Štev. 82. O Ljubljani, g torek, Unč 10. oprlla 1906. Leto xxm Velja po poŠti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13-— za ?etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20" — za pol leta P za četrt leta „ „ 5-— za «n mesec „ „ 170 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 10- SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«f ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. flov. Ljudska ftranka. V svoji včerajšnji seji je sklenil izvrševalni odbor »Slovenske Ljudske Stranke« sledeče: I. Stoječ na stališču splošne in enake volilne pravice, odobrava stranka povsem postopanje deželnozborskega kluba »Slov. Ljudske Stranke« v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. il. Ugotovi se, da so koncesije deželnozbor-skega kluba »Slov. Ljud. Stranke«, koje je bil voljan napraviti gledč sprememb deželnozborskega volilnega reda na korist liberalni stranki, ugasnile, ker niso bile od liberalne stranke ob določenem roku sprejete. Stranka odklanja odslej vsako pogajanje in vsak kompromis v tej zadevi in bode z naj-nstrejšlml sredstvi nadaljevala boj za volilno pravico ljudstva. III. C. kr. vlada se pozivlje, da nemudoma izvrši v polnem obsegu resolucijo deželnega zbora kranjskega z dnč 17. novembra 1905 gledč preosnove deželnega reda in deželnega VoliiAega reda. IV. Napram izmišljenim, lažnjivlm in naravnost smešnim liberalnim trditvam se konsta-tuje, da med »Slovensko Ljudsko Stranko« in Nemci ne obstoji nikakeršna zveza. »Slov. Ljud. Stranka« bode slej ko prej delala popolnoma neodvisno politiko in pobijala z vsemi zakonitimi sredstvi vsako stranko, ki se zoperstavi pravicam slovenskega ljudstva. Zvezo z Nemci. Med gorostastnimi lažmi, ki so jih na shodu ob ostudnih psovkah »inteligentnega« poslušalstva izrekli liberalni govorniki, je bila glavna »zveza klerikalcev z Nemci«. Še sc spominjamo, kako je »Narod« zagovarjal zvezo z Nemci včasih kot nekaj potrebnega in dobrega; zdaj bi pa radi odij te zveze odvrnili od sebe. A zastonj sc trudijo! Pred vsem se imajo liberalci samo Nemcem zahvaliti, da ni danes vladna predloga sprejeta in izvršeno dejstvo. Kajti poslanci »Slovenske Ljudske Stranke« bi bili vzdržali obstrukcijo toliko časa, da bi bili liberalci zmučeni in polmrtvi počepali s svojimi ragljami in kravjimi zvonej na tla. A bili so Nemci, ki so se liberalcev usmilili in jih rešili o b s t r u k c i je. Nemci so to storili, ker so liberalci šli v ogenj pravzaprav samo za Ncmce. Po vladni predlogi bi namreč Nemci izgubili svojo moč, ker bi se razmerje strank tako izpremenilo, da bi ena slovenska stranka brez Nemcev imela večino. Ustvarjena bi bila torej slovenska večina v kranjskem deželnem zboru, po kateri so vsi pošteni Slovenci žc toliko časa hrepeneli. Nemci so sc že sami vdali v usodo, ker so izprevideli, da je brezumno se ustavljati taki zahtevi, ki je le naravni, nujni izraz dejanskih razmer. Zdaj pa butijo liberalci na dan z obstrukcijo in se borijo za žive in mrtve, da ohranijo nemško n a d ob I a s t. Seveda se je nemški gospodi srce smejalo od veselja, ko so gledali liberalno obstrukcijo. Čisto po krivici se torej liberalci bahajo, da so rešili slovenski liberalizem. V resnici so s svojo obstrukcijo podaljšali Samo gospodstvo nemškega velepo-sestva v nadi, .da bodo še dalje politično životarili od miloščine, ki jo bodo vživali v zvezi z Nemci. Posledica tega jc pa, da je poostreno nasprotje med S. L. Stranko in med libcralci silno povzdignilo moč "velepose-s t v a, kar se čuti tudi iz nemških listov. Nemci se čutijo sedaj samostojnejše in so manj vezani na slovenske liberalce, katere po zadnjih dogodkih seveda iz dna duše Zaničujejo. Nas Nemci sovražijo, liberalce pa zaničujejo to je vspeh liberalne obstrukcije. »Tagespost« izjavlja: »O kaki zvezi Nemcev s klerikalci ni govora, ker izvršujejo v tem celem vprašanju nemški poslanci politiko proste'roke, politiko, ki ji bodo najbrže ostali zvesti tudi v bodoče, ker bo po žalostnih izkušnjah v deželnozborskih razpravah I. 1905. najbrže nemogoča zveza s slovensko napredno stranko, ki je vero-1 o m 11 o prekršila z N c m c i sklenjeno po god b o, da skupno s klerikalci udarec za udarcem namerja na Ncmce, s stranko, ki ima takozvani napredek samo za pretvezo ... Iz tega sc vidi, da zveza med Nemci in med liberalci šc obstoji, samo da jo libcralci prekršijo, kadar jim kaže. Obe stranki pa skrivata pogodbo in se ne upata na dan ž njo. » Tudi Hribar in Tavčar sc nista upala v javnosti prečitati pogodbe, kakor bi morala, če ne bi ta pogodb^ cjbsegala stvari, ki morajo hudo i kompromitirati vso liberalno stranko. S to .grožnjo pa, da Nemci tudi prekršijo pogodbo, kakor bodo hoteli, imajo lib. stranko še bolj privezano. Uspeh Hribarjeve raglje, Tavčarjeve trombe in Ferjančičevega kravjega zvonca je torej ta, da je ncinštvo na Kranjskem danes mogočnejše, nego je bilo pred liberalno obstrukcijo. Naj se libcralci lažejo, kolikor hočejo, tega ne morejo utajiti. Vse njihovo rohnjenje kaže le njih slabo vest. Liberalci in Nemci uživajo šc dalje sadove Svoje zveze, zlasti v deželnem odboru in v deželnem'šolskem svetu. Nemci ved6, da »Slovenska Ljudska Stranka« nikdar nc bo izdala, če pride do nadvlade, v teh važnih za-stopih slovenskega ljudstva. Zato bodo Nemci vzdrževali liberalce, ker vcd6, da jim ti prodajo,. če treba, .vse svoje slovenstvo, samo da si obvarujejo svoje zasebne koristi. V teh razmerah ic jasno, kaj ima storiti »Slovenska Ljudska Stranka«. Svoje stališče je izrazila v sklepu, ki smo ga zgoraj objavili. Občni zbor ..Slovenske kršč. socialne zveze". Ob obilni udeležbi se je vršil dne 8. t. m. občni zbor »Slovenske krščansko socialne zveze. Niso sc razpošiljala vabila, ni bilo nikake agiticijc. Le »Slovenec« in »Naša Moč« sta naznanila, kdaj se vrši občni zbor. »Zve--zine« članice in člani so dokazali s svojo številno udeležbo, da jim je za stvar in da umejo važnost dela, ki ga izvršuje »Slovenska krščansko socialna zveza«. Dr. Krekov nagovor. Kar se nahaja »Slovenska krščansko so-cilana zveza« v novih prostorih, se jc pričelo živahno delovanje. Ni ga dne, ko bi ne bilo kake prireditve. V ponedeljek stenografija, na torek predavanje, v sredo pevska izkušnja, v četrtek govorniške vaje, v petek socialni in knjigovodski tečaj, v soboto pevska iz- kušnja. Malo jc bilo nedelj, ob katerih ne bi bilo v društvenih prostorih kakega shoda ali kake zabavne prireditve. Najvažnejši društvi sta pač na Slovenskem »Slovenska krščansko socialna zveza« iu pa »Zadružna zveza«. »Slovenska kršč. socialna zveza« ima namen, da krepi organizacijsko misel med slovenskim ljudstvom. »Zadružna zveza« pa ima namen, da združi slovensko ljudstvo v gmotnem oziru. Obe zvezi imata en namen, pomoči slovenskemu ljudstvu. Poročilo ženskega oddelka. Vrlo delujoča predsednica ženskega oddelka »Slov. kršč. soc. zveze« gospa Man-fredova poroča: »Društveno življenje v ženskem »Zvezinctti« oddelku sc razvija vrlo dobro. V šivanju in vezanju sc jc poučevalo 56 članic, socialni kurz je obiskovalo 15, petje pa 16, igralo in deklamiralo jc 12 članic. Koncem leta 1905 sta bili v ženskem oddelku 2 iistanovnici, 10 podpornih in 316 rednih članic. V ženskem oddelku »Zveze« imajo priliko žene in dekleta, da se nauče najpotrebnejših stvari. Vsak dan od pol 6. do 9. Zvečer se vrši pouk v ročnih delili. Šivanje je poučevala gospa Križajeva, vezanje pa gospiča- Gizela Rozmanova, za kar jima izrekam najtoplejšo zahvalo. Tudi denarno stanje ženskega oddelka jc bilo ugodno, ker jc .bilo koncem leta gotovega denarja 168.96 K. Zabavnih, večerov je priredil ženski oddelek 4, udeležile so se tudi članice »Zvezinih« izletov 12. junija v Šenčur pri Kranju, 25. junija v (ione pri Bledu, 9. julija k Devici Mariji v Polje in 3. septembra 1. 