Prizadevanja Turčije za ohranitev miru na Balkanu:
Današnji nakladi »SLOVENSKEGA DOMA« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da bi se jih čimprej poslužili.
. Uprava »Slovenskega doma«.
London, SO. aprila, o. Havas poroča: Turška vlada skuša zdaj uresničiti dva pomembna načrta za obrambo Balkana in Bližnjega vzhoda pred napadom s katerekoli strani, kakor poročajo danes angleški listi.
Prvi načrt je v tem, da bi vse mohamedanske države na Bližnjem vzhodu: Turčija, Perzija, Irak in Afganistan sklenile vojaško zvezo. Drugi, še važnejši načrt pa je, da bi vojaško zvezo sklenile: Turčija, Grčija, Romunija. Jugoslavija in Madžarska. Ta zveza bi družila 80 milijonov ljudi in bi bila sposobna hraniti Balkan pred slehernim tujim napadom ter mu ohraniti mir in nevtralnost v sedanji vojni.
Turška vlada utemeljuje svoj predlog s štirimi razlogi, in sicer:
1. Nobena balkanska država ni dovolj močna, da bi se sama vojskovala proti napadalcu.
2. Če sklenejo balkanske države tako zvezo, bo vsaki izmed njih zagotovljena popolna pomoč štirih drugih držav.
3. Če bi bila katera od napadenih balkanskih držav prisiljena odnehati in bi se njena vojska morala umakniti, ji bodo stale ob strani zaveznice, ki bodo njeno vojsko in prebivalstvo sprejele ter pomagale urediti drugo, tretjo ali celo četrto fronto.
4. Vsaka izmed teh ne bo samo članica zveze, ki bo štela 80 milijonov ljudi, marveč ji bo zagotovljena tudi pomoč Anglije in Fran-
Nemško vojno poročilo z Norveškega
Berlin, 30. aprila. (DNB.) Na Norveškem se bojujejo boji na več krajih. Po neuspehih, ki ao jih doživele v zadnjih dneh, so britanske čete oči-vidno dobile ukaz, naj ojačijo svoj odpor in zaradi tega se na težkem ozemlju vodijo ogorčene jjorbe. Vendar pa odpor sovražnika ni mogel ustaviti napredovanja nemških čet. Nemško letalstvo je podpiralo nemške čete zlasti na ta način, da je bombardiralo zveze sovražnih čet z zaledjem. V službo nemškega topništva je bilo postavljenih tudi 6 ujetih baterij, med katerimi je 8 gorskih topov. Poleg tega je bilo zaplenjenih 20.000 granat, veliko število ročnih oddajnih aparatov in drugega vojnega materiala.
cije, ki sta nekaterim balkanskim državam dali svoja poroštva, s Turčijo pa imata pravo vojaško zvezo.
Angleški tisk obširno in pohvalno piše o teh prizadevanjih turške vlade in sodi, da koristi vseh balkanskih ter podonavskih držav zahtevajo čimprejšnjo sklenitev take zveze. Edino tako bodo balkanske države onemogočile vsak škodljiv vpliv vojskujočih se taborov na Balkanu, ohranile svojo
samostojnost in svoje sedanje meje ter ostale v današnjem spopadu nevtralne.
Angleški tisk v zvezi s tem poroča tudi o italijanskih načrtih glede Balkana in o pisanju italijanskega tiska v zadnjih dneh. Listi pravijo, da bi Anglija in Francija vsako italijansko oboroženo poseganje proti katerikoli balkanski državi smatrale za sovražno dejanje proti njima in bi nanj tudi v tem smislu odgovorili.
Odločen govor glavnega talnlka Hrvaške kmečke stranke dr. Krnjeviča v Dubrovniku
„Mi smo živa sila in bomo svojo zemljo branili kakor levi"
Dubrovnik, 30. aprila. }. Glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Juraj Krnjevič je bil te dni v Dubrovniku in je imel več posvetov s svojimi prijatelji in pristaši. Na javnem zborovanju je dr. Krnjevič pojasnjeval dogodke zadnjih osmih mesecev na področju banovine Hrvaške in svaril ljudi, naj ne nasedajo zlobnežem, ki spletkarijo proti hrvaškemu političnemu vodstvu, češ: prej so govorili, kako bo vse na mah urejeno, sedaj pa se zadovljujejo z malenkostmi. Dr. Krnjevič je povedal, da organiziranje hrvaške banovine ni lahka stvar, toda ljudje sami vidijo, kako polagoma dobivajo Hrvatje vse tisto, za kar so se dolga leta borili. Na Hrvaškem je svoboda, toda: tudi ta ima svoje meje. Kdor bi mislil skakati v hrbet svojemu narodu, za tega svobode na Hrva-škem ni!
Posebno navdušeno pa so zborovalci odobravali tisti del Krnjevičevega govora, v katerem je obravnaval zunanje politično stanje. Rekel je med drugim tudi tole:
Nismo proti nikomur in ne maramo vojne. Toda kdor si zaželi naših tal, naj ve, da se bomo branili kakor levi, kakor so to delali naši predniki. Treba je vedeti sledeče: kjer je organizem živ, tja ne prihajajo vsiljivci. Če pa pridejo, jih bo organizem sam stresel raz sebe. Če je telo mrtvo, potem se takoj prikažejo krokarji in podgane, ki se vržejo nanj, da bi ga raztrgali. Toda mi smo živa sila, katere nihče ne more poteptati!
Končno je rekel dr. Krnjevič: Bodite složni, ker bi mogla biti nesloga vaba za tiste, ki bi hoteli postati gospodarji teh svetih tal.
Važen gospodarski zakon v Združenih državah
Z nllm bodo omogočena ameriška posolila Angll)! in Franciji ter večji izvoz ameriškega blaga
Washington, 30. aprila. Havas: Senat je izglasoval in poslal poslanski zbornici predlo)! za* kona, ki pooblašča predsednika Zedinjenih držav, da uredi ali prepove ob potrebi, in to posebno v vojnih časih, nekatere posle na denarnih
Poloial na severnih bojiščih
Boji za oblast nad prometnimi križišči med severno in južno Norveško
Nemški poskusi za prodor do Trondhjema
London, 29. aprila. Havas: Angleško vojno ministrstvo sporoča uradno: Položaj v dolini Gudbrandsdal na Norveškem se ni spremenil. Sovražnik je izvršil več srditih zračnih napadov na Andalsnes in Molde. V pokrajini Nam-sos so se udejstvovale patrole. Z obale pri Narviku ne poročajo o nobenih novih dogodkih.
London, 30. aprila, o. Na norveških bojiščih v zadnjih dveh dneh ni bilo posebnih dogodkov. Ves kaže, da zavezniki in_ Nemci skušajo zbrati čim več vojske za odločilni spopad, do katerega bo najbrž prišlo v pokrajini okoli Trondhjema. Ta pokrajina tvori ključ za dostop v severno polovico Norveškega. Nemci si z vsemi silami prizadevajo, da bi na severu Trondhjema preprečili napredovanje zaveznikov, ki prihajajo od pristanišča Namsosa, na jugu pa se hočejo nemške posadke iz 'I rondojema združiti s četami, ki napredujejo ob progah iz Osla proti Storenu in ob drugi progi proti Dombasu. Obe ti križišči sta v rokah angleške in norveške vojske. Dokler Nemci ne bodo dobili v roke teh postojank, bo njihova vojska v Trondhjemu še vedno odrezana od ostale nemške vojske ter izpostavljena nevarnosti, da bo angleško vojno brodovje vdrlo v Trondhjemski zaliv ter z morja napadlo mesto jn nemške postojanke. Na čelu zavezniških oddelkov, ki prodirajo iz Namsosa proti Trond-
hjemu, so francoski planinci, ki so stopili z norveškimi^ četami v zvezo pri mestu Snasa severno od Steinkjera. Ni pa dvoma, da bo odločujočo vlogo v bojih za Trondhjem igralo letalstvo.
Včeraj so se angleški in nemški oddelki spopadli med krajema Otta in Kvani, ki ležita v dolini Gutbrandsdal, po kateri teče ena železnica iz Osla čez Lillenammer na Dombas in Trondhjem.
Po splošni sodbi angleškega tiska so sedanji boji na Norveškem samo pripravljalnega značaja in si skušata v njih nasprotnika zagotoviti nadzorstvo nad železnicami in drugimi prometnimi zvezami med severnim ter južnim delom Norveške.
London, 30. aprila. Havas: Norveške čete ovirajo napredovanje sovražnih čet v gorski ožini južno od Trondhjema. Zavezniške čete obvladajo položaj na železniški progi od Dom-basa do Stbrena. Tudi to drugo mesto predstavlja pomemben železniški vozel ter se smatra, da nameravajo nemške čete, ki prihajajo iz Tunseta in Alfa, prodirati proti tej gorski dolini. Angleški radio poroča, da so nemški bombniki leteli v nedeljo zelo nizko ter napadli cerkev v Alesundu, dasi ima cerkev zel * viden križ.
Norveška poročevalska agencija je izdala
tržiščih. Ta zakon je senat sprejel z ozirom na potrebo, ki se je pokazala v zvezi s sklepom predsednika Roosevelta ob zasedbi Danske in Norveške, ko je Roosevelt prepovedal razpolotfa-nje z imovino vlad in državljanov teh držav v Zedinjenih državah.
Finančni minister Morgenthau je izjavil predstavnikom tiska, da je senat odobril zakonski predlog, ki daje predsedniku Zedinjenih držav omenjena pooblastila.
Ta na videz nepomembni sklep vsebuje v resnici izredno važnost. Z njim je namreč predsedniku republike dana oblast, da po svoji uvidevnosti ob potrebi lahko n. pr. dovoljuje kateri vojskujoči se državi dajati ameriika posojila, kar bo predsednik najbrž v kratkem dovolil Angliji in Franciji. Zaradi vojnega preobrata v Evropi je prevladalo v ameriški javnosti, zlasti pa gospodarskih krogih, mnenje, da mora Amerika začeti dejanski podpirati Anglijo in Francijo. Prvo podpora te vrste bi bila, da bo Amerika dovolila prodajati Angliji in Franciji razno blago, zlasti živež, na upanje, razen tega pa bo dala ameriškim kmetom ter industriji kredite za izvoz blaga v Anglijo in Francijo. To je doslej po nevtralnostnem zakonu bilo prepovedano.
pregled zadnjih sporočil norveškega vrhovnega poveljništva. Nemška letala so letela nad Hol-dom in bombardirala središče mesta. Materialna škoda je velika. Ne ve se, ali so bile tudi Človeške žrtve. Eno nemško letalo je strmoglavilo v plamenu. Dva člana posadke sta bila ubita, ostali pa ujeti. Pri Alesundu je bilo več nemških letal prisiljenih, spustiti se na tla. Dve angleški letali sta istotako začeli goreti ter sta strmoglavili. Na morju je bil boj med norveškimi ladjami ter nemškimi ladjami in letali. Na eni od norveških ladij se je vnel požar.
Po angleškem uradnem poročilu so angleške bojne ladje in letala od 8. aprila dalje potopila 44 nemških prevoznih ladij z vojaštvom in vojnim materialom. Večina ki so jih vozili na Norveško, je pri bila življenje.
p°
Nji
Vesti 30. aprila
Kancler Hitler je poslal našemu knezu namestniku Pavlu brzojavno voščilo za 47. rojstni dan.
Ves evropski tisk zlasti pa časopisje nevtralnih držav, je prinesel obsežne pozdravne članke za 47. rojstni dan našega kneza namestnika. Listi slave kneževo delo za ohranitev miru v Jugoslaviji in na Balkanu ter izražajo želje, da bi knez namestnik še dolgo varno vodil jugoslovansko_ državo po tej poti.
Naš trgovinski minister dr. Andres je včeraj po-oldne odpotoval iz Budimpešte v Belgrad. jegovo bivanje je močno utrdilo trgovske m politične vezi med Madžarsko in med Jugoslavijo.
Švedski kralj Gustav je včeraj podpisal za 10 milijonov dinarjev novega obrambnega posojila, ki ga je razpisala vlada.
