Poštnina plačana v gotovini ^	en I*
Abb. postale I gruppo - IjCIlfl OU llF
TRST, nedelja, 27. novembra 1966
Leto XXII. - Št. 274 (6561)
Glasujte za slovenske kandidate
Na volitvah za tržaški občinski svet oddajte kandidatom tudi preferenčne glasove
V	T olilna kampanja se je
Y	zaključila, danes in jutri pa- bomo na tržaškem področju volili tržuški občinski ter pokrajinski svet. k olivci v tržaški občini bodo torej prejeli po dve glasovnici, eno za občinski svet, drugo pa za pokrajinskega; v vseh ostalih občinah tržaške pokrajine pa samo glasovnico za pokrajinski svet. To so delne upravne volitve, ki zajemajo samo manjši del volivcev v Italiji.
Vendar pa so tudi le volitve pomembne, in to še zlasti zu nus Slovence, saj gre za u-sodo dveh važnih krajevnih ustanov, v katerih se v nemajhni obliki kroji tudi naša usoda in so na dnevnem redu vprašanja odnosa oblasti ter političnih strank do slovenske manjšine.
Zulo je povsem logično da ((Primorski dnevni kx poziva t>se slovenske volivce, da se volitev udeleže, da pravilno oddajo svoj glas in na tak način aktivno posežejo in prispevajo k sestiivi novega občinskegu ter pokrajinskega Sveta.
Naš dnevnik ni glasilo neke stranke in zastopa interese vseh Slovencev, ki živimo v Italiji, zato tudi ne more neposredno poseči v volilno kampanjo in se tudi danes na dan volitev nujno omejuje samo na splošne ugotovitve in splošne nasvete.
Vendar pa je treba v tem okviru opozoriti na velik pomen preferenčnih glasen) in na važnost, da volimo ne samo pravilno, temveč da volimo na tak način, da bodo prišli slovenski glasovi čimbolj do izraza.
Slovenci ne glasujemo in ne moremo glasovati za stranke, ki nas v svojih progrumih niti ne omenjajo, ali če govore o nas, to v najboljšem primeru le splošno — pavšalno in brez prave prizadetosti, zaradi česar tudi logično na teh listah ni slovenskih kandidatov.
Slovenski kandidati so zato samo na kandidatnih listah treh naprednih delavskih strank in na kandidatni listi Slovenske skupnosti.
V vseh teh primerih opozarjamo, da je zelo važno, da se da tudi preferenca in se torej ne prekriža samo volilni znak, temveč se napiše tudi ime ali številka slovenskega kandidata, za katerega bočemo voliti.
To je še zlasti potrebno, ko govorimo o treh levičarskih strankah, kjer so tako na listi KPI, kot na združeni listi PSI-PSDI in na listi PSI h P kandidati za občinske volitve. navedeni po abecednem redu in bodo torej izvoljeni tisti, ki bodo prejeli dovolj Preferenc.
Pri kandidatni listi Slovenske skupnosti se to vprašanje ne pojavlja, saj gre za slovensko volilno formacijo, sestavljeno iz različno usmerjenih političnih predstavnikov, ki zastopajo tudi različne politične grupacije. Vendar pa smo mnenja, da je tudi za tiste volivce, hi nu-meravajo oddati glas tej listi, zelo važno, kdo bo izvoljen in kdo jih bo zastopal v tržaškem občinskem svetu. Zato je tudi v tem primeru preferenčni glas močno orožje in bodo volivci razumljivo Podprli predvsem tiste, ki se resnično bore za enotnost, sodelovanje in spoštovanje med vsemi Slovenci, kadar gre za
vprašanja narodnostnega obstoja, in ne bodo podprli tistih kandidatov, za katere so važnejši ozki strankarski interesi, ki so mnogokrat rezultat preteklih pojmovanj in zablod, ki izhajajo že iz predvojnega razdobja in ki šo povzročile toliko gorja med narodnoosvobodilnim bojem.
Današnje volitve so torej nedvomno važne, saj gre za volitve na področju tržaške pokrajine, kjer prebiva največje število Slovencev v Ita-
Navodila za volitve
Opozarjamo čitatelje. da objavljamo na 7. strani našega dnevnika vsa potrebna navodila o današnjem in jutrišnjem glasovanju za izvolitev novega tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta. Svetujemo vsem, da navodila natančno preberejo in se po njili ravnajo, kajti le na ta način bodo lahko pravilno glasovali.
liji, in zu katero veljajo poleg določil ustave m deželnega statuta tudi določbe posebnega statuta londonskega memorandumu.
Slovenci dobr() vemo, da se te določbe v veliki meri ne izvajajo kljub tolikim svečanim obljubam in zagotovilom pa tudi kljub volilnim programom, ki tu določila vsebujejo.
Zato je še zlasti važno, da bralo v občinski in v pokrajinski svet izvoljeni svetovalci slovenske narodnosti, da zgornja načela uresničijo v življenju in omogočijo dejansko izvajanje določil londonskega sporazuma v okviru splošnega demokratičnega napredka v Italiji.
Zato še enkrat pozivamo: glasujte za tiste liste, ki imajo slovenske kandidate, ter dajte na volitvah za tržaški občinski svet slovenskim kandidatom tudi preferenčni glas!
Ne glasujte pa v nobenem primeru r.a stranke, ki so znane po svojem sovraštvu do Slovencev in njih pravice teptajo, niti za stranke, ki sicer deklarativno govore o pravicah Slovencev, teh deklaracij pa v življenju ne izvajajo in ki zato tudi danes nimajo in ne morejo imeti slovenskih kandidatov.
DANES BODO VOLITVE V 330 OBČINAH ITALIJE
Tudi zadružniki nezadovoljni Stavka kovinarjev prekinjena
Colombo, Pieraccini in Carli razpravljajo o spremembah petletnega načrta zaradi poplav - Vzroki stavke na italijanskih univerzah Nadaljuje se utrjevanje nasipov ob Padovi delti
RIM, 26. — Kot smo že poročali, bodo jutri in pojutrišnjem upravne volitve v 330 občinah. Volilo bo 1.511.237 volivcev, v vseh teh občinah prebiva 2.244.200 ljudi. Istočasno bodo volitve tudi v dva pokrajinska sveta, in sicer v tržaški pokrajini in v pokrajini Massa Car-
rara. Danes so se na vseh voliščih začela pripravljalna dela: predsedniki volišč so ustanovili volilne urade s skruti-natorji in tajniki. Jutri ob 6. uri se bodo člani volilnih ura dov ponovno sestali, glasovanje pa se bo začelo ob 8. uri ter bo trajalo do 22. ure, nadaljevalo pa se bo v ponedeljek ob 7. uri zjutraj in se bo zaključilo ob 14. uri. štetje glasov se bo začelo takoj in bo trajalo neprenehoma najdlje do 14. ure v torek, ko bodo objavljeni dokončni neuradni izidi.
V palači Chigi, kjer je predsedstvo vlade, je bil danes sestanek, po katerem je minister Colombo — v Spremstvu ministra Pierac-cinija in guvernerja Banca d’Ita-lia Carlija — izjavil, da so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo spremembe petletnega načrta. Povedal je tudi, da bo v ponedeljek v ta namen sestanek medministrske komisije za gospodarsko programiranje — CIPE. Nato bo sledila seja vlade ter seja odbora za kredit in varčevanje.
Odbor Nacionalnega združenja kmečkih zadrug — ANČA — je proučil zakonski odlok od 19 novembra t. 1., ki vsebuje določbe za obnovo poplavljenih področij. Nato je odbor ANCA objavil- poročilo, v katerem sicer pozitivno ocenjuje nekatere določbe zakonskega odloka, vendar pa poudarja, da določeni Znesek 20 milijard lir nikakor ne zadostuje za kritje stroškov, ki jih določajo trije členi odloka. Zaradi tega izraža odbor zakrbljenost, ker ne bo mogel zadovoljiti vseh prošenj. Gie-de razdeljevanja pomoči pa zahteva odbor primerno obliko nadzorstva.
Jutri bo prispela v Rim posebna romunska gospodarska delegacija, ki bo obiskala nekatere velike tovarne in se sestala z italijanskimi gospodarstveniki.
Medtem so sindikalna vodstva sklenila prekiniti stavko kovinarjev, ker je prišlo v zadnjih dneh do stikov s predstavniki Confin-dustrie. Sindikalni voditelji so namreč mnenja, da obstaja možnost za uspešno obnovo pogajanj.
Istočasno pa traja stavka na univerzah s katero prosvetni minister ni prav nič zadovoljen, češ da se nerešena vprašanja rešujejo v parlamentu, kateremu je ministrstvo za prosveto predložilo več zadevnih zakonskih osnutkov. Univerzitetna organizacija UNURI pa ministru odgovarja, da je vzrok stavk na univerzah univerzitetna kriza in vladna šolska politika. UNURI poudarja nujnost reforme in poudarja, da postaja spor vedno hujši, in sicer ne samo s prosvetnim ministrom, temveč tudi spričo celotne vladne politike do univerz in šole v okviru splošnega gospodarskega načrta, za katerega zahtevajo univerze revizijo. Za predložene zakonske predloge v parlamentu pa UNURI pravi, da niso še odobreni, razen tega pa se na podlagi
gramirati ne razvoja ne reforme univerz in tudi če bi bili sprejeti, ne bi onemogočili nadaljnje poglobitve sedanje krize.
Danes so na področju Scardo-vari ob Padovi delti končali zadelava razpoke v velikem nasipu, s tem da so potopili še zadnji splav poln kamenja. Sedaj se nadaljuje postavljanje jeklene o-graje v notranjosti nasipa. Z lepim vremenom so je začelo tudi utrjevanje drugih nasipov.
Na področju Dolomitov je lepo vreme, toda zelo mrzlo, čiščenje vasi, ki jih je prizadela povodenj, zaradi tega nekoliko zastaja, ker je v jutranjih urah blato zmrznjeno.
V Vidmu so danes javili, da znaša škoda, ki jo je utrpela videmska pokrajinska uprava zaradi povodnji, 401 milijon lir. Kmetijsko nadzorništvo za okrožje Pordenona pa je sporočilo, da znaša škoda v kmetijstvu na desni strani Tagliamenta 3.8 milijarde lir.
Za turiste iz Jugoslavije
Opozarjamo vse čitatelje, zlasti pa turiste iz Jugoslavije, ki bodo v teh dneh obiskali Trst, da objavljamo tudi danes (kot včeraj) na zadnji strani našega dnevnika popoln seznam vseh hotelov, penzionov, restavracij in gostiln v mestu in okolici z najvišjimi in najnižjimi oblastveno o-dobrenimi cenami. Seznam bomo objavili ponovno tudi v naši torkovi številki. 29. novembra 1966. (Svetujemo vsem jugoslovanskim turistom, da si seznam izrežejo in shranijo, ker jim bo koristil tudi med njihovimi prihodnjimi obiski v našem mestu.)
V	Firencah je tudi danes sončno vreme, čiščenje cest in ulic v središču mesta pa še ni končano. Zlasti so še neočiščene številne manjše ulice. Danes je policija javila, da so uradno ugotovili, da je bilo v Firencah zaradi povodnji 33 človeških žrtev, in sicer 17 v mestu, 16 pa na podeželju.
V	Grossetu so začele skupine delavcev čistiti blato z ulic, ki ga je znova naplavila voda, ko je reka Ombrone predvčerajšnjim znova prestopila bregove. Tudi prebivalci v prizadetem delu mesta pridno čistijo kleti in trgovine. Poleg tega so skupine delavcev znova začele utrjevati nasip reke Ombrone, v kateri voda sedaj upada.
Delo OZN
NF,W YORK, 26.	- Glavna
skupščina OZN je odobrila resolucijo, ki poudarja, da morajo države v razvoju imeti večji del dobička, ki ga tuja podjetja imajo od naravnih bogastev v teh deželah. Resolucija priznava tem državam pravico večje udeležbe pri upravljanju teh podjetij ter poudarja, da bi morali tuji na-ložniki začeti primerno in pospešeno vežbanje osebja dežel v razvoju.
Rodezija
SAI,ISBURY, 26. — Britanski tajnik Commonivealtha Herbert
Bowden, ki je prišel sinoči v Sa-llsbu-ry, se je sestal danes z guvernerjem Gibbsom, pozneje pa s Smithom. Pogovor s Smithom je trajal dve uri in pol. Bowden se bo jutri popoldne vrnil v London.
Smith je danes izjavil, časnikarjem, da upa, da bodo njegovi pogovori z Bowdenom odprli pot za nova pogajanja. Izjavil Je, da ima «nekatere nove predloge« za britansko vlado. Dalje je izjavil, da se mu ne zdi potreben sestanek z Wilsonom, toda ga ne izključuje.
Na pragu desetletnice plodnega delovanja je bilo Športno združenje Bor včeraj deležno izrednega priznanja: v Ljubljani je predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Jože Zemljarič 'pbdelil predsedniku tega "tržaškega»slovenskega športnega združenja Dušanu Košuti Bloudkovo plaketo. Podelitev nagrade, ki je bila v Klubu poslancev, so vsi z navdušenjem »prejeli. Na sliki predsednik ZTK Slovenije Jože Zemljarič predaja v prisotnosti predsednika komisije za t lesno kulturo pri SRS Jožeta Pernuša plaketo Dušanu Košuti. Plakete in nagrade podeljujejo vsako leto najboljšim Športnikom, športnim delavcem in organizacijam ob obletnici smrti nepozabnega inž. Stanka Bloudka (na sliki ob zidu). Na drugi strani objavljamo poročilo o slovesni podelitvi letošnjih nagrad in plaket.
«iaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiBi«iiiaiiiiiiaiiiiatiiiiiiiiiaiiiiaiiig|iitiiiiiiitiaiiaiiaaiiat||aa|||iaai||aS||aa||||||||||||||aia||,a||||aa,l||Ma,,iaisaAiiiiaiia,aiiliiasaiiiiii,ii,iaiM,/,,(,ail|iaiiaiiai||lr |ril&|l|iaaai|||aial||l||||(||||iaiaat||||||||aaa||ia|ta|||iral|UJirvaiiaaat||RKaaai||a|(aaa|laaaaBaasM
PO DOLCIH POGAJANJIH
Sporazum v Bonnu o «veliki koaliciji^ čaka se odobritev parlamentarnih skupin
Brandt bo verjetno postal podkancler ■ Mendejeve izjave Opozorilo borcev SFRJ na nacistično nevarnost
BONN, 26. — Predstavnik de-mokristjanske stranke Rasner je po današnjem popoldanskem sestanku med delegati demokrist-janske in socialdemokratske stranke izjavil, da so ugotovili popolno soglasje, zato da obe stranki lahko ustvarita «veliko koalicijo«. Rezultat današnjih pogajanj bodo predložili v odobritev dveh par-teh predlogov ne bo moglo pro- lamentamih skupin. Socialdemo-
PROSLAVE OB DNEVU REPUBLIKE V SFRJ
Nova proga Sarajevo-Ploče dolga 194,6 km - dograjena
V teh dneh bosta začeli obratovati tudi veliki hidroelek-trični centrali v Senju (Hrvatska) in v Bajini Basti (Srbija)
BEOGRAD, 26. — V okviru proslav dneva republike 29. novembra je predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič izročil danes v Sarajevu v promet novo normalnotirno železniško progo Sarajevo-Ploče. Proga, dolga 194.6 km. ki je ena najpomembnejših gospodarskih objektov zgrajenih v Jugoslaviji, je zelo važna za jugoslovansko gospodarstvo sploh, posebno pa še za gospodarstvo Bosne in Hercegovine Nova proga, ki je zgrajena po osemletnih naporih več tisoč delavcev in strokovnjakov, je speljana skozi ži-vopisane predele Bosne m Hercegovine vzdolž Jablaniškega jezera in skozi dolino Neretve. Na
njej je 106 predorov v dolžini 36.6 kilometra in 70 mostov in viaduktov.
Petar Stambolič se je v otvoritvenem govoru, potem ko je poudaril pomen nove proge in pristanišča Ploče, dotaknil doseženih rezultatov gospodarske reforme, ki je ugodno vplivala tudi na razvoj pro meta. V zvezi z reformo je Stambolič omenil nekatere negativne ten dence, ki se zadnje čase javljajo v izvajanju reforme in je ugotovil, da se bo z novimi ukrepi, ki se priprazijajo (novi devizni in zunanjetrgovinski režim, zakon o bla govnem prometu, zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev, nov kre ditni sistem in dr.) vplivalo na pre magovanje vseh neugodnih pojavov
in okrepilo vpliv sistema na izvajanje osnovnih smotrov reforme.
Na letošnji dan republike bodo med drugim izročili v poskusni o-brat dve veliki hidrocentrali: Ba-jina Bašta v Srbiji na Drini, ki bo dajala letno 1.6 milijarde kWh toka in hidrocentralo Senj s proizvodnjo 1 milijarde kWh.
Nocoj sta predsednik republike maršal Tito in njegova soproga ob dnevu republike v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredila slovesen sprejem, katerega se je udeležilo nad tisoč povabljenih iz vseh slojev, kulturnega, javnega in gospodarskega življenja mesta, zastopniki diplomatskega zbora in tiska.