1. v Maribor. -Sej jc imel odbor ženskega oddelka »Slov. kršč. soc. zveze« 14. Zapisnikarjevo poročilo. O notranjem poslovanju »Zveze« od zadnjega »Zvezinega« občnega zbora jc poročal dne 5. junija 1905 »Zvezni« zapisnikar Moškerc sledeče: Na občnem zboru izvoljeni odbor sc jc sestavil sledeče: predsednik dr. Krek, njegov namestnik Smolnikar, zapisnikar Moškerc, blagajnik Scdniak, knjižničar Kos, njegov namestnik Pip, odborniki pa: Bizjak, Cernič, dr. Lampe, Stefc, dr. Ušeničnik. Namestniki odbora so bili: Čatar, Urbar, Milavec, Zaman, pregledovalci računov pa Gostinčar, Pavšek in Kostanjevac. »Zvezin« odbor je imel 27 sci in sicer 4., 6. in 19. junija; 7. in 29. julija; 4., 5., 12., 16., 23. in 30. oktobra; 20. novembra; 4., 9. in 18. decembra 1905; 8., 15., 22. in 29. januarja; 5., 12., 18., 19. in 26. februarja; 5., 12. in 2r>. marca 1906.] Sklepov jc bilo v »Zvezinih« sejali 155, torej je prišlo na eno sejo 5:747 sklepa. Izmed teh sklepov jih šc ni zvršenih 1.3, kar jc jako malo. Pripomniti sc mora, da sc v »Zvezi« razni dopisi, ki so mnogokrat velevažni ne rešujejo kakor po drugih društvih, v seji, mar- LISTEK. Silhueta z nabora. Češko spisala Gabrijela Preissova. — Iz češkega poslovcuil F. V. (Konec.) Miha je izginil v durih krčme. Cesto se zasliši iz gostilne ali iz ulice vrisk in zvoki glasnega govorjenja, toda Hlubalovka ne sliši ničesar. V kotu pri vratih stoji in srce ji nemirno bije. Dolgo časa mine. Končno . . . Miha prihaja in ima listek za klobukom! Mati božja! Slabotno telo se upira na zid in zdi se, da se pripogiblje k zemlji. Toda sklonila se ie tako le siva glava matere, ko je žalostna vprašala sina: »H katerim so tc potrdili?« »Na konja k dragoncem . . .« pripoveduje Miha in solze mu kapajo po licih. Kakor sem vstopil, takoj sem vedel, da ne bo dobro . . .« »Nikar se ne žalosti, Miha, saj so jih več potrdili . . .« tolaži tovariša Tone Sladkov, ki je ravno srečno venkaj prišel, in ga prijateljsko objame okoli pasu. »Dobiš lepega konja in povsod tc bodo dekleta občudovala.« Tone še pred hipom ni vedel, da zna tako lepo tolažiti. Mesarjev Pavel je tudi pristopil k gruči; tolaži, kolikor more, in oba fanta odvedeta rekruta od matere, da bi ga nekoliko razvedrila na ulici. Hlubalovka se opoteka za njimi in zleze s težavo na voz Židinje. Zakrije si z obema rokama obraz in začne plakati; tu ji pride na misel beseda župnikova v zadnji pridigi, da brez božje vednosti ne pade niti las z glave. »Kdo ve, kaj dobrega zna iz tega nastati«, premišljuje potrpežljivo in udana v božjo voljo. »Jaz grešnica godrnjam proti Bogu, a moj fant postane lahko še velik gospod pri vojakih! Sama se žc na kakšen način preživim . . .« »Janka Kabelača in starejšininega hlapca so potrdili takoj za tabo«, zasliši tedaj starka razločno za seboj klicati. Ozre sc in res! Oba fanta imata listke za klobukom. Janko je videti tako potrt, kakor da nima v tem trenutku niti trohe poguma. »Glej, druge matere bodo tudi žalostne, nc samo jaz«, se tolaži sama sebe Hlubalovka. V take misli zatopljena je pogledala proti gostilni in začudena je odprla starka vlažne oči. »Kaj Rosenfeldovkincga so tudi potrdili?« Bojančiško trgovko, ki neprestano vije roke in glasno tarna, podpira potrjeni sin. Komaj spravi mater do voza, prisede k nji in zapove hlapcu, da odidejo takoj. Toda kopa Bojančiških fantov jc obstopila voz Židinje in vsi hkrati vprašujejo: »Kaj je gospod Jakob tudi potrjen?« Širokopleči Jakob, ki je imel zadnjo šte- vilko med Bojančiškimi fanti, pokima žalostno, njegova mati pa začne tarnaje pripovedovati in maha pri tem razburjena zrokami. »Ko sem to zaslišala, omedlela sem v predsobi kakor klada!« pripoveduje glasno Rosenfeldovka. »Mojega Jakoba, takega »fajn« človeka, potrdijo! Rada verjamem, da tam takih omikanih ljudi potrebujejo! toda kaj naj jaz na to rečem, jaz nesrečna mati, tega nc vprašajo!« »Pomirite se, gospa«, pravi starejšina, ki jc ravno prišel in katerega je posilil pri zadnjih besedah Židinje smeh. »Sami pravite, da potrebujejo gospodje takih ljudi, kakor je vaš sin. Saj imate samo tega.« »On mi vodi celo trgovino, kaj počnem jaz, uboga vdova brez njega?« tarna dalje Rosenfeldovka in nc sliši sina, ko jo nemški opominja: »Čemu razkladate to ljudem?« Toda starejšina je zapazil zaničljivo potezo okoli ust rekruta in začel zato zopet tolažiti: »Saj imata Salinka in Moric tudi že veselje do trgovine«, a ta posebni, nekoliko škodoželjni izraz v njegovem dobrohotnem obličju nam pravi: »Res ti to privoščim zato, ker si mi lani pripravila v družini toliko sovraštva! Ko bi tebe nc bilo, nikdar se nebi upala moja žena za mojim hrbtom jemati in prodajati žita.« »Jaz pa tega nikakor ne dopustim!« vpije Rosenfeldovka, »in ko bi morala iti tudi na Dunaj k cesarju, tega jaz nikakor nc dopustim! Ali ni to velika krivica, odvesti vdovi sina, ki vodi cclo trgovino?« Medtem se jc približal Miha Hlubalk materi in ii zašepetal: »Mamica, ko si ta Židinja toliko upa, ali nebi šlo, ko bi šli tudi vi žnjo k cesarju? Samo mene imate, torej bi šlo to še prej.« »J o i, za Boga, kaj bi to meni pomagalo, ko nc znam nemški«, odgovori starka in potrta pobesi glavo. »Kdo naj pomaga, ko Bog sam ni pomagal?« Na migljaj Jakoba je pognal hlapec konja in voz sc jc odpeljal naglo proti Bojančicam, da sc nebi zgodila med tem v odsotnosti vdove iu najstarejšega sina v trgovini ali gospodarstvu kaka škoda. Tone Sladkov sc ozre za odhajajočimi, a naenkrat vzdrhti. Hitro steče do vogla ulice in že drži Marušo za roko. »Bog tc sprimi; odkod si sc pa ti vzela?« sc začudi, a njegov žareči obraz hipoma prestraši nemirni izraz v dekletovih očeh. »Nisi potrjen?« vprašuje dekle v eni sapi, toda žc z lahkim srcem. Tako bi sc nebi svetile Tonetove oči, ko bi sc bilo slabo izteklo . . . »Sem sc že rešil tega srečno za vedno«, pripoveduje Tone. »Najprej so rekli gospodje, »taublich«. Ko sem pa vzdignil nogo in so jo pregledovali, so rekli zopet, nc. ne! Ej, to sem poskočil!« več jih rešijo posamezni poročevalci sami. Izmed sklepov navaja najvažnejše: Sklenilo se jc, objavljati važnejše odborove sklepe po »Slovencu«. V odsek, ki jc imel dolžnost, da sestavi listo podpornih članov, so bili izvoljeni Smolnikar, Sedmak, Stefe in Milavcc. Poročila o »Zvezinih« sejah sc jc sklenilo objavljati v »Slovencu«. Načrt o tvarinah zc predavanja po .kršč soc. izobr. društvih so izdelali dr. Krek, dr. Lampc in dr. Uše-ničnik. Ta načrt je bil n&tisnjen in razposlan »Zvezinitn« pokrajinskim pomožnim odborom in društvom. Pripravljalne resolucije za I. vseslovenski delavski shod so izdelali dr. Krek, dr. Lampc in Moškerc. Knjižničarju Kosu se je naročilo, da vodi jako priročen arhiv o »Zvezinem« delovanju. Ker je Kos to res vestno izvedel, smo mu dolžni, da mu izrečemo zahvalo. Sklenilo sc je tudi, da raz-motriva »Zvezin« odbor, kako bi se ustanovila »Delavska posojilnica in hranilnica«. Ta zadeva ni še sicer rešena, a upati je, da dobi ljubljansko delavstvo v uglednem času svojo posojilnico in tako napravi znaten korak naprej na samostojnem gospodarskem polju delavske samopomoči. Gotovo je, čc ustanovi ljublj. naše delavstvo lastno posojilnico in hranilnico, bo ta korak liki električna iskra užgal naše kršč. soc. delavstvo tudi po ostalih pokrajinah naše domovine. Skrb za nedeljske zabavne večere se je poverila go-spej Manfredovi, gg. Cadežu, Štefetu ter Je-raju. Za predavanja v Ljubljani so izdelali načrt o tvarini dr. Krek, dr. Lantpe in dr. Uše-ničnik. Sitno delo, skrb za predavatelje, ki ni baš prijetna, se je izročila Stefetu, ki jc rešil to nalogo res izborno. V seji dne 4. oktobra 1. leta se je sklenilo, da imej odbor redne seje vsak ponedeljek. Sklenilo in irvršilo se je tudi, da so bili v »Zvezi« redni socialni govorniški, knjigovodski in stenografski tečaji. Pač čast požrtvovalnim voditeljem teh tečajev gg. dr. Kreku, dr. Lampetu, Podlesniku in Robidi, čast za njihovo res naporno in vstrajno delo. V zahvalo jim bodi zavest, da so storili res veliko trajno in plemenito delo za praktično razširjenje obzorja obiskovalcev poučnih tečajev. Upajmo, da jim ostanejo hvaležni njihove učenke in učenci, hvaležen jim je tudi »Zvezin« odbor in gotovo se pridruži odboru tudi današnji občni zbor. Do 5. oktobra I. leta jc pravzaprav izvrševal posel osrednje »Zveze« vseh »Zvezinih društev »Zvezin« podpredsednik Smolnikar sam. A delo se mu je tako naktipičilo, da jc pri najboljši volji ni mogel več izvrševati hitro in se je zakasnila nekoliko rešitev kake vloge. Zato je sklenil odbor, da poročevalca o »Zvezinih« društvih razbremeni. Delo se je porazdelilo sledeče: Največ dela je ostalo prej ko slej Smolnikarju, namreč dopisovanje in stik s štajerskimi in kranjskimi društvi. Odborniku Cadežu sc je naročilo dopisovanje s koroškimi, odborniku dr. Ušeničniku z goriškimi in vipavskimi, »Zvezinetnu« predsedniku dr. Kreku pa s tržaškimi in z »Zvezinimi« društvi izven Slovenije. Sklenilo se je tudi, da se naprosi gosp. Mesar, naj sestavi imenik poljudnih knjižic, odborniku dr. Lampetu pa naročilo, da naprosi slov. pisatelje, naj bla-govol e napraviti »Zvezi« za njeno knjižico narodne igre. »Zvezina« društva so se opozorila, naj naznanijo večje prireditve vsaj 2 meseca prej »Zvezi«. V »Zvezini« seji dne 12. novembra I. leta sc jc izvolil odsek, ki mu jc bila naloga, da prouči in stori vse, da se osnuje močna naša telovadna organizacija. Ta odsek, v katerega so bili izvoljeni Podlesnik, Smolnikar in Stefe, je res vrlo deloval in storil vse, da že danes, lahko rečemo popolnoma mirno: Le nekaj tednov še, in tudi naša ljubljanska, zlasti delavska mladina dobi svojo prepotrebno telovadno organizacijo. Naši ljubitelji telovadbe ne bodo več prisiljeni, delati iz ljubezni do telovadbe štafažo ljudem, ki so nam tuji po »To sem se naveličala hoditi!