Predsednik angleške vlade Chamberlain danes v poslanski zbornici najbrž ne bo govoril o sklepih, ki so jih zavezniki sprejeli na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta v Parizu. Angleški in francoski listi pišejo v zvezi s to sejo, da je treba pričakovati poostrenega vojskovanja na vseh bojiščih, ker hočejo Nemci iz različnih razplogov vojno končati še letoa.
Med angleškim in nemškim tiskom teče srdito prerekanje o tem, ali Nemci na Norveškem napadajo nezavarovane kraje in vasi. Nemci pravijo v uradnih poročilih, da tega ne delajo, razen tedaj, če postanejo taki kraji vojni cilj, zaradi tega, ker bi jih utegnil zasesti nasprotnik. Angleži pa odgovarjajo, da nemški propagandni film o letalski vojni na Poljskem najbolj jasno dokazuje, kako je s to rečjo in da Nemci ta film kažejo tudi po nevtralnih državah.
Predsednik kanadske vlade Mackenzije King se
še tretji dan mudi v Washingtonu in ima posvetovanja z ameriškimi državniki. Zdi se, da se ta posvetovanja nanašajo na morebitni poseg Amerike v sedanjo vojno.
Ameriški listi vedo poročati, da Italija in Nemčija vplivata na našo vlado, naj bi Jugoslavija v zvezah s Sovjeti ne šla predaleč, to se pfavi, naj bi z Rusijo ne sklepala kakih širših pogodb, kakor pa so trgovske.
Angleško trgovinsko odposlanstvo bo najbrž v kratkem odpotovalo v Rim, kjer se bodo začela pogajanja za izboljšanje trgovinskih in drugih odnošajev med Anglijo in Italijo. V zvezi s tem sta imela angleški zunanji minister lord Halifax ter italijanski poslanik Ba-stianini več posvetov.
Nemške oblasti so prepovedale vsako vedeževanje in napovedovanje bodočnosti, ki se je zadnje čase močno razpaslo. Oblasti utemeljujejo prepoved s tem, da so razni vedeževalci in vedeževalke s svojimi napovedmi slabili moralno odpornost ljudstva.
Romunska vlada je izdala nove izredne ukrepe za zagotovitev varnosti, ker je zadnje čase prišlo na stotine tujih turistov, ki zlasti radi fotografirajo vojaške naprave in petrolejske vrtalnike. Vojaštvo je zastražilo vse petrolejske naprave in vsa javna poslopja tudi v Bukarešti.
Znani nemški industrijec Thjssen, ki je po začetku vojne pobegnil iz Nemčije in ki je svoje čase dajal velike denarne podpore na-rodnosocialistični stranki, je začel v »Paris-soirju« priobčevati pisma, katere je v začetku sedanje vojne pošiljal kanclerju Hitlerju in maršalu Gbringu ter ju v niih svaril, naj Nemčija ne začenja vojne. ...
Italija je z današnjim dnem uvedla novo redno
pomorsko zvezo med Trstom ter severno, srednjo in južno Ameriko. Iz Trsta sta danes odpluli veliki ladji »Vulcania« ter »Roma«.
Za novega italijanskega poslanika v Berlinu je bil imenovan bivši prosvetni minister Alfieri, ki je znan po svojem delu za skupno nastopanje Italije in Nemčije in ima dobre zveze z nemškimi vodilnimi krogi, Alfieri je potemtakem za poslaniško mesto v Berlinu najbolj usposobljen. Dosedanji poslanik Attolico pa je imenovan za italijanskega zastopnika pri sv. Stolici.
Vladi francoske in angleške Indije sta sklenili važen sporazum o vojaški pomoči angleške Indije za francosko Indijo.
Prve angleške slike • silovitih pomorskih bojih pred Narvikom, kjer so angleški rušilci z oklopnico »Warspitc« na čelu uničili 7 nemških rušilcev Nekateri so bili * boju zažgani, drugi so se
potonili na plitvinah ob obrežju in se je posadki posrečilo rešiti na kopno. Slike so posneli angleški častniki na raznih bojnih ladjah
cena Din 1*-
Leto V
Mm
Stev. 99
V Ljubljani, torek 30. aprila 1940
Tujskoprometna zveza v Mariboru
Izgotovljen |e obstoj Osrednje mariborske poslovalnice, nesotov
pa Je položaj njenih podružnic
Maribor, 30. aprila.
Danes popoldne bo v prostorih hotela Orel redni letni občni zbor Tujskopronietne zveze v Mariboru. V današnjih časih se zdi občni zbor takšne ustanove, ki pospešuje in ureja naš turizem, kaj malo zanimiv. V resnici pa so ravno takšni razburkani časi najtežji kamen preizkušnje, ki jo morajo tujskopronietne ustanove prestati, (la se pokaže, če so življenja zmožne. Naša mariborska tujskoprometna zveza je to preizkušnjo doslej dobro prestajala in obstojajo vsi znaki upanja, da se bo obdržala tudi v bodočnosti kljub vsem težavam, ki prihajajo nad naš tujski promet.
Iz poročila uprave se vidi, da je izvršila Zveza v preteklih letih obsežen in važen program. Predvsem si je izgradila popolno omrežje mestnih turističnih uradov ter obmejnih informacijskih in propagandnih poslovalnic, ki so tvorili glavno zaslombo za zvezino splošno tujskoprometno službo ter za turistično propagando na njenem področju. Zveza je v zadnjih letih posvečala vso skrb tudi notranji organizaciji svojega društvenega dela ter je postavila temelje za tesno in vsestransko sodelovanje s svojimi člani, nositelji krajevnega receptivnega turizma. Usodni dogodki, ki so se začeli v preteklem letu bliskovito razvijati, pa so zapustili globoke sledove v našem tujskem prometu. Začetek lanske turistične sezone je bil kljub napetosti v letu 1938 še razmeroma dober. Padel je sicer dotok turistov iz nekaterih inozemskih držav, ki so bile po usodnih dogodkih neposredno prizadete, zato pa se je dvignil pritok inozemcev iz nekaterih drugih držav, predvsem pa je napredoval naš notranji turizem. Zato je bil tudi prvi del lanske sezone zelo ugoden ter je še nekam izravnal primanjkljaj v drugem delu.
Ogrožene Zverine poslovalnice
Nov položaj po 1. septembru 1939 je hudo zadel Zvezo posebno v pogledu njenega gospodarskega stanja. Hrbtenica njenega dela je bilo ko-mercijelno poslovanje ter je z dohodki teh poslov krila večji del svojih izdatkov. Izdatki zveze so znašali zadnja leta povprečno po 500.000 din. Komaj 20% tega je krila zveza s prispevki iz javne roke in interesiranih gospodarskih ustanov. Po izbruhu vojne je mednarodni turistični promet docela prenehal, zamrl je tudi naš notranji turizem. Poslovanje zveze je bilo s tem katastrofalno prizadeto. Pojavilo se je vprašanje nadaljnjega vzdrževanja poslovalnic. Na podlagi jamstva Putnika je obstoj mariborske centralne poslovalnice zagotovljen, negotov pa je obstoj poslovalnic v Ptuju, Celju, Št. liju, Dravogradu, Gor. Radgoni in Rog. Slatini. Zveza se je obrnila na mesti Ptuj in Celje s prošnjo, da zajamčita obstoj obeh zvezinih poslovalnic, ki sta doslej brez stroškov za obe mestni občini vršili brezplačno funkcijo mestnih turističnih uradov. Zveza je prepričana, da bosta obe mesti pravilno cenili prestižni, turistični in gospodarski pomen turističnih uradov za mesto in njegovo zaledje. Uprava zdravilišča Rog. Slatina se je obvezala, da zagotovi nadaljnji obstoj sezonski poslovalnici. Ostalo je še odprto vprašanje obmejnih poslovalnic na mariborskem kolodvoru in v Gornje Radgoni, nadalje obmejne poslovalnice v Št. Uju, kjer je zgradila zveza reprezentativno stavbo. Za obmejno poslovalnico v Dravogradu je zveza načelno sklenila, da jo ukine. Tudi druge kompetentne faktorje, predvsem pa bansko upravo, je zveza opozorila na svoj težavni položaj, i Na anketi, ki jo je sklicala banska uprava, je bila najdena rešitev v obliki posebne občinske takse na bivanje tujcev.
Gibanje tujskega prometa lani
Na področju Zveze je bila tujskoprometna sezona lani kar nekam zadovoljiva. Predvsem so se dobro odrezala naša zdravilišča in kopališča. Rogaška Slatina prednjači s 7672 gosti in 112.117 nočninami. Dobrna je imela 4058 gostov in 62.655 nočnin, Laško 3686 gostov in 40.510 nočnin, Slatina Radenci 1363 gostov in 13.164 nočnin, Rimske Toplice 418 gostov in 4602 nočnini, Rimski vrelec pa 264 gostov in 2305 nočnin. V vseh zdraviliščih je porastlo število domačih gostov, inozemcev pa iz Nemčije, dočim je dotok iz drugih inozemskih držav nazadoval. Med turističnimi kraji je na prvem mestu Maribor s 17.431 gosti, od tega 6115 ino-zemci ter 48.442 nočninami. Vsa kopališča so imela lani 17.471 gostov in 235.264 nočnin, turistični kraji pa (Maribor, Celje, Ztuj, Črna, Dravograd, Mežica, Gor. Radgona, Guštanj, Ljutomer, Marenberg, Mozirje, Ormož, Prevalje, Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Vitanje) 38.760 gostov in 106.774 nočnin.
Nabiralni dan za kočevske Sloven-c c ! Na vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!
Zboljšanje razmer v letoviških krajih
je posvetila Tujskoprometna zveza tudi v lanskem letu največjo pozornost. Tako je zamogla ob zaključku sezone predložiti merodajnim mestom na podlagi zbranih izkušenj načrte, kako naj bi se naši kraji pripravili za primeren dvig tujskega prometa. Ti načrti so bili predloženi banski upravi v obliki spomenice: izdelali naj bi se regulacijski načrti za vse turistične kraje, napeljavi vodovodov in elektrike naj bi se posvetila vsa pozornost, izvesti bi bilo treba asanacijo naselij, cesta skozi turistične kraje naj bi se vsaj prepojile z asfaltom, če se ne morejo betonirati ali asfaltirati, pospešuje naj se gradnja sodobnih cest od mej proti središču države, večja pozornost naj se posveča splošni ureditvi krajev, tako nasadom, parkom, kopališčem, primernim zabaviščem in smuškim toriščem, s povečanimi dotacijami banovine in drugih čintelijev naj bi se zvezi olajšala izvedba omenjenih nalog. V omenjene namene so služili tudi tujskoprometni tečaji, katere je zveza priredila v raznih krajih svojega območja. Zveza je nadalje posvečala skrb železniškim zvezam, zavzemala se je za ureditev voznega reda, za izboljšanje poštnih in telefonskih razmer, za nove avtobusne proge.
Veliko propagandnega dela je izvršila lani zveza kljub finančnim težavam. O tem pričajo kolektivni prospekt gornje Savinjske in Logarske doline, prospekt Celja z zaledjem, propagandni lepak Slovenije, zimski propagandni lepak Slovenije, prospekti zdravilišč Rog. Slatine, Dobrne, Slatine Radencev, krajevni prospekti za Vitanje, za Mislinjo in Vuhred ter za turistične obrate.
Delovni program za letošnjo leto
je zaradi splošne negotovosti težko sestaviti. Če bodo ostale prilike v dosedanjem okviru, potem je upati na nekaj inozemskih turistov iz Madžarske, iz Romunije, Bolgarije, Grčije in Italije. Nemških turistov ni pričakovati. Važen zna postati za naša kopališča in zdravilišča dotok turistov iz bližnjega orienta. Predvsem pa bo morala posvetiti vso paž-njo notranjemu turizmu ter je zveza temu primerno že priredila svoj načrt za propagandno delo v tej sezoni. Ta načrt se bo izvedel skupaj z Zvezo za tujski promet v Ljubljani, s katero dela mariborska Zveza roko v roki.
