AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 8, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. boljšal električno razvestljavo na odru ,da res odgovarja vsem zahtevam modernega glediškega odra. Vsa izboljšava je veljala okrog $2,200. Dramsko društvo Ivan Cankar je obljubilo, da bo k temu pomagalo z vsoto $500. V ta namen bo priredilo v nedeljo 25. oktobra igro "Norec," na kar že sedaj opozarjamo naše občinstvo, da igro poseti in tako pomaga dobri stvari. Priznati moramo, da za naše oči ni nič bolj neokusnega kot so tisti oglasi na odrskih zasto-rih. Poleg tega, da morajo naši trgovci prispevati s težkim davkom za te zastore, ki nimajo nobene hasni zanje, pa pokvarijo človeku ves užitek, ko se pride razvedrit v narodni hram. Zato gre direktoriju SND in društvu Ivan Cankar vse priznanje, da sta nam izboljšala na tako lep način naše narodno svetišče. Toplo priporočamo tudi drugim narodnim domovorrf, naj sledijo.___ Rusi so odbili 10 nemških naskokov v 1 dnevu Otroci, ki so bili rojeni po 8. septembru 1942 niso smatrani kot odvisne osebe vojakov Velike izgube osišča v borbah na planini Kozari Carigrad. (NYT) — Glasom poročil tukajšnjih inozemskih vojnih poročevalcev, so nemške in. italijanske motorizirane divizije kljub podpori nemških letal utrpele ogromne izgube v teku 6-tedenskih srditih bojev v planini Kozari v Bosni. Glasom teh vesti so imeli Nemci 6,000 mrtvih in 9,000 ranjenih. Najhujši boji so bili v divjih gorskih predelih med Banja Luko, Prijedorom in Bosansko Du-bico. Boji so se začeli po večini v prvi polovici julija in so trajali do konca avgusta. Ena italijanska motorizirana divizija je bila popolnoma uničena in je izgubila velik del svoje vojaške opreme, vključno težko artileri-jo, streliva in strojnic. Ta vojni plen je tako ojačil svobodo-borce, da so uspeli v teku prvega tedna v septembru, umakniti se v odsek Plješivica-Velebit in v planino Grmeč. Ti kraji so zdaj popolnoma v rokah generala Draže Mihajloviča. Skoro petina uporniških sil na planini Kozari so bile baje žene. Tudi Jugoslovani so imeli težke izgube, ki iznašajo najbrže med 5,000 do 7,000 mrtvih in ranjenih. NOVI GROBOVI Joseph Vidmar Danes zjutraj ob eni je umrl v St. Aleksis bolnišnici Joseph Vidmar, star 56 let. Stanoval je na 6312 Carl Ave. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. Margareta Magliiic Po dolgi bolezni je včeraj popoldne ob petih umrla Margareta Magličič, stara 76 let, stanujoča na 25382 St. Clair Ave. (Lakeland Blvd). V nedeljo je bila odpeljana v bolnišnico. Rojena je bila v občini Berilovec, fara sv. Josip, odkoder je prišla v Ameriko pred 46 leti. Po očetu se je pisala,Jurčevič. S soprogom je bila poročena že v stari domovini. Izmed sedmih otrok živi samo najstarejši Andrew George. Bila je članica društva Marije Bistričke, št. 47 HBZ in Woodman Circle. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna in več sorodnikov. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St. v soboto dopoldne. Čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru. Urad za obvezno vojaško službo je odločil, da otroci, ki so bili rojeni po-8. septembru, 1942 ne bodo šteti kot odvisne osebe, to je, da radi njih očetje ne bodo oproščeni vojaščine. Ta datum je natančno devet mesecev in en dan po napadu j na pristanišče Pearl. Urad pravi, da je to eclin "pošten" način, po katerem se bo ravnalo pri klicanju vojaških novincev iz razreda 3. Po napadu na ! pristanišče Pearl.se je namreč Predsednik Roosevelt obljublja, da bodo po vojni osiški krvniki pravično sojeni in kaznovani Washington. —^ Predsednik !Roosevelt je izjavil, da bodo Zed. države sodeldvale, da se po vojni ustvari posfebna komisija Združenih narodov, ki bo preiskovala zločine tekom te vojne, ki jih je izvajalo osišče ter da bodo voditelji, ki so odgovorni : za organizirane umore tisočih nedolžnih oseb in za druga zver-stva, izvršena tekom te vojne, sojeni in kaznovani, kakor bodo zaslužili. ■ Predsednik je rekel, da bodo Zed. države zahtevale kot en pogoj premirja, da se izročijo vojni kriminalci Združenim naro- dom. Izjavil je, da Združeni narodi ne bodo zahtevali masnih osvet in da bo število kriminalcev majhno v primeru s prebivalstvom v sovražnih deželah. Predsednikov tajnik Early, ki je dal v javnost to Rooseveltovo i izjavo, ni hotel povedati, če sta Hitler in Mussolini dva od kolovodij, ki bodo postavljeni pred sodišče Združenih narodov. Predsednik je še 21. avgusta povedal, da dobiva ameriška vlada natančna poročila o barba-skih činih nad civilnim prebivalstvom v okupiranih deželah na evropskem kontinentu. V torek se je odpeljalo 200 no-1 vih mornarjev iz Clevelanda na vežbališče. Med temi je bilo 114 Clevelandčanov, od teh sledeči slovenski fantje: Raymond Weiss, 6031 St. Clair Ave; Mark Kasunič, 14913 Darwin Ave; Raymond Sculy, 1050 E. 61. St. in Joseph Bregar, 486 E. 125. St. Cleveland namerava nabrati 10,000 novih mornarjev do 27. oktobra. Do torka se jih je že priglasilo 6,500. Zdravo, fantje, in srečno se vrnite! Ako hočete poslati božično darilo vojakom, ki služijo na froiT-tah tam za morjem, morate to storiti najkasneje do 1. novembra, pravijo poštne oblasti. Ako se pošlje pozneje, ne bodo dobili do praznikov. Naj bi ne bilo ameriškega vojaka, naj se nahaja kjerkoli, ki bi ne dobil kakega darilca za božič. Marsikateri bo obhajal prvi božič proč od doma, zato se jih spomnimo vsaj z majhnim darilcem, da se bodo tako izmenjale naše božične misli ž njimi. Nemci so vrgli sveže rezerve v boj, ki pa niso mogle prebiti ruske linije. TUDI RUSI DOBIVAJO OJAČENJA Adolf Hitler je vrgel na tisoče svežih rezerv in tankov med razvaline Stalingrada, po katerega ulicah teče kri v potokih. Toda Rusi izjavljajo, da so včeraj odbili in štrli deset nemških naskokov. Toda tudi ruski bra-nitelji Stalingrada dobivajo ponoči nove rezerve preko reke Volge, da pomagajo odbijati vedno večjo nemško napadalno silo. Ruska poročila trdijo, .da je pognal maršal Timošenko svoje čete globoko v nemško linijo na nemškem levem krilu zunaj Stalingrada. Poročila trdijo, da so se tukaj Nemci naglo umaknili v strelske jarke, da ustavijo ruski naval. Depeše tudi trdijo, da imajo na fronti severno od Stalingrada ofenzivo v rokah Rusi. Rusi so pobili v boju za neko vas 1,-200 Nemcev, druge so pa ujeli. Ruske pozicije so vedno bolj trdne severno od mesta. Nekaj časa je precej nevarno izgledalo za Ruse, ko so se pri-tfinili Nemci globoko v industrijske okraje mesta. Toda prihrumele so ruske elitne čete, ter pognale Nemce nazaj, podeč jih iz hiš, s cest, z vrtov in parkov. ---o- Na Hrvaškem vlada suša Bern Švica (NYT) — Vesti iz privatnih virov trde, da pričakujejo na Hrvaškem veliko pomanjkanje v bodoči zimi. Letina je bila slaba, poljedelskih delavcev je primanjkovalo in zdaj je še nastopila velika suša, ki bo žetev popolnoma pokvarila. Naši vojaki ---- ■ Nevtralci in zavezniki so izgubili 483 ladij Neuradno poročilo trdi, da so nevtralne in zavezniške države izgubile dozdaj 483 ladij na Atlantiku. Toliko so jih potopile sovražne podmornice. Najzad-nja je bila neka ameriška tovorna ladja, ki je bila potopljena prošli mesec ob obali Južne Amerike. 