« toži dekle in privzdiguje blatne čevlje, »a v dveh urah sem prišla sem; skoro tekla sem.« »Vidiš, Maruša, zakaj delaš neumnosti«, jo kara Tone smeje se. »Ali nisi mogla počakati, da bi sc pripeljali domov? Nazaj se lahko z nami pelješ.« »Kaj še!« se brani dekle, »da bi sc mi smejali. Ker sem za teboj prišla, le sam pojdi.« Torej pojdeva oba peš«, odloči Tone. * * * Ko se je odpeljal voz z Bojančiškimi fanti iz mesta, manjkala sta na njem dva izmed onih, ki so se pripeljali zjutraj na njem. Kam se je izgubil Tone Sladkov, to se jc kmalu uganilo, ko je neki fant omenil, da jc videl izza ogla kukati Marušo. Tudi Janko Kabelač se nc vrača z njimi. Zaprli so ga vmestu. Nikakor mu ni šlo v glavo, kako je to mogoče, da domnevajo mestni ljudje, da so boljši nego Slovaki, pa so vendar iz cclega mesta potrdili le štiri fante, medtem ko so jih iz Bojančic, tnale vasicc, potrdili pet. To je kar naprej razlagal javno v gostilni in na ulici, tako dolgo, da ni prišol štiriindvajset ur pod ključ. »Kdo ve, s kakimi besedami je to rekel«, je pravil na povratku starejšina svojemu sinu, »da so videli gospodje v tem nekaj slabega. Pa jc že vedno tako, da jo človek za dolg jezik dobi po ustih!« Vitki študent sc je vzdignil in uprl zamišljene oči v daljavo, kjer sc jc daleč na okrog razprostirala njegova domovina. duhu in mišljenju in ki so nam po telovadbi odtujili že nebroj nekdaj z dušo in telesom naših mladeničev. »Zvezin« odbor jc sklenil tudi, da preskrbi »Zvezinim« društvom dispozitive, če imajo lastne skioptike in sicer se je določila svota treh kron za eno serijo. Društvom sc je pa sklenilo priporočiti, naj nabavijo skioptike in tako širijo splošno naobrazbo med po »Zvezinih« društvih organiziranim slovenskim ljudstvom. V »Zvezini« seji 4. decembra 1. leta sc je sklenilo, da se reservira v »Zvezinih« prostorih ena miza za ženske »Zvczine« članice. Velevažen je tudi sklep »Zvezinega« odbora, da sc vrši v najkrajšem času knjigovodski tečaj za društvene voditelje. Za sestavo resolucij za II, vseslovenski shod, ki bo letos v Medvodah ob otvoritvi tamošnjega »Društvenega Doma«, so se določili dr. Krek, dr. Lampc in Moškerc. Omenjati mi je, da se je ustanovilo lani tu v »Zvezinih« prostorih tudi društvo »Ab-stinet«, ki združuje že danes tako veliko število članic in članov, da lahko trdimo z vso gotovostjo, da bo to gibanje v veliko korist našemu ljudstvu. Zvršila se je lani meseca decembra že pred leti v »Zvezi« izprožena zadeva, ki se je vlekla liki morska kača več let osobito med našimi delavskimi sloji in njihovimi prijatelji. Izšlo jc namreč glasilo za naše slovensko delavstvo »Naša moč«. Po zadnjem občnem zboru »Zveze« so se ustanovila bodisi posredno ali neposredno po »Zvezi« sledeča delavska nestrankarska društva: Samostojno strokovno društvo tekstilnega delavstva v Litiji, Ljubljani in Tržiču, cementnega delavstva v Mojstranih, čevljarskega delavstva v Tržiču, strojarskega delavstva v Mirnem na Goriškem in delavstva ljubljanske tvornice za lep. Očitalo se je večkrat, da jc to premal napredek, ker ni povsod uspeh tak, kakoršnoga bi bilo pričakovati. A kdor ve in je sam poizkusil, s kakimi težavami in ovirami jc združeno strokovno združevalno delo, se ne bo čudil, da delavsko strokovno združevanje ne kaže povsod takih vspehov, kakor-šnih bi pričakoval površni poznavalec razvoja delavskih stanovskih zvez. Zavira ali premalo podpira se delo za delavsko strokovno združevanje mnogokrat, celo od strani, od katerih bi tega nihče ne pričakoval. Kakor nagel curek zaduši navdušenje za stanovsko združevalno delo odpor, ki ima pa največkrat svoj izvor v osebni antipatiji in pa v egoizmu posameznikov Kljub raznim težkočam napreduje stanovska delavska organizacija in napredovala bo še bolj če store vsi ki imajo veselje in zmožnost do nje, svojo dolžnost. Iz kronike. O kroniki je poročal »Zvezin« odbornik dr. Ušeničnik sledeče: ■ > ■ , Kroniko sem »Zvezno« čital;.. Marljivi kttjif žničar »Zveze« tov. Kos je od zadnjega občr nega zbora sem (4. jun. 1905) začel sestavljati kroniko. Tako bo mogoče šc poznejša leta. iz tega, kar je zapisal kronist, dobiti neko sliko, kako je delovala, kako se je razvijala, kako jč premagovala vse ovire »Slov. kršč. socialna zveza«. • , Ni še eno leto, kar jc naš kronist zastavil pero, in že so narasle cele »bukve«, ki pričajo o delu in trudu, a tudi o veselem razvoju »Zveze«. V kroniki sem našel zabeleženih 10 večjih pohodov, ki so jih napravili zvezni četniki, sedem z zastavo četovodje^sv. Mihaela, enega na velik zbor v zeleno Štajersko, enega v Prevalje na Koroško, enega na kršni Kras, ostale no ožji domovini. Ti pohodi so bili deloma zgolj slavnostni (ob tristoletnici prve Marijine družbe na Kranjskem, ob SOletnici »Kat. društva rokodelskh pomočnikov v Ljubljani,« k 251etnici »Kat. bralnega in Izobraževalnega društva« v Gorje, k 201etnici »Bralnega društva v Železnikih«; k lOlctnici »Kat. delavskega društva v Prevaljah«, na ustanovni shod »Slov. dijaške zveze«, k blago-slovljenju raznih društvenih zastav), deloma pa so bili v prvi vrsti izobraževalni (tako pohod na zborovanje strokovnih društev k D. M. v Polju, predvsem pa velik pohod na mogočni tabor slovenskih izobraževalnih društev v Mariboru.) Pogrešam pa v kroniki beležek o manjših pohodih, ki so se vrstili nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom. Dr. Krek, dr. Larnpe, Lovro Pogačnik, tudi kanonik Sušriik, so hiteli od društva do društva, da delujejo za splošno izobrazbo iu za strokovno znanje. Želel bi da bi gospodje sami od časa do časa našemu kronistu dali zaznamek o svojih pohodih. Pozneje naj bi začela tudi vsa izobraževalna društva pošiljati letna poročila o predavanjih in drugih prireditvah, da bi bil tako zbran v našem arhivu najboljši materijal, ki naj bi služil bodočemu zgodopiscu za kulturno zgodovino naše dobe. Hotna je priredila »Zveza« da začnem s prijetnim -v kolikor morem razbrati iz kronike, štiri zabavne večere z nagovori, petjem, in igrami. In da takoj nadaljujem s strogo »poučnim«, imela je tudi letos razne poučne tečaje: socialni tečaj (vodil ga jc dr. Krek), govorniški tečaj (voditelj dr. Lampc), tečaj za knjigovodstvo s končno izkušnjo dne 30. marca (voditelj knjigovodja Podlesnik), tečaj za stenografijo (voditelj pliil. Robida), pouk v petju (voditelja katehet Cadež in g. Ccrnič); snuje sc pa telovadni klub. Ženski oddelek je imel svoje tečaje za ženska ročna dela. Najlepše pa jc razviden iz kronike napredek naše »ljudske univerz e«. Trideset predavanj jc zabeleženih od srede septembra 1905 do početka letošnjega aprila. Med počitnicami so predavali člani »Slovenske dijaške zveze« (o berilu, o kulturi, o etiki matc-lializma, o vladavinah, o Prešernu), poslej pa zastopniki raznih stanov in o raznih izobra- ževalnih tvarinah. Zanimivo je že pregledati celo vrsto predavateljev. V kroniki berem imena: kanonik Sušnik (dvakrat), državni poslanec dr. Žitnik, profesor Kvg. Jarc, uradnik