B. B.
kratska skupina je določila sejo za nocoj.
Kiesinger je sporočil, da bo prihodnji teden lahko predstavil parlamentu novo vlado «velike koalicije«.
V političnih krogih so mnenja, da so danes govorili tudi o osebnih vprašanjih in da so v glavnem določili tudi nove ministre.
Domneva se, da bo Brandt podkancler in zunanji minister, medtem ko ho Herbert Wehner (socialni demokrat) minister za nemško združitev. Glede Schroederja se govori, da bo prevzel ministrstvo za obrambo, medtem ko še ni gotovo, ali bo Strauss vključen v vlado, če bo stopil v vlado, bo verjetno prevzel finančno ali gospodarsko ministrstvo.
Zjutraj se je Brandt sestal tudi s predsednikom liberalne stranke Mendejem na njegovem domu.
Predsednik liberalne stranke Mende se je nocoj negativno iz-Tekel glede načrta o veliki koaliciji med demokristjani in socialnimi demokrati. Po njegovem mnenju ne bo ta koalicija prinesla večjih sprememb v dosedanji politiki. Pripomnil je, da je liberalna stranka nakazala, kako naj bi stopili na novo pot, ter Je pokazala pobudo in dobro voljo. «Ni naša krivda, če bo zvezna vlada nadaljevala prejšnjo pot, čeprav z večjo večino.« Potrdil je, da je bila liberalna parlamentarna skupina pripravljena glasovati za socialdemokratskega kanclerskega kandidata. «Toda socialni demokrati, ki so se znašli pred odgovornostjo, niso bili sposobni obvezati se, da bi prevzeli vodstvo nove vlade.« Zaključil je: «Sedaj bo naloga liberalcev preprečiti, da bi se nemška demokracija spremenila v kondominij dveh strank.«
Willy Brandt je nocoj izjavil, da je velika koalicija sodelovanje «za omejen čas«. Dodal je,
da bo vstopil v novo vlado, toda ni povedal, ali bo prevzel zunanje ministrstvo. Glede neuspeha pogajanj z liberalci je Brandt izjavil, da naloge, ki jih je treba izvesti, zahtevajo veliko večino v Bundestagu. Poudaril je, da bodo o vseli vprašanjih javno razpravljali in ne tajno ter da bo zvezna politika obrazložena s programsko izjavo nove vlade.
Liberalci Porenja in Vestfalije so predlagali socialnim demokratom, naj bi sestavili koalicijsko deželno vlado.
Seveda je treba še počakati, ali bosta parlamentarni skupini obeh strank odobrili sporazum. Zdi se, da bo to šlo laže pri demokristjanih. Veliko zavezništvo predlagata med drugimi tudi Kiesinger in Strauss. Med socialnimi demokrati pa se predvideva močan odpor.
BEOGRAD, 26. — Osrednji odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije je ob uspehu neonacistov na volitvah v Hessenu in na Bavarskem poslal svetovni federaciji bivših borcev v Pariz brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost jugoslovanske javnosti zaradi povečanja vpliva nacistov v Zahodni Nemčiji.
((Uveljavljanje nacistov, ki ga spremlja val revizionizma in veli-konemškega nacionalizma,« poudarja osrednji odbor, «je resna grožnja za varnost evropskih narodov in svetovnega miru. Osrednji odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije pričakuje, da bo izvršni urad v skladu s smotri in s sprejetimi resolucijami organizacije obsodil dopuščanje nastopanja nacističnih sil v Zahodni Nemčiji ter pozval vsa združenja in člane, da povečajo svojo budnost in delovanje, da bi se sprejete resolucije izpolnile.
Enajst ugotovitev o Vietnamu
Članek nemškega pisatelja Petra VVeissa
1.	Združene države Amerike bijejo rušilno verno, pozornost pa odvračajo od nje s svojimi velikimi tehničnimi dosežki na področju vesoljskih poletov. Milijone dolarjev dajejo za to, da bi pokazale svetu cirkuške atrakcije: bobnanje, potem napeta tišina, nenadoma pa slišimo glasove dveh vesoljcev iz izstrelka, ki kroži o-krog Zemlje. Glasovi odmevajo mirno in samozavestno. Osebje na tleh — cela vojska znanstvenikov! — skrbi za td, da vs! ljudje dobe vtis o genialnem načrtovanju, veliki natačnosti in neomejenih rezervah moči.
Vesoljska ladja pa se spusti na morje. Na krovu letalonosilke zmagoslavno zaigra godba na pihala in njene zvoke povzamejo televizijske naprave. Vse prešlnja radost, duh tovarištva in napredka. Milijoni ljudi pred televizijskimi zasloni se navdušujejo za deželo, ki je kot ustvarjena za to, da vodi človeštvo k miru in bratstvu narodov.
2.	Odkritosrčnost in gostoljubnost najde čloVek, ki pride v Ameriko. Srečava ljudi, ki protestirajo proti uprizorjenim predstavam v tej bogati deželi. Ljudje vedo, za čigav denar prirejajo take predstave. Ljudje vedo, koga hočejo s to močjo uničiti. Take ljudi lahko srečaš v senatu, na univerzah in v šolah, v uredništvu mnogih časnikov, v podjetjih in tudi po ulicah. Dan za dnem se oglašajo: mitingi, protestni pohodi, odpor proti vojaški službi. Da, če vprašaš po demokratični, napredni A-meriki, tu jo imaš! Toda ta Amerika je v manjšini.
3.	Vojno v Indokini, ki so jo bili francoski kolonizatorji, je do 78 odst. financirala Arherika: Ei senhower je poslal garniziji Dien Ben Fuja brzojavko, v kateri je hvalil junaštvo in hrabrost branilcev zahodne civilizacije. Ko pa je azijsko ljudstvo premagalo voj ske, oborožene s sodobnim orožjem, in ko so bili pod pritiskom mednajrodne javnosti leta 1954 sklenjeni ženevski sporazumi, se jim ameriška vlada ni pridružila. Ei-senhower je razumel, da volitve,
4.	Ngo Din Dijem je ohiskal New York in med mašo, ki so jo opravili njemu na čast v katedrali sv. Patricia, ga je škof Flannery imenoval bogaboječega antikomunista, uglednega državnika in rešitelja Vietnama. Newyorški župan Wagner je v pozdravnem govoru izjavil, da pride Dijem v zgodovino kot ena najuglednejših osebnosti 20. stoletja. Kardinal Spell-man, eden največjih pokroviteljev Ngo Din Dijema, mu je osebno Izročil ček ameriških katoličanov. Strokovnjaki iz policijske šole u-niverze države Michigan pa so prispeli v Sajgon, da bi pomagali Dijemu postaviti na noge dvorno stražo. Na zelenih kapah so nosili znamenje z napisom: «Rešeni zatiranja«. To, kar je Dijem razumel pod svobodo, se je bilo spremenilo v življenje ob pomoči a-merlškega denarja in ameriškega orožja. Na pohodu proti tistemu, kar so imenovali komunistično agresijo, je Ngo Din Dijem mučil in ubijal na tisoče ljudi in jih pošiljal v ječe in koncentracijska taborišča.
Da bi odpeljal prebivalce ia krajev, ki so bili pod kontrolo partizanov, je začel izpolnjevait načrt o množični preselitvi. Ljudi so odganjali iz njihovega naravnega o-kolja, dostikrat med pospravljanjem pridelkov. Njihove hiše so požgali, družine razbili, za ((strateške rezerve« niso smeli Jemati s seboj ničesar, razen cule z bornim imetjem. V Taboriščih so morali živeti za trojnimi ograjami, za bodečo žico in jarki, napolnjenimi z vodo. Po tem načrtu so hoteli uničiti devet milijonov ljudi. Prav toliko, kolikor je Židov prišlo pod Hitlerjevo železno peto.
Sredi leta 1963 so v te «strate-ške vasi«, ki so model zanje izdelali Angleži v Malaji, preselili nad 65 odst. prebivalcev Južnega Vietnama. Prebivalci teh vasi smejo hoditi čez meje njihovega področja samo podnevi, da obdelujejo polja. In še tedaj jih stražijo vojaki s psi. Kmete preiskujejo, ko gredo iz vasi in ko se vračajo. Na vratih vsake kolibe visi seznam v njej živečih ljudi, opremljen a fotografijami. Na osebnih Izkaz-
Je _____|___ I
obljubljene čez dve leti, lahko pri-, nicah so' odtisi prstov vedejo samo k strnitvi dežele in s	im7 (T
odločni zmagi sil, ki se bore za neodvisnost. V strahu pred širjenjem komunizma je ameriška vlada podprla reakcionarni režim Ngo Din Dijema.
5.	Leta 1957 je Ngo Din Dijem izjavil, da se ne more držati ženevskih sporazumov in da so svobodne volitve mogoče samo, če se
(Nadaljevanje na 2. strani)
MiitiiiMli
PO DEMONSTRA CIJAH V JORDANIJI
Husein je začel izvajati zakon o mobilizaciji in obveznem urjenju
V Jeruzalemu in drugih krajih se vedno zelo napeto Jordanski listi ustavili izhajanje iz protesta proti cenzuri
JERUZALEM, 26. — Jordanski radio je javil, da je vojska sprejela ukrepe za čim prejšnje izvajanje novega zakona o vojaški službi. Novi zakon določa, da bodo vsi moški od 18. do 40. leta starosti lahko mobilizirani vsakikrat, «ko bo potrebno«. Vsak jordanski državljan se bo moral vežbati devetdeset dni na leto in zatem bo vključen v rezervo. Radio Je javil, da bodo odprli taborišča za vojaško vežbanje na vseh področjih ter da bodo razdelili orožje, ki bo potrebno za delovanje teh taborišč. Poleg tega bodo razdelili orožje prebivalcem vasi ob izraelski meji.
Dalje je radio javil, da je saud-
ski kralj Fejsal danes ponovil v svoji brzojavki podporo kraju Huseinu in izjavil: »Naše sile in naša moč so na vašo razpolago v tej bitki.«
Danes so bile demonstracije proti Huseinu na področju Gaze, Guverner Gaze je v svojem govoru množici izjavil, da je ((palestinska osvobodilna vojska pripravljena na vojno proti Izraelu ob strani egiptovskih sil«.
Jeruzalemsko letališče so danes zaprli za promet. Jordanski listi so danes ustavili izhajanje. Glavni u-redniki časopisov v Amanu so odšli h kralju Huseinu in mu obrazložili težave, ki jih imajo pri zbiranju
VIETNAMSKA OSVOBODILNA FRONTA NAPOVEDALA BOŽIČNO PREMIRJE
Premirje bo trajalo 48 ur za božič in prav toliko ob novem letu
HANOJ, 26. — Radio južnoviet-namsae osvobodilne fronte je pozval danes vse osvobodilne sile v vsem Južnem Vietnamu, naj ustavijo vojaške napade za 48 ur za božič in za novo leto. Radio je pred-iagal, naj prvo premirje traja od 7. ure po sajgonskem času 24. decembra do 7. ure 26. decembra. Drugo premirje pa naj velja od 7. ure 31. decembra do 7. ure 2. januarja.
Radio je dodal, da Je to sklenilo predsedstvo centralnega komiteja narodnoosvobodilne fronte. Pripomnil Je, da bo premirje omogočilo ameriškim vojakom in vojakom njihovih satelitov tei katoliškim uporniškim vojakom, da lahko gredo v cerkev, toda ne bodo smeli imeti orožja s seboj. »Vsa vojaška dejavnost sovražnika proti osvobodilnim četam, Je dodal radio, bo veljala za kršitev premirja in bo primerno kaznovana»
Radio je dalje javit, da so odredili premirje, da pokažejo veliko razumevanje južnovietnamskega ljudstva do mirovnega gibanja v ZDA in v satelitskih državah.
V	poučenih krogih v Washingto-nu izjavljajo, da bo ameriška vlada verjetno sprejela predlagano premirje, toda ne bo privolila v podaljšanje prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Kakor znano, je Dean Rusk prejšnji teden izjavil, da bi ZDA sprejele božično premirje. Izključil je pa možnost. da bi premirje trajalo več časa in prav tako prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, kakor se je to zgodilo lani, ko je bilo bombardiranje prekinjeno 37 dni.
V	sredo Je tudi predsednik saj-gonske vlade general Ki izjavil, da nasprotuje dolgemu premirju. Pripomnil je, da je treba tudi začasno prekinitev sovražnosti »skrbno proučiti«, češ da se je v preteklosti nasprotnik okoristil s takim premirjem, s tem da je pripravil nove ofenzive.
omogočilo, da bodo mogli od blizu raziskovati Merkur in celo Sonce Končno je Stewart izjavil, da bi bila sedanja raketa «Atlas-Centar» dovolj močna za izstrelitev majhne vesoljske ladje proti Jupitru, električna energija sončnega izvora in privlačna sila zvezd pa bi lahko omogočila nadaljnjo pot rakete pro. ti Saturnu, Uranu in Neptunu.
Poplave v Bosni
BEOGRAD, 26. — Po poplavah v Kulenvakufu in Bihaču je reka Una poplavila danes tudi Bosansko Krupo, kjer je voda vdrla v okrog 100 hiš, odnesla tri mostove, ki so povezovali razne dele mesta in poškodovala cestišča. V občini Bihač okrog 200 družin pričakuje, da se bodo umaknile iz svojih hiš. Ljudem, katerim je ostalo samo to kar so imeli na sebi, so razdelili hrano in obleke.
KAIRO, 26. — Letošnjega maja je bilo v ZAR ljudsko štetje. Rezultati, ki so jih objavili, so naslednji: 30 milijonov in 54 tisoč prebivalcev, od katerih 12 milijonov v mestih, in 18 milijonov podeželju. Med temi je 282 tisoč moških več kakor žensk. V Kairu živi '4 mxli-‘ jone 940 tisoč prebivalcev. '	•
informacij o notranjih dogodkih. Protestirali so pri kralju proti cenzuri, ki so jo uvedli na vse informacije. Ker to posredovanje ni imelo uspeha, so vsi časopisi prenehali izhajati.
Med včerajšnjimi demonstracijami sta bila ubita dva mladeniča. Med pogrebom dveh mladeničev so se ponovile protivladne demonstracije. Policija je nastopila in razgnala več tisoč ljudi, ki so se udeležili pogreba, in je nato prisilila štiri nosače krste, da so odšli s krsto na pokopališče in jo zagrebli.
V	starem delu Jeruzalema je še vedno zelo napeto in še vedno je v veljavi policijska ura. Tudi iz, drugih krajev ob levem bregu Jordana kjer ihvi mnogo palestinskih beguncev, je zelo napeto Vojska je obkolila mesti Ramalah in Hebron.
V	Nablusu je obsedno stanje. V Hrebronu so bili ubiti trije demon stranti med spopadi z vojaki.
V	vseh taboriščih palestinskih beguncev na področju Jerihe so zaostrili policijsko nadzorstvo. Prepovedali so zborovanja. V taboriščih pa je zelo napeto. Palestinski begunci poslušajo radio Kairo in Damask, ki nadaljujeta kampanjo proti kralju Huseinu.
V	Jeruzalemu je bilo ves dan mimo, čeprav zelo napeto. Letališče so popoldne znova odprli.
Popoldne je radio Aman objavil uradno poročilo notranjega ministrstva o demonstracijah v raznih krajih Jordanije. Poročilo pravi, da zaradi nedavnega izraelskega napada »so državljani iz ogorčenja organizirali demonstracije, da obsodijo napad in izrazijo svojo solidarnost z jordanskimi oboroženimi silami«. Protivladne demonstracije skuša uradno poročilo prikazati v povsem drugačni luči in jih kakor običajno pripisuje »komunistom«. S tem v zvezi pravi: ((Prevratni elementi, ki pripadajo povečini razpuščenim levičarskim strankam in predvsem komunistični, so se pomešali med demonstrante v več krajih in so spremenili značaj demonstracij. Varnostne sile so bile prisiljene nastopiti, da zagotovijo varnost in imetje državljanov.«
Sporočilo trdi dalje, da so ((hujskači, ki so jih plačevali tuji krogi in Arabci, ki so znani zaradi sovražnosti proti Jordaniji, priznali in bodo postavljeni pred sodišče«. Nekateri od teh «so delali za Izrael«. ((Odkrila se je torej zarota, katere namen je bil uničiti Jordanijo in zatreti to, kar še ostaja od Palestine, da se izroči sovražniku«.
Voditelj organizacije za osvobo-ditev,fajefctipfl,Ja danes znova gostil po kairskem radiu in izjavil, da bodo jordanski Palestinci nadaljevali bitko do končne zmage.
Včeraj zjutraj v «Klubu poslancev» v Ljubljani
Predsednik ZTK Slovenije Zemljarič izročil predsedniku Bora BLOUDKOVO PLAKETO
Utemeljitev: za organizacijo telesno k ul turne ga življenja med slovensko mladino na Tržaškem
Nagrajena tudi dva Primorca - Koprčan Aleksander Lukež in Novogoričan Dušan Furlan
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR prejme Bloudkovo plaketo za organizacijo telesnokulturnega življenja med slovensko mladino na Tržaškem.