26 Kanadčanov je prišlo nepostavno v U. S. Buffalo, N. Y. — Ameriške oblasti so prijele 26 Kanadčanov, ki so prišli čez mejo v Zed. države nepostavnim potom. Prepeljali so se v čolnih čez reko Niagara, da so se udeležili konvencije "Jehovih prič" v Cleve-landu. Ko so se vračali domov, so jih prijeli. Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. Frank Gros, 1034 E. 72. St. so se oglasile vile rojenice in jim pustile za spomin krepkega sinkota pr-j vorojenca. Materino dekliško ime je bilo Jennie Dime. čestitamo! Arrow klub je zaprl Hazardna igralnica Arrow klub v okraju Geauga je včeraj zaprla vrata. Guverner Bricker ji je dal čas do sobote, da zapre. Lastniki očividno niso hoteli čakati, da se ultimat izteče. i število rojstev nenavadno zvišalo. Po tej odredbi bodo moški, ki so bili oženjeni 8. decembra, 1941, pa takrat niso imeli, otrok klicani v armado še letos, četudi se jim je narodil otrok po 8. septembru letos. Taki moški bodo postavljeni v tisto kategorijo kot oženjeni moški, ki nimajo otrok in katerih žene delajo, ali ki bi lahko delale. Te moške bodo začeli klicati v armad cidrugimesecal^ pen nov zastor na odru SND j|Stit0rij oziroma oder SND A" C'air Ave. se ponaša z K/. n°vim zastorom. Tisti na zastoru, ki so bili res Hr ne°kusnega in kramar-|Jv,So izginili in na njih me-prekrasna slika, ki Jl v'ja bitje in žit je z naše few ..je reprodukcija Maksim ^ dej 'Jeve slike in je res kras- Pod vaško lipo sedi slo-I fog dekle v narodni noši, 1 lVJ8 Se pa z&rinja sloven-I saj ' prinaša darila: 1 lie , ir> razne poljske pri-I la's?Vni viri Slovenije. 1 ^šk v^mo naše velmože: I £> ' Gregorčiča, Aškerca, V'9' ^ankarJa' Tavčarja, rj ki so res tako živo na-I jih takoj spoznaš, j ^\ se Pa blesti Bled s gj|U.lri zadej naš ponosni Zares — krasno ■ptia^110 delo slovenskega l|n a Gasparija. ■L. novega jzastora je pa JfSssL^rektorij mnogo lz- Naciji so ustrelili nadalj-nih 15 Norvežanov I London, 7. okt.—Nemške ob-| lasti v Trondheimu, Norveška, j so danes ustrelile nadaljnih 15 ! oseb, torej vsega skuhaj v dveh dneh 25 oseb, ki so bile žrtve nemške podivjanosti, ki hoče s silo streti odpor hrabrega norveškega naroda. Nemški komisar Josef Ter-boven s pomočjo gestapovcev divja po Trondheimu in okolici, da z a t r e sabotažo in revolto Norvežanov. Nad 700 oseb je bilo vrženih v ječo in koliko od teh bo še ustreljenih, se še ne ve. Mesto ne sme plačati uniji zaostalega zvišanja plač Okrajni sodnik Merrick je včeraj razsodil, da postavno mesto nima pravice plačati uslužbencem cestne železnice izboljšanih plač od 29. aprila do 10. julija Zbornica je od-glasovala lŽVk centa izboljšano plačo na uro, toda okrajna sodni j a zdaj pravi, da mesto tega ne more postavno plačati. Zupan Lausche je rekel, da bo gnal zadevo na apelatno sodni-jo in mestna zbornica se bo danes sestala k izredni seji, da določi nove korake v tej zadevi. Smrt v Pittsburghu V Pittsburghu, Pa. je umrla včeraj zjutraj splošno poznana slovenska žena, Agnes Gorišek, lastnica hotela in gostilne na Butler St. Bila je več let gl. porotnica pri KSKJ. Ob smrti je bila stara 66 let. Mož ji je umrl pred več leti, otrok ne zapušča nobenih. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih. Naj ji bo lahka ameriška gruda. V Cleve-landu zapušča sestrično Mrs. Tončko Jevnik. Hčerka in sinko Družina Mr. in Mrs. Paul Kic, 11866 New,Orleans Ave. so dobili zalo hčerko prvorojenko. Pri družini Mr. in Mrs. Edward Bradach, 1772 Donwell Drive, So. Euclid, pa krepkega sinčka. Tako je postala Mrs. Bradač iz 829 E. 150. St. kar dvakrat v enem dnevu stara mamica, na kar je zelo ponosna, menda ja! Vse je zdravo. Naše čestitke vsem skupaj. Voznik in teta sta izvedla roparski napad Policija je v Clevelandu včeraj prijela neko žensko, ki je baje v sporazumu s svojim nečakom vprizorila roparski napad nanj ter mu vzela $4,800. Voznik je razvažal za neko družbo pijačo in pobiral denar. Na dogovorjenem kraju je ženska s samokresom v roki zahtevala od njega denar. Voznik ga ji je seveda izročil. V zmedi je ženski padel denar iz rok. Nekaj bankovcev so očividci pobrali in zbežali ž njim. Pri ženski so dobili v obleko zašitih še $4,200. Mrs. Roosevelt v mestu Včeraj se je ustavila nadeve-landskem letališču za nekaj ča-sa Mrs. Eleanor Roosevelt. Bila je na potu iz Kalifornije, kjer je obiskala vojaške bolnišnice. Izjavila je, da dežela vse premalo naredi za naše žen-stvo, ki skuša doprinesti svoj delež pri vojnem naporu dežele. l,1 delavski odbor je vse zvišanje plač sept, in 3- okt JL8| da se k^Sati po 15. septem-je Predsednik do-S Za ' °ktobra kot postavki. zv'išanje po novi po- 4 S^jT"—o-- Ka se nadaljuje steel Improve-valj °!'ee Co. so včeraj od-a ostanejo na stav-/ \ ( kvarna ne odvzame \irPrave od kladivov> i % Produkcijo. Vlad- i'Ho rfalni odbor je P°slal c,elavcem, v kateri je \ h,. Patriotizma apeliral £ b0 8e vrnejo na delo in teku io dni rešilo ;VvVo- Unijski delavci % eeraj zborovanje v '^se d°mu ter odglaso-\ 116 vrnej° na delo. V^ka ura za /^zbornico mestna zborni-za novo mestni h' ** bi pognala s cest o Pod 16 letom in si- A ^ C? d° 6 Zjutraj- Na f .v ali V v spremstvu CJ h \ osebe> ki J'e sta" A CH | .6t Kazen za prvi y Uinj > bila $5 in za vsak I Pek P° $10- Se' j ^lNoinV5. Sovori, da ne sme 1SS čna cesti nihče pod ''kij 0 ni v spremstvu L Stai"a nad 16 let. I Mu IV ^ u 7ca pretepena I^S MichaeI Abra" naUel Bradely podirati »Jx ^ ^ • cesti, med Lake |V% ri kefront cesto, se je §<< Ves*t moških, ki SC l^tepH, ker nists kart- Odpeljali sc Policija ima li-mM