Jos. Mandelj, odvetniški koncipient dr. Les-kovar, bogoslovni profesor dr. Janežič, dr. Krek (trikrat), dr. Gruden (dvakrat), dr. A. Ušeničnik, urednika »Dom in Sveta« prof. dr. Opeka in dr. Lampe (dvakrat), knezoškofijski tajnik V. Steska in dr. Jos. Jerše (šestkrat). Zanimive so tudi tvarine. Iz zgodovine: o viteški dobi na Slovenskem, Turki na Slovenskem, o Ljubljani v srednjem veku, o francoski revoluciji, o zgodovini slovenske tro-bojnice, o potovanju Sira Humphiy Davyna po Kranjskem, o razvoju balkanskih narodov in držav. Iz filozofije: o animizmu, o svobodni volji in ovirah svobode, o vzrokih duševnih bolezni, o važnosti čutov za človeško izobrazbo, o živalskem instinktu in človeškem razumu. Iz prirodoslovja: o mamutu, o koncu sveta na podlagi vede. Iz teologije: o praznoverju, zlasti v religiji. Iz socialnih ved: o zgodovini denarja, o beračih, o krščanski demokraciji, o delu, izobrazbi in razvedrilu. Še dvoje je razvidno iz kronike o tej »ljudski univerzi«. »Zveza« je napravila svoj sjdoptikon; porabiti ga je morala doslej še le enkrat. — Drugo pa je: iz kronike zveni tožba, da je zvezna dvorana, žal, premajhna. Zdi se mi, da je kronistu, ko je zopet in zopet moral pisati o prenapolnjeni dvorani, plaval pred duhom mogočen dom, kamor hite množice po dnevnem trudu in naporu poučevat se in izobraževat se, da bodo bolj sposobne za težke borbe naših dni, in nad velikimi vrati blesti napis: »Zvezni dom«. To sem si mislil, ko sem Zvezno kroniko prečital, in dejal sem: Bog dal, da bi skoraj sinil že ta dan! Konec prih. NOVA OGRSKA VLADA. Sta ro ogrsko Pejervaryjevo ministerstvo je zginilo s površja in sc je včeraj poslovilo od vladarja. Na pozorišču so že novi možje, voditelji koalicije. Prvo delo nove ogrske vlade je, da je zopet nastavilo one uradnike, ki jih je odstavilo zaradi nepokorščine prejšnje Fejervaryjevo ministerstvo. Pristaši koalicije se vesele, ker se solnčijo voditelji v žarkih moči. Nova vlada namerava odpustiti vse uradnike, ki so ostali zvesti Fejervaryju in za katere je bivši ministerski predsednik posredoval, da bi ostali v službi. . Za višje župane bodo imenovani oni podžupani, ki so svoj čas nastopali proti Fejervaryju in vodili pasivni odpor. Velik sprejem so priredili.novim ogrskim ministrom v Požunu in v Budimpešti. Na kolodvoru so govorili VVekerle, Kossuth in Ap-ponyi. Jako slovesen je bil tudi sprejem v Budimpešti. Mnogo hiš je bilo okrašenih z zastavami. Vfeč pokrajiuskih mest je bilo razsvetljenih, Na budimpeštanskem kolodvoru je pričakovalo nove ministre 20.000 qseb. Množica je'hotela izpreči konje, a so jo preprosili ministri, da tega niso storili. Wekerle je tudi govoril in hvalil vladarjevo smisel za ustavo in naglašal, da sc je zopet našla vez med vladarjem in krono. Kossuth je rekel, da je prinesel žrtev, ko jc prevzel ministerstvo. A v ministerstvo je prinesel seboj svoja načela in svoje ime, ki jamči za popolno harmonijo med kraljem in narodom. Apponyi je pa rekel, da mu ni nikdar služil boj za namen, marveč le za sredstvo, da se doseže namen. Z novo vlado nastopa narodna demokracija. Novi ministri so jako zgovorni in veliko govore o položaju. Wekerlc je izjavil, da hoče pospeševati mir med kraljem in narodom in delati na napredek v gospodarskem, kulturnem in socialnem oziru. Apponyi je pa naglašal, da niso še rešena velika vprašanja. O novih volitvah sodi, da ojačijo narodno stvar, a ne da bi se ojačila krona. Nasprotstva med vladarjem in narodom, ki so jih gojili slabi svetovalci, se morajo ublažiti. Kossuth je naglašal. da koalicijski voditelji niso opusili svojih načel. Delati hoče, da postane Ogrska bogata,.močna in neodvisna. Kot trgovinski minister je njegova politika mažarska in odločno narodna . Grof Andrassy je naglašal, da se moraio pred vsem razpisati volitve in da se morajo urediti ustavne razmere. Častna dolžnost je, da zopet nastavijo vse one uradnike^ ki so trpeli škodo v narodnem boju. Novi ministri ostanejo z vladarjevim dovoljenjem še nadalje strankini voditelji. Včeraj so že podelili Časopisom svobodno kolportažo. Cesar pride v Budimpešto šele 19. maja in otvori državni zbor s prcstolnim govorom. Prirediti nameravajo več dvornih veselic, katerih sc udeleži tudi prestolonaslednik. ZANIMIVO IMENOVANJE. Kakor »Politika« javlja, da bo imenovan Za deželnega glavarja Moravske poslancc dr. Začck, zlasti če sc zavzamejo zanj tudi konservativni češki veleposestniki. NESREČA V COURRlERESU. Iz Lcnsa poročajo, da primanjkuje moštva za rešilna dela. Požar v jami narašča. »Fclair« poroča, da so se sprli delavski mflni-ster Barthou in minister Clemenceau in Thomson. Sprli so se zaradi preiskave proti državnim inženirjem. Delavskemu ministru očitajo, da je zahteval sodnijsko preiskavo proti drž. inženirjem, še predno je končal preiskavo tehnični odbor. RUSIJA. Iz Petcrburga poročajo, da se vrše volitve v dumo popolnoma mirno. V Moskvi so izvolili 160 volilnih mož, ki so vsi ustavni demokratje. Več avstrijskih bančnih ravnateljev se poda v Pariz, da pridobe za avstrijske bančne zavode soudeležbo pri novem ruskem posojilu 1200 milijonov rubljev. Iz peterburških zaporov je pobegnilo 6 političnih jetnikov, v Permu pa 7. POLITIČNA POJEDINA V LONDONU. V petek zvečer je bila slavnostna pojedina angleškega novega ministerstva. Prvi lord admiralitete je naglašal, da angleška mornarica še ni bila nikdar tako dobro preskrbljena s častniki in moštvom, kakor zda]. Ministerski predsednik Campbell Bannermann je pa naglašal, da je zdaj položaj tako ugoden, da ni izključno misliti na razoroženje. Izbruh Vezuva. Ognjenik Vulkan pod sinjim napoljskim podnebjem deluje letos tako, kakor že dolgo vrst let ne. O ognjeniku Vezuvu so sodili stari Rimljani, da spada med one ognjenike, ki so ugasnili. Razkošni Rimljani so se kaj radi naseljevali v vezuvski okolici. Nastala so cvetoča tnesta. Podzemske sile so sc pa leta 79 p. Kr. zbudile in Vezuvova lava je popolnoma uničila mesta Pompeji, Merkulanum in Stabije. Nato je počival Vezuv do leta 203, nakar k' zopet strašil s silovitim bljuvanjem južnoitali-jansko prebivalstvo leta 472. 512, 685, 982, 1036 n 1139. Z vso silo je pa deloval leta 1631, ko jc izgubilo življenje 3000 oseb. Zadnjič je bljuval Vezuv z vso silo leta 1872. Lava je uničila okolico La Novellija in odplavila cele mestne dele mest Massa in San Sebastiano. Vezuv od takrat ni miroval, a nevaren ni bil. Zdaj pa je pričel zopet bljuvati z vso silo. Letošnje leto je res nesrečno. Komaj se je poleglo nekoliko razburjenje o courrierski nesreči, že zopet je tu vezuvska nesreča So sile, ki jih prosvitljeni človeški duh ustaviti nc more. Najnovejša poročila o posledicah sedanjega bljuvanja ognjenika Vezuva so taka, da jih ne more strašnejših zamisliti človeški um. Pogin Bosco Trecasse. V nedeljo dopoldne se je valila goreča lava vedno bližje Bosci Trecassi. Zdelo se je, da se ustavlja goreča reka, a dobila je vedno nove pritoke iu se je valila le naprej vedno bližje mestu. Iz goreče reke se je dvigal dim in spominjal prebivalce, naj beže. Strašen strah se je polastil prebivalcev, liežal je. kdor je mogel. Le nekaj starih oseb in bolnikov je ostalo v mestu, ki so jih komaj rešili. Ob treh popoldne je goreče lavino morje doseglo mesto. V kratkem času je zalila lava ceste in ulice, hiše so gorele in mesto Bosco Trecasse — je bilo. Torre Annunclata v nevarnosti. Ko se je podrl pepelnati stozeč na zahodnem vezuvskem pogorju, je počila tudi gorska stena na treh mestih. Iz novih žrel so se ulile tri ognjene lavine reke, ki so drle silno hitro v dolino in uničile vse, kar jim Je bilo napoti. Komaj so bili ljudje v stanu, da so rešili golo življenje. Zadnji so zapustili svoja mesta uradniki in vojaki. Lava se je valila proti Torre Annunciata. Preplavila je pokopališče in pokopališko cerkvico in se valila proti mestu. Neko malo delavsko hišico: je zažgala lava. Požar je trajal le pet minut. Lava Jc nato prodirala proti mestnim vrtem. Zenijški vojaki so kopali prekop proti morju. Razstrelili so železniški nasip tn železniški most Brzojavne in telefonične zveze s Torre Aiunmciato so uničene, mesto zapuščeno. Vulkan je pa divjal in bljuval neprenehoma ognjen pepel