Ljubljana od včeraj do danes
Danes pišemo zadnjega aprila in se poslavljamo od meseca, ki je bil proti vsakemu pričakovanju suh in gorak. Šele zadnje dni se je značaj vremena nekoliko spremenil. Končno se je le do kraja zoblačilo in zdaj nemara najbrž ne bo tako hitro spet lepo. Že včerajšnji dan je nagajalo, saj se je proti večeru kar na lepem hudo stemnilo in še preden se je mogel kdo nadejati, da se bo vlilo, so se že odprle nastežaj nebeške zatvornice. Lilo je prav pošteno, tako da so ljudje mahoma izginili z ulic ter se poskrili po vežah in pod napušči, da bi prevedrili vsaj čas najhujšega naliva. Pozneje je postopoma ponehalo, nazadnje je le še pršelo. Zvečer je že kazalo, da se bo zjasnilo, pa se je zgodilo nasprotno. Kar na lepem so se spet zgrnili oblaki in znova se je vlilo. Lilo je tako temeljito, da so bile davi ljubljanske ulice in ceste čisto izprane.
Davišnje jutro je bilo po deževni noči nekoliko hladnejše kakor so bila jutra drugih dni pred nedavnim. Nebo je še vedno oblačno. Že zgodaj dopoldne je sicer poskušalo sonce prisijati skozi oblačne grmade, pa se mu ta poskus ni hotel nič kaj obnesti. Posvetilo je. pa se je spet skrilo nazaj za oblake. Dan bo skoraj gotovo čmeren in menda ni dvakrat reči, da ne bi popoldne spet dobili dežja. Zdaj smo nastopili prav za prav šele pristno aprilsko vreme, zdaj ko smo tako rekoč že v maju! Danes smo zadnjega — in marsikdo je tega dejstva vesel, saj je to dan — plačila!
Kje bo slal spomenik kralju Zedinitelju T
Pretekli petek je bila seja ožjega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru, velikemu Zedinitelju. Seji je prisostvovalo tudi umetniško razsodišče. Pri tej priliki je bilo enoglasno sklenjeno, naj bo spomenik postavljen v Zvezdi in 6icer tam, kjer bo to izbrala mestna občina v sporazumu z odborom ter z umetniškim razsodiščem. Že izdelani spomenik naj ostane tak kakor je, isto velja tudi za podstavek. Občina naj tudi primerno uredi okolico okrog spomenika, tako da bodo mimo njega ob slavnostnih prilikah lahko hodili sprevodi in obhodi. Priprave je treba hudo pospešiti, tako da bo spomenik lahko odkrit že letos na Vidov dan, 28. junija.
Tako bo končno rešeno vprašanje, ki je bilo toliko časa predmet razpravljanja, polemike in vsakovrstnih razgovorov ter komentarjev. Prvotno, odlično zamisel »Propilej« neki krogi zaradi znanih razlogov niso hoteli akceptirati. Sledili so nato razni drugi načrti, prirejen je bil natečaj za
Strogo obsojeni krivo priseiniki
Maribor, 29. aprila.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti trem osebam, ki so prišle na zatožno klop zaradi krive prisege. Stvar je bila zelo zamotana, pokazala pa je, da se za krivo prisego skriva še silno spretno pripravljena sleparija, ki bi bila spravila eno izmed obtoženih oseb ob vse premoženje. Zagovarjali so se šivilja Josipina Standeker iz Nasipne ulice v Pobrežju ter zakonca Ana in Rok Bogovič iz Ptujske ceste na Tezaem.
Ana Bogovič si j« zgradila leta 1934. na Spodnji Dobravi svojo hišo. Potreben les ji je dobavil posestnik Josip Kofler iz Bistrice pri Limbušu. Za ta les mu je Bogovičeva dolgovala 20.000 din. Ker zneska ni plačala, jo je Kofler tožil in njena hiša bi morala priti na dražbo. V tej stiski sta se zakonca Bogovič obrnila na Josipino Standeker. Ker je Standekerjeva dobila neko posmrtnino, sta jo prosila, da jima posodi 6000 din, katere sta dala Koflerju ter na ta način preprečila dražbo. Ko pa je potem Koller zahteval še ostanek ter je spet grozila dražba, sta pregovorila Standeker-jevo, da je prepustila Koflerju terjatev, ki jo je imela vknjiženo na nekem posestvu. Standekerjeva je res privolila. Kofler je bil s tem zadovoljen in stvar bi bila v redu, če se istočasno ne bi bil zanimal za terjatev Standekerjeve tudi državni zaklad, ker je bila Standekerjeva kaznovana zaradi tihotapstva na večjo denarno globo. Tej nevarnosti pa so se spet izognili na ta način, da je Stande-lcerjeva pred sodiščem prisegla, da dolguje Bogovičevi že od leta 1930. znesek 24.000 din. To sta prisegla tudi Ana in Rok Bogovič. Državni zaklad ni prišel na ta način do svoje terjatve, dočim sta si Bogovičeva rešila svojo hišo. Pokazala pa sta kaj malo hvaležnosti. Ker je Standekerjeva prisegla pred sodiščem, da je dolžna Bogovičevi 24.000 din, sta jo Bogovičeva za ta znssek opominjala ter tožila. Mislila sta si, da bo Standekerjeva rajši plačala kakor pa bi priznala krivo prisego. Ta pa je na sodišču razkrinkala ves komplot in tako se je ta izbrana trojica znašla pred sodiščem. Bogovičeva sta oba tajila krivo prisego ter sta navajala razne dokaze, da jima Standekerjeva res dolguje omenjenih 24 jurjev. Dokazilna zgradba pa se je porušila pri trditvi, da je Ana Bogovič posodila ta denar leta 1930., dočim je Standekerjeva s pričami dokazala, da se -je z Bogovičevo spoznala šele leta 1934. Sledila je potem sodba,
ki je bila za Standekerjevo še najbolj mila. Dobila je namreč 6 mesecev strogega zapora. Ana Bogovič je dobila 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter 4 leta izgube častnih pravic, Bogovič Rok pa 1 leto strogega zapora in 4 leta izgube častnih pravic.
Slovenei in Jugoslovani! Žrtvujte na nabiralni dan 2. maja 1940 na vnebohod za kočevske Slovence! Vsak naj žrtvuje po svojih močeh!
Se enkrat bolgarski akademiki
Bolgarski študentje v Ljubljani še niso zadovoljni in so spet poslali vsem ljubljanskim listom nekako obsodbo našega poročanja o zadnjih komunističnih demonstracijah. To pot ni dopisa podpisal »Hristo Botev«, kateremu smo odgovorili zadnjič, marveč akademski odsek Jugoslovansko-bolgarske lige, ki je tudi smatral za primerno, da se zavzame za tiste bolgarske komuniste, ki so s slovenskimi in srbskimi tovariši manifestirali za uvedbo tujega protektorata nad Jugoslavijo.
Na vso to popravkarijo odgovarjamo naslednje:
1. Vzdržujemo vse, kar smo zapisali o sodelovanju Bolgarov pri študentovskih komunističnih demonstracijah. Poudarjamo, da nismo trdili, da so to bili člani tega ali onega društva, zaradi česar se nam sumljivo zdi, kako da se neomenjena društva zavzemajo za komuniste.
2. Bolgarski komunisti so ne samo sodelovali pri demonstracijah, marveč tudi bili v pripravljalnem odboru za te demonstracije. Ta odbor je imel v ponedeljek, 22. aprila, pozno v noč sejo v kleti restavracije »Zvezda«. Od udeležencev na seji so bili Bolgari v večini, nekaj pa je bilo Slovencev.
3. Še enkrat trdimo, da morejo levičarji v nekaterih strokovnih društvih na naši univerzi vzdrževati večino samo s pomočjo bolgarskih komunistov, zlasti na medicini.
4. Ponavljamo še enkrat zahtevo politični in vseučiliški oblasti, naj takim tujcem, tudi če so Bolgari, onemogoči študij in delovanje na slovenski univerzi, Če je izdajalec brat in če brat dela proti naši svobodi, zasluži še prej in še hujšo kazen, kakor bi jo zaslužil tujec. To naj si vzamejo k srcu tudi tisti, ki bolgarske komuniste tako sumljivo zagovarjajo.
spomenik (kip), in pri tej priliki je bila izdelava poverjena kparju Lojzetu Dolinarju. Končno so celo določili, da bo spomenik stal ob vhodu v Tivoli. Že je bilo vse domenjeno, zdaj pa so se gospodje v odboru za postavitev spomenika premislili in odločili, naj spomenik stoji v Zvezdi. Zdaj bo le menda res rešeno končno to vprašanje, ki je toliko časa bilo reševano na vse načine. Menimo pa, da bo prav, če bo o priliki potem odbor za postavitev spomenika predložil javnosti tudi podrobne račune o svojem poslovanju odnosno delovanju.
Iz popravka smo zvedeli
imenitne reči
Nedeljsko »Jutro« je izpod peresa ljubljanskega župana dr. Adlešiča prineslo popravek, v katerem odlični krmar ljubljanske mestne občine po vrsti s stvarnimi in tehtnimi utemeljenji zavrača očitke neznanega pisca, ki je v »Jutru« z dne 7. aprila letos priobčil članek »Odpoved šentjakobskemu gledališkemu odru«. Župan izpodbije temeljito en očitek za drugim in dokaže nujno potrebo ravnanja kakor ga je v posameznih primerih podvzela mestna občina ljubljanska. Pri tem zvemo tudi marsikaj novega, na moč razveseljivega in srečno zamišljenega. Tako zvemo, da bo mestna občina v Tivoliju napravila pravi otroški paradiž, ki bo segal od glavnega drevoreda do Ceste na Rožnik. V njem bodo našli prostor tudi tisti otroci, ki čez dan matere ne morejo paziti nanje. Za otroke družin, ki ne morejo plačevati vzgojiteljice, ne pristopa na otroška gradišča, bodo po velikih igriščih nastavili nadzorne dame in vzgojiteljice. Otroški paradiž bo odprt vsem ljubljanskim otrokom brez izjeme. Otroške vrtnarice in zaščitne sestre bodo pazile na otroke v posebnem otroškem kopališču. Žejo in glad si bodo otroci pogasili pri ličnih mizicah in stolčkih. Pod strokovnim nadzorstvom se bodo otroci zabavali na gugalnicah in vrtiljakih ter podobnih napravah. Sadno drevje bo delalo prijetno senco za odmor. To bo res pravi otroški paradiž. Ta nova zamisel sedanje občinske uprave še enkrat več dokazuje, kako modro in prizadevno dela sedanje vodstvo ljubljanske mestne občine.
V nedeljo bo odprla Magoličeva razstava
V nedeljo, 5. maja, ob enajstih' dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu ljubljanski župan dr. Ad-lešič odprl slikarsko razstavo Srečka Magoliča. Razstava predstavlja jubilejno razstavo znanega slikarja, ki je letos obhajal osemdesetletnico svojega življenja. Na njej bodo razstavljena dela, ki jih je bil slikar napravil v zadnjih časih, razen teh pa tudi dela, ki so stara že po trideset in tudi po več let. Magoličeve slike so raztresene okrog po svetu in slikarju jih je bilo za to razstavo kar težko zbrati. Srečko Magolič je prejšnje čase razstavljal v družbi z drugimi slikarji, zadnje čase pa prireja samostojne razstave. Skupno je razstavljal tudi na umetnostnih razstavah v Bel-gradu in v Sofiji, kjer so vse njegove slike pokupili. Veliko razstavo je leta 1926 priredil skupno s sinom v Jakopičevem paviljonu. Tam je od 54 prodanih slik sam jubilant prodal 46. Leta 1930, ko je obhajal 70 letnico, so prijatelji pokupili 82 slik. Tudi za 75 letnico je na razstavi prodal, 22 slik. Zdaj pa nekaj drugega:
Srečko Magolič ne prireja razstave sam, ampak jo prireja mestni socialni urad. Dobrpgrčni,, umetnik je namreč namenil vso vstopnino ter tudi 20% izkupička za prodane slike — mestnim revežem ljubljanskim! To je izredno lepa misel in prav gotovo je, da bo na njegovo razstavo pohitel vsak Ljubljančan. Saj bo z obiskom te razstave prispeval tudi ljubljanskim revežem, ki bodo dobili tam več, čim lepši bo obisk te razstave.
Žrtvujmo za narodno stvar! Vnebohod 2. maja je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence! Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan svojo dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem!