o od enega izmec Nasprotstva med Italijani in Nemci France, londonski list borbenih Francozov, prinaša pod rubriko odpor v Evropi, članek o Jugoslaviji, v katerem navaja med drugim naslednje: Napetost odnošajev med Nemci in Italijani v Jugoslaviji narašča. Najbolj opasen je položaj na Hrvaškem, ker hočejo Nemci tam prevzeti vso oblast in sami izkoriščati bogastvo zemlje. Odstavili so maršala Lista in postavili na njegovo mestc> generala Ritter von Loehr-a, ki je zdaj vrhovni poveljnik vseh nemških sil na Balkanu. Njegov vstop v službo bo najbrže otvoril nov naval nemških brutalnosti v jugo-vzhotsp0K0(^$ imena vsak čas pri vodstvu korporacije ali pri poslovodju od 8. ure zjutraj do 12. ure o polnoči. Potrebno je označiti ime in priimek vojaka ter vaš naslov, kje živite. Program odkritja častne plošče bo kratek toda lep in pester. Slavnosti bo igrala godba sv. Jožefa št. 169 KSKJ, nastopil bo pevski zbor Ilirija in drugi v naselju najboljši solisti. Govorov bo malo toda isti bodo tem bolj iskreni in kremeniti. K prireditvi so vabljeni vsi naši rojaki in rojakinje. Pokažimo se, da smo res pravi in pa-triotični Američani in vredni nesitelji širokogrudne demokracije. Tajništvo Slovenskega doma. Dr- Miha Krek na radiu (6. septembra 1942) G. dr. Krek je najprej v toplih besedah čestital nj. vel kralju k rojstnemu dnevu in izrazil željo, da bi se čimpreje zbrali v osvobojeni veliki Jugoslaviji okoli svojega mladega kralja vsi Slovenci, vsi slovenski sloji in vsa Slovenija. G. dr. Krek je potem nadal jeval: "Ameriški državni podsekretar za zunanje zadeve, g. Sumner Welles, je govoril dne 30. maja t. 1. o tem, kako zavezniki zamišljajo ureditev Evrope po vojni. Njegova izjava je izredno pomembna za vse evropske narode, posebno pa za podjarm-ljene narode, kakor za nas Slovence in vso Jugoslavijo. Gospod Sumner Welles je posebno naglašal: Nobeno premirje, niti mir nista mogoča, dokler Nemci in njihovi zavezniki brezpogojno ne odlože orožja in se udajo. Prvi korak k premirju bo popolno razorože-nje vseh osiščnih narodov in popolna demobilizacija njihovih vojsk. V deželah nacistov in fašistov, ter v ozemljih, katera so zasedli, ne sme ostati niti en vojak v orožju, niti en mož v vojaškem kroju. Vojska zavezniških narodov bo zased- Samostojno dr. Presv. Srca Jezusovega _ Vem, da se nekaterim našin članom mogoče ne bo dopadlo ii gotovo bo l^iteri rekel: že zope se naš tajnik jezi. Nič zato. Izvo lili ste me za tajnika in moji dolžnost je, da opominjam član stvo k društvenim dolžnostim Prihodnjo nedeljo je naša redm seja in zato vas opominjam, d* se udeležite vsi, ki vam je mogoče, kajti na dnevnem redu bc več važnih poročil kakor tudi trimesečno tajnikovo poročilo. Ni moj namen, da bom zopet nh dolgo in široko razlagal članske dolžnosti do društva. Saj sem. to že večkrat napravil, pa ni bilo videti, da se je kaj prida prijelo. Je pač, kot pravi slovenski pregovor: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna!" Vendar pa vas tem potom opozarjam pred vsem na redno plačevanje ases-menta. že .zadnjič sem vam bil omenil, da z opominjanjem nekaterih članov je veliko "nepotrebnega dela za tajnika in stroškov za društvo. Danes živimo v izrednih raz- la Nemčijo in vse one pokrajine, katere so nacisti in fašisti zasedli ali anektirali na kakršenkoli način. Zavezniški narodi bodo takoj začeli z gospodarsko obnovo vseh onih ozemelj, ki so zvesto in vstrajno sodelovala v boju proti nacizmu in fašizmu. Ne le da bodo dobavili najpotrebnejše zaloge za prehrano prebivalstva popravili hiše v porušenih krajih in prometne zveze, obenem z najvažnejšimi gospodarskimi podjetji, potrebno bo tudi, da se čimprej obnovi gospodarsko, socialno in kulturo življenje onih narodov, ki so bili zavezniki, tako da bodo mo gli odločevati sami o svoji nadaljnji usodi. Zaradi tega bodo zabezniške vojske zasedle ta ozemlja in ostale na svojih postojankah za mnogo daljši čas, nego v pretekli vojni. Evropa mora imeti jamstvo zato, da sta Italija in Nemčija zares premagani. Evropa mora biti uverjena, da sta Italija in Nemčija brez moči in da je končano, kar je povzročalo strah in trepet in v teku kratkih 25 let izzvali na našem malem kontinentu dvakrat strašno svetovno klanje. Evropa mora biti obnovljena in preurejena in mora tudi v gospodarskem pogledu postati neodvisna, tako da bo mogla zares svobodno govoriti s sami sebi. Ker je to ozdravljenje neobhodno in bistveno potrebno, ne bomo postopali na mirovnih konferencah s tako na glico, kakor po prvi vojni, niti ne bomo delali novih meja tako mrzlično naglico kakor 1918. leta. Reforma Evrope mora biti "globoka in trajna, nič ne sme biti prenagljeno. Pod zaščito zavezniških čet bo vsak posamezni narod svobodno stopil na noge in obnovil svoje gospodarstvo s sredstvi zaveznikov. To bo ustvarilo zaupanje v zaveznike in v njihovo '.mago, v njihovo resnično voljo, da se zgradi pravičen red obnovi socialno in kulturno življenje zvestih narodov, ki bodo dobili brez pridržkov pomoč, materijalno in moralno, da bi čimbolj neodvisno razvili svoje narodne sile, ter pi-eboleli posledice strašnega uničenja, ki so ga povzročilo nacistično-fa-šistične vojske. Le v taki Evropi, pomirjeni in preurejeni, bo mogoče razpravljati o končni ureditvi njenih posameznih delov, ter o mednarodnih in meddržavnih odnosajih. Tako približno je govoril ameriški državni podsekretar. Njegove besede nam dajejo precej jasno sliko bodočnosti. Zadnje dni pa je sam predsednik Roosevelt v najostrejših besedah obsodil nacistična in fašistična zverstva v zasedenih ozemljih. Predsednik je poudaril, da se mora, soglasno z načeli najstrožje pravice, popraviti in kaznovati vsa groza in krivica, katero so nacisti in fašisti povzročevali nad nedolžnim in neoboroženim meščanstvom, kakor tudi zločini, izvršeni nacl otroki, ženami in civilnim prebivalstvom. Ta kazenski obračun bodo ze-dinjeni narodi zahtevali in pripravljali tako med vojno, kakor tudi po njenem zaključku. Mi dodajemo: Nemški in italijanski tlačitelji v Sloveniji, imejte to pre dočmi. Vi ubijate naš narod, a s tem privlačujete strahote sami na sebe in na svoj narod. Ako danes odide novih 20,000 Slovencev v laško suženjstvo, naj vam bo jasno, da to predstavlja narodni in občečloveški greh, za katerega bo plačeval ves italijanski narod in za katerega nam bo moral dati težko