in kamne. Zrak je poln nezdravih plinov, ki v zvezi s pepelom otežkočujejo rešilno delo vojakov. Čuti je zvonenje, jok in ječanje. Le vojaki delajo tiho z obupno vztrajnostjo, da rešijo, če je sploh še kaj mogoče oteti. Do Beneventa in do Apulije dežuje pepel. Tri do pet centimetrov visoko leži pepel po cestah v Bene-ventu in Foggii. Včeraj ob 3. uri popoldne so došla v Rim sledeča poročila: Lavina reka pri železniški progi sc vali dalje. V nevarnosti je osrednji kolodvor. V tnestuL ki šteje 30.000 prebivalcev, jc ostalo le šc 2000 oseb. Ostali so pobegnili. Iz javnih poslopij, bank in tovarn spravljajo v varnost vrednostne stvari in knjige. Zaprte so vse trgovine, mesto izgleda, kakor bi umrli vsi prebivalci. Štiri angleški parniki in dve torpedovki sta pripravljeni za begunce. Kaznjenci so se uprli in groze, da pobegnejo, če jih ne premeste. Njihovi sorodniki so hoteli udreti v ječo. Vojaki in uradniki so jih pomirili, češ, da nameravajo prepeljati kaznjence v Napolj. Podprefekt je zahteval, naj pripravijo zadostno vlakov in pošljejo za vsak slučaj vojne ladje. Lava je že prodrla v Greberjeve ulice in je zažgala palačo Bazzi. . Včeraj zjutraj lava ni prodirala. Tudi Vezuv ni včeraj bljuval s tako silo. Položai je zato manj nevaren. Porušene vasi in hiše. Jako je prestrašil ljudstvo pepelnati dež v San Giorgio, Renanu, Portici, Resini in Torre del Grecu, katere je prebivalstvo ve-čnoma zapustilo. V Ottajanu je porušil pepelnati dež 18 hiš, med njimi tudi karabiniersko vojašnico, ječo in stolnico. Izgubilo je tudi življenje več oseb. Pogrešajo 19 otrok. O usodi vasij ob vezuvskem pogorju ni znano nič gotovega. Uradno poročajo, da je več oseb izgubilo življenje v San Giuseppe, v Ottajanu in Som mi pa ni nihče ponesrečil. Vezuvov pepelnati dež v Cetlnju. Veter se je izpremenil in zato je deževal včeraj pepelnati dež v smeri Castelammare in Sorrento. Rumen pepelnati dež so imeli v Ce-tinju, Dulcignu, Baru, Riki, ki je brez dvojbe v zvezi z izbruhom Vezuva. Nevarnost na morju. Parnik »Princesinja Mafaldi« je odplul iz Caprija s 1000 potniki v Napolj. A parnik ni mogel pripluti v napoljsko pristanišče, ker so bili potniki v nevarnosti, da se zaduše, ko je priplula ladja dva kilometra od obrežja ln jo, ie obdal gost pepelnati dež. Prebivalstvo beži. San Giorgio, Renano, Portici in Resino .ie prebivalstvo večinoma zapustilo. Število beguncev, ki so zapustili svoja bivališča, cenijo na 150.000 oseb. Ptujci zapuščajo Napol j. Prenapolnjeni so vsi vlaki. Italijanski kralj In kraljica v ponesrečenih krajih. V nedeljo popoldne ob štirih sta došla italijanski kralj in kraljica v Napolj, da osrčita obupano prebivalstvo. Ob petih sta se odpeljala v avtomobilu proti Vezuvu. Včeraj sta obiskale kljub slabemu vremenu občine ob vznožju Vezuva. Srečavala sta vozove z obupanimi begunci. Razljučeni ognjenik je bil zakrit v pepelnate oblake. V Ricciu so prižgali vojaki svetilke, a kljub temu je vladala egipčanska megla. Močan vihar, ki je nosil pepel lil pesek, je otežkočeval dihanje. Ceste so 20 cm. visoko pokrite, s pepelom. Ne glede na nevarnost je nadaljeval kralj svoje popotovanje. V Portici je množica obdala avtomobil finančnega ministra, ki jih jc tolažil, češ, da mestu ne grozi nikaka nevarnost. Kralj in kraljica sta obiskala tudi Torre Annunciata, kjer so le vojaki, ki spravljajo v varnost last pobeglih prebivalcev. Obiskala sta tudi občine Ot,tajano, San Anastasio in Cercola-Sotn-mo, kjer sta tolažila prebivalce. Vipavska železnica. Minolo nedeljo popoludne so se zbrali v vipavskem gradu v trgu malone vsi župani vipavskega sodnega okraja, mnogi občinski svetovalci in možje, ki se živo zanimajo za podaljšanje vipavske železnice od Ajdovščine dalje na Kranjsko. Na predlog župana Hro-vatina jc bil med živahnim odobravanjem predsednikom shodu izbran preblagorodni g. grof L a n t h i e r i, ki je podelij besedo državnemu poslancu dr. Žitnik u, da kratko pojasni.to pereče vprašanje. Poslanec pravi: Zbrali smo sc, da se mirno in stvarno pogovorimo o strogo nepolitičnem, za gospodarski razvoj vipavske doline velevažnem vprašanju, ln to je: Kaj naj storč vipavske občine, da se čimpreje podaljša vipavska železnica vsaj do Št. Vida? To vprašanje je v vipavski dolini na dnevnem redu menda že 30 let. L. 18%. .ie državni zbor dovolil, da se najprvo zgradi lokalna železnica od Gorice do Ajdovščine. Efektivni troški te 30.4 km dolge proge so bili proračunjeni na 3,270.000 kron, vozovi na 294.000, interkoiame obresti na 85.200, rez. zaklad na 40.000 kron. Po zakonu je država prevzela garancijo za obrestovanje posojila v znesku 3,032.000 kron, goriška dežela je dovolila 200.000 kron in goriške občine 100.000 kron. Ako torej hočemo, da se železnica podaljša, morajo prispevati občine in dežela kranjska približno 25% s tem, da kupijo za okroglo svoto 300.000 kron glavinskih delnic. Splošna in povsem naravna- želja Vipavcev jc, da se. podaljša železnica do Postojine.— Skupni troški bi znesli okroglo 13 milijonov kron. Tu pa. nastane vprašanje, kdo naj prevzame garancijo. Dežela kranjska, kakor vse kaže, bi tega ne mogla storiti. Torej država? Bil sem opetovano zadnja leta, pravi govornik, pri merodajnih osebah v železniškem, notranjem in vojnem ministrstvu. Vojaški krogi so leta in kta nadlegovali vlado, naj zgradi direktno zvezo od Gorice po vipavski dolini do Postojne. Terenske razmere med Št. Vidom in Razdrtim pa so take, da nerazmerno visoko podraže zgradbo železnice. Zato se je vojnb ministrstvo odločilo, da se morda že do 1. 1910. zgradi prečna železnica od Štanjela mimo Senožeč do Postojne ali do Št. Petra. V tem slučaju bi sc Vipavska železnica mogla zvezati z novo progo skozi dolino Branico in Rašeno pri Štanjelu ali drugi primerni točki. Sicer pa nI kakor ni še izključeno, da se vipavska železnica podaljša naravnost mimo Razdrtega do Postojne. V vsakem slučaju je torej potrebno in koristno, da se čimpreje podaljša železnica do Št. Vida in sicer tako, da jo jc mogoče zvezati z nameravano progo pri Štanjelu aH podaljšati naravnost do Postojne. S pomočjo načelnika upravnemu svetu goriške proge, g. posl. dr. Gregorčiča, se mi je lani posrečilo, da je ta upravni svet prosil in dobil koncesijo za nadaljna dela in že ta mesec se vrši na lici mesta politični obhod v svrho revizije generalnega načrta. S tem pa železnica še ni zagotovljena. Dolga bi bila od Ajdovščine do Št. Vida 12.36 klin in zgraditi bi se morala kratka dovlačnica do predilnice. Vsi ti troški. vštevši interk. obresti in res. zaklad so proračunjeni na 1,200.000 kron. Ker je upanjč, da prevzame država za 75%garancije, torej bi morali udeleženci v glavinskih delnicah zložiti okroglo 300.000 kron. In ti udeleženci so vipavske občine in kranjska dežela. Z ozirom na to pa, da so revne občine in dežela, da je železnica iz gospodarskih in tudi strategičnih razlogov jako potrebna, morcino in smemo upati, da vlada prevzame višjo državno garancijo, ako občine in dežela zlože J00.000 kron. To pa je tudi najnižji prispevek, na katerega bi se vlada mogla ozirati. Treba ie torej da v prvi vrsti občine pokažejo dobro voljo in podpišejo vsaj za 50.000 kron glavinskih delnic. Dolžnost bode deželnih poslancev, da od dežele izposlujejo vsaj 150.000 kron, in državnih poslancev ter deželnega odbora, da osrednjo vlado pridobe za državno garancijo enega milijona kron. Če se morda v kratkem času ne snide dež. zbor, morajo županstva vložiti skupno prošnjo na deželni odbor, naj ta vsaj obljubi vladi, da more in hoče že v bodočem rednem zasedanju dež. zbora priporočati prispevek v znesku 150.000 kron. Res je, da je dežela v velikih fin. zadregah, a čc si izposodi to vsoto, hi znašale obresti okroglo 6500 kron na leto. To pa le za nekaj let, ker je upravičeno upanje, da se železnica podržavi v doglednem času. Torei možic, po- kažite dobro voljo! Občinski zastopl naj takoj pravilno sklenejo, koliko morejo in hočejo prispevati posamezne občine, in te sklepe naj predlože dež. odboru v odobrenje. Oglasi se nato dež. poslanec Božič, ki s stališča vipavskega kmetijstva toplo priporoča označeni nasvet. Vipavci pridelujejo dobro vino, zgodno južno sadje, zelenjad in tudi