorili ste, da je bil fuhrerjev oče nezakonski sin židovskega trgovca in koroške dekle, ki se je potem poročila z mlinarjem Hitlerjem, ki je posinovil nezakonskega otroka, Hitlerjevega očeta. Nadalje: da je policija uničila vse dokumente, ki bi lahko odkrili nizkotno fuhrerjevo poreklo. Kar spomnite se, komu vse ste to pravili, in premislite, kaj pomeni tako klevetati moža, ki rešuje Nemčijo!
Poleg tega vas obremenjujejo za popustljivo ravnanje z jetniki. Za izrabljanje službenega položaja... Za spolno izrabljanje jetnic... Za slabo vodenje materialne dokumentacije in okoriščanje, za ideološko mlačnost in še nekaj drugih, manj pomembnih napak. Da se izognete po-
ostrenemu zaslišanju, vam svetujem, da priznate vse si skrajšate muke. Ničesar ni, kar bi vam lahko pomagalo Guck je bruhnil v histeričen jok in padel na kolena: .To so podle izmišljotine! Uničiti me hočejo!"
.Ne igrajte komedije. Kdor igro izgubi, jo tudi plač Usoda mnogih ječarjev je, da se nazadnje sami znajdej v ječi."
Preiskala sta njegovo pisalno mizo in spalnico ter z< plenila vso njegovo pošto. Potem sta poklicala namestnil* Glazarja in mu izročila pooblastilo, da začasno prevzatf vodstvo zaporov. Glazer ni mogel skriti škodoželjnega z' dovoljstva, saj je doprinesel v sodelovanju s von Graffo prve dokaze v škodo svojega šefa.
Predajo poslov so opravili v naglici. Medtem ko s se Wolf 'in novi poveljnik ukvarjala z listinami, je v< Graff kot po navadi odšel na ogled po jetnišnici. Wolf prezrl porogljivega nasmeha novega poveljnika in ni pr slišal njegovih zajedljivih besed Gučku: .Prav žal mi je ' vas, zastonj sem vas opozarjal." Wolfu so bili ljudje z lisi jim smehljajem odvratni. Nekaj časa je Glazerja opazov' potem pa je vzrojil: .Cujte vil Sit sem vašega bedaste^ smehljanja. Če ste se v tem zavodu nalezli slaboumno! mi povejte. Lahko vas takoj premestimo drugam. Zav dajte se, da vas že jutri lahko doleti usoda vašega koleg Dovolj vemo tudii o vas, o prekrških druge vrste. Ali s razumeli? Podpišite hitro listine in odpeljite mi Gučka v c lico. Že jutri ga bomo poslali v obdelavo višjim."
Guck se je vdal v usodo. Glazer se je zresnil. Dobro vedel, da se z Wolfom ne sme šaliti.
Medtem ko so peljali bivšega poveljnika v bunker, )' dal Wo)f poklicati gospo Bergel. Že dalj časa je ni vi<^ in nepredvideni tok dogodkov mu je onemogočil, da bi *' posebej zavzel za Ano. Že pri vratih jo je nagovoril:
(D<a/;e !? prI/?or/n)Z fe(vZZ^Z)
Kompromisna zakonodaja
in manjšina
Nemškim nacionaiistom je vsak pozitiven ukrep odveč
! Med nedavnim pojasnjevanjem znanega zakona o dvojezičnih krajev-j n*h napisih na Koroškem je avstrij-Zunanji minister Kirchschlager da bi bite s sprejetjem tega .akona izpotnjene vse obveze Avstriji, s Področja manjšinske zakonodaje ^ *^"a 7 državne pogodbe). Tu gre za ponovno trditev, kakršno je bito sli-i tt tudi ob sprejemanju tega zakona Avstrijskem partamentu jutija tetos '	1972 — op. ured.). Zunanji mi-
vPn je ob obisku na Koroškem f^darte omenit, da pomeni zakon "kompromis", s tem pa tudi nakazat, t a je zakon daieč od uresničitve ob-, vznosti, sprejetih z državno pogod-'	° saj očitno predstavlja kompro-
: y,'.^ Z nemškonacionatističnimi koroni krogi — na račun manjšine,
: ^veda.
..Izjava zunanjega ministra pa je tu-'. v nasprotju ne te s splošno znani-' oejstvi, ampak tudi z opozoritom ^trtjske pravne znanosti. Naj na at mestu pokažemo vsaj na dve taki ^P^soriti. Prvo je podat še teta 1966 cctetnj avstrijski predstavnik v pod-onusiji Organizacije združenih na-odov za zaščito manjšin in prepreče-^nje diskriminacije, strokovnjak za jjjznokoroško vprašanje dr. Felix Er-i k	ocenjevanju potožaja,
! akršnega je ustvarita v Avstriji koa-'ctja dveh največjih političnih ,	in socialistične, je po-
vrsto pojavov, ki so v na-z avstrijsko ustavo. Med ta-^ Pojave je prištet tudi pomanjklji-' K 'bajanje 7. čtena državne pogod-' Po njegovih ugotovitvah so bili ' spekti dotedanjega deta parlamenta ' "Protiustavni" in ko našteva primere ^8a kršenja ustave, omenja pod 1 n ^ neizvedbo 7. čtena državne ' P^jjodbe zaradi vseh mogočih nacio-I trstičnih razlogov in sicer kot krši-' v ^ P^vnega načela (pacta sunt ser-, ^ada). Res je bilo tega leta konec 3 jj^cije obeh političnih strank, ki i '. Je nadomestila enostrankarska , ^ ada ljudske stranke (OVP). Kot je j . ano, do kakšne izvršne zakonoda-
ja !^a manjšinskem področju vse do te vlade štiri leta kasneje ni
PfEto.