povračilo. Zavedajte se, da boste uničeni z ognjem in mečem, ker ste poteptali svoje lastno človeško dostojanstvo! MATERINO SLOVO & VOPŠČAKU Glasno bojna tromba Poje' Slava kliče sine svoje: V slavni boj junaki tam si slave vence plest'- Že prisega cvet junaški, v krepki desni meč vojas)t' zmagati al' slavno past1 .. bodi Slave sinom k časti- Sestra brata ob j emuje, oče sina osrčuje, mati pa mu duše vnete govori besede svete: Srečno sinko! z Bogo« božji angel j naj te vodi, < Jezus, Jožef in Marija bodi tvoja tovaršija! Kadar hodil boš po P°ljl' spomni se, da zate md1 mati, ki je rodila te na srcu odgojila. Kadar hodil boš po Pr°d'' al' pa vozil se po vodi, j naj svet blagoslov ti sreča te v svoj plasc * Kadar vojska bo grmela' j osrčuj te kip razpela, kadar kri junakov We' varuj te ime Marije. Skala stoj sovražni s"' 1 brezoroženih se usmil'-da bo tebe Slave sina počastila domovina. Zdaj pa z desno v d^ in pred Bogom mi P1^1 da boš meni v čast a1 s branil vero, očetnjavo- Glasno bojna tromba P Slava kliče sine svoje; ^ torej, sinko! z Bogojl, in junak ovenčan prU j (Pesem iz leta 1865-" 'I BESEDA IZ NARODA Velik in pomemben dan i Kakor je bilo že poročano v i tem listu, bo v nedeljo 11. oktobra velik in pomemben dan pri i fari sv. VLd% Kajti ta dan se bedo zbrali"fvsi člani društev ■ Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelan-du k skupnehiu svetemu obhajilu. Vabljeni pa so tudi vsi očetje, ki imajo svoje sinove v armadi, da se nam pridružite orne-1 njeni dan pri mizi Gospodovi. Ob tej priliki se spomnite svojih sinov, ki v vpjaški službi, da se tam bore zawbstanek in svobodo naše dežele in svetovne demokracije. Ali smo tudi mi pripravljeni nekaj )žiUvo\rati, vsaj nekoliko-svojega časa in pokore, da darujemo vsaj eno sveto obhajilo za te mlade fante, ki so razkropljeni po'vsem svetu in ki mogoče sami nimajo prilike ali priložnosti udeleževati se sv. maš. Nikar ne mislimo, da je vsem tako dobro, kot nekateri poročajo. Sicer nisem bil; vojak, pa sem kljub temu precej poskusil na tem svetu in tudi vem kaj so vožnje po širokem morju in koliko mora mornar prestati predno pride do vsoje-ga cilja. Samo tisti nam bodo vedeli pravilno o tem povedati, ki se bodo ša ^srečni in zdravi vrnili domov. Potem bomo šele pravilno vedeli, kaj vse so morali prestat in pretrpet v tej' strašni moriji, ki se danes uganja na svetu. Torej, bodimo tudi mi pripravljeni nekaj žrtvovati v času in pokori za naše borce. To pa storimo najbolje s tem, da se vsi udeležimo skupnega sv. obhajila prihodnjo nedeljo pri fari sv. Vida. Izgovor, da kateri dela ponoči, pikakor ne drži. Nikar se ne izgovarjajte v to stran in ono. čim večja armada nas bo tem bolj gotovo bomo uslišani pri Bogu, da nam bo varoval naše sinove vsega hude-ga na duši in telesu in da se končno vrnejo zdravi in veseli zopet nazaj med nas. !, Prav veliko pohvalo zaslužijo j člfttni društva Najbveteijjfega 1 Imena v Collinwoodu za tako le- , po udeležbo, kot je bila 20. s6p- j ;embra, ko smo tudi imeli skup- 5 Tisti poredni ne*P vičar me je spravil o ^ spanja, k osem gruntadai mačo nalogo, ki jo -le ^v-teden v newburški& Takole nam je zastavi "Dva človeka Vp0/ pred urada Ameriške ^ ^ proti Barbertonu; ede, J milj na uro, drugi Pa V uro. Ko sta bila j na potu, se prvi obr'^tj brže dežja boji) Kako daleč od Am&^tf vine se bosta srečala- ,, izračuna, dobi pildeK- -J Torej mene je / dve noči (ker P°d" iasa), da sem vse Najprej sem vzel v ' vid države Ohio, da ^ per J ril vse ceste in P°ta' n Barberton. Se reče, ,g KI na I**0 I>'J precej znane, Pa vg, rj vem za vse in kaj J čeri bližnjici sta j° d i'" dva, ki sta se zalete' j of i ca proti Barbefto".' p« J Meril sem i" J merjal to cestoJ^^J težje je priti iz u„jij ',<11 pa čicvek enkrat ^ v ji*5 peljo pa samo ena P jj vni Barberton. Ko sem vse nat*nc in si izbral najprlpjti ste, je bilo treba 'J ki sta se na vsem ' j & j la iti v Barberton- jPtf mi kazali tako, d» ]<>*J g!a biti druga dva f j, šan iz Berbertona J0jeJ / sicer je šel nap^j za njim. Ko je t"11 d?'» na potu, se je s P0"1 ^ kaj pozabil in 9 Jakatcm sta se ; ^t (f kje? Nikjer dru^ ^ pri Cirilu Kuns«u J Ave. a-te^ol Vidite, toje^,*^ cenjenega J' I čarja opominjale t* zmagovalcu te ugr!,(jeK-šlje obljubljeni P1 merah in vsak je zaposlen čez glavo in tako tudi vaš tajnik. Torej vsak naj malo skrbi sam zase, pa bo že šlo. Pregledoval sem našo društveno knjigo in sem opazil, da je zopet precejšnje število članov, ki so zaostali z mesečnim asesmentom, da bo treba napisati kar 21 kart. Ali je to potrebno? Po mojem mnenju NE! Vendar pa so nekateri člani, ki še vedno mislijo, da tajnik nima drugega dela, kot samo na take počasiieže pazit. Vsak član naj si zapomni, da ne bom absolutno za nobenega za-kladal. Kaj in kako je delal prejšnji tajnik, to ni moja stvar. To sem zapisal zato, ker sem jih dobil par pod nos, da je prejšnji tajnik tega ali onega čakal po več mesecev. • Naša društvena pravila pravijo, da tretji mesec se člana opomni in če ne plača je četrti mesec na društveni seji črtan. Tega se bom. držal in nič drugače. Saj danes ni več tako slabih časov, da bi človek ne zmogel tega malega asesmenta in če ga pa kateri res ne zmore, je pa njegova dolžnost, da pride na sejo in tam pove pred članstvom ki naj potem ukrene, kakor hoče. Takih sklepov se potem tudi jaz držim. Torej, v nedeljo, 11. oktobra ob eni uri popoldne se vrši redna seja našega društva in vas prosim, da tega ne pozabite in da pridete na sejo. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, ta j. Beli kojot je zelo redka žival, nedavno tega so videli enega v Rocky Mountain Nation-; al parku v državi Colorado. j, 7***x*xxxxxxzxxxzx:a ii 'Hjedl' sm° se in konji Odrinemo lahko, j..0 do noči, / kamor sr "Jeni." i: III!" • jjp, pritrdil Jemmy s jj, Se še moramo spozna-^o vedeli, kdo so eni t>> ruSi in kam so name je pogledal po ^Hiltonu. pravilno!" je prikima P- ^ ' Ali smem zVedeti, ^pfj nocoj namenjeni?" P°rka." »Z tudi. Jako dobro! Pa i>i potujemo!" - tjj ^erhand ni rekel nič. m'gnil Jemmy ju, naj thlt0.,f, Poizvedovanjem. Ha t v6 dejal Jemmy. a še potem namenje- 5 Hiše- Najbrž na <' '^rj-lo p , • v itj?,, • ^o kaj, ce smem (L L 6 !ovit.» % • ^ dvomeče pogledal ln dejal z lahnim po- River ju jih ne bo- •l4mnogo! Kdor misli ' m°i"a iti više na se- vN'a sta?.." i | zvedeti, kako va- i; ' tale moj to- Hllton.' ta /0rej trapperja sta? ]^ata Pasti, master U 62 Pasti ne moreta roy li 8va liu • t Wa, lmela' Pa 80 na" Pi n . na Juan Riverju h ravajbl'ž so bili Indijan-ito^Ušno lagal Knox. PatT' Hltl Pasti to" F^ In, Kako pa mislili 'OVit?" B^bitj. 1% . pletiva na nasel-fžofj8! kupiva. Saj pot {V Je še dolga." f bt>brih in Pasteh 1% u očividno neprijet-I obrnil besedo dru- B ^Žip'^' C'a se vam sme" Sjel1 do Elk Forka?" če 80 le t0- j^J*! Upam, da bo- Sti°tore;i tovariši >— S k ' midva vprašati, s % °tovala?" Sija ne- Meni pravijo N t,. .emiT1y, tale moj slo-\ J^i je -." ) sN kajne?" •'%eiganili? Ga more- sHoii Sa-> sta znana *n kjer je Debe-ni težko najti I ««ter na vaši levi- sSi* p , k • In, rank, tako mu ž(! še en dečko! Ga Podrobneje spozna- ■iS J* hvaležno pogle-VNji je nadaljeval: \V,\ v' ^ vam ga bom 'O jai!m je gotovo vsaj fi,H? dobro znan. Saj Ijj^ culi o Old Shatter- \ ^den je gledal .Knox _? Res? V kau bhatterhand — ? s 0 Zel0 sem vesel, i\ eO'io spoznal, sir ten V' V 1'oko in po- edal Po Hiltonu, »; Se' Pomagano na- : lAtt |V • desnico in dejal Hi^seli žal pa Prav nič vesel—." "Zakaj pa ne, sir?" je vprašal Knox razočaran in z negotovim glasom. Ali je westman vedel, ali je uganil, kdo sta—? "Ker sta človeka, ki vaju nihče ne more biti vesel." Knox je kar osupnil. Ga je Old Shatterhand le prepoznal? Žaljivo odkrito je govoril. Pa premagal je osuplost, užaljenega se je naredil, in nagubal čelo ter jezno vprašal: "Kako mislite tisto? Menda se samo šalite —." "Prav nič! Cisto zares mislim. Sleparja sta, če nista še kaj hujšega!" Knox je šinil pokonci. "Oho —! Menite, da bova tako žalitev mirno vtaknila v žep?" "Da, tako menim- Kaj' pa mislita druga storiti?" "Naju poznate?" "Ne poznam vaju. Bi tudi ne silo častno zamene, če bi vaju poznal!" "Sir, zelo brezobzirni ste! Do-xažite, da sva sleparja!" "Zakaj pa neV' je dejal Old Shatterhand ravnodušno. "Na Juan Riverju sta nastavljala pasti, pravite?" "Da!" "In tam so vama jih ukrad-i?" "Da." "Hm —! In kedaj sta bila na Juan Riverju?" "Pred štirimi dnevi." "In od tam sta prišla sem gori?" "Da. Naravnost." "Juan River je na jugu. Z juga bi torej morala priti. Pa nista! Komaj za dobro uro pred nami sta prispela in videl bi vaju bil na odprti preriji, ko sem bil prej le na poizvedovanju. Nista bila na Juan Riverju! S severa sta prišla! Tam sega gozd ven v prerijo, in za tistim gozdnim ovinkom sta bila, ko smo zavili na stezo." "Sir, resnico sem posedal! Niste naju videli!" "Jaz —? Da bi vaju ne bil videl —? Ce bi imel take slabe oči., bi bil že davno izgubljen! Pa še drugi dokazi! Kje imata sedla in jermenje?" "Ukradli* so nama ga." Old Shatterhand se je prezirljivo nasmejal. "Nikar ne mislite, mož, da imate pred seboj šolarja in začetnika! Najbrž sta pasti obesila na sedla in jermene ter djala vse skupaj v vodo in vse skupaj so vama ukradli Indijanci —? Noben lovec ne sname konju jermenja, kadar tabori, ne veste tega? Odkod pa sta dobila tistale indijanska povodca?" Knoxu ni bilo prav nič prijetno. "Kupila sva jih." "Tako —? Od koga?" "Od nekega rdečkarja." "Tako —? In konja menda tudi?" "Ne." * Le ni mogel reči da, bi bila preočividna laž. Noben Indijanec ne proda konja. "Utahi torej tržijo s povodci —. Nisem vedel —. Kje pa sta dobila konja?" "V, trdnjavi Dodge sva ju kupila." "Tako daleč odtod —? Stavil bi ne vem kaj, da sta bila .kjonja še pred nekaj dnevi na •paši! Konj,-ki ste ga prijezdili tako daleč, bi bil čisto drugačen, ne bil bi rejen in svež! Kako pa je tisto, da konja nista podkovana?" "Ne vem. Vprašajte tistega, ki nama ju je prodal!" "Neumnost! Ukradla sta konja!" Knox je zgrabil za nož. "Sir —! Kaj -si dovoljujete _i" Tudi Hiltonu je šinila roka za pas. • (Dalje prihodnjič.) po končani seji so se trije ptiči s srepimi očmi, požrešnimi kljuni bližali spuščenih peroti. Njegovo telo ni niti zadrgetalo. Ubogi, mali vojak! Saj te bodo vsega raztrgali. Odnesli bodo vse do zadnjega gumba. Ti roparski ptiči ugrabijo vse, karkoli se sveti, pa naj si bo v krvi. — Počasi se bližajo trije krokarji, nesramnejši ga predrzno zbode v prst. Tedaj se mladi vojak prebudi in ves zadrhti. — "Ni še mrtev ... Ni še mrtev . . ." se zdrznejo roparice in po-letijo igazaj na grič. O ne, mladi branitelj Francije ni mrtev. Glejte ga, kako je vzravnal glavo. Ogorčenje mu je vdihnilo nekaj življenja. Oko se sveti, nosnici se polnita. Zrak se mu ne zdi več težak, lože diha. žarek zimskega sonca, rožnat in bled, se vleče po opustošeni zemlji; in medtem ko opazuje žalostnega vojaka, glej, se je pod njegovo roko stopil sneg in na dan je priklilo zeleno žitno stebelce v travi. O čudo življenja! Ranjenec se čuti prerojenega. Z obema rokama oprt na rodno zemljo se skuša vzravnati. Iz daljave preže nanj trije krokarji pripravljeni na beg. Ko ga ugledajo pokoncu, iskajočega okrog sebe s negotovimi kretnjami zapuščeno orožje, se skupaj dvignejo in ziginejo proti severu, ki je že poln teme. še slišiš udarce strašnih peruti in krakanje. To je divji let preganjanih; v njem se zrcalita strah in jeza. Beg roparskih ptic, ki so zgrešile svojo žrtev in se bežeč tepo med seboj. N. padobrani in prinesl orožja in propagandnega materijala. Tudi na Bolgarskem se širi nezadovoljnost, kjer predvsem komunisti izvršujejo sabotažo in izpodkopavajo osišču prijazno vlado. V Jugoslaviji seveda obstojajo tudi osišču naklonjene stranke, ki pomagajo zasedbeniin oblastim proti domoljubnim četnikom. Vsled tega pa osvo jevalci tlačijo in preganjajo ljudstvo, ki se na nekaterih krn jih odločno upira. Neposredni cilj gerilcev je da vzdržujejo na Balkanu tolika vznemirjenja, da b; osišče ne moglo izrabljati pj i rodnega bogastva teh krajev in da hi bilo obenem prisiljeno, da drži tam prvorazredne čete, ki bi sicer odšle na glavna bojišča. Dozdaj je bil ta cilj deloma dosežen. Večina mest in ravninskih pokrajin je pod stvarno kontrolo osišča, ki gospodari nad temi predeli ozamlja s podporo bolgarskih, madžarskih in lokalnih, osišču naklonjenih čet. Ves Balkar. je podoben začasno mirujočemu vulkanu, ki bo strahotno, izbruhnil, kakor hitro popuste pritisk in vojaška sila osišča. Vse to novzročuje mnogo glavobola graditeljem Hitlerjevega novega reda. Precej let je že minilo, odlcar ■■><> te vrste brizgalne vozile po ulicah .v Griffin, Ga. in danes pa je zopet videti na cesta hi, a ne več le