mlekarstvo sc bode razvilo. A vsi ti pridelki zaradi slabe železnične zveze nimajo prave cene. Kupca je malo v dolino in prevažanje blaga do Postojne je precej drago, ob enem pa kvarljivo osobito sadju. Torej, pokažite občine vsaja dobro voljo in sklenite svojim razmeram primerne prispevke. Oba govora so med navzočimi vzbudila še večje zanimanje in odobravanje. Ko pa se je oglasil prečastiti g. dekan Erjavec ter izjavil v imenu vipavske hranilnice in posojilnice, da ta kupi glavinskih delnic za 10.000 kron, jc nastalo za dobro stvar splošno navdušenje. Takoj vstane g. P u n č u h, nadučitelj v Vrhpolju, ter izjavi v imenu slapenske posojilnice, da tudi prispeva 10.000 kron. Ker je povsem upravičeno upanje, da vipavska in šentviška občina dovolita vsaka vsaj po 5000 kron, bilo bi torej že sedaj zagotovljenih 30.000 kron. Ostalih 20.000 kron je treba dobiti še od drugih občin in imovitejših zasebnikov. Jutri sc zopet župani zbero v Vipavi, da sc natančneje dogovore o nadaljnih prispevkih in korakih. SAMO ŠE TA TEDEN bomo pošiljali »Slovenca« onim p. n. naročnikom, ki pravočasno ne obnove naročnine za II. četrtletje. Pozor torei, da ne nastane neredi Dnevne novice. »Za glavo se prijemlje« — »Edinost« »zbog strmenja, ko dobiva iz izjave načelnika S. L. S. vtis, da ta stranka akceptira sedaj volilno reformo, ki ima nemškim veleposestnikom zagotoviti za dolgo bodočnost toliko mero politične moči, da kriči taka krivica do neba!« — »Edinost« je silno počasna v mišljenju in rada vse napačno razume. Zato ji moramo še enkrat posebej povedati, da je njeno in liberalno stališče izdajstvo nad slovenskim narodom. Kajti zdaj imajo Nemci odločilno besedo v deželnem zboru, 37 zborovalcev, po vladni predlogi bi pa deset veleposestnikov med 47 zborovalci izgubilo ta vpliv. Bogve, če zna »Edinost« do 47 šteti? Seštevati in odštevati gotovo ne zna, ker drugače sc ji ne bi bilo treba za glavo prijemati. + Za pobita okna v tržaški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Stol. kanonik J. Sušnik in prof. dr. i. Svetina vsak 2,kroni; profesorji: A. Bartel, L. Lederhas, Fr. Novak, R. Perušck, M. Petelin, dr. I. Zmavc vsak 1 krono. — Živeli nasledniki. Odlikovani Ognjegascl. Deželni predsednik je odlikoval s častno svetinjo za 25-letno delo na polju ognjegastva naslednje gospode: V Postojni: Mat. Verbič, J.' Ogrizek, Jakob Smcrdu, J. Habjan, Štefan Debe-vec, Jakob Zitko. - - V K o č e v j ti: Jurij H6-nigman, G. Diirfeld, Mihael Mcisetz, J. Forn-bacher, J. Epich, Matija Wenccl. —- V D o Teli ji vasi: Ignacij Merhar. Janez Boje. Janez Merhar, Jakob Gnidica. — V K r š k e m: Anton Rupert, Eranc Lavrinšek, Oton Lajovic, E. Jamovič. V Št. Jerneju: Jožef Jan-žovič, Anton Homan, Jožef Kovačič, Jožef Skalj, Ignacij Zagorc, Janez Gorišek. V K ra -nju: Anton Depoli, Eranc Eržen, Lovrenc Grohan, Karol Jager, Karol Modrijan, Alojzij Pečnik, Anton Roš, Anton Zupane, dr. Edvard Savnik. — V Škof j i Loki: Jan. Debelak, Jurij Grohar. Jan. Grohar, T. Eaul, Andrej Jainnik. — V Vevčah: Jožef Hirschegger. Vencelj Pollak, Jožef Tomšič. Eranc Čopič, Eranc Miholjevič. N a V r h n i k i: Karol Mayer, Jožef Kostncr. Anton Iglič, Eranc Stu-lar. — Na Viču: Jernej Svetlič. — V Novem Mestu: Adolf Gustin, Avgust Luser, Eranc Lcpič. Anton Stopar, Avgust Fcrlič, Jožef Škerlj. - V D o m ž a 1 a h: Mat. Janežič, Valentin Pavlič, Rudolf Mayer, Alojzi) Sme, Jakob Šine. V Metliki: Anton Terček. Eranc Grubar, Franc Kremesec. Jan, Habjan, Franc Prus, Franc Logar, Jožef Papič, .1. Škof iu Franc Završnik. Ženske na vseučiliščih. Z Dunaja sc nam poroča: Vodja naučnega ministerstva, dr. baron Bienerth, je vseučiliškim dekanatom doposlal odlok, s katerim določa pogoje, po katerih se morejo ženske udeleževati predavanj na modroslovskih fakultetah. Vsaka ženska, ki hoče biti redna slušateliica, mora imeti gimnazijsko zrelostno izpričevalo. Ako dovrši štiriletne modroslovske nauke, more delati doktorat ali učiteljski izpit za osrednje šok. Izredne slušateljicc pa morejo biti ženske, ki so v Avstriii dovršile učiteljsko pripravnico ali ženski licej, ki ie urejen v smislu minister skega odloka z dne II. dec. 1900. Tc izredne slušateljice morejo po triletnih naukih na univerzi napraviti učiteljski izpit za ženski licej ali v smislu odloka z dne 7 aprila 190-1 izpit za farmacijo. Sicer morajo ženske le kot hos-pitantinje poslušali posamezna predavanja. Izjemoma morejo tudi inozeinkc poslušati predavanja. Odločno pa je prepovedano ženskam ki so vpisane v modroslovski fakulteti, udeleževati se predavanja na medicinski kliniki. Šolska vest. Za suplentko na šoli v Ratečah, okraj Krško, je imenovana gdčna Gabrijela Šimenc iz Ljubljane. Ogenj v trgovini je napravil trgovcu Francu Kuharju v St. Jerneiu za 10.000 kron škode. — Cementna tovarna v Trbovljah se razširi in preuredi ter dobi elektriko iii vodovod. — Kolodvorska restavracija v Gorici na kolodvoru nove železnice je razpisana. — Trgovska In obrtna zbornica v Trstu je izvolila pri dopolnilni držanozborski volitvi za poslanca barona Morpurgo. Ljubljanske novice. lj K občinskim volitvam v Ljubljani se nam piše: Žalostna nam niajka, mora zaklicati vsak trezen ljubljanski volilec, ki bere imena kandidatov, katere je postavila narodna napredna stranka za bodoče volitve. Naj omenimo samo enega kandidata. Kdo pozna kaj bližje nekega poslovodjo po imenu Karol Me-g 1 i č. Le toliko je nekaterim znano o njem, da je nekaj let obiskoval gimnazijo, kjer se je odlikoval z velikim neznanjem, da se je potikal po raznih službah in prišel konečno za poslovodjo k tvrdki Lavrenčič-Domicelj. Koliko je sposobnejših mož med trgovskimi nastavljena! Žalostno med liberalno kliko, ako med tolikimi možmi ni mogla boljšega iztakniti. To je silno slabo spričevalo za to propadlo stranko. In za take može naj gredo volilci III. razreda v boj!I lj Liberalci pogum. Narod piše: Klerikalna hudobija. Restavraterju g. Kolencu je »Slovenec« podtaknil vsakovrstnih klicev. Res, da se je g. Kolenc udeležil demonstracije, a demonstriral je, kakor to delajo spodobni ljudje, kar pa mu podtika »Slovenec, je vse izmišljeno in zlagano. — Tak je liberalni pogum! Najprej psuje, ko pa dotičnega primemo, pa nima poguma, vztrajati pri svojih psovkah. Mi imamo priče, da je Kolenec res tako nastopal, kakor smo poročali. Razumemo, da se boji posledic. g Privatna carinska agentura. Finančno ministerstvo je g. Josipu K o š m e r I u podelilo koncesijo za privatno carinsko agenturo pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Ljubljani ter obenem določilo cenik za poslovanje te agentu re. Ij Auerjeva pivovarna prodana. Poroča se nam, da gvorice o prodaji Auerjeve pivovarne niso resnične. Ij Nevaren prislljenec. Prisiljenec Jožef W ol ban k, ki jc včeraj popoldne delal pri zgradbi Deghenghijeve hiše ob Dunajski cesti, sc jc naenkrat spomnil na svoje prejšnje lepe čase, ko je bil prost in lahko ob ponedeljkih delal »plav«. Po teh dobrih in lepih časih se mu jc pričelo tako tožiti, da je hotel iti dotnov. Ko mu je. pa to zabranil paznik Pečnik, ga je Wolbank udaril tako po obrazu, da je padel. Ko je prišel na pomoč Pečnikov tovariš Kržič, ga je prisiljenec pričel obdelovati in mu končno hotel iztrgati še sabljo. Sele ko je prišel na lice mesta policijski stražnik in NVolbanka zgrabil, se je ta pomiril. Moral ie z uklenje-neina rokama v svoj zažqJjeni dom. Oba paznika sta na obrazu' lahko poškodovana. lj Odknril jo je v -noči 6. na 7. t. m. bru-saški pomočnik Konštantin M a r o c u 11 i potem ko ie ukradel svojemu mojstru Jakobu Marocuttiju 28 kroti denarja. .Odpeljal se je menda v svoj rojstni-kraj Italija, a je veliko vprašanje ali prekorači mejo, ker se za njim brzojavilo. lj Pes popadel je včeraj popoldne na Re-Ijevi cesti sprevodnika električne železnice Franca Peklarja, ki ga k sreči ni ranil, temuč mu raztrgal samo hlače. Ij Otroška bolnica. Cesarice Elizabete otroška bolnica v Ljubljani izvolila je na svojem zadnjem občnem zboru namesto umrlega Josipa L u c k m a n n a pokojnikovega brata g. Antona L u c k m a n n a svojim predsednikom. V pretečenem letu zdravilo se jc v tem zavodu 328 otrok. Število bolnikov pa raste od leta do