športno združenje Bor združuje že celo desetletje nekaj stotin naše zamejske mladine na Tržaškem in omogoča svojim elanom aktiv, no udejstvovanje v atletiki, gimnastiki, košarki, namiznem tenisu, odbojki in streljanju. Športno združenje Bor organizira že nekaj let slovenske športne igre, ki imajo iz leta v leto večji uspeh in vzbujajo vse večje zanimanje med slovenskim prebivalstvom na Tržaškem. Zlasti letošnje igre so odlično uspele in pomenile pomemben korak naprej pri razvoju telesne kulture med zamejskimi Slovenci v Italiji. Pri svojem delu je Združenje doseglo že vrsto lepih uspehov in dobrih rezultatov in prejelo pohvalo Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Trstu.
S to utemelitvijo, ki jo je tajnik	'
izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije Marko Rožman včeraj prečital med kratko slovesnostjo, ki je bila v »Klubu poslancev« v Ljubljani, so izročili predsedniku Bora Dušanu Košuti visoko priznanje za zasluge pri razvoju športa pri nas — Bloudkovo plaketo. S plaketami in nagradami, ki nosijo ime po nepozabnem športnem delavcu inž. Stanku Bloudku in ki jih podelijo vsako leto na dan obletnice njegove smrti, hoče Zveza za telesno kulturo Slovenije na. graditi najboljše športnike, športne delavce in organizacije. To so priznanja, je v svojem kratkem uvodnem govoru poudaril predsednik ZTK Slovenije Jože Zemljarič, in družbena zahvala vsem tistim, ki so leta in leta posvetili svoje znanje, svoje sposobnosti in svoj prosti čas razvoju vseh oblik telesne kulture. Letos je odbor dobil 125 predlogov za podelitev nagrad in plaket in jasno je, da niso mogli ugoditi vsem. Namen zveze je tudi okrepiti napore za uvajanje mladine v šport, razviti prožnejše oblike delovanja in uvajati nov sodoben sistem športne dejavnosti.
Govornik se je ob koncu spomnil inž. Stanka Bloudka — pionirja, graditelja, športnika in vzgojitelja — ki je uvedel pri nas tudi novo športno etiko, katerega spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom.
Slovesnosti so 'prisostvovali poleg seveda nagrajencev. ..tudi.-. .podpredsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, predsednik republiškega
Tass o obisku Browna
MOSKVA, 26. — Agencija Tass posveča komentar obisku britanskega zunanjega ministra Brovvna v Moskvi. Med drugim pravi, da ((čeprav ni bil obisk uraden, je izzval živo zanimanje v zahodnem tisku in v sami Veliki Britaniji«.
Glede angleško - sovjetskih odnosov ugotavlja agencija, da se ugodno razvijajo na gospodarskem in kulturnem sektorju in upati je v prihodnje v nadaljnji razvoj.
Glede mednarodnih vprašanj, ki sta jih ministra obravnavala, ugotavlja Tass, da so ugotovili enakost pogledov obeh strani glede neširjenja jedrskega orožja. Nato dodaja, da so govorili tudi o možnosti vseevropske konference o evropski varnosti. «Obe strani, dodaja Tass, sta prav tako poudarili zanimanje za sklenitev pogodbe o prepovedi vseh jedrskih poskusov «
Glede Vietnama pravi agencija, da so s sovjetske strani poudarili, da je ameriški napad na vietnamsko ljudstvo edini vzrok napetosti na tem delu sveta ter da Sovjetska zveza namerava nadaljevati in po potrebi tudi povečati pomoč Vietnamu.
«Luna 12»
MOSKVA, 25. — Agencija Tass javlja, da se poizkus z «Luno 12» uspešno nadaljuje. Dne 25. novembra je ta umetni satelit Lune napravil 220 krogov okoli Lune ter je preletel tri milijone kilometrov. Povezava po radiu s satelitom redno deluje. Poleg slik Lunine površine Je satelit oddal veliko količino podatkov o žarkih X in garda, o Jakosti sončnih in kozmičnih žarkov in o gostoti meteoritov.
Načrti
za potovanja po vesolju
PASADENA, 26	— Profesor na
kalifornijski univerzi dr. Homer Joe Stewart je izjavil, da bo med leti 1970 in 1980 morda mogoče izstreliti vesoljsko opazovalno ladjo, ki bo dobivala energijo od sončnih zrcal ter bo izkoriščala privlačno silo zvezd in bo potrebovala devet let, da preleti krog, ki se bo dotikal Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Pripomnil je, da bo uporabljanje sončnih baterij za spreminjanje sončne svetlobe v električno •nergijo ter privlačnosti planetov
Istituto di Credito Fondiario delle Venezie
Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI
je konzorcij med hranilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, — deiristria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov
ZAVOD DAJE POSOJILA: ir ZA GRADBENIŠTVO
posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam
ir ZA KMETIJSTVO
za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo
ir ZA JAVNA DELA
IN NAPRAVE JAVNE KORISTI
ki jih izvršujejo krajevne us lanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila o vsaki finančni operaciji.
ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE S %
izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70% in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu
zbora skupščine SRS Tine Remš-kar, predsednik kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS Ivo Tavčar, predsednik jugoslovanskega o-limpijskega odbora Zoran Polič in podpredsednik Zveze organizacij za telesno kulturo Jugoslavije Stane Markič in drugi ugledni gostje.
S plaketo sta bila za njun trud nagrajena tudi dva znana primorska športna delavca:	predsednik
odbora za jadralstvo pri Brodarski zvezi Slovenije Koprčan Aleksander Lukež in vodnik in trener orodne telovadbe pri TVD Partizan Nova Gorica veterinar Dušan Furlan,
Zveza za telesno kulturo Slovenije je letos podelila 20 plaket in 9 nagrad. Med nagrajenci so bili tudi znani ljubljanski košarkar Ivo Daneu, ki se je ob koncu v imenu vseh zahvalil darovalcem, dalje priznani pedagog Drago Ulaga, predsednik Zveze drsalnih in kotal-karskih športov Jugoslavije Leopold Krese, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir, Stane Pelan, Akademski košarkarski klub Olimpija _ Ljubljana, Hokejski klub Jesenice, organizacijski odbor «Po poteh partizanske Ljubljane« in TVD Partizan Maribor I.
Opozarjamo naše bralce, da bo drevi od 19.40 do 20. ure ljubljanska televizija oddajala posnetke z včerajšnje slovesne podelitve Bloudkovih plaket in nagrad. Med tednom — dan in uro bomo pravočasno objavili — pa bo ljubljanska TV oddajala reportažo o športnem zfiru|enju.-Bor______ ...	_____
Vodstvu in vsem članom športnega združenja Bor čestitamo k visokemu priznanju, ki si ga je zaslužilo s plodovitim delom med našo mladino.
GORIŠKI NOGOMET
Danes v Šlovrencu Libcrtas-Sovodnjc
Danes bo v šlovrencu tekma III. amaterske kategorije med Libertas Capriva in Sovodnjami. Černe, Cav-aek, Cotič, Devetak R., Devetak M , Ferfolja A., Ferfolja S., Ferfolja B„ Petejan, Kuzmin, Fajti, Dužman, Sfiligoj in Tomažič naj se zberejo ob 13.30 «Pri Francetu«, od koder bo odhod v šlovrenc, kjer bo ob
14.30	tekma.
J. V.
MOŠKA B LIGA
Menegola 3 Bor 0
Sinočnja tekma odbojkarskega prvenstva moške B lige v -Jodeni med Menegolo in Borom se je končala s 3:0 (15:10, 15:9, 15:12) v korist domačinov.
TENIS
MILAN, 26. — Velika Britanija si je z zmago nad Italijo osvojila letošnji pokal švedskega kralja. V tekmi za tretje mesto pa je CSSR premagala Francijo.
LUKSEMBURG. 26. 7. evropske skupine pokal narodov
V tekmi evropski nclja prema-:0L _
llllllllflllllllillliil
Enajst ugotovitev o Vietnamu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudstvo, ki je baje pod vplivom sovražne propagande, nauči misliti samostojno. Hkrati je izjavil, da je v tej zaostali, razdeljeni deželi, kjer vlada strah, mogoče vzpostaviti red samo z vojaško silo. Eisenhower je brž sporočil Di-jemu, da mu bodo Združene države Amerike v njegovem humanem prizadevanju čedalje bolj pomagale. Ko pa je leta 1961 prevzel oblast Kennedy, so Združene države Amerike globoko zabredle v ((največjo tajno vojno v zgodovini«. Tudi Kennedy je zagotovil Ngo Din Dijemu podporo v boju proti komunističnim agresorjem. Johnson je takole izrazil smisel dogajanja: večina svobodoljubnih dežel Azije, je izjavil, se ne more sama upirati sili in pohlepnemu častihlepju komunizma. Te dežele moramo zaščititi, če se umaknemo iz Vietnama, ne bo nobena dežela več verjela ameriškim obljubam. Dolžni smo braniti interese naših prijateljev, ki nas prosijo. naj jim pomagamo, in odganjati sovražnika, ki ogroža tudi našo lastno varnost.
6.	Ob koncu petdesetih let, ko je dosegel teror Ngo Din Dijema višek, so začeli partizanski odredi ofenzivo. Leta 1960 je bila vzpostavljena narodnoosvobodilna fronta. V trenutku množičnega ameriškega vmešavanja je bila večina dežele pod kontrolo gibanja odpora, večina prebivalcev pa je bila na njegovi strani. Vsak mesec je iz vrst vladnih enot dezertiralo na tisoče vojakov. Dijemov režim je bil čedalje bolj osovražen. Ko je bil kot posledica bojev generalov za oblast, ki jih je podpirala ameriška tajna služba, režim Ngo Din Dijema strmoglavljen, ljudstvo ni postalo bolj ubogljivo, kakor so pričakovali Američani.
7.	Docela naravno Je, da Severni Vietnam podpira narodnoosvobodilno fronto. Severni Vietnam je del iste dežele, katere južni del upravlja vlada, vsiljena ljudstvu proti njegovi volji. Saigonska vlada si prizadeva obdržati se na krmilu, in v ta namen uporablja najbolj okrutna sredstva. To, 'da se boj nadaljuje, kaže samo voljo tega občudovanja vrednega ljudstva do življenja, odpornost in pogum ljudstva, ki z zelo pičlo tehnično opremo žanje zmage nad največjo vojaško državo.
8.	Vtem ko s kemikalijami uničujejo rastlinstvo dežele, ljudi in živali pa s strupenimi plini in za-žigalnimi bombami, povzroča vojna v ZDA vzpon gospodarske konjunkture. Mnoge industrijske panoge imajo rekordne dohodke. V podjetjih, ki izdelujejo orožje, proizvodnja narašča, kar znižuje odstotek brezposelnosti. Vojna v Vietnamu je daleč. Naperjena je proti ljudem druge rase. Za 193 milijonov prebivalcev Amerike je število padlih vojakov — 4200 — še zelo neznatno. Vštetih ni 26.000 ranjenih. O Ameriki spričo podobe, ki sta jo ustvarila tisk in televizija, mnogi še vedno mislijo kot o pravični in svobodoljubni demokraciji. Vsak dan pa prihajajo poročila o tem, da začenjajo ameriški vojaki razmišljati o smislu dogodkov. Polagoma jih prevzemajo dvomi o tem, ali res prinašajo ha
svojih zastavah svobodo in humanost v tuje dežele. Namesto da bi še naprej streljali v dozdevnega sovražnika, gredo prostovoljno pred vojaško sodišče, ki jih obsodi na več let težke ječe.
9.	Ameriškemu vojaškemu vodstvu se zdi, da je prišel čas, ko je treba zmagati. Toda v svoji ideološki zaslepljenosti ves čas pozablja, kdo je pravzaprav sovražnik v tej nenapovedani vojni. Odgovornost zanjo prisojajo Severne, mu Vietnamu in azijskemu komunizmu. O ljudskem gibanju narodnoosvobodilne fronte razglašajo, da ga ni. že s tem zavračajo možnost, da bi se z edinim zakonitim partnerjem pogajali o miru.
Mesta Severnega Vietnama bombardirajo. Jezovi, nasipi in kanali v delti Rdeče reke — tega najgosteje naseljenega področja dežele — so v nevarnosti. Generali vztrajajo pri uporabi orožja, ki bi spravilo nasprotnika na kolena. A-meriške kemijske tovarne so izdelale 250.000.000 zažigalnih bomb. Nekaj so jih že uporabili v Kongu in Angoli. Druge dan za dnem mečejo na kolibe, živinske staje, skladišča, bolnišnice in šole. V po. ročilu Pentagona je rečeno, da bodo letos upotabili v Vietnamu 638 tisoč rušilnih bomb. Lani so z raznimi strupi okužili 700.000 ha njiv in travnikov.
10.	Od leta 1965 ameriške čete in njihovi zavezniki uradno uporabljajo v vsakdanjih bojih solzil-ne bombe in bombe, ki povzročajo bruhanje. S plini zastrupljajo skalne votline, predore in zaklonišča. Ameriške tvrdke predlagajo nove učinkovite aparate za potre-sanje strupenih tekočin. Prebereš navodilo za njihovo uporabo in pomisliš, kako zelo so podobna navodilom, ki so jih sestavljali nemški industrijci za plinske celice in krematorije.
Ameriški laboratoriji so dobili letos za raziskave na področju kemijske in bakteriološke vojne 125 milijonov dolarjev, Vietnam je vež. bališče za preizkušanje vseh vrst strupenih snovi in zažigalnih zmesi. Američani, ki dajejo cinične izjave o humanem odnosu dr, nasprotnika, uporabljajo vedno nova sredstva za množično uničevanje ljudi.
11.	Odkar je bil končan boj s hitlerjevskim fašizmom, policija in vojske oblastnežev v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki vsako leto pobijejo . ogromno število ljudi, ki se upirajo sistemu ((svobodnega podjetništva« :n kolonialnega zatiranja. Tisti napredek, o katerem s solzami v očeh in od razburjenja drhtečim glasovom govore državniki, se vse bolj spre-ndnja v napredek uničevanja člo-veških življenj. Amerika, dežela, kjer je toliko resničnih demokratov, stoji zdaj pred narodi, tešečimi za svobodo in neodvisnostjo, kot je nadaljevalec dela tistih, ki so porušili Herniko in Lidice... ki so ustvarili Majdanek...
Ce bodo milijoni delavcev zahodnih dežel izrekli svojo besedo in ob uporabi vseh razpoložljivih sredstev zahtevali takojšnje prenehanje ameriških vojaških operacij, bo Johnsonu in njegovi vladi težko nadaljevati ubijanje ljudi.
nnn
v///0////////rf/////////////.
NEDELJA, 27. NOV. 1966 PONEDELJEK, 28. NOV. 1966
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri -10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Glasba po željah - 13.00 Odmevi tedna v naši deželi - 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah - 14.45 Violinist Leo Silvestri - 15.00 S pesmijo naokrog -15.30 »Gospa ministrica« - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.30 Napevi iz vseh dežel -20.00 šport - 20.30 Iz slovenske folklore - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu -22.10 Sodobna glasba - 22.25 Popevke iz Lombardije - 22.45 Antologija jazza.
9.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 12.15 športni pregled - 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 9.05 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester Hugo Win-terbalter - 10.00 Prenos RL . 10.30 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci -11.50 in 13.05 Glasba po željah -
13.30	Sosedni kraji in ljudje - 14.00 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi in melodije - 16.00 Prenos RL - 18.30 Nedelja na športnih igriščih - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba - 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja -9.00 Skladbe za godala - 9.15 Nabožna oddaja - 10.45 Plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.30 Odrska in filmska glasba - 14.30 Koncert na trgu - 15.30 Orkester Puccio Roelens - 17.00 Simf. koncert -
18.30	Plesna glasba - 19.00 športna nedelja - 19.35 Vrtiljak - 20.25 Francoski orkestri - 21.00 Koncert sopranistke R. Crespin in pianista J. Wustmanna - 21.45 Nove pesmi 22.15 Plesna glasba.
Radio Trst A
7.15, 3.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Slovenski na rodni motivi - 11.40 Radio za šole - 12.00 Trije ansambli, tri dežele
12.25	Za vsakogar nekaj - 13.30 Prilujbljene melodije - 17.00 Ansambel Franca Russa - 17.25 Radio za šole - 17.45 Orkester Ray-monda Lefevra in «1 New Dada« -
18.00	Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija -
18.15	Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 F. Chopin: Koncert št. 1 v e-molu, op. 11 - 19.10 Iz zgodovine slovenske književnosti -
19.25	Carlo Savina, Frank Sinatra in Max Greger - 20.00 šport -20.35 Ital. pentagram - 21.00 Anita Pittoni: «Modri plamen« - 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 V plesnem ritmu . 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir - 22.45 Ameriški motivi.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Jazz - 14.10 Orkester Sa fred.
Koper
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Pevci - 12.00 športna prognoza - 13.45 «L’elet-tro-shake« - 14.30 Teden aktualnosti - 16.30 Glasba in šport . 18.00 Oddaja za avtomobiliste - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Jazz - 21.40 športna nedelja - 21.50 Glasbeno-govorni spored - 22.20 Glasba v večeru.