požarom, ampak v tovarne, kjer jih bodo pretopili, da bodo potem ohladili z njimi nacijslco kri. Izgredi na Balkanu - "Washington Evening Star" prinaša dne 20. septembra uvodni članek, iz katerega navajamo naslednje izvlečke: Središče odpora so bili nla-ninski kraji zapadne Jugoslavije, kjer številčno močni oddelki vodijo junaške i boje pod spretnim vodstvom generala Draže Mihajloviča. Iz tega dobro organiziranega središča se širijo po vsem jugoslovanskem ozemlju vznemirjajoče četniške operacije. Zadnje teh podjetij je bil upor v jugoslovanski Maee-doniji, ki j£ izbruhnil v okolici Skoplja, najvažnejšega mesta v Vardarski dolini, kjer se križajo največje železniške in druge prometne zveze iz srednje Evrope v Grčijo in sredozemske pokrajine. V pretekli zimi se je Miha j-lovič tajno pogajal z vsemi protivniki osišča. Na teh sestankih so bili izdelani načrti za skupno četniško bojevanje na Balkanu. Videti je, kakor da so v teh zadnjih mesecih podnetili to uporno gibanje tudi odposlanci iz Rusije, ki so na številnih krajih pristali s DELO DOBIJO Gornja slika 'nam predstavlja norveško prestolona-slednico Martha, ko je stopila iz vrme podmornice, kjer je razvila nm-veskobaptirvo podarjeno po predsedniku Roosevelt u. Predsednik Roosevelt sedi v, mitih BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER * Bench Assemblers Hooker-on Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central (240) Delo dobijo ženske, da bi šivale na Singer šivalnih strojih. Ni treba nobenega predznanja, niti ne državljanstva. Visoka mezda, jako dober pi*ostor za delati. Memorial Grass Co. 7400 Stanton Ave. (237) Preša naprodaj Naprodaj je preša za grozdje, pol tone, v dobrem stanju. Pokličite GLenville 3239. (236) Stanovanje iščem Rad bi dobil stanovanje 4 ali 5 sob z gorkoto ali furnezom ter garažo. Najraje okrog St. Clair in 62. ceste do 82. ceste. Pokličite ENdicott 0399. (236) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NflCA NAGROBNIH SPOMENIKOV "DOBRO BLAGO!- Ravnokar smo dobili veliko zalogo ženskih zimskih sukenj, vsakovrstne mere, majhne in velike, cene nizke. Lepo suknjo dobite za $12.95, $19.95 in naprej do $49.95. Velika izbera oblek, klobukov, sweatrov. Velika izbera vsakovrstnega spodn j ft ga perila. Ravno tako za otroke suknje, obleke, klobuke, siveaire, gorko spodnje perilo, snežne obleke. Enako tudi za moške srajce, kravate, nogavice, sweatre in vsakovrstno spodnje perilo. Velika izbera vsakovrstnih odej, kovtrav, rjuh in sploh vse, kar se potrebuje pri hiši. Se vam priporočamo za obilen obisk. ANZLOVAR'S vogal 62. cesta in St. Clair (Očt. 2, 8) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK. ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za S2.00 Zmožne in izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako oi napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE Hiša naprodaj Na Chardon Rd. je naprodaj hiša s 4 sobami, kopališčem, furnezom. En aker in pol zemlje, kokošnjak, sadno drevje in trta. Lastnik ima lahko kravo. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (237) Jako zmerna cena Naprodaj je na 1384 E. 45. St. hiša za 2 družini, 8 sob. Hiša je zdaj prazna. Cena je samo $3,700. Na E. 71. cesti hiša za 2 družini, 10 sob, cena $5,500. Dve hiši, vsaka za 1 družino na E. 78. cesti. Cena za obe $5,500. Na Luther Ave. hiša za 2 družini, 10 sob, cena $4,900. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. cesta. (238) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 4 sob in toilet, zgorej, spredaj, na 7004 St. Clair Ave. Najemnina $14 na mesec. Vprašajte v trgovini z železnino, ali pokličite L. Kabat,, GArfield 6617 po petih popldne. (237) Soba se odda Odda se soba s kuhinjo in kletjo. Odda se poštenemu moškemu. Primerno za pečlarje. Vprašajte na 981 Addison Rd. (237) Spalnici v najem V najem se oddasta dve spalnici za poštene moške; prost vhod. Naslov dobite v uradu tega lista. (236) RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, ia bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding I J. POZNIH — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 C% pivo, vino, žganje ki dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage' PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. MALI OGLASI Lepa služba Lahko in dobro službo dobi ženska, da bi delala družbo starejši ženski. Dobi svojo sobo; nobenega kuhanja, nič pranja, samo kako lahko delo. Dobra plača. Zglasite se na 17202 GroW.ood Ave. (236) "Prihajajo pome?" se z grozo sprašuje ranjeni in celo ubogo telo se strese ob pogledu, da so se krokarji spustili z oblakov na griček nekaj korakov od njega. O da, to so krasni ptiči, tolsti, polikani, dobro pitani. Niti pe-resca ni premalo v njihovih krilih. Vendar, sprehajajo se sredi bitke, žive samo od nje. Toda gledajo jo od daleč, z višine, izven dosega krogel. Kadar leže bataljoni na tleh, ko se mešajo mrtvi in ranjeni, tedaj se spuste nizdol. V resnici, delajo se zelo va-' žne. Pozdravljajo se s kljuni in se šopirijo drug pred drugim. Ostre kremplje zasajajo v rdeči sneg. — Zdajci začno tiho, prav tiho krakati, ne da bi spustili izpred oči ranjenega. "Bratranci," pravi eden izmed črnuhov, "ukazal sem vam pri-hiteti zaradi tega malega Francoza, ki leži tamkajle pred nami. Bil je to ponosen vojak, ves prežet silnega poguma, a brez pa- 1 meti in premisleka. Poglejte predrti plašč in štejte, koliko svinca je bilo treba, da ga je podrlo'. — Bratranci, to je krasen plen in če hočete, si ga razdelimo ;vendar potrpimo nekoliko, preden se ga lotimo. Orožje ima strto; vendar bati se ga moramo, dasi je gologlav in ima mrtve roke; kaj če bi oživel. . ." Ta, ki govori, je najbolj zalit; ostala dva se držita v spoštljivi razdalji od njegovega krutega, kljukastega kljuna in ga napeto poslušata. Oni zopet začne: "Hura! Tako j. s i ga razdelimo.". Slišiš, kaj govore, ubogi mla-Js d i vojak, ... Ali ti res ne utrip-lje več srce: Govori,' govori vendar; zakri-či krepko, da imaš'kljub ranam še kri v žilah. . . i Dejal bi, da je res mrtev; in Trije krokarji Po bitki zvečer. Narava se še trese od udara armad. Od topov razpaljen dih plava v težkih rdečih oblakih nad pokrajino. Zrak je poln vrtincev kakor morje po viharju, čutiš, da še trepečejo strašni potresi dneva; v zasneženo zemljo, zbujeno sredi spanja, orjejo težka kolesa in koplje topot padajočih