leta; žal. da se v istem razmerju ne innože tudi društveni dohodki, kajti lansko leto moralo se je v pokritje stroškov, ki so znašali 20.711 kron, porabiti od glavnice 1850 kron. Stari upravni svet je bil per acclaina-tionem zopet izvoljen. Ij Nevaren tat prijet. Zadnji čas je hodil po Ljubljani zelo nevaren tat. Obiskal je razne hiše in ukradel kar jc mogel. Ce je kedai naletel na kakega hišnega prebivalca, je takoj poprašal, čc ne stanuje v hiši ta ali ona oseba. Dne 29. marca je bila ukradena g. dvornemu svetniku grofu Chorinsky iz predšobe ura budilka. vredna 100 kron, dne 3. t. m. g. dr. Ka-pusu zopet ura budilka, posestniku g. Prihilu dve palici s srebrnim držajem, hišniku Mihaelu Mahniču v vili Benediktovi havelok, g. poštnemu oficijalu Karolu Mayerju površnik, zimska suknja in flobert puška, in gospej K.lari Janeschevi moška srajca, spodnje hlače in nekaj žepnih robcev. V petek zvečer se je pa policiji posrečilo, da je prijela v neki gostilni tega nevarnega tata, v osebi muzika Edvarda Schmida roj. 1883 na Dunaju in tja pristojnega. Ukradeni havelok je prodal neki starinarici, dr. Kapusovo uro nekemu urarju, srebrna držaja je pa hotel prodati zlatarju Wa-genpfeilu, a je pobegnil, ko R' zlatar palice spoznal. Ukradeno perilo je imel Schmid šc na sebi. Schmida kateri je bil že radi tatvine kaznovan. so izročili deželnemu sodišču. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov in 5 Kranjcev. Ob eni uri ponoči je peljal skozi Ljubljano posebni vlak na Dunaj 400 delavcev. Ij Semenj. Dne 9. t. ni. je bilo na mesečni sejni prignanih 829 konj in volov, 219 krav in telet, skupaj 104.S glav. Kupčja je bila pri goveji živini srednja pri konjih pa dobra. iz slovanskem sveta. sl Hrvaški sabor bo kakor se govori raz-puščen 18. t. m. Včeraj je imela stranka star-čevičancev shod v Zagrebu v Starčcvičevcm domu. Na shodu se jc razpravljalo o deželno-zborskih volitvah, ki sc prično .1 maja. sl Novo rusko posojilo in avstrijske banke. Avstrijske banke bodo pri novem ruskem posojilu prevzele 150 milijonov frankov. sl Narodni kolek ln Cehi. L. 1905. se je prodalo češkega narodnega kolka za 56.105 kron. Od te vsote je dobila osrednja Matica šolska 17.565 kron. Od ostale vsote so dobila podporo razna češka narodna podjetja. sl Jugoslovanski almanah. Iz Sofije poročajo, da izide tisti almanah, ki so ga nameravali izdati v Belemgradu, po drugi jugoslovanski razstavi v Sofiji. KoroJke novice. k Krojaško dek) popolnoma stoji sedaj v Celovcu. Včeraj, so mojstri odslovili vse stav-kujoče, stavkujoči pa so prisilili zapustiti delavnice onim tovarišem, ki so bili voljni delati. S tem bogati le židovska konfekcija! k Utopljenka. V Bistrici ob Dravi so na cvetno nedeljo potegnili iz vode truplo kletnega dekleta. k »Deutsches Haus« v Beljaku. Društvo za zgradbo nemškega doma v Beljaku so ustanovili preteklo sobot«. k Nesreča z motorjem. Dne 1. aprila bi se bila v Celovcu na glavnem trgu, kjer je ravno igrala godba, zgodila velika nesreča. Motorski voz se je hotel umakniti biciklistu, s katerim bi bil imel trčiti skupaj. Ker je motor brzo ganil na stran, je padla iz voza neka dama, ki se je precej poškodovala. k Potovalec okoli sveta, dijak Emerik hiebinger se sedaj mudi v Gclovcu. Prišel jc iz Trsta skozi Ljubljano ter je namenjen v Havre, kjer bo stopil na parnik, da ga prepelje v Ameriko. — Svojo pot je začel dne 16. decembra 1904 na Dunaju. V Sahari, kjer so ga beduini oropali, je bil ranjen, njegov spremljevalec, francoski pomorski častnik pa je bil ubit. k Operni pevec Prochaska, čegar ime se je imenovalo v znani zadevi: umor v Raxengrabnu, je bival I. 1897 in 1898 v Celovcu. Bil je tedaj zaročen z neko gospodično Jozefino Panyock. Dekle, ki se je smatrala za njegovo nevesto, mu je posoje-vala denar, skupaj 6000 K. Prochaska ji je dal zadolžnico na to. — Pozneje pa je Prochaska odšel in dekle jc opernega pevca moralo pozabiti ter se je poročila z nekim tehnikom. Sedaj, ko je čitala v listih tudi njegovo ime, je izvedela za njegovo bivališče in vložila proti njemu tožbo za onih 6000 kron. Dne 5. t. m. se je na Dunaju vršila prva razprava, ki se bo pa šc nadaljevala. Razne stvari. Najnovejše. Dvojen samo u ni o r. Na Dunaju sta se zastrupili zasebiiici Marija NVeiss in njena hči. Samomorilki sta podedovali pred kratkem 400:000 kron. a izgubili nato vse premoženje v nesrečnih špekulacijah s hišami. Vladarska darila. Sultan Je dobil od ruskega carja v dar dva sibirska volčja psa, podaril pa italijanskemu kralju pet konj. N a i n f I u e n c i je obolel praški nadškof pl. Skrbensky. Hoj p r o t i f r a k u. Angleški kralj, ki je obenem tudi kralj mode, je odločno zoper frak. Na dvoru je vpeljana nova noša. Žrtve ameriških ž e 1 e z n ic so vsako leto zelo velike. L. 1904 je bilo ub itih 3532 železniških uslužbencev in težko ranjenih 67.067. Etbin Kristan v Dubrovniku. Slaba se mu godi dramaturgu in uredniku »Rdečega Praporja« Etbinu Kristanu, šel je. ozlovoljen vsled fiaska pri Ljubislavi, v Dubrovnik, da bi tam v slovanskih Atenah ozdravil svoje živce. Dne 4. t. m. je imel predavanje v Bondinem gledišču o socializmu. Prišlo ga je poslušat krog 70 oseb. Zabavljal jc seveda proti cerkvi, kar najbolj zna izmed vse socialistiške teorije. Ugovarjati sta mu hotela dva vrla frančiškana Urban Talija in Kalist Tadin. On je pa zavračal, da priredi dne 6. t. m. drugo javno predavanje, kjer bosta lahko govorila. To pot je Krstan zopet vlekel svojo dolgo klobaso. Ko je. pa za njim nastopil o. Kalist. je začela socialnodemokra-ška garda , vsa, kar jc je dobiti v Dubrovniku in okolilci - krog 40 oseb pod vodstvom jurista Vuletiča, tako tuliti, da jc komisar shod zaključil. Na tem shodu je bilo do 300 ljudi. Dubrovčani so silno razjarjeni nad to nare-jenoin plačano surovostjo. Kristan jo je pobral skrivoma iz mesta, in ni verjetno, da bi še kedai poizkušal kai podobnega. Pri nas Et-bina dobro poznamo, zato ne štejemo tako natanko vsake njegovih besedi. Fant je historičen kot njegova Ljubislava, in zato vidi reči, ki jih ni. Zato mu tudi ni zameriti, da ni upošteval, da v Dalmaciji ne raste samo lovor, marveč tudi fige. Telefonska In brzojavna porotna. CESAR V PRAGI. Dunaj, 10. aprila. Povodom razstave v Libercah, bo cesar obiskal tudi Prago. DELEGACIJE. Dunaj, 10. aprila. Ker je ogrska kriza rešena, bodo dekgacije sc sestale po dveletnem odmoru meseca junija ali Julija. Obravnavati bodo Imele o izboljšanju oboroženja armade. VOLILNA REFORMA. Trst, 10. aprila. Trgovska zbornica je sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da če izgubi svoje zastopstvo v poslanski zbornici vsled volilne reforme, dobi zastopstvo v gosposki zbornici IZBRUH VEZUVA. — 400 OSEB MRTVIH. N e a p e 11, 10. aprila. V Otaiano ie dež pepela lastnino prebivalstva popolnoma uničil. 200 ljudi je žrtev katastrofe. Med službo božjo se Je podrla cerkvena streha. Izpod razvalin so doslej potegnili 41 mrtvih. N e a p e 1 j, 10. aprila. Dva vozova vlaka sta vsled velike množine pepela skočila iz tira. Sem je prišlo študirat več nemških geologov. Kraljeva dvojica se je vrnila v Rim. Avtomobil kraljeve dvojice je obtičal v bl®tu In pepelu in sta morala kralj iu kraljica nekaj časa iti dalje peš. Več vojnih ladij je priplulo v luko, da sprejema bežeče prebivalstvo. Panika traja še vedno. N e a p e I j, 10. aprila. V Monte Libeto ie popolnoma porušena tržnica. Izpod razvalin so dobili 7 mrtvih in 70 ranjenih oseb. Pod razvalinami je še mnogo mrtvecev. N e a p e I j, 10. aprila. Vezuv ima danes svoje navadno lice. Skrajne nevarnosti nI več. V celi okolici Vezuva ie vsled katastrofe 400 mrtvih oseb. R 1 m, 10. aprila. Iz Neaplja je sem prišlo 2000 beguncev. STAVKA. Reka, 10. aprila. Tu stavkajo kolarji in tapetniki. VIHAR V AMERIKI. San Francisko, 10. aprila. Tu }e bil silen vihar, vsled katerega Je potopljenih več ladij. Port L o u i s, 10. aprila. Ciklon ie na otoku Rodrigesa napravil veliko škode. GORKU NABIRA PO AMERIKI. London, 10. aprila. Maksim Gorkij ie prišel v New York denarja nabirat za ruske revolucionarje. Dovolili so mu, da se izkrca, pod pogojem, da spoštuje ameriške postave in ne zakrivi neredov. iržne cent' v Ljubljani Tedensko poročilo dne 7. aprila. k|h k|i Goveje meso 1. v. k? 1 4K 100 kg pšen.m. št. 0 28 71 . v- J» 1 •8 n , » j» ' Os 30 , III- v. » 1 20 o » » 9 B * 27|6t' Telečje meso » 1 >i B B » B ^ 26 3 fraSičje » sveie > 1 80 B B B n * 24 b , P^k. r> 1 8i B B , . 