III. pngnKir^
18.30 .Skladbe G. Oarissima -
S&dS"* iHtoM*
Vsakovečerni koncert - 20.40 J. J. Froberger in Max Reger - 21.00 »Poppejiho kronanje«.
Slovenija
6.00,	7.00, 12.00, 13.00,’17.00, 19:30 Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8:05 Radijska igra za otroke: Aleksander Marodič: Junaki Mihčeve brigade - 8.51 Glasbena medigra - 9.05 Naši poslušalci, čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši...: Ob velikem novembru - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.15 Zabavna glasba -
13.30	Nedeljska reportaža - 13.50 Glasbena medigra - 14.00 športno popoldne . 15.30 A. Ransan: Krv-niški ples - 17.05 Zabavni orkestri
17.30	Radijska igra: Vasja Ocvirk: Pridi po orglice - 17.58 Melodija za melodijo - 18.30 Baročna glasba - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15	Glasbene razglednice - 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Matej Hubad — oddaja ob 100-letnici umetnikovega rojstva -22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij - 22.50 Literarni nokturno 23.05 Večer Bohuslava Martinuja.
Ital. televizija
15.15	Kmetijska oddaja - 12.00 Nabožna oddaja - 14.30 Neposreden prenos športnega dogodka -
17.00	Spored za najmlajše - 18.00 «Settevoci» - 19.00 Dnevnik - 19.10 Registriran prenos športnega dogodka - 19.55 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 «Grof Montecristo« — IV. epizoda - 22.15 športna nedelja, ob koncu dnevnik.
II. kanal
18.00	Koncert - 21.00 Dnevnik -
21.15	((Malimba« - 22.05 «L’ispetto-re GideoTi«,
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15
-	Poročila - 7.15 Jutranja glasba
-	8.00 Prenos RL - 10.15 Za sam orkester - 10.35 Glasbeni intermez-zo - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 Čestitke delovnih kolektivov - 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 in 14.50 Čestitke delovnih kolektivov - 15.45 Ansambel B. Kovačiča - 16.00 šport na Primorskem - 16.20 športni ponedeljek - 16.30 Pevci lahke glasbe -
17.00	Jugoslavija v svetu - 17.10 Fagotist Vojko Cesar — pri klavirju Nelio Piščanec
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
8.45	Neapeljske pesmi - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 9.55 Zdravnikovo mnenje
-	10.05 Operna antologija - 10.30 Radio za šole - 11.00 Zabavni spored - 15.30 Album plošč - 16.00 Oddaja za mladino - 16.30 Komorna glasba - 17.15 Veliki variete - 18.30 Filmska glasba - 19.05 Delovna Italija - 19.15 Glasbeno potovanje
-	19.30 Glasbeni vrtiljak - 21.05 Operni koncert
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 7.35 Jutranja glasba -
8.45	Poje Little Tony - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.35 Vesela glasba - 10.35 Plošče - 14.05 Pevci -
14.45	Glasbena paleta - 15.00 Nove pesmi - 15.35 Koncert . 16.00 Rapsodija - 16.38 Glasba zo godala -16.50 Koncert operne glasbe - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Mala enciklopedija - 17.45 B. Cico-gnani: »Snaha« — roman - 18.35 Enotni razred . 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Nove plošče.
III.	program
18.30	Aaron Copland - 18.45 Dvajset let po vojni - 19.15 Vsakovečerni koncert
Slovenija
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Lahka orkestralna glasba -
9.45	Otroška igra s petjem: Gasilci - 10.15 Bach: Brandenburški koncert št. 4 v g-duru - 10.35 Naš podlistek: Petar šegedin: Sreča -10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste -
11.15	Sodobna lahka orkestralna glasba - 12.10 Slovenske zabavne melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Tuji pihalni orkestri - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe -14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo . 15.20 Zabavni in-termezzo - 15.30 Koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora - 17.05 Operni koncert - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Družba In čas - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15	Glasbene razglednice . 20.00 Iz del slovenskih skladateljev A-iojza Srebotnjaka in Marijana Vodopivca - 20.20 ((Spomeniki — živi in mrtvi«
Ital. televizija
Od 8.50 do 12.00 Sola . 17.00 in
17.45	Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti - 19.45 športne vesti in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 TV tednik -
22.00	Detektivka: «Salto nel vuo-to» - 22.30 živali v nevarnosti -
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Film: «Die-tro lo specchio«.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 27.-XI. DO 3.-XIl.
NEDELJA, 27. novembra
9.25	Poročila . 9.30 Z Zadovoljnimi Kranjci - 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Pri racmanu Jaki — Disneyev film - 11.35 Tomek in pes — film - 14.30 Drsalna revija -
16.00	Pet notnih črt za popevko -
17.30	Waterpolo tekme: srečanje Partizan - Dinamo (Magdeburg) -
18.30	Poročila - 18.35 Karavana — reportaža . 19.05 Bananin brat — mladinska igra - 19.40 Podelitev Bloudkovih nagrad - 20.00 TV dnevnik*- 20.50 Zabavno-glasbena oddaja - 21.50 Zfnaj — film -
22.15	Poročila.
PONEDELJEK, 28. novembra
11.40 TV v šoli: Partizanske šole - 16.50 Poročila - 17.25 Film za otroke - 17.35 Disneyev svet, . 1S.25 Obzornik . 18.45 Otrok in zdravje - 19.15 Tedenski športni pregled -19.40 Slikar Peter Jovanovič - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Lutka — TV drama - 21.45 Poezija Šukrije Pan-dje - 22.00 Zadnja poročila.
TOREK, 29. novembra
10.00	Poročila - 10.05 Oddaja za otroke - 10.50 Oddaja o AVNOJ in Sutjeski - 12.00 Godba ljudske milice - 13.40 Poročila - 13.45 Nogomet Segesta:Hajduk - 15.30 Veliki in mali — film - 17.00 Rameaujev nečak — TV igra - 18.00 Ekspedicija — film - 18.35 Boks . 19.25 Čestitke za dan republike - 19.40 Podelitev plaket Branka Ziherla -
20.00	TV dnevnik - 20.30 Zabavnoglasbena oddaja - 21.30 Naši vojni tovariši — dokumentarna oddaja o tujih vojnih misijah v NOB -
22.50	Gobec: Svobodna zemlja -23.10 Poročila.
SREDA, 30. novembra 11.00 Osnove splošne izobrazbe
-	11.45 Ansambel Taneč - 17.10 Ci-kaški simf. orkester - 17.35 Poročila - 17.55 Filmski žumal - 18.25 TV obzornik - 18.45 Reportaža o Litostroju - 19.05 Makedonski pevci - 19.30 Mozaik kratkega filma -20.00 TV dnevnik - 20.35 Otroci Ziherlove mame - 21.00 Smeh v raju
—	film - 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 1. decembra 9.40 TV v šoli : 17.35 Poročila -17.40 Oddaja za otroke - 18.45 Lastnoročno - 19.10 Glasbena oddaja -19.54 Medigra - 20.00 TV dnevnik -20.30 Rezerviran čas - 21.15 Zabavno-glasbena oddaja - 22.15 Poročila.
PETEK, 2. decembra 9.40 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 17.35 Poročila - 18.00 Filmi za otroke . 18.25 TV obzornik - 18.45 TV tribuna - 19.30 Slov. narodna glasba - 19.54 Medigra -20.00 TV dnevnik - 20.35 Mein Kampf — švedski dokumentarni film - 22.00 Poročila.
SOBOTA, 3. decembra 9.40 TV v šoli - 17.10 Poročila -17.15 Lutke - 17.35 Kje je, kaj je -
17.50	Reportaža . 18.10 Vsako soboto - 18.25 TV obzornik - 18.45 Prešernova podoba - 19.10 Operna scena - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Kratek film - 21.00 Humoristična oddaja - 22.00 Zabavno-glasbena oddaja studia Sarajevo - 22.15 Bo-nanza — film . 23.05 Poročila.
0. H. LESLIE:
1=
V policijski postaji se takoj opazi, če je zrak gost. In tiste noči je bil zrak zelo gost. Captain Warner se je vsakih nekaj minut tfojavil na vratih svoje pisarne in t&koj nato spet izginil. Pri tem pa je napravil tako obupan obraz, kot da bi pričakoval izredno slabo novico. In slaba novica je bila Stražnik Brennan. Ko se je Bren-ban končno vrnil s svojega obhoda, je odšel naravnost v šefovo pisarno, ne da bi pri tem pogledal svoje tovariše.
Ko je Brennan vstopil, se je Warner trudil, da bi si nadel čimbolj prijeten videz, široko je razpotegnil ustnice in prišlecu ponudil stol.
«Samo mirno,» je dejal ljubeznivo, kolikor je mogel. «To vendar ni prvič, da se je zgodilo kaj takega. In verjetno na bo niti zadnjič .»
Brennan je gledal v tla.
»Poglejte me, Tim,» je dejal Warner. «Vem, da v zadnjem času ni šlo vse tako, kot bi si želeli. Najprej se je zataknilo pri napredovanju, potem težave doma... in zdaj še to...»
Stopil je od pisalne mize k Brennanu. «Tim, gotovo veste, da bii je vsak posamezen mož pri srcu. Hotel bi vedeti, kako je z njimi, kaj nameravajo...))
; «Sami veste, kaj zdaj mislim,« mu je Brennan segel v besedo, i »Da, vem. Toda motite se. Nihče vam ne bo ničesar očital zaradi tega, Tim. Na to se lahko zanesete. Opravljali ste le svojo dolžnost.«
: «Ste pravzaprav že kaj izvedeli?
bolnišnice, mislim.«
| «Ne še,» je odvrnil Warner. Ponudil je Brennanu cigareto in, ko jo je ta odklonil, si jo je prižgal sam.
( »Dobro potem, povejte torej, kako se je zgodilo in ničesar ne izpustite!«
Brennan je dvignil pogled in začel svojo zgodbo, j «Gotovo poznate mojo obhodno rfot, captain. Ni ravno najslabši mestni predel. Toda ta navidezna mirnost skriva celo vrsto temnih Poslov. V marsikateri izmed ljubih, rdečih hišic so skuhali že ze-^ mračno godljo.
| Bil sem na svojem večernem obhodu. Miren večer, kar je pač ob Ponedeljkih sploh običajno. Preizkušal sem vrata trgovin v South I Streetu in namenil sem se proti Vincent Avenue. Na vogalu se je Podilo nekaj pobalinov, toda ni kazalo, da nameravajo početi neumnosti. Na mestu kjer je prepovedano parkiranje, je stal tovornjak. Potem sem se prestopal tam okoli, da bi počakal lastnika ki ga opomnil.
Proti pol 12. sem prečkal Hug-Street. Saj veste, tam pri ve-Uki trgovski hiši. Zdelo se mi je, da sem videl nekoga, ki se je že-skriti v temi. No, pa sem si hotel vse skupaj pobliže ogledati. Takoj ko me je lump opazil, je nekaj vtaknil v torbo in izginil kot kafra. Jaz pa za njim in na naslednjem vogalu sem ga prijel.
Toda ko sva prišla do vogala ■— tam, kjer se na Hughes Stree-tu začnejo rdeče hišice — me je s komolcem sunil v trebuh in se t®! iztrgal. Vem, da je bila moja krivda. Moral bi mu natakniti li-stee, toda vtis sem imel, da je thko slaboten in zastražen.
No vsekakor, tekel je po cesti navzdol, jaz pa za njim. Medtem 8e je kazalec pomaknil že na tri-četrt na dvanajst in komaj da je hilo še kaj ljudi na cesti. Vpil hem mu, naj se ustavi, in potegnil revolver iz tulca. On sploh ni mi-shl na to. Nato sem ustrelil, seveda nad njegovo glavo. To ga 86 vedno ni ustavilo. Potem sem torej ciljal v noge.
Sam ljubi bog ve, od kod se je prikazal drugi človek. Verjetno j® prišel naravnost izza vogala ali kaj takega. Lahko tudi, da je sli-8&1 strele in je bil samo radoveden. Tega preprosto ne morem povedati, captain.
Torej moj strel je zgrešil prvega in zadel drugega. Za trenutek sploh nisem vedel, kaj se je godilo. Ko sem končno spet lahko mislil, je mož že udaril ob Pločnik, moj lump pa jo je pobrisal za vogal. Zdaj sem imel dvoje na izbiro. Naj mu ostanem petami ali naj se najprej pomigam za ranjenca? j Veste že, kaj sem potem napravil. Pustil sem malega odvihrati in tekel pogledat, če lahko hnj storim za moža, ki sem ga Pomotoma ustrelil. Krogla se mu te ustavila v prsih, kazalo je hudičevo slabo. Najprej sem poklici rešilni avto, potem pa sem se zfelasil tu pri vas. To se je to-rej zgodilo, captain.«
Warner je položil roko Brenku na ramo.
"To se pripeti, Tim,« je dejal Pomirjajoče. «Nihče vam ne bo ni-sar očital, saj to veste. Dober 'užbenec ste. Trdni ste. Ko se Zveste svoje dolžnosti, ni za vas 'tobenih ovir več. Nekoč boste po-stali pomemben mož v našem u-
radu. Pri tem se ni nič spremenilo, niti najmanj.«
Zazvonil je telefon. Wamer je dvignil slušalko in pazljivo prisluhnil. Trudil se je, da bi napravil čim bolj neprodiren obraz. Ko je slušalko odložil na vilice, je dejal: «Da, mož je umrl. Imenoval se je Arthur Grant.«
Okoli dveh je stražnik Brennan prišel domov. V kuhinji je pri skodelici hladnega čaja sedela njegova žena, čedna ženska pri tridesetih, in čakala nanj.
»Si že slišala?« je pohlevno dejal Brennan.
«Slišala sem že!»
Z vzdihom je vstala in postavila skodelico na kamnito ploščo pri pomivalniku. Možu ni ponudila čaja, pač pa se je vrnila k mizi, spet sedla in sklenila roke na kuhinjski krpi.
»Mrtev je, kajne?«
«Da,» je odgovoril Brennan
«Kako se ti je to spet posrečilo, Tim,« je dejala grenko. «Nekoč te
moram pustiti, bolj si prekanjen, kot bi si mislila.«
»Pusti me na miru, Susan!«
«Kdo je bil torej lopov, s katerim si sklenil kupčijo. Kaj si mu dal za njegovo prikupno vlogo? Svojo policijsko zaščito?«
»S teboj se mi ne da govoriti o tern.«
»Oh, ti si pa zares prekanjeno začel. Poizvedel si, kje Arthur stanuje in kdaj zvečer prihaja domov. Potem si si izmislil še ves žalostni teater. Ubil si ga, Tim. Na vesti ga imaš.«
«Pogosto sem te svaril,« je počasi dejal Brennan. «Oba sem vaju svaril. Meni ne more nihče tako hitro do živega.« Zviška je sedel na stol pri mizi.
«In sedaj hočem svoj čaj,« je dejal grobo.
Najprej mu ni hotela ustreči, potem pa se je domislila nečesa drugega. »Da, Tim, takoj,« je dejala ponižno in stopila proti štedilniku.
Lokev pri Divači, obrambni stolp
(Iz knjige: Nace Sumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem.)
.....""""""mn..........luiiuiiiiiiiii.im.mu.urni.m.....m..
OBOGATITEV SLOVENSKE UMETNOSTNO-ZGODOVINSKE LITERATURE
Znani stolp v Lokvi pri Divači najpreprostejša oblika utrdbe
(Slovenska matica je izdala knjigo: Nace Šumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem)
Piran, arkadno dvorišče frančiškanskega samostana
Slovenska matica razvija že nekaj časa sem bogato založniško dejavnost, ki sega na vsa področja od leposlovja do raznih panog znanosti. Pred kratkim je izšla knjiga s področja slovenske umetnostne zgodovine: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem; napisal jo je Nace Sumi. Čeprav se je avtor časovno močno omejil, je imel vseeno dovolj snovi za dokaj obširno delo.
Pri obdelavi prvega obdobja (od okoli 1480 do okoli 1530), ki ga je zajel v svojo knjigo, ugotavlja šumi že takoj v začetku pomembnost obmorskih mest, zlasti Kopra in Pirana. Tako je na prvo mesto postavljen opis renesanse v istrskih mestih. Ko nato avtor razpravlja o trdnjavi in gradu v Sloveniji, se ustavlja pri opisu stolpa v Lokvi pri Divači ter gradu v Vipavskem križu; šumi piše:
Najpreprostejša oblika utrdbe je za krožno obrambo primeren tip utrdbenega stolpa. Tak primerek nastopi na našem, ozemlju že zelo zgodaj, že v osemdesetih letih 15. stoletja. Stolp v Lokvi pri Divači, datiran 1487, je odličen primerek take arhitekture. Čokato cilindrično telo je opremljeno z nadstropnim vhodom in ozkimi okenskimi odprtinami (strelnimi linami), krona pa ga močan, na konzolah s polkrožnim profilom in ločno premostitvijo razmikov med konzolami izveden venec; pri nas je navadno (vsaj redno kas-
neje) pokrit s stožčasto streho. Posebej je zanimiva izvedba kon-zolnega venca. Ta je namreč temeljno značilen za ves renesančni čas, čeprav ne vselej v opisani podvojitvi konzolnega motiva.