na. Da je sploh kaj takega mogoče, utegne dobro osvetliti poskus avstrijskih socialistov 1962. leta, da bi predtožili parlamentu zakon o zaščiti notranjega miru, se pravi, zakon tudi iz materije 7. člena državne pogodbe, ki prepoveduje delovanje pro-timanjšinskih organizacij. Ob tej priložnosti je predstavnik socialistične stranke (SPU) poudarit, da so v načrtu zakona „dotočbe proti poniževanju repubtike, proti skrunjenju avstrijskih simbotov in proti Ščuvanju. Po tem zakonu naj bi bit kaznovan tisti, ki ščuva na Človeško dostojanstvo žaljiv način proti drugim rasam, cerkvam in narodom ali drugim določenim skupinam". Takratni podpredsednik vlade dr. Pittermann pa je povedal, da je bil predlog zakona sestavljen, „ker prihaja vedno znova do žaljivih napadov na verske, narodne in rasne manjšine in do atentatov z eksplozivom proti simbolom demokracije" (povzeto iz tipkopisne razprave dr. Janka Pleterskega ..Manjšinska zakonodaja na Koroškem v letih 1960 do 1965").
Značilno je, da je ljudska stranka preprečila predtožitev zakona parlamentu. Med ugovori proti predlaganemu zakonu je bil na strani ljudske stranke tudi tisti, po katerem bi utegnili dobiti v tujini vtis, da gre za uvajanje izjemne zakonodaje, sicer pa da bodo v socialističnem osnutku zajeta določila tako uresničena med splošno reformo kazenskega zakonika. Ob tem je dr. Pittermann javno obžaloval, da ni prišlo do sporazuma z nasprotno stranko in s tem do sprejetja nakazanega zakona ter dejal, da ni .stvar v tem, da bi se zdaj morali bati kakega posebno močnega razbohotenja neonacističnih ali drugačnih atentatov proti republiki kot neposredne posledice (takega nesporazuma), ne more biti dvoma o tem, da bodo vsi ti elementi dobili spodbudo sedaj, ko je konservativna stranka odklonila, da bi postavili v osnovi že predvideno prepreko takšnemu početju".
Zadnji dogodki na Koroškem kažejo, da je imel dr. Pittermann prav. Da takratno stališče ljudske stranke ni bilo naključno, kaže dejstvo, da se je danes ljudska stranka dejavno vključila v protimanjšinsko dejavnost. Ne bi ponavljali znanih dejstev, omenimo le, da se je obrnila ost glasila te stranke celo proti gimnaziji za Slovence v Celovcu, češ da .večinski narod" (beri: nemški nacionalisti) nimajo nadzorstva nad tem učnim zavodom. Napad je očitno usmerjen v poskus okrniti pravice manjšine še na enem področju, ki ga kvalificirano opredeljujejo določbe državne pogodbe.
V	okviru zdajšnje manjšinske zakonodaje se moramo dotakniti še enega vprašanja, namreč poskusa zakonodajalca, da bi v določeni meri omejil predvideno zakonodajo z uvedbo posebnega .kvalificiranega" števila koroških Slovencev kot pogoja za uveljavitev zakona o dvojezičnih topografskih napisih ter ob tem uzakonil skrajno sporne jezikovne podatke štetja leta 1961, češ da je bilo to štetje prvo po podpisu pogodbe o obnovi demokratične avstrijske republike (pogodba je bila podpisana leta 1955). Pri tem je zakonodajalec obšel podatke štetja leta 1951, se pravi za Slovence v času druge republike najbolj ugodnega in dnevu podpisa državne pogodbe najbližjega ljudskega štetja. Da tak postopek vendarle ni v soglasju z državno pogodbo, je moral priznati tudi kancler dr. Krei-sky, ko je ob obisku na Koroškem omenil, da državna pogodba ne vsebuje podatkov velikosti manjšine. Čemu to, več kot razumljivo dokazuje že sam postopek pogajanj za sklenitev avstrijske državne pogodbe, saj je bil tako velesilam kot Avstrijcem samim več kot jasen obseg slovenskega in jezikovno mešanega območja Koroške.
V	nasprotju z Avstrijci, ki ocenjujejo po podatkih štetja leta 1961 število jezikovno slovenskega prebivalstva Koroške na 25.000 oseb, so še
Poiožaj na Koroškem
škodHjiv za mednarodne odnose
O mednarodnih vidikih manjšinskega vprašanja v Avstriji je tani decembra poročata tudi jugosiovanska revija .Medjunarod-na poiitika", ki izhaja razen v srbo-hrvatskem jeziku še v ruščini, angieščini, francoščini, nemščini in španščini.
Čianek, ki ga je napisa) Siivo Devetak, je bii napisan za tujega braica, k) o dogodkih v zvezi s koroškimi Siovenci ni poučen. Zato je avtor uvodoma omeni) nekatera sicer znana zgodovinska dejstva. Prav tako pa je biio povedano, da sioni današnja Avstrija na državni pogodbi, katere giavni ciiji da so miroijubni in nevtraini značaj Avstrije, njena popotna demokratizacija in denacifikacija ter zagotovitev pravic siovenski in hr-vatski manjšin).