Trbovlje
Plodno delo. Iz poročila na občnem zboru gradbene zadruge »Dom in vrt« se vidijo lepi uspehi, ki so se dosegli za člane. Zadruga je zgradila 18 stanovanjskih hišic s 40 stanovanji. Oblastni odbor in sedaj banovina sta prispevala k obratovanju okrog 110.000 din, obenem tudi jamčila za posojilo pri Km. del. hranilnici in posojilnici v Društvenem domu, pri kateri se je tudi doseglo znižanje obrestne mere in pridobilo v prid članov za okroglo 130.000 din. Tudi stavbne prostore je posredovala po zmerni ceni in pomagala z načrti in nasveti. Vse se dela brezplačno. V glavnem vodijo zadrugo gg. Ceščut, Žmavc in Benko, škoda, da zaradi krize ne more zadruga novim članom več preskrbeti takih ugodnosti. Nekaj podobnega pa nadaljuje sedaj TPD v prid svojim rudarjem, ko jim daje brezobrestna stavbna posojila.
Ciements Rlplcy:
KRIŽANA LJUBEZEN
»Pa ugrizni ti njega!« je Julija nagajivo in z glasnim «nebom odgovorila dečku, ki je skoro s eolzami v očeh videl, da ee žival za njegova povelja sploh ne zmeni. Julija se ni več brigala za ubogega, malega črnca in je a hitrim korakom šla naprej. Na vrhu kamenitih stopnjic, ki so vodile v dvorec, je zagledala svojo zvesto sobarico Zette, ki se ji je globoko klanjala. Bil je tu tudi lakaj »stričke« Cata.
»Zamudila sem, kaj ne Zette?« je vprašala s ponosno dvignjeno glavo in pomolila Zetti bele rokavice, ki jih je rabila pri jahanju.
»Miss Belle je strašno jezna!« je skromno odgovorila Zette in se globoko priklonila, ko je vzela rokavice.
»Nič zato!« ji je odvrnila Julija in vešče roke je s spretno kretnjo ujela s kljuko jahalne palice dolgi trak svoje težke črne obleke, ki se je vlekla za njo in jo precej ovirala v svobodnem gibanju. Trak krila je vzela v roko in vrgla palico na ramo. S svobodnim korakom je šla naprej naravnost proti dvorani za sprejemanje, kjer 60 jo radovedno čakali gostje.
»Miss Julija, pripravila sem vam plesno obleko!« je zaklicala za njo na'
4
tančna Zette.
»Za preoblačenje nimam časa, Zette! Že tako sem zamudila. Moram h gostom!«
»Pa v jahalni obleki?« se je začudila Zette in z velikimi očmi, ki jih je zelo bela beločnica še povečala, gledala za Julijo. Toda Julija je ni več slišala. Visoka in vitka, nebrzdana in svobodna v kretnji, je Julija v trenutku, ko je stopila v dvorano, zopet spustila trak obleke. Obstala je na pragu in pogledala malo naokrog, potem pa je stopila malo naprej, rekoči
»Obžalujem, zamudila sem! Imela sem neprijetnosti ž žrebetom!«
»Pa v jahalni obleki!« se je začudila mrs. Moll in pri tem pogledala po vseh gostih. Hotela je videti vtis svoje pripombe na goste. Zgražanje in škandal sta ji bila najljubša. Julija je to dobro videla, a _ ostala je mirna s sigurnostjo ženske, ki ve, da je gospodar v svoji hiši. Bila si je v zavesti svoje lepote in občudovanja onih, ki prihajajo v njeno bližino. Zato je ta Mollina pripomba ni prav nič razburila.
»Nisem se utegnila preobleči!« je mirno odgovorila mrs. Molli in se obrnila k Bucku, ki je bil takoj prišel k njej.
»Če žrebe nagaja, ga je treba ukrotiti!« je ujedljivo rekla mrs. Moll, nekoliko užaljena zaradi Julijinega odgovora, svoji sosedi. »In to je zelo važno! Ne sitnarim, verujte mi, pa... kaznovala bi Štefanijo, če bi se tako vedla!«
»Tudi jaz pravim vedno: »Kdor ljubi svoje dete. ga mora tudi kaznovati!« je pristavila Miss Belle z zadovoljnim nasmeškom, ker Molline besede niso našle in zadele pravega cilja.
Miss Moll pa se je hitro znašla v novem položaju in kot vse zlobne ženske znova naperila na Julijo zbadljivo:
»Želim tebi in Presu mnogo sreče ... in vse- dobro!«
»Hvala, rekla pa si mi to že tudi zadnjič!«
»Ne, ne, to bomo rekli šele tedaj, ko se boš omožila!« je dobrodušno uskočila v razgovor tetka Belle.
Velik, debelušast črnec s počasnimi in že starčevskimi kretnjami je najavil, da je vse pripravljeno, da se sede za mizo. Bil je to »stričko« Cato.
»Izvolite, moje dame in gospodje!« je lagodno rekla Julija in z naravnost oča-rujočo kretnjo povabila g06te v dvorano, kjer je bila pripravljena čajanka. Striček Cato, stari in zvesti sluga Julijine hiše, in Bat sta ponujala gostom vroče pijače v dragocenih steklenih čašah in jedi, hladno zakusko, na srebrnih krož-nikih.Z nekim posebnim zadovoljstvom je šla Julija med goste in jim ponujala jedi in pijače.
»Punč je za moške, a ti, striček Billy, vzemi whisky!« je govorila samozavestno.
Počasi so se vsi gostje zbrali okrog živahne, z južnaškim značajem prožete Julije. V vseh živcih ji je igrala mladost in kljubovalnost, pripravljena kljubovati vsem in vsakomur, pa če treba tudi sami sebi, do kraja.
Gosti so dvignili čaše. Na najboljše brušenem steklu so se lomili svetlobni žarki v sto in sto barvah. Miss Julija je začela trkati. Po licu se ji je razlil nasmešek največjega zadovoljstva. Zavedala se je, da so ji vsi ti ljudje pokorni kakor sužnji in čim bolj so jo morda kateri od njih sovražili, tem ponošnejša je bila. Mala, skromna, strogo vzgojena, vsa v neprijetne družabne običajnosti vkovapa lepa Štefanija Moll jo je s svojimi velikimi, vedno vlažnimi očmi občudovala, kot da gleda neko nedosegljivo božanstvo.
»Naj živi bodoča Miss Dillard!« so vzkliknili skoro vsi gostje kot eden in dvignili čaše, Le Buck je ostal miren in skoro ni trenil z očesom. Kot da ga vse to ni zanimalo.
»Buck, ali mi nočete želeti sreče?« Julija je stopila k njemu in se mu zagledala v oči, ko ga je potegnila malo stran od ostalih gostov, tla bi njun razgovor ostal med njima.
»Ne, ker vas ne čaka sreča! Možite se s trgovcem!« je odgovori! Buck mirno, skoro suhoparno, toda prepričljivo.
»Toda Pres je bančnik in ne trgovec!« je prepričljivo rekla Julija, hoteč po praviti njegovo mišljenje.
.»Vseeno, toda vi se ne boste privadili življenju na severu,« je dodal Buck svojemu prejšnjemu odgovoru in se pri tem toliko priklonil, da je Julija morala občutiti njegov hladni in suhoparni dih tega trenutka.
»Srečna bom, pa naj bo Pres kjerkoli!« in kljubovalno je dvignila ponosno glavo. Z velikimi modrimi očmi je pogledala Bucka, kot da ga hoče izzvati na dvoboj.
»Mi krmimo z grahom konje, na severu pa... tam se ljudje hranijo z grahom!« je prezirljivo dodal Buck, hoteč Julijo užaliti v njenem čuvstvu. V tem se jima je približala Miss Moll in prekinila njuno nadaljnje prepiranje z zlobno preračunanim vprašanjem:
»Ali Preston ne bo prišel?«
»Žal, bilo mu je važnejše, da je šel na sejo banke«, je odgovoril mesto Julije Buck in pri tem nekam čudno licemersko zategnil svoj obraz.
»Tudi jaz pravim vedno: »Najprej posel, šele potem zabava!« je z resnostjo pristavila Miss Moll novo zbadljivko.
»Prijatelji, pijmo!« je Julija s prisiljeno veselostjo prekinila ta razgovor. Najrajši bi bila v tem trenutku zakričala Bucku in Miss Moll, da sta nizkotneža in hijeni, ki uživata ob tujih mukah. In vendar ni mogla tega povedati tako, da bi jo razumela samo onadva, ki se jih tiče.
»Na zdravje firme Dillard in sinovi — finančnih magnatov!« je dvignil Buck čašo proti Juliji, ki ga je pogledala besno«
***------ O
ovTaO o«
IVelefilm iz krvavih dni francoske Dants zadnjikrat ob 1«.. I#.. In 21. url KINO UNION I
revolucije. Strahovlada Robespierro-	I
Pogajanja o novi kolektivni pogodbi za stavbince
id tu iti tam
Poseben poudarek proslavi rojstnega dne kne-*a Pavla je dal »Hrvatski dnevnik«, ki je napisal, da je knez Pavle glavni pobornik sporazuma med Srbi in Hrvati. Hrvatski narod je posebno toplo pozdravil kneževo izjavo, da je rešitev hrvatskega vprašanja šele začetna točka za popolno notranjo ureditev naše države. List pravi dalje, da so že danes vidne številne knezove zusluge za državno skupnost. Ko se bo nad Evropo zvedrilo, bo šele mogoče pravilno oceniti vse njegovo neutrudno in požrtvovalno delo v Korist in zadovoljstvo vseh jugoslovanskih narodov in v korist jugoslovanske države. List končno pravi, da si je knez Pavle s svojim delom priboril ne samo vidno mesto v zgodovini Jugoslavije, temveč je tudi v zgodovino hrvatskega naroda vstopil kot svetel lik. Knez Pavle je lahko ponosen, da je zagotovil državni skupnosti dragoceno podporo hrvatskega naroda, nasprotno pa je hrvatski narod zadovoljen, ker je naletel pri razumnem in kulturnem knezu Paviu na največje razumevanje. Hrvatje zato z nedeljivimi simpatijami praznujejo njegov rojstni dan.
Za pravoslavne velikonočne praznike ni bilo v
Belgradu nikjer nobenih sestankov in proslav političnega značaja. Zato tudi ni bilo nobenih novih političnih akcij. Vsi ministri so bili odšli iz prestolnice. Tako se mudi gradbeni minister dr. Miha Krek v Splitu, finančni minister dr. Jure Šutej pa je za praznike odpotoval v Grčijo. Proti koncu tedna se bo verjetno vrnil v Belgrad.
S.	maja bodo na Hrvatskem proslavljali kot poseben dan »Hrvatske enciklopedije«. Pred dvema mesecema se je v Zagrebu sestavil poseben odbor strokovnjakov in učenjakov, ki bodo sestavili hr-vatsko enciklopedijo, v kateri bodo podatki iz vseh panog udejstvovanja hrvatskega naroda. Petega maja bodo v vseh šolah predavali o pomenu tega velikega znanstvenega dela, v podeželju pa bodo organizatorji borbe proti nepismenosti razlagali ljudstvu, kakšen velik pomen ima izdajanje enciklopedije za hrvatsko kulturo.
V Zagrebu so imeli v nedeljo svoje zborovanje berei za osvobojenje Medjimurja in Prekmurja. Na zborovanje so prišli tudi zastopniki Maistrovih borcev iz Maribora ter zastopniki Legije koroških borcev iz Ljubljane. Zborovalci so Slovence prisrčno pozdravili. Predsednik organizacije Sertič se je v svojem govoru spominjal zaslug podpredsednika vlade dr. Mačka za priznanje prostovoljskih zaslug branilcem naših severnih meja. Nedavno je bito odrejeno, da bodo prostovoljci dobili posebne spomenice, s katerimi jim bo dano priznanje za njihovo delo. Predsednik Šertič je dalje poudaril, da so vsi prostovoljci in nekdanji branitelji naših severnih meja tudi danes pripravljeni kakor leta 1918 stopiti na plan in pograbiti orožje v obrambo naše domovine. Branili bodo svojo zemljo hrabro in junaško.