mož in konj. Da, zlonosna setev. Po sneženih brazdah je sejala smrt. Sivi plašči se gubajo kakor v smrtnih krčih. Jarki so polni; roke se dvigajo in noge se togo iztezajo odrivajoč pod sabo zemljo. Z odkritim obrazom, bled leži mlad vojak pod svinčenim nebom. Roke ima črne od smodnika, obleko vso preluknjano. Bil je v najhujšem metežu, sredi ognja. Padel je, tovariši so mislili, da je mrtev. Vendar živi in z preostalo močjo kliče, vpije; toda odgovarjajo mu le tožbe in mrtvaško hropenje . . . Končno, ves odrevenel od mraza in trpljenja, izmučen od sikanja karteč, topovskih bliskov in krvavega plesa, čuti napad silne onemoglosti; pripravljen je prepustiti se spanju in smrti. Toda glej; na neizmernem ne- * 'ou, ki vse objema v svojih napol odprtih očeh, se od severa pojavijo tri črne pike. Rastejo, razdalja se manjša. To so peroti, črne peroti se naglo bližajo . . . Kmalu se ustavijo nad njegovo glavo in trije krokarji nepremično visijo kot pripeti na belo nebo, mirno kakor divje zveri, katerih oko preži. — V še drhtečem in od bitke zbeganem vse-mirju — spominja skoraj neopazen trepet teh velikih kril na tri bojne zastave; vsaka nosi črnega plahutajočega krokarja.' 1 hlM V SREBRNEM JEZERU — Nič takega ne verjamem. Če bi kaj takega sumil, tedaj bi te ne bil opozoril na govorice, ki se širijo na tvoj račun. Tem govoricam je treba napraviti konec. Prišel sem, da se s teboj pogovorim o tej stvari,— je mirno odgovoril grof. Toda v tem trenotku Milica ni bila sposobna mirno razpravljati o zadevi, ki je bila zanjo tako žaljiva; vse v njej je trepetalo, se upiralo, vsa duša se ji je razbolela. — Od svoje strani se morem odločiti samo za eno, t. j. da od- I pustim služabnika, ki ni nič za-! krivil in katerega so nazvali ' mojega ljubimca. Jutri ga pošljem v Vsesvjatsko s prošnjo 'na Dmitrija Pavloviča, naj ob- računa z njim in ga odslovi. Toda vse to ne bo nič pomagalo, zakaj čim odide Džemaldin, si "gotovo" poiščem drugega ljubimca — tvojega lakaja ali svi-njarja ali pa oba. . . . Saj raz-vratnost ruskih žensk ne pozna meja, a vse to podlo kleve-tanje, vse te lažnive spletke nimajo drugega namena, nego to dokazati. Govorim lažnive, ker se nisem nikoli ustavila v katerikoli gozdarski hiši, ne bližnji ne oddaljeni; izbirala sem samotnejše poti, to je res, to pa zaradi tega, da se ne srečujem s temi ljudmi, ki jih sovražim iz srca, a še bolj preziram. — Umiri se, Milica, in ne iz-pozabljaj se do takih smešnih pretiravanj; potrudil se bom napraviti konec tem obrekovanjem, toda jaz nisem niti za hip verjel v te gnusne.klevete. . . . Prekinil ga je zaničljiv ženin smeh. — Ti nisi verjel?! Ti? Ali mi nisi nenadoma predložil to pismo, da bi na mojem obličju zasledil dokaze moje krivde, računajoč bržkone, da se bom izdala, ko me tako nepričakovano napadeš? O, dobro razumem in dobro sem precenila tvoje ravnanje. Ce bi bil ti zares moj zaščitnik, bi mi ne bil pokazal tega žaljivega papirja, ampak bi ga vrgel v obraz čarovnici, ki si je drznila obdolžiti takega nizkega dejanja žensko, ki nosi tvoje ime. . . . Jeza jo je davila in primanj-kalo ji je diha. Grofu je bilo težko, da je drago bitje, ki mu je zaupalo svojo usodo, užaljeno in trpi, toda istočasno se je I veselil, da je žena nedolžna, in njegovo ljubosumje se je poleglo. Postal je mehak. — Uboga Milica, postajaš krivična. Toda razumem tvojo | nevoljo in ti ne zamerim; nasprotno, ja.z bi se hotel iskreno pogovoriti s teboj. V zadnjem času je med nama nastalo ne-! spglasje, ki ga morava razčistiti. . . . j Rahlo trkanje na durih ga je prekinilo; vstopil je sluga ter podal grofu na podnosu poset-ni listič. so ji tako drgetale, da ni mogla v tem trenotku niti ziniti. Grofu je bilo dovolj pogledati ženine lesketajoče oči, ki so izražale jezno zaničevanje, da se je prepričal o njeni nedolžnosti, in olajšano je vzdihnil. — Očividno želi baronesa dovršiti znameniti poskus svojega "genialnega" sinka — one-častiti moje ime, ko ni njemu to uspelo. Toda zakaj si mi prinesel to pismo? Morda pa si zares verjel, da sem jaz zmožna imeti ljubavno razmerje s . . . konjarjem? — ga je vprašala s tihim, nevoljnim glasom. V tem trenotku je skoraj sovražila moža ter smatrala njegov prihod s tem podlim pismom za nameravano žalitev. V. J. KRIŽANOVSKA. PAJČEVIHA IZ KUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK G. E. Bleivet, Fort Worth, Texas, prekupčeval na debelo, je sledil priporočilu kolumnista Wes Pegler-ja ter oddal avtomobilske odbijače (bumvers\ ro železo. Prednjega je namenil za Tokio in zadnW za Berlin. . . ^^ fiksira je nekaj! . . .vselejga lahko opazite Na šolskem dvorišču ali kje zunaj ima Coca-Cola tisto posebnost, ki je všeč mladini. Zato pa mladina ljubi Coca-Cola J leto za letom. Najbolj 'm izbrane, posebne, prime- iM si in posebna pažnja pri ;zdelavi daje Coca-Cola ^M j posebno osvežujoč okus TO || in kakovost. I Edina sličnost Coca-Cola je druga Coca-Cola. Dobre uklenjen stoji med detektivv; Robert Bailey, v sredini, ki je star komaj 21 let, je vojaški dezerter, ki je obdolžen1 tudi umora dveh žensk v Wisconsinu. Slika je bila posneta v jetnišnici v Los Angeles. "Poglejva. če je prišla Coke's' /Cleveland Coca-Cola Bottling Company Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, SI ASSETS Cash on Hand and in Bank*....... United State* Government Obligations . Stock in Federal Reserve Bank..... State, Municipal and Other Securities . . Loans and Discounts.......... Banking Premises........... Other Real Estate........... Other Resources ............ Customers'Liability on Acceptances . . . Total....... NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV LIABILITIES Capital Notes..............«11,800,000.00 Capital Stock..............13,800,000.00 Surplus and Undivided Profits 9,273,139.62 Reserve for Contingencies . . 1,620,959.87 Reserve lor Interest on Capital Notes........8S.Q68.S3 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Accrued Taxes, Interest, etc. . . . Other Liabilities.......... Acceptances Executed lor Customers Total..... Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini ki jo priredi društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ V SOBOTO 10. OKTOBRA Milica je vedela, da so vse te žalitve izhajale iz Vilme in ba-ronese. Proti tem neotipljivim klevetam je bila brez moči, kar jo je silno žalilo. Spočetka je hotela prositi moža za pomoč, toda grof je bil že nekaj časa tako mračen, razdražljiv in zamišljen, da je odložila svojo namero. , Berenklau je bil resnično užaljen in razdražen. Po po-vratku domov je vložil prošnjo za premestitev v Mainz; tudi njemu so presedale umazanosti in zloba njih mesteca, zato si je želel drugam. Niti najma-ije ni dvomil, da so mu pred-stojna oblastva naklonjena; toda v njegovo začudenje se je zadeva tako zategnila, da je bil primoran prositi očeta, naj poizveduje v Berlinu, a pismo grofa Zigfrida ga je presenetilo in razsrdilo. Oče mu je pisal, da ne razume, kaj je prišlo vmes; pri štabu so mu hladno in neiskreno odgovorili, da prošnja ni še rešena, in ko bo, ga že obveste. Zaman si je Berenklau prizadeval najti kakršnokoli razlago za to zavlačevanje; premestitev mladega častnika v drugo garnizijo je bila tako preprosta stvar, da se je v tem zavlačevanju skrival drug vzrok. Reševanje te uganke ga je docela prevzelo. Užaljena, razdražena in sama sebi prepuščena, se je Milica z vsakim dnem bolj odtuje-vala okolici, se umikala družbi in hodila z doma. Njena edina zabava so bili jahalni izleti; ker pa ji je bilo nemško služabni-štvo zoprno, je jemala vselej s seboj Čerkeza. In tako je vsak dan in pri vsakem vremenu delala dolge izlete v Džemaldino-vem spremstvu, ki se je že nekoliko privadil v novi deželi ter obljubil, da ostane pri njih še leto dni. Doma, v dolgih urah osamljenosti, ko je bil mož odsoten, je začela zopet razmišljati o Rostislavu; njegova slika ji je bila poosebljena prostost, sreča, rodna dežela, njun zadnji pogovor je tako jasno oživel v njenem spominu, da se ji je včasih zdelo, da sliši razburjeni glas prijatelja otroških let in čuti goreči stisk njegove roke in vidi njegov od ljubezni žareči pogled. "Predvidevam, da pride ura, ko bo vaš jarem pretežak, ko se vaše srce in ponos upreta sirovemu nasilju nad vašimi naravnimi čuvstvi," — ji je rekel tedaj Rostislav. In spoznavala je, da se ta ura resnično bliža in da ohlajevanje med njo in možem neprestano raste. Zjutraj, po prvem zajutre-ku, je bil grof še v svoji sobi, ko so mu prinesli pismo. Roka se mu je zdela znana in nestrpno je raztrgal ovoj ter pogledal najprej podpis; ni se motil — pismo je bilo od tete. Kaj je hotela od njega? "Prepričana sem, da si boš moje ravnanje napačno tolmačil; toda to pismo je največje povračilo, ki sem ga mogla doprinesti v čast spominu svoje drage pokojne sestre," — je pisala baronesa pl. Dauniceva.— "Ne glede ha posledice smia-tram za svojo dolžnost, opozoriti te na to, kar se vrši okrog tebe, in o čemer ti ne bi nihče drug črhnil besedice. Vkljub vsemu, kar si mi napravil, mi je tvoja čast draga, in to, da ne ravnam zahrbtno, ti bodi dokaz moje iskrenosti." Po tem uvodu je baronesa pi- sala, da vsi okrog javno govore o stalnih Miličinih izprehodih z Džemaldinom, in se čudijo, da ne sme nihče drug spremljati grofice, odkar se je vrnila iz Rusije. Za izprehode si nalašč izbirata najoddaljenejša in najsamotnejša mesta, samotne poti in gosto šumo; govore tuji, da so videli oba jezdna konja privezana pri oddaljenem lovskem paviljonu v gozdu. Taki slučaji so seveda sumljivi: Cerkez je Čvrst dečko ih javno mnenje dopušča možnost, da 3ta sluga in grofica v nedopustnih odnoŠajih, ker je razvrat-nost ruskih žensk dovolj znana. Njih nesramne ljubezenske pustolovščine s tatarskimi spremljevalci na Kavkazu in Krimu so znane po vsej Evropi. Baronesa je zaključila svojo izpoved s tem, da ona kajpak ne pripisuje nobene resnosti tem klevetam, toda smatra za svojo dolžnost, opozoriti nečaka, da pravočasno nekaj ukrene ter napravi konec lahkomiselnemu ženinemu obnašanju, ki poraja za grofa in grofico žaljive govorice. Pod prvim vtisom je grof hotel raztrgati pismo. Milica ni bila zmožna takega izdajstva in ni mogla tako nizko pasti; toda zlodej izkušnjavec, ki preži v temnih globinah človeške duše, je nenadoma prebudil v njegovem srcu sumničenje, nezaupanje in ljubosumje. Resnica je ta, da je Milica zopet privedla s seboj iz Rusije tega gorjana in da ga jemlje s seboj na izprehode! Z bridkimi občutki si je priklical v spo-mfh tisoč dogodkov iz njih skupnega življenja in prišel do sklepa, da se je Milica izpreme-nila napram njemu, in da je stopilo med njiju nekaj docela nejasnega, nekaj novega in to od takrat, odkar je šel po-njo v Petrograd. Milica je bila razdražljiva, nervozna, hladna in tako zatopljena vase, da je večkrat nanj pozabila in se mu včafeih celo izognila; nato je hkratu postala nežna in dobra, toda v splošnem v hiši ni bilo soglasja. Neka skrivna moč je preobrazila njeno dušo, toda ali je res mogoče, da bi bil Džemaldin vzrok temu? j Že samo tii sumnja je vzbudila vso njegovo strastno ljubezen do žene in v grofovi duši je zašumel vihar. Nekdanje mirno obvladanje ljubljene ženske in težave poslednjih časov so nekoliko potlačile to žgoče čuvstvo, toda zdaj je bilo vse pozabljeno in ljubosumje je zatemnilo razum. Notranji boj je trajal nekaj časa; končno se je Berenklau odločil in šel s pismom v ženino sobo. Hotel je za vsako ceno pojasniti zadevo; negotovost je bila hujša od smrti. . . . Milica je sedela pred pisalno mizo v svojem buduarju; očividno je nekaj iskala ali pa morda pospravljala, zakaj eden kovčeg je bil odprt in njegova vsebina razložena po mizi. V tem hipu je sedela, sloneč na naslanjaču, ter bila globoko zamišljena. Grof je obstal na pragu in mračno, nezaupno pogledal ženo; nato je pristopil k njej ter ji predložil baronesino pismo. —Izvoli prebrati to pismo, ki sem ga ravnokar prejel, — je rekel suho grof. Nenadoma prekinjena v svojih mislih, se je Milica zdrznila, molče preletela z očmi pismo in močno zardela: ustne Ali iščete delo? šefi19' C- Contingent LUbMtr on Losn Commitmento-$7,M2,W0 fr SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES ' M A Ce Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 35 centov, davek ^KRIŠTOF GODBA. ^ --nl^V' United States Gowrmnent ObHntioea aurted st lM.9U.5U.il sr« DOMU fonda sad tnut depoelu ud for otbar purposes M required or V" MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM (pf1^^ Member Federal Depo.lt In DEPOSITS Demand..................«351,751,252.28 Tim«....................198,166,696.64 Estates Tnut Department . 15,223,450.34 Corporate Trust Department 5,046,271.51 VABILO NA PLESNO VESELICO