Devetak je poudarii, da navedeni ciiji niso samo dei notranjega avstrijskega ustavnega reda, temveč so tudi dei mednarodnega prava. Na njih sionijo stabiini odnos) med zainteresiranimi državami iz tega območja Evrope. Zaradi tega .vsakršno oddaijevanje od teh ciijev aii njih preveč miačno in nedosiedno izvrševanje ustvarja mednarodne napetosti, kar že samo po sebi prizadeva interese širšega kroga držav in ziasti onih, ki so pod pisaie državno pogodbo.
Po kritičnem pregiedu stanja, v katerem živi siovenska manjšina v Avstriji, ter anaiizi nacističnega in šovinističnega značaja sedanje gonje prot) njej pisec čianka ob koncu poudarja:
.Zaradi vsega tega ima sedanja situacija na Koroškem škodijive posiedice za mednarodne odnose, katerih razsežnosti zaenkrat še ni moč predvideti. Odgovor je v rokah avstrijske viade, ki naj bi pokazaia enakovredno odiočnost, kot jo je v boju za pravice avstrijske manjšine na lužnem Tiroiskem. Da bi preprečiti nadaijnji negativni razpiet, bi biio treba ziasti ukrepat) proti siiam, ki na Koroškem ustvarjajo mednarodno krizno situacijo. To bi koristiio tako Avstriji kot tudi mednarodni stabiinosti v tem deiu Evrope."
povojne britanske cenitve o številu pripadnikov manjšine čez 80.000. Proti tej in podobnim britanskim cenitvam Avstrija ni nikoli protestirala. Na ozadje .kompromisa" pri zakonu o dvojezičnih topografskih napisih pa kaže opozorilo pobudnikov tega zakona, da je bilo dano .Karnt-ner Heimatdienstu" predhodno zagotovilo, da zakon ne bo uveljavljal teritorialnega načela (kot ga nazna-čuje državna pogodba) ter da bodo odšteti vsi v .vindišarske" jezikovne kategorije 1961. leta vpisani Korošci slovenskega jezika, s čimer je skušal zakonodajalec v določeni meri zmanjšati število pripadnikov slovenske narodnostne skupine. Prav tako neu-
skladna z določili državne pogodbe pa je bila uvedba .kvalificiranega" minimuma manjšine kot pogoja uveljavitve manjšinske zakonodaje, s čimer je bil po eni strani še nadalje okrnjen teritorialni princip manjšinske zakonodaje, po drugi strani pa ponovno oživljen postopek nekdanje avstroogrske statistične prakse, ki je priznavala dvojezični značaj le tistim krajem, ki so imeli vsaj 20-odstotni delež prebivalcev nenemškega jezika.
Zadnji dogodki na Koroškem kažejo, da niso nemški nacionalisti zadovoljni niti s tako pripravljenim zakonom in da jim je celo tak .kompromis" odveč.
Tono Zorn
(De!o, Ljubljano)
Kot je videti, se je zavzela za iz-' y 'Jjttev dela nekaterih obveznosti iz ^ k* ^ . a gele nova socialistična vlada,
. v' očitno zavedla odprtosti tega ^ ^Pfašanja. Vendar pa je na začetku '' v g ^"a izjava zunanjega ministra ' st - den* nasprotju z veljavnimi dej-saj zakon o dvojezičnih krajev-' tek ^P'S'h lahko velja le kot zače-zJL	kot	zaključek manjšinske
f ^ ^onodaje. Pri tem naj opozorimo ' st ,^K°tovitev drugega avstrijskega jfokovnjaka dr. Theodorja Veiterja, 4 - Je pred dvema letoma poudaril, da '	7' člen državne pogodbe po
r,j^ajstih letih .toliko kot neizpol-^ a opozorilo, ki je vzbudilo na .foškem viharno ugovarjanje.
' v.u d zadnjimi vročimi dogodki smo ^ 'nt .slišali in brali izjave, da bi g. ^Racionalizacija koroškega vpra-f ne ^ stegnila škodovati mednarod-,4	ugledu Avstrije. Očitno je, da
,f _.j^ *^Jo podobne izjave iz zavesti, ? tnpr)	vendarle ni izpolnila
^ y "narodnega dolga, ki ji gre. Člen tem seveda le del sprejetih g-gnesti, saj se z vprašanjem manjši W iščite in pojavov iz preteklo-Po l?tikajo tudi druge, v državni godbi zajete obveznosti. Sicer pa Ztto^ ^ zdajšnjih dogodkih vedno t; ] va pojavljalo ime poglavitne pro-g^J^enske organizacije na "
Koro-
r-Jt' Karntner Heimatdiensta (Ko-kQ domovinske službe). Medtem t)ed^ ^el avstrijskega tiska še pred ^ ^vnirn označeval to organizacijo sy^"Patriotsko", se je Heimatdien-^Patriotizem", in krogov, ki tak Vn^'°t'zcm" podpirajo, več kot dotlej f^zkrjl v nedavnih razbijaških salN/b'h- ki so jih na Koroškem ori-*t°t .terorizem in ekstremizem". sa;'^°.Pa je ostalo le pri oznakah, i; do j? i" veljavna zakonodaja (vsaj 3 Prot*	prvenstveno obračala le
t' Slovencem.