Tak stolp pa pomeni v širšem obrambnem konceptu samo detajl. Italijanska obrambna tehnika je razvila z naslonom na antične vzore tip trdnjave — kaste-la, ki je izveden v idealni formi centralnega lika, najpogosteje kvadrata z ogelnimi stolpi. Tip take trdnjave — če nastopa samostojno — je v renesansi nizek, po p^1^ibil‘u''hdjdee, dvoetažen1, sttj staži tudi za namestitev težkega strelnega orožja; na zunanjščini je pritličje izvedeno v poševni škarpi, prelom etaž pa nakazuje močen, polkrožno profiliran venec. Take trdnjave so bile navadno brez strehe, ploščad pa je bila obzidana s parapetom, ki je bil ustrezno opremljen s strelnimi predahi. Ce odštejemo koprski Levji grad, ki je branil dostop v mesto in nam je po starih upodobitvah sporočen v varianti obravnavane forme, potem bi smeli med zelo zgodnje primerke takega tipa šteti mogočni grad v Vipavskem križu. V osemdeseta leta 15. stoletja je namreč datiran nastanek tabora, ki je bil v naslednjem stoletju (po 1525) predelan v grad. Silhueta tega kastela s svojo zlek-
njenostjo in plastiko odlično dokumentira principe arhitekture svojega časa.
V starejših priročnikih o stavbni umetnosti renesanse začuda malo zvemo o obrambnih napravah tega časa, saj je bila dolgo zakoreninjena teza, da ta «utili-tarnat> zvrst ne sodi v krog arhitekture kot umetnosti. Vendar je napačno, če iščemo slogovne značilnosti zgolj v nadrobnostih,
rožkovi enodejanki v uprizoritvi 8(1 v Trstu

iiimmmiiululummimiiimmiiimmluimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiitiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Kakšna naj bi bila naloga komornih predstav Slovenskega gledališča v mali dvorani Kulturnega doma pravzaprav še ni povsem do kraja preudarjeno in dognano, vendar se mi zdi, da je uprizoritev enodejank mladega poljskega dramatika Slavomira Mrožeka vsekakor spadala v ta okvir, če naj bi obveljalo poleg drugih tudi načelo, naj nam «mali oder«
Slovenskega gledališča posreduje predvsem novosti iz sodobnega odrskega ustvarjanja, zlasti taka dela, ki odkrivajo nova pota sodobnih iskalcev odrskega odraza problemom današnjosti.
In Mrožek je nedvomno tak avtor. Zajedel se je v problem, ki je občuten povsod, kajti pojem svobode, osebne svobode, prav gotovo ni tako preprost, da bi ga mogli iskati po črno-belem receptu samo v takoimenovanem to-talitarizmuu, temveč ga lahko s prav takšnim uspehom iščemo tudi v takoimenovanih zahodnih demokracijah, le da so njegove zunanje manifestacije drugačne.
Mrožkov dramski prijem je predvsem, če ne celo skoraj izključno, idejni. Zanj ne potrebuje kakšnih posebnih dogodkov in de-
janj. V najboljšem primeru so mu dejanja le nujno potreben skelet, da more nanj naviti svoj dialog, ki mu je očitno najljubša odrska forma. Skop v odrskem izrazu je zato toliko bolj bogat v konverzaciji in v idejnih domislicah, kar ga uvršča v ozek krog avantgardnih intelektualističnih dramskih ustvarjalcev, potopljeni v srž problema, ne pa v njegovo koreografijo.
Njegovi enodejanki »Strip-tease« in «Carobna noč«, ki smo ju gledali na našem odru, se idejno dopolnjujeta, razlikujeta pa se le v toliko, da je Mrožek v »Čarobni noči« vendarle nekoliko bolj razširil dramski okvir in bolj sprostil svojo dramsko fantazijo. V «Strip-teasu» nastopata dva razumnika, ki sta «težila k nečemu« a jima je roka oblasti njune tež-
Lojze Milič, Slane Starešinič in Lidija Kozlovičeva y ((Čarobni noči«
nje onemogočila, prepovedala. V svoji indivialnosti sta arestanta vsemogočne ukazujoče roke in njuna svobodna volja je podrejena volji roke. Na to osnovno misel naveže Mrožek med obema akterjema dialog o zunanji (formalni) in notranji svobodi, ki vodi do zaključka, da ena ni mogoča brez druge in narobe. Človek ne more biti zunanje svoboden če je uklenjen v svojih notranjih odločitvah in prepričanjih, kakor ne more biti notranje svoboden, če ne uživa tudi zunanje — formalne svobode. In prav v tej ugotovitvi, je vsebinsko jedro Mrožkove groteske ki učinkuje prepričljivo in ne dopušča dvomov o vzvišenem obravnavanju problema svobode nasploh, čeprav je v tem primeru časovno in krajevno apliciran na razmere na Poljskem v času ostrega kurza.
V «Carobni noči« je, kot sem že omenil, dramski okvir nekoliko širši in Mrožek si je tu sposodil tudi drobne egoizme ljudi, a povsem očitno samo zato, da je lahko tudi na ta način bolj poudaril človeško individualnost, ki se navsezadnje na odraža samo v velikih dejanjih, temveč tudi v drobnih manirah in strasteh. Dogajanje na odru, prepleteno z dovolj izvirnimi komičnimi domislicami, pa je namerno postavil v sanjski svet, da je mogel lažje razviti — zopet v obliki dialoga —■ svoje nazore o individualnosti in o vprašanju osebnega obstajanja. V tem delu je Mrožek intelektualno še močnejši kot v «Strip - teasu«, ker posega globlje v bistvo svobode na idejno širši in bolj komplicirani platformi razčlenjevanja človekove duševnosti.
Obe deli je postavil na oder režiser Branko Gombač, ki je pokazal izbrušen čut za moderno in realistično oblikovanje, kar smo
v ostalem pri njem lahko opazili tudi pri nekaterih prejšnjih režijah na malem odru. Dejanju ni nikjer dopustil, da bi se utegnilo toliko zunanje uveljaviti, da bi zaradi tega trpela ideja. Očitno je bilo tudi, da je posvečal vso potrebno pozornost dialogu, na katerem je v obeh delih glavni poudarek.
V «Strip-teasu» sta nastopila Stane Starešinič in Alojz Milič s posplošeno oznako kot Gospod I. in Gospod II. Njuna igra je bila vseskozi dopadljiva, tekoča, dovolj dinamična, le v dikciji morda ne vedno dovolj jasna. V «Carobni noči« se jima je pridružila še Lilija Kozlovičeva. I-mel sem občutek, da sta se oba, zlasti pa Milič, v tem delu boljše počutila in da sta z večjo lahkoto dosegla potrebno neposredno prepričljivost bodisi v spontano komičnih efektih, bodisi v zahtevni izpeljavi dialoga. Simpatično se je v igro vključila tudi Lidija Kozlovičeva kot »tretja oseba«.
Za sceno je poskrbel mladi arhitekt Mitja Race, ki se je zvesto držal potrebnega okvira preprostosti in zgolj scenske naka-zanosti prostora, kot se pač zahteva za moderno avantgardno odrsko tolmačenje.
Ce naj se povrnem k uvodni misli o vlogi malega odra, potem nikakor ne morem mimo ugotovitve, da je občinstvo, zlasti mlado (pri dijaški predstavi) MrCkovi deli zelo dobro sprejelo in da je potemtakem tudi razumelo njun pomen. To pa bi lahko tudi pomenilo, da bi naloga malega odra res lahko bila predvsem v posredovanju takih modemih del, ki obravnavajo aktualno problematiko človeka in današnje človeške družbe.
JOŽE KOREN
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. sv. KraiičiAku ŽU
i.i.i«...
1 ob bšiitf itf
Novo:
Jokaj:
ZLATI ČLOVEK
1.900 lir
Kalidasa:
SAKUNTALA
vezana 840 lir
v portalih, oknih, vencih, čeprav gre za utilitarno stavbo, je na njej poleg nujnih datajlov najznačilnejša prav velika forma, zasnova. Podobno je zgrešeno, če razlagamo take velike zasnove samo z vojaško tehniko z zahtevami obrambe. Nikamor namreč ni mogoče izolirati teh zahtev od tendenc vse renesančne umetnosti, ki iščejo centralno, zaokroženo in plastično formo. Ta načela uteleša tako samostojni, plastično kronani stolp v Lokvi pri Divači kakor sestavljena forma trdnjave v Vipavskem križu.
Opisi segajo potem po vsem slovenskem ozemlju in gredo tudi časovno naprej v drugo obdobje od okoli 1530 do okoli 1580 ter še v tretje obdobje do začetka 17. stoletja. Avtor se se-seveda tudi v drugih dveh razdobjih še vrača v nam bližje kraje. (Pri tem pa se nam vsiljuje vprašanje: mar se v naših krajih prav nič ne najde iz opisane dobe?).
Knjiga, ki ima še povzetek v francoščini, je dragocena pridobitev na slovenskem knjižnem trgu in vredna, da najde prostor na vsaki knjižni polici.
Ivan Potrč:
ONKRAJ ZARJE
(Državna založba Slovenije)
Čeprav je Ivan Potrč avtor treh romanov (Svet na Kajžarju, Na kmetih in Zločin) in štirih dram (Kreflova kmetija, Lacko in Krefli, Krefli, Na hudi dan si zmerom sam) in so mu torej tudi daljše literarne stvaritve uspele, je vseeno tudi uspešen novelist. In Potrč je svojo literarno pot začel pred vojno leta 1933 prav s kratkimi proznimi deli, s povestmi in novelami s socialno tematiko kmečkih proletarcev Ptujskega polja. Kasneje je svojo socialno tematiko obogatil z motivi vojne, okupacije in osvobodilnega boja in našel tudi za te motive najpripravnejšo formo v novelah. Prav tako je tudi nova povojna problematika, ki obravnava soočenja kmečkih ljudi Ptujskega polja z razmerami novega časa, našla svoje upodobitve prav v novelah. Zato bi lahko rekli, da zavzema Potrčeva novelistika v njegovem literarnem opusu, če že ne prvo, pa vsaj nadvse pomembno mesto. Mirno pa lahko ne glede na to zapišemo, da je Potrč odličen novelist. Zato je najnovejša Potrčeva knjiga novel (Ivan Potrč: ONKRAJ ZARJE, izdala Državna založba Slovenije) pomembno literarno dejanje, ki je toliko bolj razveseljivo, ker je pisatelj sicer že lani izdal pri Mladinski knjigi novelistično zbirko z naslovom Nesmiselno življenje.
Potrčeva najnovejša knjiga — pisatelj pravi v svoji uvodni besedi, da je že šest let tega, kar je založbi obljubil svojo nikoli zbrano a tudi še nenapisano no-velistiko in da je minilo obenem že trideset let, kar sta nastali na uvodno mesto postavljeni noveli — daje nekak pregled pisateljeve novelistične literarne u-stvarjalnosti. Čeprav knjiga sama ne izkazuje kakega posebnega namena, pa se je avtor vendar odločil za tak koncept, da daje knjiga pregled njegovega no-velističnega ustvarjanja v posameznih obdobjih. Tako imamo v knjigi na uvodnem mestu dva teksta (Prekleta zemlja, Sveti zakon), v katerih daje pisatelj podobo očeta in podobo matere in ki predstavljata zasnutek družinskega romana, katerega pa pisatelj ni nikoli napisal. Obe deli sta nastali že precej pred zadnjo vojno, leta 1936 in 1937, in bili tudi takrat objavljeni v Ljubljanskem Zvonu. Osrednji del knjige zavzemajo partizanski motivi oziroma novele z vojno tematiko, med njimi tudi nekatera dobro znana delai Nato najdemo v knjigi novele,nki so hastale po vojni
Kakor so torej Potrčeva dela, objavljena v knjigi Onkraj zarje, nastala v raznih obdobjih pisateljeve življenjske poti in kakor so si zato različna, tako se skozi vse vleče kmečki motiv kot osrednji motiv Potrčeve literarne u-stvarjalnosti. Celotno Potrčevo pisateljsko delo temelji na pisateljevi ožji, štajerski pokrajini in ljudeh, in na problemih, s katerimi se ti ljudje ubadajo zadnjih petdesetih let. In celo v partizanski tematiki se kot neka nit vleče štajerski kmečki človek ali pa je v njih vsaj rahla povezanost z ljudmi podeželja. S svojimi novelami, objavljenimi v njegovi zadnji knjigi, nas torej Potrč ne preseneča. Predstavlja se nam tak, kakor ga že poznamo po njegovih dosedanjih delih: kot socialni realist, kot pravi in legitimni predstavnik kmečkega sveta, obenem pa tudi kot literarni glasnik moralnih, duhovnih in socialnih teženj tega močno neenotnega, čeprav v odnosu do zemlje povsem sklenjenega in trdnega sveta, kot je Potrča označil v svoji študiji Bojan Štih. Le da lahko pri tem še ugotovimo, da je Potrč to svojo znano problematiko v svoji najnovejši knjigi še oplemenitil in obogatil ter prenesel v sodobni čas. Sicer pa je pisatelj v svoji uvodni besedi h knjigi sam napisal, de je težko zapustiti to, kar ti je bilo včeraj
Te dni bo izšel
JADRANSKI KOLEDAR
za leto 1967
s številnimi zanimivimi članki, razpravami, študijami in izčrpno dokumentacijo o prizadevanjih naše narodne skupnosti za dosego vseh narodnostnih pravic, s številnimi spominskimi sestavki iz naše narodne preteklosti, z leposlovnimi spisi, praktičnim in zabavnim branjem itd.
Koledarju bo priloženih letos kar pet zelo zanimivih in koristnih knjig:
s. Kneipp: «M0JE ZDRAVLJENJE Z VODO«
je priročnik, ki mora biti na polici v vsaki hiši
Dr. 1. žitnik: «RAK - BOLEZEN NAŠIH DNI«
nam daje navodila in nasvete za preventivno zdravljenje raka
J. Trdina: «BAJKE>
ilustrirana mladinska knjiga A. P. Čehov: «DV0B0J» * r°man V. in A. Bebler: «0TR0CI ZEMLJE IN MORJA«
- potopis
Celotna zbirka stane SAMO 1.200.- UR
Število knjig je omejeno, zato pohitite z naročilom pri naših poverjenikih in v knjigarnah.
JADRANSKI KOLEDAR 1967 S PRILOŽENIMI KNJIGAMI MOHORJEVE IN PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
vse in da se tudi od samega sebe ni mogel nikoli posloviti. Onkraj zarje torej knjiga Potrčevih novel, tipičnih in značilnih, le v še prečiščenejši in dozorelejši podobi.
Škoda le, da se tudi založnica spričo žlahtne vsebine ni spomnila na' boljšo opremo, ko so pri tem nekatere izdaje, tudi manj vredne, ne samo okusno in skrbno, temveč celo luksuzno opremljene.
Janko Kos:
Prešernov pesniški razvoj
Prešernove pesmi niso danes samo najbolj ponatiskovana slovenska knjiga, temveč je Prešernova poezija še danes nenehen vir proučevanja in razglabljanja. Kljub temu, da mnogi mislijo, da o Prešernu ni moči nič novega povedati ali še manj odkriti, pa vendar temu ni tako. Dokaz velikega zanimanja za Prešernove umetniške stvaritve in dokaz možnosti novih interpretacij pesnikovega umetniškega razvoja je nova knjiga, ki jo je pravkar izdala Državna založba Slovenije. Pod naslovom PREŠERNOV PESNIŠKI RAZVOJ jo je napisal eden izmed najbolj znanih literarnih teoretikov mlajšega rodu Janko Kos. Že samo dejstvo, da je o Prešernovem umetniškem razvoju bila napisana nova knjiga, ki ji je avtor nadel podnaslov Interpretacija, je vredno posebne zabeležbe. Ne da bi se spuščali v kakršnokoli oceno avtorjevih misli, nazorov in idej, izraženih v tej študiji, moramo torej že samo dejstvo izida nove knjige s področja prešernoslovja toplo pozdraviti. Stvar strokovnih ocenjevalcev pa bo, da bodo Kosovo študijo osvetlili v taki ali drugačni luči.
Knjiga Janka Kosa o Prešernovem pesniškem razvoju je seveda namenjena v prvi vrsti pre-šernoslovcem, ki se bodo s Kosovimi bolj ali manj subjektivnimi mnenji strinjali ali pa tudi ne. Vsi tisti, ki bodo Kosovo študijo prebirali, pa bodo morali priznati, da skuša pisec z estetsko in idejno analizo posameznih pesmi, povedati nekaj novega, osvetliti pesmi z novega zornega kota in odkriti nove vrednote. Božidar Borko je v prvi kritiki knjige napisal, da avtor z ostrejšimi p>> gledi interpretira posamezne Prešernove pesmi in tako vrednoti celotno pesniško delo. Na drugi strani pa Kosu priznava nove metodološke prijeme, predvsem pa se pohvalno izraža o Kosovi komunikativnosti in poudarja, da je pisec nove študije jasen in v svojem izražanju pojmovno dostopen. Ni dvoma, da bo Kosova študija spet vsaj razgibala duhove pre-šernoslovcev, če že ne bo sprevrgla dosedanjega ustaljenega vrednotenja Prešernovih pesmi. Najmanj pa, kar od nje pričakujemo, je to, da bo sprožila kritično polemiko.