6 23 KoStrunovo meso » 1 os B » B » B 20 — Kozljič . . . . B 1 60 7 B B tt It .9 80 Jagnje . . . . n 1 4o B B B • 8 lb' 5 Maslo . . > 2 80 s koruzne moke l8 — „ surovo B 2 40 „ ajdove , 84 60 Mast prašičja . » 1 v6 Fižol, liter . . 28 Slanina sveia > 1 6 — . prekajena » 1 80 Orah, » . . . — 4' Salo..... 9 1 78 l.« 16 PiSčanec . . . 1 20 '^roso, helo. > > 18 Golob . , . . 60 „ navadno „ , 17 — Raca..... 3 — Koruza . 16 — Gos..... 6 40 „ bosenska „ — — Kupujte narodni l^ole^! Pošteno, skrbno 16 do 24 let staro, vseh domačih opravil vajeno =r pr dekle ki razume vsaj nekoliko računstva in navadnega knjigovodstva, dobi službo v malem mestu na deželi. Prednost imajo take, ki so poslovale že kdaj v mesnici. Naslov pove upravništvo. 777 5 - 3) 758 3-3 iz poštene rodbine v starosti 18 let išče primerne službe. Več pove upravništvo „Slovenca\ Mladenič Borzna po .Kreditna banka1« Uradm Kuro dunajsko borze Saloibenl papirji. i*/, majeva renta...... i*/, srebrna renta . . , I*/, avstrijska kronska renta l •/, . ilata renta . . t*/, ogrska kronska , . . '*/. , zlata , . . I*/, posojilo dežele Kranjske i1 ,*/. posojila mesta Spljet r očila r LJubljani. 'V/. Zader I1 ,*/. bosn -herc. iel. pos. 1902 . l"/. češka dež. banka k. o. I'/. . . . i. o. I1 ,*/, zast pisma gal. d. hip b. . t1/,*/, peSt. kom k. o t lo*/, pr ll ,7, zast. pisma lnnorst. hr. k'i*/. . ■ ogr.cen.dei.hr IV/, , „ , hip. banke IV/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr. t1/,7, obl. češke ind. banke . 17, prior. Trst-Poreč lok. . 17, prior. dol žel...... <7. , juž. iel. kup. 7,7, 17,7, avstr. pos. za žel. p. o. Br e i k e. Srečke od 1. 18607, .... , , , 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kreditne I. emisije , ogr. hip. banke . . n srbske i frs. 100— , turške . . ttasilika srečke . Kreditne , . . (nomoške , Krakovske , Ljubljanske „ . . Vvstr. rud. križa . Ogr. , , , Kudolfove , Salcburške , Dunajske kom. „ Delni«« južne železnice ' . . . . Državne železnice ...... Avstr ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . Ogrske , , ... živnostenske . ... Premogokop v Mostu (Brili) Alpinske montan .... Praške žel. indr. družbe . . Hima-Murinjri...... rrbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr družbe . . Češke sladkorne družbe V a I a t «. C kr. cekin........ 20 franki...... . . 20 marke......... SevereignB........ vtarke......... Laški bankovci...... Kublji ......... Dolarji....... 9 aprila isto« BI,k 100--9 >9 SO 316 25 100 36 l»7- -2S6-60 162 — 97 HO I 60 2 b« 1 I" -62 -M-T5 ♦72-50 78 91 -60 f 1 25 3265 67 - 71- S24 50 128 26 68' 25 1*38-«77 26 816 50 2«3-t>58-660 25 2fi81-6'4 25 2"3 687 162 - 11-30 19 2 23 46 23 9« H7-40 96 7o 261 25 4 X4 leo 2o 1 -10 lti0 2» 118 3 1 9'( 25 116 35 toi-101-to 101-75 100 1 . 100 4» 101-30 106 80 101 20 10« 6 > 100 65 100-6O 101 60 100-318 25 lol 3b 200 -288 60 166 - a..7 - 3 160 273 60 110 — 153 -26 75 482-50 «4- 97 «6 80 63 25 4-6 > t'3 -<6 614 60 129 25 «88 26 1649 678 96 818 50 2-4 — 6« 3 — 561 25 2690 -665 25 277 -891 — 164-- 11 38 19*15 23-63 24-06 117 60 95-90 262 25 6 ©©©<©© 0 (g)©©© Važno za gospode. Radi prenovitve prodajalne se prodajo nastopni predmeti po nakupni ceni: srajce za gospode, bele in barvane, nočne srajce, hlače, ovratniki, manšeti, najbol,ši izdelek, srajce za turiste, normal perilo, žoki, rokavice, robci, kravate, najlepši in najelegantnejši vzorci. w Čudovito po ceni. Poštne pošiljatve od K 20—- višje franko. 678 6-5 Kercl ^eeknegel Ljubljana, Mestni trg it. 24. Znatno znižanje cen. Čudovito nizke cene. S3T Reducirane cene. "gj Priporočamo svoje priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa. Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn : : PUrkopp & Co., : Oesterr, Waffenfabrik : Sfyria tovarna za kolesa : (puch & Co.) 773 3-1 Ivan Jax & sin, Ljubljana,Punajskac.17. oatsot/i L«pa prilika Na prodaj je 776 3-3 krasno posestvo tik ob okrajni cesti I. razreda, v bližini mesta in svetovno slovečih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 15 oralov, obstoječe iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjadnega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. Oospodska hiša (slična vili) ima 3 prostorne sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve kleti Druga hiša: z eno sobo, predsobo, kuhinjo in klet. Obe hiši sta zidani in z opeko kriti, ter v dobrem stanu. Posestvo je vse skupaj. Prikladno je posebno radi zdravega podnebja za pen-zijoniste ali bolehne osebe. — Plačilni pogoji so za kupca zelo ugodni. Naslov pri upravništvu „Slovenca" pod šifro „Lepa prilika 6500." fin?? ? ? ? ? ???? ???n ???n? ??? ? ? ? Proda se pod jako ugodnimi pogoji 8— 5 JS^ ^^ z vrtom 700a sežnjev, pri-11190 pravno posebno za vrtnarstvo ali za trgovino z lesom — Natančnejša pojasnila se dobe pri Josip Vidmarju, dežnikar v Ljubljani, Stari trg 4. 798 3-1 Razpisuje se cerkvenikova služba v Smartnem pri Litiji. Izprememba o sv. Juriju. Želi se osebna predstava. — Dekanijsko-župni urad Šmartno pri Litiji, dne 9. aprila 1906. soo 3 1 Izurjena kuharica išče službe. Najrajše v župnišču, nastopi lahko takoj. Več pove upravništvo „Slovenca". 592 2 Ol O 000000000000 o 0000000000 o o 0000000 o o 000 000000000000 0000000000 ~ 0000000 o o 00000 o 00 o O OO o o 00 o o 00 o O OO o O OO o o OO o o OO o O OO o O OO o o 00 O O OO o o 00 o O OO o o 00 o o 00 o o 00 o OO o 00 o o o o o o o o 00000 o o 00 o F. M. NETSCHEK : c. kr. dvorni t>ivatelj : OOO Ljubljana Resljeva cesta št. 3 Sv. Petra cesta št. 37 pri „Veliki tovarni" priporoča svojo 7,7 velikansko zalogo —— narejenih oblek za gospode in dečke za dame in deklice. Vsojam si slavno p. n. občinstvo opozarjati, da imam tudi zelo veliko fino izbiro v Salon-, Frack-, Smoking- in Jaquet-oblekah. — 2000 finih otročjih kostimov oddam po najnižji ceni. O o o o o GOOOO O OO o O OO o O OO o O OO o O OO o o OO o O OO O O OO o o OO o o OO o O OO O O OO o O OO o o OO o O OO o O OO o O OO o O OO O OO o o o o o o o ooooo o o o OO OOO OOOOOOOOOOOIOOIOOOOOOOOOOO OOO OOO O OIO OIO OO OIO OIO O OOO 000000|0|0|0|0|00|0|0|0l0|000000 oooAfio|olololo I oo I olo|olo|oAAooo ooo°°olo olo oloolo olo olo°°ooo OOOOOOOOOOOOOOOIOOiOOOOOOOOOOOOOOO I I Podružnice: Pr*K* z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žlikov, Musova ulica 37. Brno. Veliki trg 10 Baden, Glavni trg 4. C«*ka Lipa, Crfik, K.mulr*, Mor.iskl Zumberg, Schillerjeva cest, 3. Modllng, Pran Josipa trg 9. Moti Jltln, Črna cesta 8. Plzen in 8tIUt*. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeile 10, H. Taborstrasse 4, lil. Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV Wle-dner Haupt.trasse 12, V Schftnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahllerstrasse 76, VIII Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorilenstrasse 59, XVIII. Wlhringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba 67 150-35 MERCUR" Dunaj. I„ Wollzeile 10. Ako. kapital K 13,000.000. Beser zaklad K 5,000.000. Majkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic deviz, valut in denarja. Zamenjava in cskoiuptiranjc izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. - | »91 107 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Akcijski kapital K 2,600,000 -. Rezervni zaklad K 200.000 — Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja VM vrsta rent, zastavnih pisem, prHoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamemava ln ekekomptuje Daje predujme na rrednontne papirje, izžrebane vrednostne papirje ln vnovčuje Zavaruje areftke proti kurznl zapale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkulule vojaške ženltnlnske kavcije. V Bakompt In tnkaa.o m.nlo. >jtt Borzna narotlla. HK Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjliice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. Promet b čeki In nakaznicami. od Uuajaiai) m uuguvurni urouajJL. Ur. Ignacij Zitaik. Ima .Aaiolin&o Lina« uc* v L.juU^«ni