* \ta f"fera dr. Marka Dumpelnika in lana Srienca sta dovolj zgovor-
Kakor smo v našem iislu svoječasno poročati, je imelo vodstvo Avstrijske zveze borcev odpora in žrtev tašizma (KZ-Verband) iani decembra sejo v Ceiovcu, kjer so obširno razprav-ijaii tudi o protislovenskih izpadih in dogodkih okoli dvojezičnih napisov. Na podlagi takratne razprave je vodstvo omenjene organizacije pred dnevi sprejelo posebno izjavo, v kateri pravi:
Das Prasidium des Bundesverbandes oster-reichischer Widerstandskamp(er und Opter des Faschismus (KZ-Verband) hielt im Dezember 1972 in Klagenturt eine Tagung ab.
Der Tagungsort Klagenturt hangt mit den Er-eignissen im Oktober 1972 in Karnten, die ge-gen Osterreich und die Karntner Slowenen ge-richtet waren, zusammen.
Die Anwesenheit von Vertretern der Wider-standskampter und Opter des Faschismus aus allen Bundestandern, der Kriegsopter Karntens, der Karntner Slowenen, sowie das Einleitungs-reterat des Obmannes des KZ-Verbandes, und die Diskussionsbeitrage, ergaben kurz getatjt tolgende Gesichtspunkte, die tur alte mit Osterreich verbundenen Menschen, als auch tur die weitere Entwicklung in Karnten von grofjer Be-deutung sind.
Die Widerstandskamp(er und Opter des Faschismus, die ihre vaterlandstreue Haltung in den schwersten Jahren der Geschichte unseres Landes durch ihren Kamp! tur Osterreich und ihr Bekenntnis zu diesem Land — vom Nazismus mit dem Tod bedroht — unter Bevveis gestellt haben, sind verptlichtet und berechtigt, zu den das Ansehen Osterreichs getahrdenden deatsch-nationatistischen Ereignissen Stellung zu neh-men.
Das Unrecht gegenuber nationalen Minder-heiten, im besonderen gegen die Karntner Slo-wenen, hat seine Vorgeschichte, die viele Jahr-zehnte zuruckreicht.
Um die Urheber und die Ursachen der deutschnationalistischen antisiawischen Kund-gebungen zu erkennen und um Uberheblichkeit und intoleranz entgegenzuvvirken, ist es not-
wendig, ein grofjes Versaumnis In der Votks-bildungsarbeit nachzuholen.
Was sind die Themen und Fragen, die ins-besonders in Karnten in der politischen Bil-dungs- und Erziehungsarbeit unbetriedigend, oder nicht immer der Wahrheit entsprechend, beantwortet wurden:
—	die nationalen Minderheiten in der Mo-narchie,
—	die Ursachen des Abwehrkamp(es im Jahr 1918 und die Karntner Volksabstimmung im Jahr 1920,
DerWeg zurVoiker-verstandigung
setzt Achtung der nationa!en Minderheiten voraus
—	der Weg Osterreichs in der i. Republik,
—	die Besetzung Osterreichs im Marž 1938,
—	der Widerstand im allgemeinen, insbeson-ders der deutsch und slowenisch sprechenden Karntner 1938—1945,
—	der Einmarsch der Hitierarmee in Jugosla-wien 1941,
—	die Opter, die der Hitierkrieg und der Faschismus verursachten, und die Vertreibung und Aussiedlung der Karntner Slowenen,
—	die otten gebliebene Losung der Frage der ehemaligen Nationalsoziatisten und des Deutschnationalismus nach der Betreiung Osterreichs im Jahr 1945.
Der KZ-Verband hat schon bisher in seinen Publikationen und einmal mehr aut seiner Tagung in Klagenturt zu diesem Fragenkomplex seine Auttassungen dargelegt und ist bereit, an der Beantwortung und Kiorstellung in der Ottentlichkeit mitzuarbeiten.
Der Kriegsopterverband Karntens und auch andere grofje Organisationen dieses Bundeslan-des gehoren nicht dem .Karntner Heimatdienst" an, der vorgibt, als Dachorganisation heimat-treues Sprachrohr vieler Vereinigungen zu sein. Die Fuhrungsspitze des .Heimatdienstes" be-nutzt Vereine, wie u. a. Elternvereinigungen und Gesangsvereine, tur ihre deutschnationalistische Politik und enttacht, ohne Einverstandnis der Mitglieder dieser Vereine, Haf) gegenuber den slowenisch sprechenden Karntnern, also Bur-gern unserer Republik.
Der Weg zur Volkerverstandigung in Europa wird mit vielen mehrsprachigen Tateln versehen sein und setzt Freundschatt von Volk zu Volk, Achtung der Nationen u. der nationalen Minderheiten voraus. Deshalb sieht auch der Staats-vertrag, Artikel 7, den Schutz nationaler Minderheiten als Verptlichtung Osterreichs vor. Bisher unterblieb es osterreichische Austuhrungs-gesetze zur Durchfuhrung des Artikel 7 (Absatz 3) des Staatsvertrages zu eriassen. Nicht eine neue Minderheitenteststellung, sondern einver-nehmliche Klarung uber Autstellung von zwei-sprachigen Ortstateln zvvischen dem Rat der Karntner Slowenen, den Gemeinden, der Landes- und Bundesregierung sind notwendig.
in Tirol gibt es eine .Arbeitsgemeinschatt vaterlandstreuer Verbande Tirols*. Sie schart um sich die junge Generation, hiltt mit in der Heranbildung eines Osterreichbewufjtseins und sammelt die Menschen des Landes, um allen gegen Osterreich gerichteten Aktionen entge-genzutreten.