Miniaturna
izdaja
Levstikovih
pesmi
Cankarjeva založba v Ljubljs ni nadaljuje tradicijo miniatui nih izdaj, ki jih je pred vojn začela izdajati Akademska zalo: ba v Ljubljani, po osvoboditvi p povzel takratni Slovenski knji: ni zavod. In tako je Cankarjev; založba pravkar izdala v mini: turni Izdaji tudi Levstikove pei mi in tako tega slovenskega klE sika v taki obliki posredoval vsem ljubiteljem domače poezij« predvsem pa bibliofilom. Kaji treba je priznati, da so te minit turne izdaje najbolj pri srcu knji: nim sladokuscem, čeprav so se ze radi praktične oblike priljubil tudi vsem tistim, ki bodisi na pc tovanjih, pri vojakih ali v tujin radi kdaj pa kdaj preberejo ka ko domačo pesem. In ker gred tovrstne izdaje dobro v prome in pri njih prodaji ni težav, j samo želeti, da bi Cankarjeva za ložba redno nadaljevala to tradi cijo in še naprej, morda1 v še šli šem obsegu, izdajala slovensk pesnike v priljubljenih miniatur kah.
Sedanjo Levstikovo Izdajo J kot urednik pripravil Boris Ps temu, ki je lz Levstikovega obsež nega pesniškega opusa izbral naj značilnejše ln najboljše pesmi h jih razvrstil po tematiki na lju bezenske, refleksivne, satirične epske in otroške pesmi. Znotra posameznega razdelka se je ured nik držal ustaljene ln tudi v Lev stikovih delih upoštevane razde litve pesmi. Tako prinaša sedanj izbor najznačilnejše Levstikovi tako imenovane Tonine pesmi Franjine pesmi, nadalje njegovi znane epske pesmi in pa biseri otroške poezije. Na dobrih st« straneh je razvrščenih skoraj o semdeset Levstikovih pesmi, o< katerih so mnoge še do dane: ohranile vso svežino In polni vrednost. Miniaturna Izdaja v o kusni opremi s pesnikovo slik« na naslovni strani je torej lej dar bibliofilom in ljubiteljem do mače poezije,
SI.Ru.
NA SVETU SE VSE PONAVLJA
Dolgi lasje so bili moderni že v naj starejših časih
Dolgi lasje so bili pri številnih narodih ponos slehernega moža in znamenje svobode in neodvisnosti - Noben suženj ni smel imeti ne dolgih las ne obraščene brade - Frizerska obrt je že zelo stara - Brada pri Hebrejcih in Keltih - Rusi so morali plačevati na brade davek
Marsikdo se ob pogledu na dolgolase fante čudi, se zmrd-ne in jih morda celo obsoja zaradi njih dolgih las, češ da so pomehkuženi, da imajo povsem ženski videz, da so zgubili možatost in še marsikaj podobnega. Dandanes je morda fant z dolgimi lasmi res nekoliko nenavaden pojav, ker smo navajeni, da le ženske nosijo dolge lase, medtem ko so vsi moški že več desetletij kratko ostriženi in gladko obriti. Toda če le nekoliko pogledamo slike znamenitih mož, ki so živeli še ne polnih sto let pred nami, a tudi pozneje, se bomo prepričali, da so v prejšnjih časih nosili številni moški dolge lase. Vzemimo samo za primer našega Prešerna, Vodnika, Žigo Zoisa, Slomška, Kersnika, Jurčiča, Stritarja; pri drugih narodih pa so nosili bujne dolge lase na primer Garibaldi, Galilei, Carducci, Brahms, Kopernik, Darwin, Einstein. Ugo Foscolo, Cromwell, Franklin, Nelson, Pestalozzi, Tolstoj, Verdi in še številni drugi.
Vidimo torej, da moda dolgih las pri moških ni iznajdba današnje dobe, marveč je že zelo stara.
V vseh časih in pri vseh nar rodih so moški posvečali negi svoje frizure in brade prav posebno skrb. In to ne samo zaradi lepote, temveč tudi zategadelj, da so s svojim kos-matin obrazom vplivali na so-
vražnike zastrašujoče.
Iz zapisov naj starejših ljudstev, kot so bili Asirci, Perzijci in Egipčani izvemo, da so njih moški nadvse skrbno negovali lase in brado ter da so že tudi poznali in uporabljali lasulje. Lase so si tudi že barvali in so si vanje vtikali razne pisane trakove, sponke in obročke, ki so jim bili za okras. Tudi brada Je bila pri vseh narodih zelo v čislih, le da so jo Egipčani nosili precej na kratko pristriženo, medtem ko so jo pri vseh drugih ljudstvih moški pustili rasti, da je bila včasih zelo bujna.
Homer imenuje lase dar A-frodite, a Grki so videli v laseh vobče naj lepši okras človeške glave. Atenci so v moški dobi nosili zmerno pristrižene in lepo nakodrane lase, dečki pa so imeli do 18. leta zelo dolge lase, ki so jim padali po ramenih. Pri Spar-tancih pa so morali biti dečki na kratko ostriženi.
Sužnji pa niso smeli pri nobenem narodu nositi dolgih las.
Zanimivo je, da so si morali grški dečki, ko so postali mladeniči ostriči «otroške lase» in so si smeli pustiti rasti šele one, ki so zrasli v ((moški dobi».
Dekletom so prav tako ostrigli lase tik preden so se poročila.
Omembe vredno je tudi «žr-
•UllHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllll|ll|limil||||||||||||||||lJ|||y||||||||||||,||||||||||||||,,||,,||1||y|„|,|„,||||||
Razhod beatlesov
Beatlesi, ki so pet let razvnemali in razburjali mladi svet, prislužili Veliki Britaniji ogromno valute, prejeli od kraljice visok red, kar je povzročilo toliko zavisti in protestov, so se mirno razšli, seveda vsi z velikim računom v banki, tako da nimajo nobenih skrbi za prihodnost. In značilno je pri tem, da ni nihče protestiral in noben mladec si ni trgal s sebe obleke ali si pulil las. Vse je šlo gladko in mirno, kot nekaj naravnega.
Sicer je bilo že precej znakov, da bo tega kvarteta konec. Zadnje čase pa so postali ti znaki še bolj otipljivi: John Lennon si je ostrigel lase «no balinca», George Harrison je odšel v Indijo študirat vzhodno glasbo, Paul McCart-ney se je lotil kratkih skladbic za filme itd. Sedaj pojdejo vsi beat lesi po lastnih poteh in pojava, ki so mu rekli tBeatle phenomem, je konec.
Vsa zgodba se je pričela pred petimi leti, ko je ravnatelj neke trgovine s ploščami v predmestju Liverpoola Brian Epstein podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo vodil prve korake malega ansambla »beat» (beatles ne pomeni ščurki, kot je napačno prevedel neki italijanski dopisnik iz Londona in so nato vsi povzeli po njem, kajti hrošč se piše beetle in ne beatle, čeprav se enako izgovarja), sestavljenega iz štirih
mladeničev. Nista minili dve leti in John Lennon, Peul McCartneg, George Herrison in Ringo Starr so bili že pravo Čudo v lahki glasbi, kakršnega še niso pomnili. Tako je veliki in cenjeni ameriški skladatelj Copeland nekoč zapisal: *Kdor bo hotel kasneje obnoviti ozračje šestdesetih let in njihovo značilnost, bo moral igrati glasbo beatlesov.»
Vsi so se spraševali, kaj je povzročilo takšen uspeh te skupine med tako imenovanimi «teenagers» (mladino med 10. in 20. letom) ter celo navdušenje intelektualcev po vsem svetu? Kako naj se razloži ta tako hitra in strma kariera, ki je napravila iz štirih sinov proletarskih družin bogataše? Na to je težko odgovoriti. Gre vsekakor za množično psihozo, saj niso ti fantje ničesar storili, da bi se ljudem, in zlasti mladini prikupili, ker so se često tudi malce nesramno in izzivalno obnašali. Morda pa je ravno to pritegnilo množice. Ko so bile marca leta 1954 glede prodaje štiri plošče beatlesov v ZDA na prvem mestu, so si dejansko osvojili svet lahke glasbe: od Južne Amerike do Skandinavije, od Avstralije do Velike Britanije. Mnogi so jih potem posnemali, ali nikomur ni uspelo v celoti, saj sta na primer Lennon in McCartneg postala za mladino tudi najbolj važna skladatelja.
tvovanje» las pri Grkih in tudi pri drugih starih narodih, ki se je ohranilo dolga stoletja. Kot izraz žalovanja bodisi ob smrti kakega družinskega člana ali ob izgubljeni bitki ipd. so včasih zanemarili nego svojih las ali pa so si jih celo kar ostrigli, kot je bilo to v navadi pri mornarjih tudi, kadar se je potopila njih ladja, da so si ostrigli lase in Jih vrgli v morje Pozejdonu v dar.
Tudi brado so stari Grki šteli že od naj starejših časov kot največje znamenje dostojanstva. Vse do Aleksandra Velikega, ki Je velel, da si morajo vsi njegovi vojščaki o-striči brado. Čeprav so se spočetka mnogi temu upirali, se je ta navada kmalu razširila tudi drugod.
Do nekako 300 let pred našo dobo, ko Je prišel v Rim prvi brivec (tonsor) s Sicilije, so nosili Rimljani zelo dolge lase. A že v prvem stoletju je prišlo v navado, da so se državniki ponašali z umetnimi in odišavljenimi frizurami. Rimske dame pa so mnogo dale na to, da so imele bujno frizuro s številnimi zvitki in kitami. Močno so bili cenjeni lasje svetle barve in so zato uporabljali lasulje, ki so jih izdelovali iz las podjarmljenih severnih narodov.
Vidi se torej, da je frizerska obrt že zelo stara, ki je bila že v starem Egiptu močno razširjena in nepogrešljiva, že od naj starejših časov so se brivci ukvarjali, poleg svojega glavnega posla, še z zdravljenjem nekaterih bolezni. Tako so na primer izdirali zobe. rezali kurja očesa, puščali kri, kar vse je bilo združeno v skupnem cehu padarjev.
Z nastopom brivcev s Sicilije se je v starem Rimu spremenijo tudi negovanje brade. Do takrat so namreč stari Riiftljfcli* ndfciJT flitje rf&tdCe brade/ Bdinfc ki si je redno bril’ Iftafid "je bil Scipio Afri-canus. Sicilski brivci so se lotili tudi britja brad in kaj kmalu ni bilo v starem Rimu nobenega bradatega meščana iz višjih krogov. Edinole v znamenje žalovanja so si posamezniki puščali rasti brado. To je trajalo vse do konca republike. A cesar Hadrijan je zopet uvedel modo brade. Sam je namreč imel na bradi precejšnje bradavice in Jih je hotel z brado skriti. In tako so ga domala vsi rimski imetniki jeli posnemati.
Vztrajno so nosili brado le moški nekaterih mohamedanskih ljudstev. Turki so po prvi svetovni vojni žrtvovali s fesom in feredžo tudi brado na oltar moderniziranja in evropeiziranja, Arabci pa še dandanašnji prisegajo «pri svo-
ji bradi» in «pri prerokovi bradi«, ako kdo dvomi o njih besedah.
Avstrijski cesar Franc Jožef je bil znan po svoji na poseben način urejeni bradi, ki je še dolgo po njegovi smrti imela naziv »cesarska brada«.
Kelti, ki so prav tako nosili dolge lase kot znamenje dostojanstva in svobode, so jih celo na tilniku povezovali v nekakšno kito. Tudi pri njih je veljala ostrižena lobanja za znamenje podložništva, kot je še dolgo pozneje bilo striženje las onečaščenje v številnih nemških zakonodajah.
Hebrejci so imeli goste in močne lase ter so plešce naravnost sovražili. Od časa do časa so lase nekoliko pristrigli, in le mladeniči so nosili v starih časih dolge lase. Za zrele moške so bili dolgi lasje znamenje mehkužnosti in duhovnikom so bili taki lasje prepovedani. Zidovske žene so skrbno negovale svoje lase, kodrale so jih in pletle, jih odi-šavljale ter jih posipale celo z zlatim prahom.
Brada je bila pri Hebrejcih največji okras in ponos, skrbno so jo negovali in jo različno oblikovali. Kot pri dru-
gih orientalcih je bila brada znamenje svobodnega moža in tudi pri njih sužnji niso smeli nositi brade.
Rusi so bili nekoč znani po tem, da so bili domala vsi bradači. Car Peter Veliki pa si je močno prizadeval, da bi Rusijo civiliziral. In zategadelj je med drugimi reformami nameraval tudi odpraviti brade. Vendar pa se mu ni to povsem posrečilo. Da bi to dosegel, je naložil na brade —-davek. A večina njegovih podanikov je raje plačala ta davek, kot bi si ostrigla brado.
Zgodovina nam torej jasno kaže, da se je moda dolgih las često menjavala in tudi ni bila povsod enako razširjena. Dobi dolgolascev in kosmatincev je sledila doba golobradcev in kratkolascev, a tej zopet doba umetnih las in naj-negovane frizure.
Prav tako je znano, da so se radi ponašali z brado stari filozofi, duhovni in umetniki. Posebno ti so v prejšnjih stoletjih imeli dolge lase in lepo negovane frozure.
Kaj bi torej tako zamerili današnjim dolgolascem, ako se zgledujejo po svojih pradavnih prednikih!
S. A.
Zadnjič smo objavili sliko očarljive francoske igralke Michčle Mer-cier, ki je nastopila v treh filmih v vlogi «Angelice», znane iz serije plehkih romanov zakoncev Anne in Sergeja Golona, katerih je izšlo doslej 12. Producent Francis Cosne namerava posvetiti še dva filma navihani, vihravi in nekoliko «lah komiselni« «Markezi Angelov«. Ker noče Michčle več nastopati v tej vlogi, se sedaj potegujeta zanjo Uršula Andress in Claudia Cardinale, ki jo vidimo na sliki. Francozom namreč Claudia zelo ugaja, saj je nekoliko njihova »rojakinja«, ker se je rodila in živela v Tuniziji
• lllllllltlllllllllllllllllllllltlilllllllllllllllllllllliiiiiilllUllliliilliiitllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIllllllMIIIIIIIIIIIITlIlllllllllllllllllllllllIllIlllillllliiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČLOVEK IN ŽIVALI
Učenjaki pravijo, da se tudi živali pogovarjajo med seboj
Mnoga samotnih ljudi ima pri sebi domačo žival samo zato, da ima družbo
V zadnjem desetletju so se stro-KbvnjaRl 'pb *Vsefti *SsVMb začeli ukvarjati z raziskavami o živalskih glasovih in živalskem obnašanju. Vsepovsod, kjer so živali, v gorah, v nižinah, po domovih, v puščavah in pragozdovih, so snemali živalske glasove in tako naredili na tisoče posnetkov vseh mogočih glasov, od čivkanja do lajanja, od tuljenja do mukanja.
Dandanes torej vemo, da nima samo človek dar govora, ampak da se tudi živali med seboj pogovarjajo, seveda med živalmi iste vrste. Ta živa bitja, ki so tako blizu človeku, se lahko med seboj »pogovarjajoč z glasovi, ki jih mi ne moremo zaznati.
Pri teh raziskavah so živalski psihologi ugotovili, da se skoraj vse živali od človeka razlikujejo v tem, da omejijo svoje pogovore in sporočila na najvažnejše, na neizogibno potrebne stvari. To je seveda odvisno od vrste živali in od niihove starosti. V primeru, da živijo živali v neposrednem
A
R
G
0 N A V T
1
ČITATELJEM SLIKANICE «ARGONAVTI»
Danes se končuje prvi del slikanice Argonavti, v prihodnji številki pa bomo začeli objavljati drugi del • Upamo, da so bili mladi eitatelji z zgodbo zadovoljni in da bodo sledili z zanimanjem tudi drugemu delu.
V prvem delu so bile na nekaterih slikanicah namerne napake, kot na primer transistor, puška itd., ki jih seveda v tistih časih še ni bilo - Kdor je uganil vse te napake, tudi najmanj vidne, dobi lepo nagrado - Rešitev tega nagradnega natečaja naj pošlje na uredništvo našega lista v Ul. Montecchi št. 6 v Trstu.
stiku s človekom, se v dveh ali 1 treh "letih; če' imajo povprečno in teligenco, kj je pri živalih zelo različna, naučijo razumeti človeško govorico in razlikovati glasove. To razumevanje pa se omeji samo na višino tona glasu tistih oseb, s katerimi so živali vedno skupaj. Torej je zato res, da živali razumejo angleški, francoski, nemški in vrsto drugih jezikov. Če se potem zgodi, da žival pride v drugo okolje, kjer sliši drugačno govorico, se je ne bo naučila znova, skušala pa bo, še posebno mladiči, po svojih inteligenčnih možnostih razumeti novi jezik.