Evropski teniški prvak Franjo Punčec se je po šestih mesecih potovanja okrog sveta vrnil v svoj rojstni kraj v Čakovec. Punčec je jeseni odpotoval v Ameriko na gostovanje, od tam pa se je odpeljal na Japonsko, potem v Indijo in od tam naprej v Italijo. Povsod je imel Punčec krasne uspehe. Prepotoval je 80.000 km.
Dolžniki srednjega stanu so imeli svoje zborovanje v Zagrebu in so razpravljali o predlogu uredbe, g katero naj bi se uredilo tudi vprašanje njihovih dolgov v podobnem smislu, kakor je dr-žff^fTrešila vprašanje kmetskih dolgov. Zborovalci so £>6udarjali, da se številni dolžniki srednjih stanov nahajajo pred polomom, ker jih težijo stari dolgovi z visokimi obrestmi. Oni menijo, da bi bilo treba zaščititi vse dolžnike, ki niso kmetje ali pa niso solastniki denarnih zavodov. V poštev bi bilo treba vzeti vse dolgove do leta 1933. Najprej pa naj bi ge znižala obrestna mera za te dolgove za 2%, obenem pa bi bilo treba bankam omejiti višino zaslužka pri posojilih. Predlagali so še več ukrepov, katere bodo vse predložili vladi. Naprosili bodo tudi podpredsednika vlade dr. Mačka, da bi njihove zahteve podprl.
Prve dni maja bo v Belgradu ogromna selitev. Potekel je namreč termin tistim stanovanjskim najemnikom. ki jim je bilo pred tremi meseci odpovedano. Nč manj kakor 5782 stanovanjskh odpovedi je prejelo okrajno sodišče v Belgradu. Večinoma je bilo odpovedano najemnikom, ki so se uprli plačevanju povišane najemnine, ker zakon prepoveduje vsako povišanje. Toda hišni lastniki so hoteli brez ozira na zakon prisiliti najemnike, da bi prostovoljno pristali na povišane najemnine. Večinoma niso uspeli in so zato seveda brž pognali iz hiš take najemnike. Računajo namreč, da bo novi najemnik pristal na povišano najemnino, ker za staro najemnino vedel ne bo.
Mrzla savska voda je pregnala samomorilske namene iz študenta Ivana Heringa iz Zagreba. Ponoči je čuvaj na savskem mostu slišal krik, nato pa pljusk v vodo. Kmalu nato je nekdo iz reke H začel klicati na pomoč. Tedaj je čuvaj uvidel, da se je nekdo pognal v vodo, pa Bi je sredi reke premislil in začel klicati na pomoč. Čuvaj je obvestil dva ribiča, ki sta s čolnom odveslala do opornega kamna mostu, kjer se je nesrečnik z zadnjimi močmi skušal držati na površju. Rešili so ga in prepeljali v bolnišnico. Hering je zapustil poslovilna pisma v nemščini in povedal, da je sklenil narediti križ čez svoje življenje. Cim pa so ga zajeli mrzli valovi reke, pa se je prpmislil in spet dobil veselje do življenja.
Zaradi 16 letnega dekleta sta se oklala dva starejša oženjena moška iz vasi Ljubove« pri Kosovski Mitroviči. Očetu štirih otrok Alimu Jetu-lafoviču se je prikupila 16 letna Camila. Začel se je z njo sestajati, ko je pasla ovce. Dekletovemu očetu pa to poznanstvo ni bilo všeč. Pridržal je dekle doma v hiši in rekel, da jo bo dal tistemu moškemu, ki bo dal zanjo 20 jurjev. Alim je »n-zadnje dobil prijatelja Arifa Asemoviča, ki je začel posredovati in je sklenil pogodbo, da bo Alim dal za novo ženo 15 jurjev. Cim pa je bila pogodba sklenjena in se je Alim pripravljal na svatbo, pa se je Arif sam zaljubil v dekle. Toda dekle se je redno sestajalo z Alimom in za Arifa ni maralo. Zaradi tega sta se Alim in Arif nekoč udarila, pa jo je Arif izkupil. Zaradi sramote je prisegel maščevanje. Ko sta se ponovno srečala, je Arif vzel nož in napadel Alima. Vsega je oklai, toda tudi sam je odnesel težke rane. Oba sla morala v bol-inšnico, kjer so pa Arifa kmalu izpustili in ga oddali v zapor. Vse to zaradi 16 letnega dekleta, v katerega sta se zaljubila že priletna moška...
Moža pijanca je na svoj način »panala« Marija Panišič iz La po vsa pri Djakovu. Njen mož Franjo se je redno opijanil in doma razgrajal. Zato mu je žena pripravila takole maščevanje: ko jo je mož spet primahal pijan domov, ga je zgrabila, položila na posteljo in ga trdno privezala. Ko se je naslednjega dne mož zbudil, jo je ponižno prosil, naj ga odveže in obljubil, da se bo poboljšal. Pa vse prošnje niso nič zalegle. Pet dni je moral mož negibno ležati in se postiti., dokler ca ni nazadnje rešila svon njegova mati.
Od Delavske zbornice smo prejeli:
Zdaj veljavna kolektivna pogodba je bila sklenjena 15. julija 1958 in z odločbo g. bana od 20. avg. 1958 razširjena na vse stavbna podjetja (zidarska in tesarska) v Sloveniji.
Pogodba je bila do 31. dec. 1939 neodpoved-ljiva, po tem datumu pa imajo pogodbene stranke pravico, pogodbo odpovedati z enomesečnim odpovednim rokom.
Ker so delodajalska združenja koncem leta 1939 odklanjala vsaka pogajanja za obnovitev pogodbe, so strokovne organizacije naprosile na podlagi čl. 19 pogodbe, (la razpiše pogajanja ter so se zastopniki delodajalcev in delojemalcev prvič sestali 15. dec. 1939.
Delojemalci so zahtevali, naj ostane obstoječa pogodba še naprej v veljavi, le mezdna tarifa naj se z ozirom na občuten dvig cen zviša za 20%.
Delodajalci, zlasti obrtniška združenja zidarjev in tesarjev, pa so odklanjala vsaka pogajanja z utemeljitvijo, da se mora najprej rešiti vprašanje pobijanja šušmarstva, ki ogroža obstoj legalnih obrtnikov. Graditelji in inženirska zbornica pa so v načelu pristali na pogajanja, vendar so zahtevali, da se morajo izvzeti vsa že oddana državna in banovinska javna dela, za katera ne morejo priznati nikalčega poviška vse dotlej, dokler jim država in banovina ne doplačata tozadevne razlike.
Pogajanja so bila prekinjena, da bi se izvršila skupna intervencija delodajalske in delo-jemalske delegacije pri g. banu in gg. ministrih za gradbe, finance, trgovino in industrijo ter socialno politiko zaradi ukrepov za uspešno pobijanje šušmarstva ter spremembe predpisov o oddajanju javnih del, s katerimi naj se omogoči izplačilo doplačil na proračunske vsote za primer dviga delavskih plač ali cen gradbenega materijala.
Delegacija je dobila zagotovilo, da se bodo vzele predstavke nujno v pretres in so bila pogajanja za dva meseca odložena.
Ko ni bilo nikake rešitve, so se pogajanja nadaljevala 18. marca in 10. aprila 1940 ter so postavili sledeče končne zahteve:
1. Uvede naj se na vsa privatna in banovinska javna	dela	— ne	oziraje se,	kdaj so
bila prevzeta	— in	na drž.	javna dela,	prevzeta
po 1. jan. 1940, enotna doklada na mezde dosedanje kolekt. pogodbe v višini I din na uro.
2. Za državna javna dela, prevzeta pred 1. jan. 1940,	stopi	gornja	doklada v	veljavo
najkasneje s	1. sept. 1940.	Za čas od	podpisa
pogodbe do i. sept. 1940 pa naj se tudi 2a ta dela prizna primeren povišek (n. pr. 50% gornje doklade).
3. Nadaljuje naj se skupna akcija, da se čimprej doseže _ sprememba predpisov o držav, računovodstvu in oddajanju javnih del, ker je to v obojestranskem interesu in bo tako možno doseči novo doklado za stara državna dela še pred 1, sept. 1940.
4. Pri kr. banski upravi naj se izvrši prihodnji teden skupna intervencija, da se zagotovi pristanek kr. banske uprave na novo doklado za vsa banovinska javna dela, stara in nova.
5. Dogovor naj se ukrepi za uspešno pobijanje šušmarstva ob sodelovanju delodajalcev in delojemalcev, ki bodo z združenimi močmi bolj uspešno pobijali šušmarstvo, kakor pa bi se to dalo s kako papirno uredbo.
Graditelji in inženirska zbornica so pristali na točko 3., 4. in 5„ ^lede povišanja mezd pa so zavzeli sledeče stališče:
1. da se vsa že prevzeta javna dela izločijo in veljajo za nje stare plače do t. septembra 1940, v kolikor se prej ne doseže rešitev spremembe predpisov o javnih delih, odnosno doklačila za večje izdatke iz naslova zvišanja delavskih mezd.
2. Da bi bilo možno priznati na sedanje mezde za nova dela povišek pri vseh kategorijah največ ().5<> din na uro.
Združenja zidarjev in tesarjev pa niso dala nikake obvezne izjave z utemeljitvijo, da nimajo polnomočja ter morajo prej obvestiti člane.
Dne 16. aprila 1940 se je izvršila skupna
Športne vesti
Za tekmo, ki jo 2. maja odigra hrva&ka reprezentanca v BUdimpešti z reprezentanco Madžarske, vlada tako v Zagrebu, kakor v Budimpešti veliko zanimanje. Iz Zagreba bo odpotovalo čez 700 podžigačev, ki naj bi hrvaške nogometaše navduševali v težki reprezentativni tekmi. Obe postavi sta že določeni. Madžarska postava se glasi: Csi-kos, Pakazdi, Biro, Kiraly, Sarosy, Balogh, Kinces, dr. Sarosy, Finta, Toldi GUetvay. Hrvatje pa bodo nastopili v naslednji postavi: Glaser, Šuprina, Brozovič, Jazbec, Jazbinšek, Kokotovič, Cimermančič, \V81fl, Djanič, Matekalo. Hrvaško moštvo Je v Budimpešto že odpotovalo.
PUNCEC. MITIČ IN PALLADA
V BUDIMPEŠTI
Danes ali jutri odpotujejo trije naši najboljši teniški igralci Punčec, Mitič in Pallada na veliko mednarodno tekmovanje, ki prične še ta teden v Budimpešti. Na tem turnirju bo sodelovalo razen naših igralcev tudi več nemških reprezentantov na> čelu a Henklom, šest najboljših italijanskih igralcev ter reprezentanti sosednjih držav in seveda tudi vsa garda boljših madžarskih igralcev. Po turnirju bo odigrana tudi prva tekma za italijanski pokal »Trofeo E. 42« med Italijo in Madžarsko. Hela Kovač in Aliče Florian sta oslali v Italiji ter sodelujeta na turnirju na Kapriju.
V petek je na teniških igriščih Mussolinijivega foruma pričela meddržavna teniška tekma med Italijo in Nemčijo. Tej tekmi prisostvuje tudi nemški športni vodja von Tschammer und Osten ter Mussolinijeva sinova Viktorjo in Bruno. Prvi dan sta ob deževnem vremenu premagala Taroni in Vido nemški drugi par Koch-Gulcz 6:3, 6:4, 6:3. V soboto sta nato igrala italijanski in nemški igrač posamično partijo, ki jo je Del Bello po težki borbi dobil nad Gulczem z 0:6, 6:3, 4:6, 6:2. Italija tedaj vodi z 2:0. Za Nemčijo igrajo Henkel, Gfipferd, Kocht ln Gulcz. Za Italijo pa igrajo posamične partije Canapele, Romanoni, Cucelli in Del Bello, v dvojni igri pa nastopata kot para Cucelli-Del Bello ter Vido-Taronl.
Reprezentanca Giike je v nedeljo v Pragi premagala Moravsko s 3:1, v medmestni tekmi pa je v Brnu premagala Brno — tudi s 3:1.
intervencija pri g. banu, da bi banovina pristala na izplačilo diferenc iz naslova povišanih delavskih mezd za vsa banovinska javna dela ter da bi še odločneje pobijala šušmarstvo. Gospod ban je obljubil, da bo dal izračunati fin. efekt, nakar bo podal definitivno izjavo glede stališča kr. banske uprave.