Anstelle des .Heimatdienstes" solite eine breite demokratische vaterlandstreue Bewegung entstehen, zu der sich osterreichisch gesinnte Organisationen Karntens zusammenfinden mus-sen. Sie konnte in Gemeinsamkeit allen deutsch-nationalen Auttassungen, die in potitische Par-teien und Institutionen des Landes hineinrei-chen, entgegentreten und dazu beitragen, tur Karnten und Osterreich eine dauerhatte Losung zu finden, um den Frieden im Lande und mit unseren Nachbarn sicherzustellen.
M!SLt O SUHODOLČANOVEM
„Norem
v- 1*	* M
življenju
3	J. 3/7*22727)
Prodekan kat. teološke fakultete na dunajski univerzi prof. dr. Hubertus Mynarek je tudi pisat novembra lanskega leta .gospodu papežu", da izstopa iz katoliške cerkve zato, ker bi rad pomagal rešiti krščanstvo, (glej Neues Forum, Dczember 1972!) se pravi Kristusovo idejo.
To so seveda samo špekulacije, ki se ti porodijo ob branju, če iz skušenj poznaš razmere kake družbe. Je pa tudi res, da Suhodolčan ob vsem smislu za realni opis in naturalistične dialoge s psihološkim znanjem izmerja duševno stanje tega novomašnika Gustija Smodina in mu nalaga bistveni del svoje družbene kritike, kaj zato, če klečečemu v cerkvi — po primicijskem praznovanju: .Od jutra do večera sta se oče in mati pogovarjala o opeki, cementu, železu, zidarjih, dolgo v noč sta bedela, kupiti moramo novo pohištvo, opravo za kuhinjo, za praznovanje goda bomo imeli goste, nakupiti je treba vina in mesa, za novo leto ne pozabimo, hranimo za avto... Oče je živel s svojimi prodajalkami, ubogale so na vsak njegov migljaj, mati je hodila na klepet k sosedom in na sprehode s psom.
Ni beg pred življenjem, je povratek v življenje, od domišljavosti k nebogljenosti, povratek k željam in hrepenenju, k trpljenju in strahu, vse mize so že prekrite s posodo, reke s strupom, travniki z goloto, stoli z oblastjo in zveličavnostjo ... Prihajali bodo ljudje, z njimi bo v njihovi vse večji zapuščenosti, pogovarjal se bo z njimi, ne bo jim prehitro dajal odveze, mora jih vrniti v pogovor, v razmišljanje, v samoto ... naj se za trenutek ustavijo, si odprejo koleno na trdem kamnu ... Obup in nesmisel, kdo še razglaša njuni pravi imeni, nič več se ne ustavljamo, da bi ju zares prepoznali.. ."
Mnogo usod in usodic je pisatelj ujel v ta svoj prikaz sodobnega življenja v Mežiški dolini, tudi vlažna stanovanja je videl in sušične otročiče, ne samo vsega site, pijane družbe za gostilniško mizo ali za volanom sredi noči, in vse te raznorodne usode je poljubno razvrstil v skupno podobo, v panoramo sodobne človeške družbe, v literarno simultanko, ki te spomni na Grumov Dogodek v mestu Gogi, še bolj pa na Katakombe Valentina Omana (grafika, 1971).
Socialistični realizem v Prežihovem kalupu ta roman seveda ni in očitno tudi ne more več biti: vsaka družba ima svojo literaturo, Nemci se danes nagibajo k tako imenovanim industrijskim reportažam (Gtinter Wa!!raff, Industrie-reportagen, Sachbuch rororo 280), in vendar te v marsičem prijetno spominja ravno na Vo-ranca: v svežih koroško obarvanih dialogih, v sočnih primerah, vzetih naravnost ljudstvu z jezika (če te jaz uhrnem, ti bo cela fara kosti pobirala ... Povem vam, vse bo vzel hudič, še preden bomo tretjič prdnili... povojeno meso, pečovje, paludje, barati, pravhati se, čohati se, zavsema krhan, je preterc (= pretre-past), haban ipd.)
In še eno posebnost naideš v tej moderni prozi: vsaj polovico svojih misli nastopajoče osebe ne izgovorijo glasno — kot sporočilo drugim, pač pa jih izgovarjajo vase. kot razmišljanje ob robu povedanega. Takšen stil je kajpada tudi za konvencionalnega bralca zahtevnejši — ob že opisani razdrobljenosti posameznih opisanih usod dodatne bralčeve pozornosti potreben. Tako npr. zaključi Lukan po opravljenem družabnem večeru: „No, pa smo nocoj veliko delo opravili," je pristavil Lukan in pomislil, v katerem letnem času postavljajo v tej gostilni cvetje na mizo ... (str. 141)
Prav gotovo pa ravno takšne navidezne prekinitve dogodkov tekst v celoti osvežuieio in na raznih mestih dosegaio presenetljive od-tujitvene efekte, npr. .Vaš Jaka je res pameten in lep pes", je rekla Silvestrova, njene misli pa so bite drugie, pes steče po tlakovani cesti in išče kandelaber. Dilar ie odšel od doma pred šestimi leti, Ivan vsak dan prihaia domov. večkrat ga ni po več dni, ostaja na seiah v Liubliani, ko zvečer leže. ostane v svoiem svetu, je njegov svet izmišljen ali je izmišlien moi. se ie spraševala, med nama ie niegova in moia koža, v hladilniku umira koža dosti po-časneie.