Žival doume in tudi razume, kar človek reče, vseeno če potem pokaže, da je razumela ali ne. Vsakdo, ki je dolgo let živel v družbi z živalmi, bo lahko samo potrdil pravilnost teh trditev. In to ne velja samo za višje razvite živali, kot so psi, konji, opice, mačke in druge, marveč tudi za kanarčke itd. Po izjavah marsikaterih prijateljev živali, velja to tudi za zlate ribice, ki zelo dobro reagirajo na govorico človeka.
Tisti, ki imajo opravka s konji, dobro vedo, da konj zelo rad prisluhne, če mu prišepetavamo na uho. V nekaterih krajih na podeželju je bil včasih običaj, da je gospodar v novoletni noči odšel h konju v hlev, mu položil roke okrog vratu in mu kaj po-šepetal na uho. Še vsi krotilci slonov in indijski priganjači vedo, da je treba z živalmi nenehno govoriti, č smo v njih bližini. Človekova govorica je torej v zelo veliki meri nekakšna povezava med človekom samim in živalsko «dušo», kajti žival zna iz naših besed dosti več doumeti, slišati in čutiti, kot moremo slutiti.
Končno lahko smatramo, da je človek v primerjavi z živaljo, na primer s psom, skoraj gluh. Pes res ni zmožen razumeti samo glasov, kakor jih mi izgovarjamo, temveč dojame še vsako malenkostno vibracijo glasu in raznih tonov in s tem s svojim nagonom in izkušenostjo, kot star pes, pride do raznih svojih zaključkov. Temu je treba še dodati, da so psi in razne druge živali, ki imajo nenavadno dobro razvit voh, zmožne zaznati tudi spremembe v človekovem vonju. Poleg tega, da znajo dobro razlikovati razne modulacije glasov. Pes že po vonju, ki ga ima človek, ali mogoče iz sprememb transpiracije, sklepa, če človek boleha na jetrih, na želodcu, ali ima motnje na ledvicah, ki škodujejo njegovemu zdravju. Ker pa te motnje pri človeku navadno povzročajo slabo razpoloženje, izkušen pes mnogokrat že v trenutku, ko zavoha vonj, ali pri prvih izrečenih besedah ve, kaj se bo z njim pripetilo v naslednjih trenutkih.
Mnogo samotnih ljudi ima pri sebi domačo žival, recimo psa, predvsem zaradi tega, ker čutijo potrebo po bitju, ki jih razume. Samo naivni ljudje bodo zmajevali z glavami in skomigali z rameni ter z zaničevanjem gledali na taka prijateljstva med človekom in
živaljo. Več jj takih primerov, ko je nesrečna in samotna ženska potožila vse svoje težave in gorje psu. Poslušal jo je In jo tudi razumel. Največkrat pa je tako vse vedel že prej, samo govoriti ni-mogel o tem.
Z živalmi bi bilo treLa mnogo
več govoriti. Vse nam bodo hvaležne in nam zaupanje, ki ga imamo do njih, povrnile predvsem s tem, da bodo vedno molčale, ker jim narava pač ni dala daru govora, tako kot ga mi pojmujemo.
el-ja
iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||imi||,|,Humi,,nun,,,,|M|||||lll„nm|||||||im||||||||||m||||||ni|||
KRIŽANKA
J	1	2	3	4	5	\ J		n	7	8	9	10	L
[ir						U	12						13
vr						15					16		
vr					18					19			
20				21			B	22“					
2r		■	■	25			26	B	27				H
r	□	28	29		B	30			31			L	i
\	32				B	33		vr				35	Ti
37					38	B	39			40	41		
42					43	44			B	45			
46				47				B	48				
49			50“				n	51					
S	52					r	'I	53						r
VODORAVNO: 1. konjski lasje, 6. šampion, 11. odlično kurivo,
12.	inšpektor v kriminalkah francoskega pisatelja Simenona, 14. kemična prvina (znak Rn), 15. rdečkast planet, 16. medmet za strašenje otrok, 17. podolgovat krožnik, 28. zimsko prevozno sredstvo, 19. splet ženskih las, 20. vladar podzemlja v veri starih Egipčanov, 22. del elektromotorja, 24. središče vrtenja, 25. grški bog divjega vojskovanja, 27. sta-roveško rušilno orožje, 28. klica, poganjek, 30. kratica za »ljudsko tehniko*, 31. himalajska koza, 32. polotok v Črnem morju, 33. ime mlade ameriške filmske igralke Fonda, 35. romanski spolnik, 37. dinast, 39. glavno mesto francoskega departmaja Haute-Vienne, 42. izmeček ognjenika, 43. država v Prednji Aziji, 45. novica, 46. osebni zaimek, 47. stil, 48. izdelovalec mila, 49. nauk o pesniški meri, stihoslovje, 51. Finžgarjeva ljudska igra, 52. odličen francoski filmski režiser (Marcel), 53. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca Severja.
NAVPIČNO:	1. irski pesnik,
eden od voditeljev irskega preporoda (Alfred, 1846-1931), 2. človek, ki skrbi za red, 3. mesto v severni Italiji ob reki Santerno, 4. besedica v grških priimkih, ki pomeni plemstvo, 5. kemični znak za srebro, 6. trojanski kraljevič, ki je ugrabil lepo Heleno, 7. zver iz rodu mačk, 8. različna soglasnika, 9. razsodnik, 10. starejši
ameriški filmski komik (Buster), 11. vrsta žita, 12. otok v Irskem morju, 13. snov, tvarina, 15. slovenski pisatelj s psevdonimom Podlimbarski («Gospodin Franjo*), 18. mlečni izdelek, 19. pijača, ki jo pijemo z mlekom ali brez nje, 21. tropsko drevo, 23. indijansko rodovno znamenje, 26. nacistično taborišče za vojne ujetnike, 28. samov eznica, 29. popularna Verdijeva opera, 32. cestna vzpetina, 34. mestece v severni Dalmaciji, v rimskem času Aeno-na, 35. francoski pisatelj in ko-mediogvf (Alain-R.ene, 1668 1747), 36. vr s cvetlica, 37. vlomilčev podvig, J3. največji nemški pesnik zadnjih desetletij (»Devinske elegije*), 40. zapreka, 41. popularni francoski filmski igralec (Daniel), 44. kubanski zunanji minister (Raul), 47. moški potomec, 48. lučaj, 50. enaka soglasnika, 51. kratica za »Varnostni svet*.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. slanina, 8. travma, 14. parizar, 15. rudnik, 16. ataka, 17. ataše, 19. kc, 20. Reka, 21. sraka, 22. Lee, 23. trs, 24. start, 25. Mann, 26. A(lfred) N(obel), 27. plato, 28. reket, 29. kaviar, 31. klade, 33. Ravis, 35. Imatra, 38. glava, 40. roper, 42. jr., 43. Rene, 44. Goran, 45. Rab, 46. Ina, 47. kamin, 48. levo, 49. na, 50. Aimee, 51. satir, 52. Trdina, 54. Normani, 56. etanol, 57. etanol. NAVPIČNO: 11. V(ladi-mir) N(azor).
Veljaven od 27. nov. do 3. det. 1966
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezen-/N	skih odnosih se	bo
l)	neka pozabljena	o-
seba zopet oglasila. Bodite mirni, vsak preplah bi bil odveč. Na delu morate paziti, saj vam bo skušal škodovati človek, ki ga imate za prijatelja. Da boste bolj zdravi, jemljite okrepčevalna sredstva.
BIK (od 21. 4.	do
20. 5.) Nihče ne	bo
1 mogel motiti odno-' sov med vami	in
ljubljeno osebo. Skušajte se čimbolje izmotati iz zadrege. Na delu vam bodo nasprotovali, toda ne smete zgubiti poguma. Končno boste le zmagali. Kar se zdravja tiče, boste živčni, toda se boste le brzdali.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih odnosih	bo
postal čuden položaj, ki lahko privede tudi do ločitve. Zato bodite čimbolj potrpežljivi. Na delu boste doživeli razočaranje, iz česar se boste mnogo naučili. Pazite se pred nevoščljivci. Zdravje bo naravnost izvrstno.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Sprejmite vabilo, ki vam bo o-mogočilo, da bolje spoznate neko osebo s čustvene plati. Kar se dela tiče, pustite neko stvar, da dozori sama od sebe in videli boste, da boste imeli od potrpežljivosti le mnogo haska. Ne jejte preveč, da ne boste zboleli.
LEV (od 23. 7. do r (* ^ \ 22. 8.) Našli boste JnK ] pravo pot, da se pri-*	‘ kupite osebi, ki vam
je zelo pri srcu. Na delu izberite pot, ki vas bo prav gotovo privedla do blaginje. V zdravstvenih zadevah bo prišlo do splošnega izboljšanja ter boste kakor prerojeni. Izogibajte se prepirov • sosedi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sprejeti boste morali neki sklep, ki bo povzročil bol osebi, ki vas ima rada. Toda vi se ne smete ozirati na to in pojdite po svoji poti in izberite po svojem srcu. Na delu je neka ugodna prilika, ki je ne smete izgubiti. Zdravje ne bo ravno najboljše.
TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Ne si-preveč v oseki jo imate pre-sicer se vas u-tegne naveličati. Na delu boste lahko opravljali svojo dejavnost, ne da bi se morali oddaljiti. Pazite na svoje zdravje in počivajte malo več, sicer si boste popolnoma pokvarili živce. Dobro premislite vse.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ta teden ne boste imeli sreče v ljubezni, toda s časom se bo »vreme zjasnilo«. Na delu delujte z odločnostjo in optimizmom, da boste dosegli, kar vam pritiče. Da ne boste zboleli, jejte primemo hrano. Svetujemo vam, da priznate tudi svoje napake.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) V čustvenih odnosih vas bodo spoštovali in pokazali naklonjenost. Sploh vas čaka neka moralna nagrada. Na delu boste pripravili neki načrt, ki pa ga bo bolje odložiti. Ne nalagajte si preveč dela, da se ne boste popolnoma izčrpali. Opazujte okolico.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) V srčnih zadevah boste našli novo pot, ki vam bo zagotovila o-bilo zadovoljstva. Na delu boste izgubili neko prednost in treba bo mnogo odločnosti, da dohitite zamujeno. Ne bodite preveč trmasti Boste zdravi in ne bo vam manjkalo energije.
Vodnar (od 21. 1. do do 19. 2.) V ljubez ni ne bodite preveč zaleteli ter gasite svoje strasti. Sploh pa delajte na tem, da se polagaj zvedri. Na delu vam ne pojde najbolje, boste nemirni in boste zaco zabredli v težak položaj. Imeli pa boste srečo, da boste zdravi. Bodite vedno razsodni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Poslušajte tiste osebe, ki vas spoštujejo in ki vam hočejo napolniti praznino, katero so vam povzročili drugi. Poslovne zadeve vam bodo dobro uspevale, če boste malo bolj odločni. Ker ste nekam utrujeni, bi bilo prav, da greste na kratek dopust. Ne razburjajte se.
-- TEH1
f m \ 9. do
(k>=-
(D
POMNI!
Tk anes in jutri bodo slovenski volivci — podobno kot na I 9 zadnjih upravnih volitvah pred štirimi oziroma pred
dvema letoma — izvolili tudi določeno število slovenskih kandidatov v tržaški občinski in pokrajinski svet. Oba izvoljena sveta sta za tržaške Slovence izredne važnosti iz najmanj dveh razlogov: 1. ker živi v tržaški pokrajini izmed vseh treh pokrajin naše dežele največ Slovencev in 2. ker za to pokrajino, z razliko od ostalih dveh, veljajo poleg določil republiške ustave in deželnega statuta, tudi določbe posebnega statuta londonskega memoranduma.
Zaradi tega se nam zdi primerno, da prav na današnji volilni dan spomnimo vse tiste kandidate slovenske narodnosti, ki bodo izvoljeni z- občinske ali pa pokrajinske svetovalce, da se glede naših narodnostnih pravic vsedržavne ustavne, deželne statutarne in določbe posebnega statuta še vedno samo delno izvajajo, nekatere pa, ki so za naš narodni obstoj življenjske važnosti, se sploh ne izvajajo.
Slovenski kandidati kandidirajo na volilnih listah strank, ki imajo sicer v svojih volilnih programih zapisano obveznost, da bodo skrbele za izvajanje vseh navedenih ustavnih in drugih določil, vendar pa mislimo, da je prav, če ravno danes vnovič povemo, kaj vse se še vedno ne izvaja kljub poteku tolikih let in kljub tolikim svečanim zagotovilom -najodgovornejših državnikov, zlasti pa kljub tolikim predvolilnim obljubam in obveznostim.
1.	Predvsem smo še zelo daleč od uresničenja dejanske narodnostne enakopravnosti, ki jo določa člen 3 republiške ustave.
2.	Na podlagi člena 6 ustave, ki določa posebno zakonodajo za zaščito narodnih manjšin, je parlament doslej izglasoval samo zakon za slovenske šole, pa še ta je pomanjkljiv, ker ne velja za Slovence videmske pokrajine.
3.	Člen 3 deželnega statuta, ki prav tako kot člen 3 ustave predvideva enakost pravic vseh prebivalcev ne glede na -narodnost, se ne izvaja, čeprav je na podlagi tega člena deželni svet poslal rimski vladi zakonski osnutek, ki določa kaznovanje vseli, ki hujskajo na narodnostno mržnjo. Poskrbeti je treba torej, da bo parlament ta zakonski predlog či-inprej izglasoval.
4.	Skoro noben člen — od skupno osmih — posebnega statuta londonskega memoranduma sc ne izvaja kljub poteku dvanajstih let odkar je bil podpisan. Glavna ovira za izvajanje pa je v prvi vrsti dejstvo, da londonski memorandum še vedno ni ratificiran v rimskem parlamentu, tako kot je bil ratificiran v beograjskem že v oktobru pred dvanajstimi leti.
5.	Ne izvaja se v celoti splošna deklaracija o pravicah človeka iz leta 1948 kot določa člen 1 posebnega statuta.
6.	Člen istega statuta je razdeljen na šest odstavkov in zadeva enakost pravic, ki jih ni; zlasti pa ni enakih pravic v pridobivanju javnih služb, stopanja v upravne službe, predvsem pa se krši predpis «pravičnega zastopstva« nameščencev slovenske narodnosti na upravnih položajih.
7.	Kljub členu 3 statuta se še vedno nekaznovano lahko neti nacionalna in rasna mržnjo.
8.	Člen 4, ki vsebuje tri važne določbe in se tiče ■slovenskih šol, se dejansko še vedno ne izvaja kljub že pet let veljavnemu zakojt^u za .slovenske šole, ker se prav ta zakon ne izvaja.
9.	Še vedno je možnet da sodišče kaznuje vsakogar, ki se hoče med sodnimi razpravami na podlagi člena 5 statuta posluževati svojega materinega jezika. Še vedno se ne izvaja določba istega člena, da morajo biti dvojezični napisi tudi v tržaški občini v vseh tistih okrajih, kjer je najmanj ena četrtina prebivalstva slovenske narodnosti.
10. Se zelo daleč smo od izvajanja predpisa člena 6 statuta, ki zagotavlja pravično razdelitev razpoložljivih denarnih sredstev za gospodarski razvoj tržaških Slovencev. Še bolj daleč pa od predpisa, ki določa nediskrimi-mirano podporo slovenskim organizacijam in ustanovam.
Kaj jc torej dolžnost vseh tistih slovenskih kandidatov, ki bodo danes in jutri izvoljeni na kateri koli listi? Mislimo, da je odgovor na dlani: iz dneva v dan morajo skrbeti, da sc vse našteta številne pomanjkl jivosti dokončno odstranijo tako, da bomo Slovenci v Italiji čimprej dosegli resnično narodnostno enakopravnost. In prav po tem, kaj so po vseh dosedanjih volitvah in kaj bodo po današnjih volitvah izvoljeni slovenski kandidati storili v tem pogledu, jih bodo volivci presojali, ko bodo oddajali svoje glasove.
DANES IN JUTRI TUDI V RONKAH
Volitve za obnovitev občinskega sveta
OBČINSKA PALAČA NA TRGU UNITA
7TOT"....
Tudi v ronski občini je bila propaganda za obnovitev občinskega sveta precej živahna, čeprav je delo posameznih strank za prepričevanje volivcev v glavnem potekalo v dokaj umerjeni obliki. Stranke so prirejale javna zborovanja, sestanke, razdeljevale letake in drugi propagandni material. Slabo vreme pa je precej o-mejilo zborovanja na prostem, zato pa so bila številna zborovanja m sestanki po večini v zaprtih prostorih, gostilnah . in kinematografih. Posebno zadovoljiva je bila udeležba volivcev na zborovanjih levičarskih strank.
Pripadniki Slovenske skupnosti v ronški občini so se kar aktivno udeleževali volilnih priprav. Svojim strankam so pomagali razdeljevati propagandni material, ter se udeleževali shodov.