Na pismeno urgenco pri ministrstvih v Belgradu pa je bilo sporočeno, da se nahaja predlog glede spremembe predpisov o oddajanju javnih del in možnosti doplačil za primer dviga cen materijala ali delavskih mezd v obravnavi pri finančnem ministrstvu ter da je rešitev odvisna od razpoložljivih kreditov.
Ker se je stavbna sezono že začela in na pogajanih ni prišlo do soglasja, je delavska delegacija predlagala uvedbo proavnalnega postopka po § 15. uredbe o določanju minimalnih mezd ter se je vršila prva razprava pod predsedstvom g. inšpektorja dela inž. Barage dne 26. aprila v Delavski zbornici.
Na razravi so sodelovali predstavniki združenja pooblaščenih graditeljev, inženirske zbornice, združenja zidarjev iz Ljubljane in Mari-lnjra, tehničnega odd. kr. banske uprave, Delavske zbornice, Zveze združenih delavcev, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokov, zveze in Savcza gradjevinarskih radnika. Razprave se ni udeležilo združenje tesarjev iz Ljubljane, združenje tesarjev iz Celja pa je soslalo brzojav, da se pogajanja ne bo udeležilo, dokler ne bo rešeno vprašanje šušmarstva.
Deloda jalci so vztra jali na sledečem stališču:
1. nova pogodba naj vsebuje le mezdno tarifo, vse ostale določbe pa naj odpadejo, ker so že itak urejene z obstoječimi zakoni:
2. glede drž. javnih del, prevzetih pred 1. aprilom 1940, ne priznajo nobenega poviška do 1. sept.	1940, po	tem datumu	pa stopi	tudi
za že prevzeta drž. javna dela	povišek	plač
v veljavo;
3. isto velja glede banovinskih javnih del, v kolikor banovina ne pristane že prej na iz-, plačilo dodatka za kritje večjih izdatkov iz naslova zvišanja mezd:
4. za po 1. aprilu 1940 prevzeta javna dela in za vsa	privatna	dela priznajo graditelji in
inženirska	zbornica	povišek din	0.50 na	uro.
medtem ko nudita oba zidarska združenja na dosedanje mezde povišek din 0.25 za kvalificirane ter din 0.50 za nekvalificirane delavce.
Delojemalska delegacija je vztrajala v celoti na predlogih pogajanj od 10. aprila 1944) ter je zahtevala doklado_ 1 din na uro za vsa privatna in banovinska javna dela ne oziraje se, kdaj so bila prevzeta, enako tudi za držav, javna dela, prevzeta po t. jan. 1940, ker je moral tedaj vsak podjetnik že računati z zvišanjem delavskih mezd zaradi naraščanja draginje. Za državna javna dela, prevzeta pred
1.	jan. 1940 pa naj bi se do 1. sept. 1940 priznala vsaj polovična doklada. V kolektivni pogodbi naj ostanejo poleg mezdne tarife tudi vse one določbe sedanje pogodbe, s katerimi so bile priznane delavstvu večje ugodnosti.
Ker nobena delegacija ni popustila od svojega stališča, je zaključil g. inšpektor dela prvo poravnalno razpravo kot neuspelo z izjavo, da bo kr. banska uprava v smislu uredbe o določanju minimalnih mezd v kratkem sklicala še drugo poravnalno razpravo.
*
Delavska zbornica še enkrat apelira na delodajalce, da upoštevajo upravičene zahteve gradbenega delavstva. Kr. bansko upravo pa prosimo, da tudi s svoje strani vse stori, da zaščiti naše gradbeno delavstvo, ki se od vsega delavstva nahaja v najtežjem položaju.
Za brate in sestre v Kočevju! Zdrava narodna zavest naj se kaže v dejanju in ne samo v besedi. Zato bo vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan na vnebohod 2. maja žrtvoval, kolikor zinore, za kočevske Slovence! Ta dan bo nabiralni dau za kočevske rojake po vsej Sloveniji.
Dne 2. maja ob treh bo na Kongresnem trgu
v Ljubljani tombola Rdečega kriia. Tombolske karte prodajajo požrtvovalni društveni sodelavci; dobe se pa tudi v nekaterih trafikah in v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta St. 2-11. Glavni dobitki so lepe vrednosti. Stavbna parcela, velika 644 m2, s krasno lego v Ljubljani, kuhinjska oprema, šivalni stroj, moško, žensko ali otroško kolo in na stotine manjših dobitkov, bodo izredna privlačnost, ki bo zamikala enega in drugega, da si kupi tombolsko karto v trafiki ali v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2.
Akademski pevski
Vrhnika, 29. aprila.
Z velikim veseljem in zanimanjem smo Vrhničani pričakovali koncerta Akademskega pevskega zbora, ki se je letos odločil, da pride tudi med nas in nam zapoje našo prelepo slovensko pesem. Čeprav smo Notranjci zavedni Slovenci in se ne damo vplivati od nikogar, vendar na meji smo, in prav je, da pride kdo med nas in nam vero v slovenstvo še bolj potrdi in utrdi. Mnogo smo že slišali o zboru, zlasti smo mnogo brali o njegovi uspeH turneji po državi. Snoči pa smo se sami prepričali, da glas, ki o zboru gre, res niso samo prazne besede. Tako lepega in dovršenega petja Vrhničani še nismo slišali.
Pevci so se pripeljali zvečer z dvema avtobusoma. Najprej so šli pred Cankarjev spomenik in odpeli mogočno Adamičevo »Zdravico«, »Zemlja naša, Bog te hrani, da častita ponosita nam boš last.« Te besede so nas globoko presunile, to vemo najbolj mi, ki živimo na braniku. Nato so pevci odšli k rojstni hiši mojstra naše besede in se vpisali v spominsko knjigo. Počasi je začel padati mrak, sem in tja se je čula vesela fantovska pesem, Močilnik se je zavijal v svoje skrivnosti ra obrisi temnih notranjskih gozdov so izginjali v objemu padajoče noči. Polagoma se je bližala napovedana ura in ljudje so se začeli vsipati skozi močno razsvetljeni vhod Prosvetnega doma v dvorano, ki je bila kmalu polna. Nekako simbolično se je človeku zdelo, ko je videl okrog sebe k gosto temo, tam na sredi pa močno razsvetljeno hišo, kjer bo zaorila kmalu slovenska pesem in }o bodo naša verna in lepote željna srca slastno uživala, pesem, ki nas je skozi stoletja dvigala in ohranjala in ki ftas bo ohranila tudi vnaprej.
Kmalu so prikorakali v slikovitih narodnih nošah na oder pevci, nato pa dirigent g. France Marolt. Občinstvo jih je toplo in prisrčno pozdra-
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barom eter-sko stanje	Temperatura v C1		a > .ta 3»	•o O +-> 00 c a cc !*	Veter smer, jakost)	Pada- vine	
		naj- večja	n • !22. * 5 D!				m/m	vrsta
Ljubljana	7600	170	11-6	89	10	0	11-8	dež
Maribor	759-6	15-0	9-2	90	10	0	1-3	dež
Zagreb	757-8	17-0	120	80	10	NE,	3-0	dež
Belgrad	757-7	20-0	130	70	7	w,	—	—
Sarajevo	758-2	20-0	90	70	6	0	—	—
Vis	758-4	15-0	10-0	90	10	ESE:	—	—
Split	757-7	18-0	12-0	80	8	0	—	—
Kumbor	756-1	170	12-0	70	4	N,	—	—
Rab	758-3	15-0	100	70	8	0	3-0	dež
Omrovnik	757-0	18-0	120	70	3	SE,	8-0	dež
Vremenska napoved: Pretežno oblačno, nespremenljivo vreme.
Koledar
Danes, torek, 30. aprila: Katarina S.
Sreda, 1. maj: Filip in Jakob.
Obvestila
Nočno službo iinujo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy, ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Mestno zdravniško službo bo opravljal v sredo od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tyrševa cesta 62, tel. 27-29.
Za zaključek sezone bo franč. prosveta M. 0. v Ljubljani uprizorila na vnebohod 2. maja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v 4 dej. »Divji lovec«. Ker je zanimanje zelo veliko, si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Izgubil se je pes Foxtierier, ki sliši na ime Lumpi. Kdor bi kaj vedel, naj javi Jožku Pircu, Poljanska cesta 15-1V št. 3.
_ Razstava F. Godca v »Galeriji Obersnelc podaljšana. Akad. slikar France Godec se je, oziraje se na zares veliko zanimanje za razstavljena olja in tempere (razstavljena dela si je do sedaj ogledalo nad 5000 ljudi), odločil podaljšati razstavo do nedelje 5. maja 1940 do 20. Razstavni prostori so odprti tudi v opoldanskih urah in so cenj. občinstvu brezplačno dostopni. Ljubitelji lepe umetnosti ne zamudite prilike in oglejte si dela F. Godca, o katerih se je kritika prav pohvalno izrekla.
V dolini Vrat prične življenje v prvi polovici meseca maja. Nagrmadene snežne plasti polagoma kopne, bistri potočki skakljajo izpod snežne odeje, ki še leži pod strmo severno Triglavsko steno. Aljažev dom bo redno oskrbovan od 10. maja dalje. Tudi na sedlih v Kamniških planinah se že pojavljajo turisti; koči v Jermanovih vratih (Kamniško sedlo) in Cojzova koča na Kokrškem sedlu bosta oskrbovani od 11. maja dalje. — Tudi na Vršiču gineva sneg; Erjavčeva koča bo stalno oskrbovana od 11. maja dalje.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 30. aprila: Zaprto.
Sreda, 1. maja: ^Hamlet«. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.	'	t
Četrtek, 2. maja: »Hamlet*. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 30. apr.: »Luvcia di Lammemooer«. Red A. Gostovanje S. Ivančičeve in J. Gostita. Sreda, 1. maja: »Balet Hrestač« - »Jolanta«. Red Sreda.
Četrtek, 2. maja: >Frasquita«. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven.
Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Nine Kirsanove in šefa belgraj. baleta Anatola Zlikovskega. Izven.
Sobota, 4. maja: »Traviata«. Gostovanje Vanje Leventove, bolgar. sopranistke. Izven.
Repertoar Narodnega gedaliŠJa v Mariboru
Torek, 30. aprila, ob 20: »Izdaja pri Novaric. Premiera. Red C.
Sreda, 1. maja: Zaprto.
Četrtek, 2. maja, ob 15. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič.
Koncert v Brežicah. Celjsko pevsko društvo »Oljka« priredi dne 1. maja ob osmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah koncert narodnih in umetnih pesmi naših priznanih skladateljev. Obisk koncerta zaradi bogatega in pestrega sporeda toplo priporočamo.
zbor med Vrhničani
vilo. Kmalu so zazveneli prvi akordi in naša srca
so se globoko odprla ter željno čakala. Vsaka pesem nas je še bolj užgala in njihova pesem nas je kmalu osvojila. V odmoru je pevce pozdravil vrhniški župan g. Hren Ignacij in jjm izrekel prisrčno dobrodošlico. Poudaril je, kfiko važno je, da pevci s svojo pesmijo prihajajo prav na Vrh-m ko, ki sloji na meji in nos-i veliko pezo naše narodne obrambe. Za njim je v imenu vrhniških študentov in Študentk izročila dirigentu lep šopek nageljnov študentka Levec Ivanka. V drugem delu koncerta so pevci za vsako pesem prejeli navdušen in zaslužen aplavz. Ko je bilo koncerta konec, nobenemu še na misel ni prišlo, da bi vstal in šel. Ljudje so obsedeli in čakali, da bo zbor še kaj dodal. In res so pevci, čeprav neradi dodajajo, dodali še mojstrsko in prav po kozaško zapeto »Flosarsko« teer »Vojaško«, ki je spričo časov, v katerih živimo, globoko odjeknila v naših srcih.