.Taka je zdaj star že dve leti," je govorila Smodinova . ..
Tako sem nanizal nekai misli, kakor so se mi poraiale ob braniu Suhodolčanovega naj-noveišega romana — Norega živlienia. Če bodo pridobile med koroškimi Slovenci tei kniigi nekai bralcev — ali celo kakega kuoca, bodo dosegle svoi namen, fčenrav ie kniige kupovati noro početie. dokler lahko kupiš vsako leto kak nov model avta!) Kaiti le nor človek veruie v človečnost, strahopetec nad nio obupa. Ta Camusov izrek }e postavil Suhodolčan za geslo svojemu romanu.
/dn&o Messner
RADIO CELOVEC
PotoHla: 5.00 — 6.50 — S 00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske vlie — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske vlie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deielnl razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ieno —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deielnl razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 5e vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 4port — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija In ritem — 20 05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, 20. 1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6 55 Glasbeni mozoik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Deielnl razgledi — 18.30 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija
—	22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 21. 1.: 6.10 Igra na orgle — 7 45 Veseli godci — 8.15 Kaj je novega? — 9 00 Veliki nedeljski zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45
DOM V TINJAH VAB!
*	TEČAJ ZA KMEHCE dne 30. 1. ob
8. uri
Predavajo prof. dr. Vinko Zvvilter (Zemlja in kmetica), dipl. med. se-sfra Lenčka Kralj (Prva pomoč v gospodinjstvu), sodnik dr. Janez Gregori (Aktualna pravna vprašanja vsakdanjosti pri kmečkih obratih).
*	TEČAJ O HARODNO-GOSPODAR-SK!H VPRASAMJtH dne 4. 2. ob
14. uri
Referent inšpektor Blaž Singer.
!z domovine — 14.30 Voščita — 17.05 Ljudski koncert —
18.00	Marmoiata, kiic Dotomitov — 19.00 Nede!j3k! šport — 19.40 Deieini razgiedi — 20.10 Avstrijska raitye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 22. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik
—	9.00 šoiska oddaja — 9.30 Vesete note mojstrov —
10.00	šoiska oddaja — 11.03 Za prijateija ijudske gtasbe — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihaia — 16.30 Za otroke — 17.10 Kaj rad siišim — 17.56 oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deieini razgiedi — 19.50 Note in beieike — 20.10 Od opere do operete — 21.00 Sprememba gospodarske strukture na štajerskem — 21.30 iz avstrijskega giasbenega ustvarjanja.
TOREK, 23. 1.: 5.05 Za tiste, kii zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 11.03 Za ijubiteije ijudske gtasbe —
14.30	Dom in šota — 15.00 Ljudska giasba !z štajerske
—	17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja sindikaine zveze — 18.00 Deieini razgiedi — 19.50 Note in beieike — 20.10 Kaj rad siišim — 21.10 S sekiro skozi iist-nati gozd.
SREDA, 24. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 šoiska oddaja — 11.03 Za prijateije ijudske giasbe
—	13.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 iz naše
mape skiadateijev — 16.30 Operetne meiodije — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja zdruienja indu-striaicev — 18.00 Deieini razgiedi — 19.35 Za prijateija pianin — 19.50 Note in beieike — 20.10 „Smeh!jaj Gioconde" — 21.10 Zabavna giasba predariskih skia-datetjev.
ČETRTEK. 2S. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozoik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 šoiska oddaja — 11.03 Za ijubiteije ijudske giasbe
—	13.30 Zabeieieno na koroških cestah — 15.00 Zborovski koncert — 16.30 Za otroke — 17.10 Operetne meiodije — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deieini razgiedi — 19.05 Avstrijske godbe na pihaia — 19 50 Note in beieike — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 iz graškega giasbenega iiv-ijenja.
PETEK. 26. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Kiovirska giasba J. Haydna —
10.00	šoiska oddaja — 11.03 Za prijateije ijudske giasbe — 13.30 „Pet jih je peio, eden je igra!" —
16.45	Otroški zbori — 17.10 Giasba za konec tedna
—	17.56 Oddaja sindikaine zveze — 18.00 Deieini razgiedi — 19.50 Note in beieike — 20.10 Komorni koncert — 21.10 Joseph Haydn — 21.30 To gre pod kurjo poit.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 20. 4.: 9.05 Za jugosiovanske deiavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 21. 6.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDELJEK, 22. 1.: 13.45 informacije — Literarni studio.
TOREK, 23. 1.: 9.30 To in ono, za vsakega nekaj —
13.45	informacije — šport od tu in tam — Otroci, po-siušajte!
SREDA, 24. 1.: 13.45 informacije — Literarna oddajo
—	Za našo knjižno poiico.