Po koncertu je bila pevcem prirejena v Prosvetnem domu večerja. Pridne tečajnice gospodinjskega tečaja v Prosvetnem domu so se skrbno pobrigale, da so bili pevci lepo postreženi. Dvorana je bila lepo in okusno okrašena. Izrečene so bile še marsikatere prisrčne in navdušene besede. Vrhniški župan g. Hren, ki je stal za vsem tem »kom-plotom«, je pevce še enkrat pozdravil in jim napol z resno, napol s šaljivo besedo omenil, kakšne važnosti je za obmejno prebivalstvo ta današnji koncert. Koncert ie lepo organiziral g. Sikita in jx>leg drugih poskrbel, da so se pevci kar najbolje počutili. Po večerji so se domačini posedli med pevce in le prekmalu je med živahnim pogovarjanjem prišla ura odhoda.
Zbor nam je s tem koncertom priredil res večer poln užitka, opravil pa je s tem tudi važno kulturno-politično nalogo in kadarkoli bo spet med nas prišel, ga bomo z veseljem sprejeli.
Skrivnosti električnega ušesa
Med drugimi je pogubilo tudi bivšega avstrijskega kanclerja
Schuschnigga
le Amerike poročajo, da je tam umrl Charles Sumner Tainter, priznani ameriški tehnični strokovnjak in izumitelj električnega ušesa. Njegovo ime bo ostalo vedno v zvezi zlasti z iznajdbo »diktafona«, iznajdbo, ki je pri nas v Evropi malo znana in s katero je izumitelj zaslužil lep denar.
»Diktafon«, po naše bi rekli »narekovalo« ali pa še bolje »prisluškovalo« je kombinacija električnega ušesa in gramofona. To je aparat, ki ujame izgovorjene besede na ploščo in ki jih potem zopet oddaja, kadar pač hočemo. To je neke vrste gramofon, kakršnega so sc med svetovno vojno posluževali zlasti vohuni. Te plošče so zelo lahke in tehtajo komaj nekaj gramov. Na nje se »ujame« lahko po nekaj tisoč besed. To .»prisluškovalo« je boljše od vsakega stenografa in je pripravno zlasti ca to, ker lahko lovi besede, ki so namenjene samo nekaterim ušesom. Ameriški trgovci, ki so v vedni stiski za čas, uporabljajo to »narekovalo« za svoje tekače. V Beli hiši v Washingtonu imajo ta »narekovala« postavljene, da lovijo razne govore in razprave v parlamentu.
V našem starem svetu je uporaba »narekovala« bolj malo znana in ga le redko rabijo. Hitler, ki je hitrih misli, je ta aparat z veseljem pozdravil, kajti vsak stenograf mu je bil prepočasen. Pravijo, da je
tak aparat imel skrit v svojem stanovanju Rehm in da je tako prišlo na dan, kaj namerava proti svojemu voditelju. Vsi nezadovoljneži z njim vred so ta poskus plačali e glavo. Niti na misel ni nobenemu prišlo, da jih kdo posluša. Skrito »prisluškovalo« pa jih je izdalo vse, na kar je sledila Šentjer-nejska noč.
To samo po sebi nedolžno »prisluškovanje« je igralo važno vlogo tudi v življenju bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga. Njegov osebni tajnik baron Frohlichstal je omogočil dunajskim hitlerjancem, da so skrili v njegovo delovno sobo prisluškovalo. Tako ©o nasprotniki zvedeli za vse njegove zaupne pogovore, ki jih je imel s svojimi ljudmi. Tako je hitlerjanska vohunska služba zvedela za vse kanclerjeve načrte. Slučajno so odkrili tega avtomatičnega vohuna šele tri dni prej, preden so vkorakale nemške čete na Dunaj. Tako si lahko razlagamo, kako je mogel biti Hitler poučen o vsemu kar se je godilo v kanclerjevi sobi. Mogoče so bili podobni mehanični vohuni postavljeni tudi v Pragi, Varšavi in Oslu. Kdo ve?
Če bi Tainter vedel, koliko gorja in solza bo njegov izum prinesel, ga najbrž nikdar ne bi dal v javnost. Kajti to uho je res nevarno, saj zaradi njega padajo narodi ifi marsikatero življenje izgine, (d)
Bodite pripravljeni!
Ta beseda je sedaj na Švedskem na dnevnem redu, pišejo dopisniki holandskih listov iz Stockholma. Na dan sv Jurija je švedska mladina prodajala modro-bele znake z napisom: Bodite pripravljeni. Vsi Švedi so trdno odločeni, da bodo izpolnili do zadnjega svojo dolžnost, če jih bodo razmere v to prisilile. Narodna obramba je bila v teh zadnjih nevarnih dneh močno ojačena. Ves narod je kakor eden in morala je odlična. Švedi so že od rusko-finske vojne sem kar naprej v pripravljenosti. Prekaljeni že v navdušenju, pripravah in nevarnostih slutijo, da sedaj prihaja tudi njihova ura. Na vseh koncih in krajih se pripra-ljajo. Podstrešja po mestih so prevlekli z negorljivo snovjo in za vsako hišo je določen človek, ki je izvežban v narodni obrambi. Za primer zračnega napada imajo navodila, jx> katerih naj se ravnajo. Čim bi nastopila nevarnost, bodo takoj pretrgali vse telefonske zveze. Banke so dobile opozorilo, da naj nikar ne hranijo preveč denarja in ljudstvo je bilo tudi opozorjeno, da naj nikar ne sega preveč po državnih papirjih. Po vseh švedskih mestih so pobirali podpise tistih, ki bi bili pripravljeni v primeru vojne storiti vsako delo, pa če bi bilo še tako nevarno. Prijavilo »e jih je toliko, da ne vedo kam z njimi in vseh ne
bodo mogli uporabiti. Vlada pripravlja na vse načine ljudstvo na morebitno hudo uro in ga seznanja z vsem, kar prihaja v poštev pri narodni obrambi. Podvzeli so vse jx>trebne mere za iz-praznenje mest, zlasti Malmoja, ki leži na skrajnem jugu Švedske.
Švedski dnevnik Gotenberg poudarja, da če bi se Švedska zapletla v vojno, bi jo najprej in z vso močjo napadle sovražne letalske sile. Zgled Finske in Poljske jasno kaže, pravi ta časopis, da se morajo male države z vso silo braniti pred razbojniškimi brezobzirnimi napadi iz zraka. Švedska je odločena in prepričana, da bo preživela težke ure in se bo odločno uprla vsaki sili. Pripravljena je moralno in z orožjem, (d)
Tudi ženitbena ponudba. On: »Gospodična, vi .ste kakor večerna zvezda.« — Ona: »Vi ste prvi, ki mi to pravite.« — On: »Potem Vas pa prosim, da mi dovolite, da dam tej novo odkriti zvezdi svoje ime.«
Zanesljivo. Gospa Kurnikova pride v trgovino in vpraša vajenca: »Mojega moža ni? Kam pa je šel?« Vajenec: »Ne vem, milostiva.« »Nemara ve gospodična v pisarni?« »Ona pa zanesljivo!« »Zakaj?« »Ker je šla z njim.«
Konec modernega bombnika na zahodnem bojišču. Velja takle stroj pet do šest milijonov dinarjev.
Bitka pri Skagerraku v pretekli svetovni vojni
Ožina Skagerak je bila tako v svetovni vojni kakor je tudi zdaj središče hude pomorske bitke. Sk-terek leži med danskim polotokom Jiitlandom in Norveško. To je skrajni del prehoda, ki spaja Baltiško morje s Severnim morjem in Atlantskim oceanom. Prav zaradi tega je izredne važnosti za vse tri velike sile, to je za Veliko Britanijo, Nemčijo in za Rusijo.
Skagerak je širok 110 do 150 kilometrov, dolg pa 225 kilometrov. Na eni 6trani meji na polotok Jiitland, čigar obala je nizka in ravna razen nekih točk, na drugi 6trani 60 pa strmi skandinavski vrhovi. Zaradi teh posebnosti nima jutlandska obala pristanišč, nasprotna skandinavska pa polno. Največje globine te ožine so na norveški obali. Pri Arandalu znaša morska globina 809 metrov. V tem rokavu so opazne razne morske struje. Meseca maja prevladuje voda iz Baltiškega morja, na jesen se ta voda odteče in mesto nje prevladuje voda iz Severnega morja. To se opazi po različni barvi vode in po količini soli.
V pretekli svetovni vojni so bili Nemci prepričani, da je angleška mornarica najmočnejša na svetu, Zato so omejili vojno na morju na vojno s podmornicami in minami, pa tudi s posameznimi izpadi so napadala zavezniško blokado. Večkrat so se spopadli, tako 28. avgusta 1914 pri Helgolandu in 24. januarja 1915 pri Dogerbanku v Severnem morju.
Glavni spopad je bil leta 1916. med sovražnimi ladjami pri Skageraku. Tedanji nemški viceadmiral von Scheer je prevzel poveljstvo po umrlem admiralu von Poloju nad celokupno nemško vojno mornarico. Ta se je sporazumno s šefom štaba, von Trottom in šefom operacijskega oddelka von Le-vetzowom odločil, da napade Angleže na morju in razbije blokado.
Preden so Nemci začeli bitko na morju, 60 napadli z zrakoplovi Angleže v njihovi domovini. 31. januarja je 9 Zeppelinov vrglo bombe z eksplozivnimi snovmi in plinske bombe nad industrijskima krajema Liverpoolom in Manchestrom .Pri povratku 6e je ponesrečila zračna ladja »L 19«. Dne 31. marca so napadli Zeppelini tudi London. Istočasno pa je postajala pomorska sila Nemčije vedno večja. Tako je 6. marca prodrlo nemško brodovje prav v ustje Temze in Schelde. Pri tem prodiranju niso naleteli Nemci na Angleže. Tudi 21. in 24. aprila niso naleteli Nemci na noben odpor od strani Angležev, ko so bombardirali nekaj mest ob angleški obali. Vzrok temu je bila velika megla. In tako je bil glavni napad odložen za poznejši čas.
Zadnje dni maja leta 1916 je bilo v pristanišču Wilhelmshafenu posebno živahno. Nemška pomorska sila se je pripravljala na odhod, da bi se poskusila z angleško pomorsko vojno 6ilo. Najprej so odplule podmornice, da bi pregledale položaj. Dne 31, maja pa je odplul del vojnih ladij pod vodstvom
Duh krščanstva bo povedel svet v lepše čase
Ob 58 letnici ustanovitve Zveze krščanskih žena v Londonu je angleška kraljica Elizabeta naslovila na žene nekaj besed. Govor so prenašale vse angleške radijske postaje kakor tudi ameriške. Kraljica je rekla takole:
Zelo sem srečna, da sem med vami in da sem se tudi jaz udeležila proslave obletnice ustanovitve vašega društva. Vesela sem, ker mojih besed ne bodo čuli samo v poslednjem kotičku velikega britanskega imperija, ampak tudi na drugi strani Atlantskega morja. Vsem članicam, ki so trenutno kjer koli na svetu, pošiljam prisrčne pozdrave. Hotela bi naslovili nekaj besedi na predsednice društev pri nas in po vsem ostalem svetu. Vaša dolžnost je, da vzgajate mladino tako ,da bo sposobna nositi dolžnosti v bodočnosti Da pa boste tej nalogi kos, vas morajo prešinjati ne samo moderne ideje, ampak tudi ideje krščanstva, brez katerih je vsaka misel na zboljšanje na svetu že vnaprej obsojena na usjjeh. Ta naloga ni nič manj važna kakor vaš poklic. Nikdar vaše delo ni bilo bolj odgovorno kakor danes, ko so dobrine krščanstva ogrožene od vse povsod in se je na njih mesto vsedel sebični materializem. Ve same morate pokazati pot v lepše čase. Vsaka izmed vas mora sama pokazati zgled in živeti po zakonih večne resnice. Skupnost v znamenju krščanskih idealov je nepremagljiva in bo napredovala. Krščanski ideali bodo pripeljali svet v boljšo in lepšo bodočnost.
Naša rveza ne bo nikdar propadla. Srčno prosim Boga, naj blagoslovi vaše delo kakor tudi vas same. (d)
admirala Hipperja na odprto morje in to zjutraj ob
2.	uri in pol, kasneje pa še ostali veliki del ladij proti Skageraku pod vodstvom admirala Scheera.
Do danes so že veliko pisali o bitki pri Skageraku. Bitko prikazujejo na različne načine ter se tudi ne ujemajo, posebno glede angleškega admirala, za katerega nekateri trdijo, da je bil neodločen in da se ni mogel znajti v situaciji.