ČETRTEK, 25. 4.: 13.45 informacije — Žena, druiina, dom.
PETEK, 26. 1.: 13.45 informacije — Razvoj siovenske giasbe.
RADtO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5 00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddajo (razen ob nedeljah In praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10 00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji don — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15 00 Dogodki tn odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 28. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35
Tischter und Maschinarbeiter
(sefbsMind)ge KfHfte)
lu be5ten Bedingungen gesuch). LeMungsprdmten, heles Ouartler, be! Eignung Wohnungsbels!e!!ung mbglkh.
SCHOBER — Fenstetbau — We!s, Asche! 73	Teh 0 72 42/3261
Sejem „Moda 73"
Ijam je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Tone Tribušon minulo soboto odprl letošnji sejem „Moda 73", ki bo odprt še do vključno te nedelje.
Sejem mode v Ljubljani ima že 18-letno tradicijo ter se je v tem času razvil v eno največjih modnih prireditev V Jugoslaviji sploh. Letos razstavlja n? površini 11.000 kvadratnih metrov 184 jugoslovanskih proizvajalcev vseh vrst tkanin, konfekcije, pletenin, trikotaže, usnjenih izdelkov, čevljev in raznih modnih dodatkov. Nekateri razstavljavci prikazujejo tudi modele, ki jih izdelujejo skupaj z inozemskimi modnimi hišami.
V okviru sejma prireja center za sodobno oblačenje in opremo vsak dan po dve modni reviji, eno popoldan, drugo zvečer, in sicer v Festivalni dvorani. Novost letošnjega sejma pa je način ocenjevanja izdelkov. Modne dosežke ocenjuje komisija neposredno na sejmu in upošteva pri tem razstavljene izdelke proizvajalcev, ki jih imajo v svojih sezonskih kolekcijah. Skupno gre za 13 ..Ljubljanskih zmajev" in prav toliko „diplom".
bovna glasba — 14.10 S pesmijo In besedo po Ju) slavij! — 15.40 Pojo naš! operni pevci — 14 QQ y,)[!)
—	17.10 Z ansamblom Francija Puharja — 13 15 g"! mo se ob Isti url — 19.15 Z ansamblom Borisa Frof
—	20.00 Spoznavajmo svet In domovino — 21 15 ! prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše izseli' ce — 23.05 S pesmijo In plesom v novi teden
NEDELJA, 21. 1.: 6 00 Dobro jutro — 6.50 Danes vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8 05 Rdi! ska igra — 8.50 Skladbe za mladino — 1005 Se P?' nite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela — ^ Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 1330 Ned' ska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — K Popularne operne melodije — 1505 Nedeljsko šp/ no popoldne — 17.05 Radijska igra — 1715 Gict:^ razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22 20 Zaf' šite z nomi — 23.05 Literarni nokturno — 23 15 ja: vse.
PONEDELJEK, 22. 1.: 6.50 Rekreacija — 8 10 Glas*! na matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zaodb
9.20	Z velikimi zabavnimi orkestri — 12 m i, ,ioV< ske orkestralne glasbe - 12.40 S tujimi pihalo' godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14 vof
la - 16.00 Vrtiljak - 17.10 Ponedeljkovo glasb' popoldne - 18.15 Zabavni zvoki Iz vzhodnoevrops* dežel — 19.15 Z ansamblom štirje kovač! - 20 00 OP' ni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za liu' telje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 23. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 1 Glasbena matineja — 9.05 šolska oddaja — 9 35 S' venske narodne — 12.10 Samospevi Brede šček' in Marija Kogoja — 12.40 Z domačimi ansambli —l' S kvartetom Jonaha Jonesa - 14.40 Na ooti . kiti
—	15.40 Od melodije do melodije — 17 m Jurrl Georg Solti — 18.15 V torek nasvidenje — 1?H triom Avgusta Stanka - 20.00 Prodajalna melodil
20.30	Od premiere do premiere - 21.30 Maihen k< cert lahke glasbe - 22.15 Popevke se vrstij. _ 2l Večer pri skladatelju Janku Jezovšku. ' *"
SREDA. 24. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena P tineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 740 3!' beni spomini Josepho Straussa — 12.40 Od ' ' vasi — 14.10 Iz repertoarja Komornega zbJr^ l! Ljubljana - 14.30 Voščila - 16.00 Vrtiljak - 17 10 K ša glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete —H Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkes' RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza - 23 15 ' vija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
AVSTRtJAJ
SOBOTA, 20. 1.: 15.20 Hišni koncert —
16.20	Za otroke — 17.10 Klub seniorjev — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Evrovizija Iz Wlesbadena — 22.05 Spori — 22.35 čas v sliki — 22.40 Semlnola, Ulm z divjega zopada.
NEDELJA, 21. 1.: 16.30 Zd otroke — 17.10 Za družino. New York — New York — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Festival pantomime — 18.30 Med levi — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Seviljski brivec —
22.30	šport in čas v stiki.
PONEDELJEK. 22. 1.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 16.30 Stan Laurol in Oliver Hardy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni preda! 7000
—	21.25 Prometna vzgoja — 22.25 čas v sliki.
TOREK, !5. 1.: 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30
To je moj svet — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda in kulturne novosti —
20.06	Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Izložbeno okno — 21.55 čas v sliki.