Spopad 6e da razdeliti na dva dela. Prvi del predstavlja borbo šestih angleških vojnih križark pod vodstvom admirala Beatyja proti petim nemškim ladjam pod vodstvom admirala Hipperja. Bitka je potekala okrog Esbjerga, danske luke na zapadni obali Jiitlanda. Zato se imenuje ta spopad »Jiitland-ski spopad«. Angleži so bili v premoči, a so kljub temu izgubili dve veliki križarki. Angleške ladje so se obrnile proti severu, za njimi pa še nemške ladje, katerim so prišle na pomoč ladje pod poveljstvom admirala Scheera.
Drugi spopad je predstavljal borbo 37 angleških velikih vojnih ladij in 21 nemških, udeležilo pa 6e ga je tudi manjše število malih ladij tako na angleški kakor na nemški strani. Oba sovražnika sta razpolagala s tonažo preko dveh milijonov ton in imela skupno 600 ton. Po krvavi in vroči bitki 6e je nemška mornarica vrnila.
Spopad je prekinila noč. Nemška mornarica je izrabila noč, da 6C je srečno vrnila v svoje vojaške baze. Tudi angleška mornarica se je vrnila v svoja pristanišča.
Večina strokovnjakov ima bitko pri Skageraku za neodločeno. Angleži so takrat izgubili poleg nekaj manjših ladij še šest velikih, medtem ko so Nemci izgbubili dve ladii. Angleži so izgubili ladij za 115.000 ton, Nemci pa za 61.000 ton. Angleži so imeli mrtvih 6.7000, Nemci pa 2.400. Čeprav so imeli Angleži večje izgube kakor Nemci, se da v strate-gičnem smislu ta spopad oceniti za posrečenega, kajti od takrat so Nemci prenehali z odprtimi bitkami na morju in 60 6e omejevali samo na podmor-niško vojno.	(§.)
Drobne
Iznajdljivi kaznjenec. Enega najbolj nenavadnih primerov ponarejanja denarja je odkrila londonska policija pred nedavnim. Z neverjetnimi težavami je nekemu kaznjencu v Parkhurstu uspelo izdelovati v celici bankovce po en funt, ne da bi stražno osebje imelo o tem niti najmanjšega pojma. Policija je postala pozorna šele tedaj, ko se je v neki trgovini v bližnjem Newportu pojavil ponarejen bankovec. Osumili so nekega moža, ki je delal v kaznilnici, a ni bil kaznjenec. Med preiskavo se je sum, da mora biti izdelovalnica bankovcev v kaznilnici, še potrdil, in sicer mora biti v kakšni obljudeni celici. Preiskovalne oblasti spočetka sicer same sebi niso verjele, sčasoma pa so ugotovile, da so iz kaznilniškega laboratorija izginjale fotografske leče, tenki papirji in drugi pripomočki, ki se lahko rabijo pri izdelovanju ponarejenih bankovcev, lsi dvomi so končno padli, ko so preiskali celico nekega jetnika in so našli v nje> cele šope spretno ponarejenih bankovcev, ki jih je policija seveda takoj zaplenila.
Program radio Ljubljana
Torek, 30. apr.: 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11. šolska ura: Trboveljski slavček (Lj. Mrzel) — 12 Mandoline in balalajke (plošče) — i2.'0 Poročila in objave -,-,13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zbor orglarske šole — 18.40 Vrhunec verskega življenja: Ljubezen dFg, Terseglav) — 19 Napovedi in poročila ^ .19 2Q Nac. ura: Vpliv nacionalizma na umetnost (dr. Drago Cvetko, prof. v Lj.) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr Lipah) — 20 Spomin Zrinjskemu in Frankopanu: 1. Uvo,lna beseda (inšp. prof. S. Kranjec); 2. Radijske orkester — 21.45 A. Dvorak: Slovanski plesi, «iim. suita (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slavni slovanski skladatelji (plošče).
Drugi programi
Torek, 30. aprila: Belgrad: 20.35 Kvartet. — Zagreb: 20 opera. — Bratislava: 19.30 Le-haneve skladbe. — Praga: 20.50 Češki glasbeni maj. — Sofija: 20 Godala — Beromiinster: 19.30 Lebarjeva opereta: »V deželi smehljaja«. — Bukarešta: 20 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 17.15 Violina. — 20.30 Mozartova opera »Čarobna piščal«. — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert. — Florenca; 19 pihala.
Pergusson je z modro previdnostjo sklepal, da bo na ameriških brzojavnih progah prvi dan precejšnja zmeda, ker je malo telegrafistov govorilo francosko, pretikalom na zveznih postajah pa so stregli Francozi. Zato je dal poslati vsa svoja poročila samo po navadnem francoskem kopnem brzojavu.
Kakor je sklepal, tako se je zgodilo. Ameriške brzojavne proge so bile prenapolnjene in v zmedi. Preteklo je več kakor 8 ur, preden se je brzojavni klopčič razvozljal. Uradna sporočila iz ameriškega glavnega poveljstva v Washington in vsa druga poročila dopisnikov so se obupno zakasnila.
V jeseni se je začela ogromna bitka v Argonnih, največja bitka v ameriški zgodovini. V njej se je 631.405 Amerikancev in 138.000 Francozov bojevalo proti 610.000 Nemcem. Predrli so velike Hinden-burgove utrdbe in končali vojno.
Za vojnega poročevalca je to bila najbolj zapletena bitka v vojni. Vreme je bilo tisto jesen strašansko: dan za dnem je lilo ko iz škafa, megla, rezek mraz in blato. Po argonnskih gozdih je bilo malo mesta. Tistih nekaj vasi je bilo v razvalinah.
Tiskovni glavni stan je bil v Bar-le-Ducu, neprijaznem, umazanem, zavoženem, podeželskem mestu, ki pa je bilo edini kraj v območju bitke i zadosti brzojavnimi zvezami.
Fronta se je vsak dan umikala pred sunkom uničujočih ameriških napadov. Trajalo je skoraj dan, preden si prišel tja, hitro zbral novice in spet dospel nazaj v tiskovni glavni stan. Pota so bila do gležnjev polna razmehčanega blata in izrednrt zatlačena. Po-
gosto smo pri zastoju prometa ali kadar so granate ndarile v vozove s prtljago, čakali uro in ure.
Tisti tedni so za vsakogar pomenili samo stisko. Kakor vedno, smo delali od zore pa pozno v noč, tudi ob nedeljah, ne da bi se ustavili. Zadnje razdobje vojne je bilo pred vrati, vsakdo je livel v neznosni napetosti.
Nekaj noči smo prebili v veliki verdunski trdnjavi, 150 čevljev pod zemljo, v zmedi utrdbenih hodnikov. Verdun so skoraj skozi obdelovale granate, toda mi tu spodaj nismo o tem nič slišali ne čutili.
Trdnjava, zmeda skrivnih hodnikov, je v mesecih bitke pri Verdunu skrivala stotisoče francoskih vojakov. Ta trdnjava in varstvo, ki ga je dajala velikim množicam pod zemljo, sta pomagala rešiti Verdun pred besnimi naskoki Nemcev.
Pet ali šest vrst lesenih spalnih statev je polnilo hodnike. Na statvah so bile slamnice. ki so mrgolele od mrčesa. Po prvi noči v takih statvah, sem bil čez in čez pokrit z ušmi in se jih tedne in tedne nisem rešil. Podnevi in v mrazu so uši spale. Toda v smrdljivi toplini trdnjave je njihovo gomazenje in grizenje človeka spravljalo v bes.
Ponoči so bile trdnjavske globine podobne prizoru iz Dantejevega »Pekla«. Čez 10.000 francoskih vojakov je bilo spravljenih po hodnikih, veliko jih je imelo pretres živcev in noči so bile grozotne zaradi njihovih krikov, zmedenega govorjenja in poblaznelega smeha. Nekateri so se opijanili z gostim rdečim vinom, s »pinarodom«; drugi, zastrupljeni s plini, so hoteli izkašljati pljuča.
Nekega sivega novembrskega dne, ko sem se v mrzlem, lijočem deževju vozil na bojišče, sem edinkrat v vsej vojni videl nekaj, kar mi je nagnalo solze v oči.
Neka divizija je naglo korakala na fronto. Očitno so bili ves dan prebili na dežju. Redkokdaj sem videl tako izmučene ljudi. Trudnost jih je zmagovala, da so se opotekali. Oči so imeli steklene in po obličjih so jim pod strniščem tekle globoke brazde.
Korakali so poleg poti, ki je bila natrpana z neskončno vrsto zibajočih se. hreščečih tovornih avtomobilov, zakaj strelivo in druge reči so mrtrale naprej. Vsak avtomobil, ki je pripeljal mimo, je s kolesi metal dva pramena tekočega blata čez korakajoč«1
Nekdo od vojakov je bil nekje ujel majhnega, črnohelega psa in ga je peljal na kosu vrvice, ki je bila pritrjena na puško. Živalca je bila tako trudna, da je komaj vzdigovala noge. Vsak brizuliaj blata jo je skoraj potopil. Očešca, zatlačena z umazanijo, so se pobliskavala ' s pretresljivim izrazom nemoči.	i
Zakaj so mi prišle solze ob pogledu na psa in ne ko sem gledal razstreljene podrtine Človeških bitij, ki so potrpežljivo ležale na tleh in čakale na prevoz do obvezovališč, nevem.
Morda mi je bil ta trdni, docela zmedeni mali stvor podoba vseh teh mož. Ni vedel, kako mu je, kam gre, ali kaj se bo z njim zgodilo.
Prenagljeno premirje.
Dne 7. nov. 1918 so Združene države praznovale premirje, ki je končalo svetovno vojno. Praznovale so ga štiri dni pred končanim podpisom premirskih pogojev.
Okoliščine prenagljenega poročila o premirju in o njegovi razglasitvi, so privedle do enega najzanimivejših dogodkov v zgodovini časopisja.
Ko sem popisoval konec svetovne vojne v strelskih jarkih, sem	prišel na misel, da bi Roya W. Howarda, ki	je tisto	poročilo	poslal v Ameriko, prosil, naj popiše	zgodbo	tega prenag-
ljenega premirja. Bil je takoj pripravljen. Tu boste brali zgodbo prezgodnjega premirja, kakor jo je Howard prvič popisal.
V noči na sredo, 6. novembra 1918. je ostarel prevozni avtomobil sopel in kihal po zavojih Rue Montparnasse na postajo Mont-parnasse. Ta zeleni ostanek je bil veteran iz tistih hrabrih oddelkov konjenice z gumijastimi obroči, generala Gallienija, armade taksijev, ki je vrgla nazaj generala von Klncka in usodo zaveznikov * prvi bitki ob Marni obrnila na dobro.
Trije zlovoljni, nepotrpežljivi Amerikanci, mlada dama in dva moška s tiskovnimi prevezami na rokavih uniforme, so naganjali voznika, možaka s cvetočim obrazom in z brki morskega psa, naj se podviza. Stroj in voznik sta se menjala v grgrajočih ugovorih. Stroj je trikrat	kihaje in grgraje izdihnil, ko smo s	težavo	lezli na	Montparnasse.	Trikrat je voznik odprl klopotajoči	pokrov	in dal	stroju
kdo ve kako bajno sredstvo, ki je učinkovito za umirajoče motorje. Bil je dosti bolj hud na svoje goste, ki so potrebovali naglice, kakor pa na odpovedujoči stroj. Trikrat je oživelo upanje v treh razburjenih. ki so tičali v smrdljivem vozilu.
Če bi bil stroj še enkrat zagrgral. ba ne bil nikdar zasijal dan najt olj divjega razburjenja in najbolj besne radosti množic, kar s* jo kdaj Združene države doživele. Samo še dve minuti motohanja okoli stroja pod prazno razsvetljavo svetilk, ki so bile še vedno za temnjene in so v novembrski megli dajale motno in šibko luč — pa ne bi bilo nikdar najbolj norega, najbolj histeričnega in najbolj za bavnega dne v ameriški zgodovini.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariA. — Izdajatelji Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirka Javornik. — Rokopisov ne fračama »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo! Kopitarjeva ulica 6-1IL Telefon it 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva nlica &.