SREDA, 24. 1.: 10 00 šolska oddaja — 11.00 Poljubi me, neumnež — 16.50 Za otroke — 17.35 Lassie — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Televizijska kuhinja —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Saga o Forsyt!h — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v slik).
ČETRTEK. 25. 1.: 10,00 šolska oddoja — 18.25 Otrokom zo lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Deklica z one strani — 21.40 čas v silkl — 21.45 Max Frlsch v New Yorku.
PETEK, 26. t.: 10.00 šoiska oddoja — 11.00 Deklica z one strani — 12.20 Klub seniorjev — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeonnie — 18.55 Oddaja sindikalne zveze — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čos v sliki in kulturne novosti
—	20 06 šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo
—	21.15 Oddaja o Gradiščanski — 22.15 čas v stiki —
22.20	Skrivnost Inkov, flim.
Opozarjamo, da bo tjub)jamha )e)cv)i)ja drug) de) oddaje .Koroška v pesm), besed) in p)e:u", k) jo je po:ne)a ob go3)ovanju koroških kutfur-n)h :kupin novembra ian) v Kranju, ime)a na :po-redu v nedetjo Z1. januarja 1973 ob 14.30 uri.
		AVSTRUA 2
K		SOBOTA, 20. 1.: 17.10 Maii Bobež v mestu — 18.30 Bos v parku — 18.55 Glasbe-
na poročita — 19.30 čas v siiki — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Televizijski film — 21.35 Čas v stiki.
NEDELJA, 21. 1.: 18 00 Tedenski obzornik — 18.30 Deseta zvezna dežela — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo o kulturi — 20.10 Vzgoja — 21.45 čas v sliki.
PONEDELJEK. 22. 1.: 18.30 šolska oddaja — 19 30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda —
20.06	šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Dobrodošli v Lbndju — 21.45 Telereprize.
TOREK. 23. 1.: 18.50 šolski spored — 19.30 Čas v siiki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda —
20.06	Šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Znani zbor in ljudski ples — 21.00 Simon Temptar — 21.45 Telereprize.
SREDA. 24. 1.: 18.30 šolska oddaja — 19.30 čas v sliki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda —
20.06	šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Karintijsko poletje v Osojah — 21.05 V I.P.-gugalnica — 22.05 Telereprize.
ČETRTEK. 25. 1.: 18.30 šolska oddaja — 19.30 Čas v stiki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda —
20.06	šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Dali dali — 21.30 Zgodbe, ki jih ne moremo pojasniti — 22.00 Telereprize.
PETEK, 23. 4.: 18.30 šolska oddaja — 19.30 čos v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna —
20.06	šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 On, ona, ono —
21.45	Telereprize.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upravo: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, fel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
JUGOSLAV)
SOBOTA, 20. 1., 16.30 Državno košar! sko prvenstvo — 18.00 Obzornik — 1 Kraljevič In berač, mladinski film — 1 Filmsko burleska - 19.10 Mozaik - 19.15 Humoristi oddoja — 20.00 Dnevnik - 20.30 Pesem s 4<,!na in ste — 21.15 Na poti k zvezdam — 21.40 Arsene H
-	22.30 Kažipot - 22.50 Poročila.
NEDELJA, 21. 1.: 8.50 Po domače _____ 9 20 Mest
Peyton — 10.12 Kmetijska oddaja - 10.55 Mozail
11.00	Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11 55 K pot - 18.05 Poročila - 18.10 Grenak kruh film 19.10 Gonja — 20.00 Dnevnik — 20.35 šofer)! — 2
*"" ="""" -s"-
PONEDELJEK, 2!. 1.: 16.45 Madžarski pregled __ 1
Zmajev, težav. - 18.30 Gvajana, dežel, voda 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 20.00 Dne'
-	20.35 Mileno Einstein, drama — 21.35 Kulturne gonale — 22.25 Poročila.
TOREK, 23. 1.: 16.40 Madžarski pregled _ 17 45 S
ni metulj — 18.15 Obzornik — 18.30 Moški zbor St M"""' - ""M Infekcijske b.l.zn
19.20	S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20 35 med seboj — 21.35 Kolumbove! — 22.25 Jazz na e nu - 23.00 Poročila,	°
SREDA, 24. 1.: 16.50 Madžarski pregled — 1745 gode p,a Clvila - 18.10 Obzornik - 18.25 Na s. stez! - 18.45 Znanost In ekonomik. - 19.10 Mazal
v^rnitm"" "	" """ O"""" * ""S '
ČETRTEK. 25 1.: 14.45 Madžarski pregled - 1 Otroški spored - 18.15 Obzornik - 18.30 Druš'
m ^ ^ ^	Podobne opice in Ijt
-	20.00 Dnevnik - 20.25 Kom In koko na ^ddlh - i
H05 D	Slov.	Vltužnlk.
22.05	D. Šostakovič: Katarina Izmajlova - 22 50 ročlla.
PETEK, 26.	16.50 Madžarski pregled — 17 45
hinja pri Violinskem ključu — 18.55 Obzornik — !
zL°boN4;',°",v'°' T Vzgojni "'""I.ml - * ^1^	^	* " M krotek tihi
0 5	J""°" * 1' " "'"""a - 20.00 Dnevni'
knfit	- M35 zakladnic, sv.t.
književnost! — 23.15 Poročila.