Ker šteje naša skupnost v tej občini precej čez 100 družin, morda tudi okoli 200, je nadvse koristno, da se aktivno vključujejo v stranke ter po svojih najboljših močeh pripomorejo ne le k obravnavanju in reševanju splošnih gospodarskih, upravnih in drugih vprašanj, ki se pojavljajo v tej tako pomembni občini, ampak da imajo istočasno stalno pred očmi tudi narodnostne potrebe svoje skupno-
sti. Nujno potrebno je, da razmišljajo, kako bi na najboljši način povezali številne pripadnike slovenskih družin ter ustvarili pogoje, da bi šli v svojem delovanju dalje od same aktivnosti pevskega zbora. Zakaj ne bi razmišljali, kako bi v občinski knjižnici, ki že deluje, odprli še slovenski odsek, kako bi ustvarili pogoje za odprtje slovenskega otroškega vrtca, skratka, kako bi v sedanjih razmerah, ki so zavoljo demokratičnejših odnosov ugodnejše za naš živeli, še bolj učvrstili našo prisotnost v Laškem. Takšnega cilja pa ne bo mogoče doseči drugače kot s čimvečjo medsebojno strpnostjo, ki ne sme izginiti niti takrat, ko gre za izpričevanje svoje politične in strankarske pripadnosti. Sedanja nevihta, ki bo šla kmalu mimo, nam ne sme odvzeti sposobnosti in moči, da bomo po njej mogli složno nadaljevati svoje prosvetno delo ter razmišljati o vseh ukrepih, ki bi nam dali še večjega poleta v korist utrjevanja našega življa ob samem stičišču Krasa in Furlanske nižine.
O vseh teh in še o drugih vprašanjih, ki zanimajo našo narodno skupnost v tej občini, bodo morali razpravljati in pomagati jih reševati izvoljeni slovenski svetovalci.

GLASOVNICA ZA OBČINSKE VOLITVE
VVNAAAAAAAAA/'
VVSAAAAAAAAA/n
\S\SNJNy\/\SSS\S\S\S\SK/\
WAAAAAA/WW'
VVAAAAAAAAA/VN
\/n/\/x/\/x/\^\/\/\/n/\/-\
VV\AA/\AAAAA/V\
\y\y\y\y\y\y\^\y\y\y\y\^\
NAAAAA/VVVVVVN
X/XA/\/\/\-A/\/A/\y\/A/\
WWWWWWN
\/\/\/\/%/\/\/\/X/X/\/\y\
\/X/\y\/\/\/\/,\/X/\/N/\/\
\/X/\/\/\/\/\/\^A/\-A/N
WWWWWWV
naaaaa/n/naa/na/n
\/\/\a/\/\aa/\/x/\a/n
\/\/N/>AAAAAAAAA \aaaaa/\a/\a/\a/\ wvwvwww\ naaa/naaaa/va/na \/\/n/\a/\/\/\a/\a/\a wvwwwwv\
VAAA/NAAAA/NAAA
WWWWV\AAA
\a/\/\/\a/\a/\aa/\/n
\/\a/\/\/\/\a/xaaa/n
vaa/n/naaa/na/naa
>aaa/\a/x/\a/a/-v/x/n
naa/v/naa/vaaaa/n
xa/\aa/\aa/va/\/\a
\aa/\/\a/\a/\/\aa/n
\A/>A/^AA/\AAA/\A
\/\/\a/\/\/\a/\/\aa/n
\/\A/\A/\AA/\AAA/N
\aaa/\aaaa/\aaa
\A/\AAA/\AA/\AAA
\a/>aa/\aaaa/\a/\
\aa/\/\a/\/\a/\a/\a
\a/\aa/\a/\aaaa/x
VAAAAAAAAA/NAA
va/n/naa/v/va/na/na
\AAAAAAAAAAAA
\AAAAAAAAAAAA
.....1,1,1..............................11,11......................................""mini.............m,..............m.....................um..............................................Hlinili,......................„„„„„„„...............................................................................................................................„
KAJ MORAMO VEDETI KO GREMO NA VOLIŠČE
Vsak glas je dragocen Glasuj pravilno!
Danes in jutri dopoldne so v vsej tržaški pokrajini volitve za pokrajinski svet. V Trstu pa so tudi volitve za obnovitev občinskega sveta. To pomeni, da bodo volivci v tržaški občini volili za občinski in pokrajinski svet, volivci v miljski, dolinski, repen taborski, zgoniški in devinsko-na-brežinski občini pa saino za pokrajinski svet. Zaradi tega bodo volivci v tržaški občini, ko bodo vstopili na volišče in predložili predsedniku volišča volilno potrdilo, dobili dve glasovnici, in sicer eno za izvolitev pokrajinskega in eno za izvolitev, občinskega, sveta;, volivci v, ostalih občinah pa eno glasovnico, in sicer za izvolitev pokrajinskega sveta.
Glasovnice za pokrajinski svet so enake za vse področje; glasovnica, ki jo bodo volivci v tržaški občinski dobili za obnovitev občinskega sveta, pa se razklikuje od glasovnice za pokrajinski svet tako po barvi kot tudi po tem, da je na glasovnici za pokrajinske volitve v vsakem od 24 okrožij ob znaku stranke odnosno gibanja, ki sodeluje na volitvah, napisano tudi ime kandidata posamezne stranke odnosno gibanja. To pomeni, da bodo volivci, ko bodo prekrižali na glasovnici za pokrajinske volitve znak stranke ali gibanja, za katerega so se odločili da volijo, hkrati glasovali tudi za navedenega kandidata.
Glasovnica za ohnovltev tržaškega občinskega sveta pa ima prav tako označene znake posameznih strank odnosno gibanj, ki se udeležijo volitev. Zraven znaka pa so še 4 črte, na katerih lahko volivec napiše 4 imena kandidatov liste, za katero se je odločil, da bo glasoval in katerim namerava dati svoj preferenčni glas. Razumljivo je torej, da volivec lahko da tudi samo en ali več preferenčnih glasov; več kot 4 pa jih ne sme napisati. Hkrati pa volivec, če ni točno gotov, kako se kandidat, ki mu hoče dati preferenčni glas točno imenuje, ali pa če so na kandidatni listi kandidati, ki imajo enak priimek, lahko navede namesto imena samo zaporedno številko kandidata, ki je označena ob imenu kandidata na kandidatni listi, ki je izobešena v prostorih volišča. Z označbo številk namesto imen, se volivec izogne morebitni nevarnosti, da pride njegov preferenčni glas uničen, če so na primer na isti kandidatni listi kandidati, ki imajo enak priimek. Pri tem pa moramo povedati, da zgrešeno napisano ime ali kaj podobnega, še ne pomeni, da je glasovnica uničena, če je volivec pravilno prečrtal volilni znak kandidatne liste, za katero se je odločil, da glasu i e.
Pri tem pa opominjamo volivce, da morajo paziti, da ne bodo v nobenem primeru o-nečedili ali pa poškodovali glasovnice, ali pa prečrtali več kot en znak na glasovnici. V tem primeru bo glasovnica uničena. V primeru pa, da je kdo v volilni kabini na en ali drugi način poškodoval glasovnico, ali pa pomotoma prečrtal znak kandidatne liste za katero ni hotel glasovati, lahko zaprosi predsednika volišča za drugo glasovnico, pri čemer pa mora vrniti poškodovano odnosno zgrešeno glasovnico.
Volišča so danes odprta od
7. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure.
Preden volivec gre na volišče, naj vzame s seboj voliv-no potrdilo in osebno- izkaznico, ali kakšen drug osebni dokument s fotografijo (potni list, šofersko izkaznico itd.), če ne bo imel s seboj nobenega dokumenta, bo lahko volil, le če ga pozna predsednik volišča ah kakšen skrutinator.
Opozarjamo volivce, ki do danes še niso prejeli volilnega potrdila ali pa so ga iz-
gubili, ali uničili, da lahko dvignejo novo potrdilo na občinskem volilnem uradu, ki je odprt ves dan danes in jutri do zaključka volitev. Ta potrdila bo občinski volilni u-rad izdajal samo neposredno prizadetim osebam. Torej niti njihovim družinskim članom. Samo v primeru, da volivec iz upravičenih razlogov (bolezen) ne more prevzeti potrdila, naj zaprosi pristojni urad, da mu ga takoj dostavi na dom.
Volilna kampanja v znamenju gospodarskih vprašanj Trsta
Volivci v tržaški občini bodo volili za občinski in pokrajinski svet, v ostalih občinah pa samo za pokrajinski svet
Po dolgi in precej ostri volilni kampanji, ki je trajala več kot mesec dni, bodo danes in jutri volivci na Tržaškem volili za obnovitev pokrajinskega in tržaškega občinskega sveta. Za pokrajinski svet bodo volili vsi volivci v pokrajini, za tržaški občinski svet pa samo volivci, ki imajo volilno pravico v tržaški občini.
Volilna kampanja je bila letos zlasti v zadnjih dveh tednih po številu volilnih zborovanj zelo živahna, v pogledu udeležbe občinstva pa je
POKRAJINSKA PALAČA V IL. GALAffi
GLASOVNICA ZA POKRAJINSKE VOLITVE
aaaaaaaaaaaa^-
/vvvvvvvvvvvv
AAAAAAAAAAAA/'
'naaaaaaaaaaa^
/■vaaaaaaaaaaa/
'\aaaaaaaaaaa/
AAAAAAAAAAAA/’ AAAAAAAAAAAA/ AAAAAAAAA/VVV AAAAAAAAAAAA/ AAAAAAAA/NAAA/ AAAAAAAAAAAA/ /VWV\AAAAAAA/
aa/naaaaaaaaa/
AAAA/\A/\/VVVVV
AAAAAAAAAAA/V
aaaaaaaaaaaa/
AAAAAAAAA/JtAA/
aaaaaaaaaaaa/
AAAAAAAAAAAA/
AAAAAAAAAAAA/
AA/WWWVWV
/VWWWWWV
AAAAAAA/VAAA/N/
AAAAAAAAAAAA/
aaaaaaaaaaa/\s
AAAAAAAAAAAA/
aaaaaaa/saaaaa
aaaaaaaaaaaa/1
/wwwwww
AAAAAAAAAAAA/*
aaaaaaaaaaaa/
/wwwwww
Ay\AAA/WWVW AAAAAA/VWVW AAAAAAAAAAAA/ AAAAAA^AA AAAA/
aaaaaaaaaaaa/
AAAAAAAAAAAA/
/\AA/V\AAAAAAA/
aaaaaaaaaaaa/
aaaaaaaaaaaa/
aaaaaaaaaaaa/
aaaaaaa/naaaa/
aaaaa/naaaaaa/
AAAAAAAAAAAA/
/VV\/V\AAAAAAA/
AAAAAAAAAAAA/
AAAAAAAAAAAA/
bilo opaziti večjo brezbrižnost kot ob preteklih volitvah. Manjšo udeležbo volivcev na volilnih zborovanjih pa ne moremo pripisati nezanimanju prebivalstva za volitve, marveč predvsem dejstvu, da so volitve za obnovitev enega ali drugega izvoljenega upravnega organa precej pogoste, kakor tudi dejstvu, da dobijo sedaj volivci po pošti ali po raznašalcih mnogo volilne propagande na dom.
Toda letošnja volilna kampanja je imela poseben značaj zaradi važnih gospodarskih vprašanj mesta po objavi prvega načrta medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE o preureditvi italijanskega ladjedel-stva, ki je predvideval zaporo ladjedelnice Sv. Marka, ne da bi govoril o ustanovitvi drugih nadomestilnih podjetij, ki bi vsaj olajšala ta hud udarec Trstu. Ta načrt je zbudil v mestu ogorčen odpor, ki je prišel do izraza s splošno stavko in zaporo vseh dejavnosti v mestu.
čeprav ob objavi prvega načrta CIPE volitve še niso bile razpisane, je bilo takoj jasno, da bi imela uresničitev tega načrta lahko resne posledice na volitvah v Trstu za vladne stranke. Te so se dogovorile, da je treba takoj poseči v Rimu in zahtevati rešitev tega vprašanja tako, da ne bo Trst zgubil ladjedelnice z vsemi drugimi verižnimi gospodarskimi posledicami, ne da bi mu zagotovili nove industrijske dejavnosti.
Toda v Rimu se stvari niso nič spremenile niti do dneva, ko je prefekt razpisal volitve. Zato so stranke levega centra zagrozile, da se ne bodo udeležile volitev, če ne bodo v Rimu sprejeli u-krepov, ki naj nadomestijo izgubo ladjedelnice Sv. Marka. Po daljših razgovorih tržaških predstavnikov vladnih strank v Rimu, so objavili drugi načrt IRI, ki prav take obsoja Sv. Marko na zaporo, hkrati pa določa ustanovitev v Trstu nove tovarne Dieselovih motorjev «Grandi Motori« FIAT-IRI, vključitev Sv. Marka v arzenal pa popravilo in preureditev ladij, posodobljenje in okrepitev tržaške ladjedelnice in ustanovitev v Trstu sedeža nove ladjedelske družbe «Italean-tieri«.
Stranke levega centra v Trstu, razen republikancev, so ocenile te ukrepe za pozitivne ter jih označile kot konkretne sklepe vlade za orga-ničen gospodarski razvoj Trsta.
KPI, PSIUP, republikanci in Slovenska skupnost pa so ocenile te sklepe za škodlji ve, češ da nadomestilna podjetja ne bodo zaposlila niti delovne sile, ki je sedaj zaposlena v ladjedelnici Sv Marka, Tovarni strojev in za sebnih podjetij, ki so odvis na od ladjedelske industrije Tudi desničarske strarke nasprotujejo tem ukrepom.
Vsa volilna kampanja je slonela predvsem na tem vprašanju in vsakdo je na volilnih zborovanjih razlagal volivcem ukrepe CIPE iz svojega zornega kota.
Danes in jutri bodo volivci vseh občin v pokrajini volili 24 svetovalcev pokrajinskega sveta, volivci v tržaški občini pa tudi 60 svetovalcev občinskega sveta. Od volivcev je sedaj odvisno, kako bosta sestavljena pokrajinski in tržaški občinski svet. V zadnjih štirih letih delovanja doseda-
njega občinskega sveta, so 1-mele stranke levega centra skupno s Slovensko skupnostjo in Tržaško unijo večino (32 od 60 svetovalcev), leva in desna opozicija pa manjšino <28 svetovalcev, kar je večini omogočilo, da je vsa štiri leta mirno upravljala občino.
Drugačen pa je bil položaj v pokrajinskem svetu. Stranke levega centra in Slovenska skupnost so na volitvah pred dvema letoma dobile 12 od 24 svetovalcev, s čimer niso mogle dolgo vladati in je bila zato v začetku letošnjega leta imenovana komisarska uprava.
V	vsej pokrajini je 233.806 volilnih upravičencev
Po zadnji reviziji volilnih imenikov v vseh občinah, ima v tržaški pokrajini volilno pravico skupno 233.806 volivcev, od katerih je 106.014 moških in 127.792 žensk.
Po reviziji volilnih Imenikov v tržaški občini, ki je bila 12. novembra in v katerih so bili vpisani tudi mladi volivci, ki so odnosno bodo do konca letošnjega leta dopolnili 21. leto. je bilo po črtanju 253 umrlih volivcev, skupno 214.309 volivcev, od katerih 96.513 moških in 117.796 žensk.
V	preteklih dneh pa so iz volilnih seznanim črtali še 232 mladih volivcev, ki bodo dopolnili 21. leto starosti po 27. novembru.
Zato ima na današnjih in jutrišnjih volitvah v tržaški obči-ni volilno pravico skupno 214.077 volivcev, od katerih je 96.395 moških in 117.382 žensk.
V	miljski občini je 9.746 volivcev (4.746 moških in 5.000 žensk); v dolinski občini 3.845 volivcev (1.901 moški in 1.944 žensk); v repentahorski občini 440 Volivcev 233 moških in 207 žensk); v zgo-niški občini je 846 volivcev (399 moških in 447 žensk; v devinsko nahrežinski občini pa je 4.852 volivcev (2.340 moških in 2.512 žensk.
Iz gornih podatkov je razvidno. da je v tržaški pokrajini mnogo več volivk kot volivcev. Prav (ako prevladujejo volivke v vseh občinah, razen v repenta-borski. kjer so v manjšini.
Zdravniška
potrdila
v volilne namene
Zdravniška potrdila v volilne namene izdajajo brezplačno. Volilci, ki zaradi fizičnih napak ne morejo glasovati sami (slepci, brez rok, mrtvo-udni, in podobno) imajo pravico do zdravniškega pregleda. Prav tako imajo pravico do zdravniškega pregleda tisti volilci, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti doma in lahko zahtevajo zdravnika na dom. Te ugodnosti za bolnike veljajo tudi danes in jutri, ko bodo potrdila izdajali od 7. do 22. ure, odnosno od 7. do 14. ure za meščane s področja mesta in predmestja na oddelku za zdravstvo in higieno, a za prebivalstvo zgornje okolice v občinskih ambulantah.
PrTmorsTcTdnevnllc
Vreme včeraj. najvišja temperatura 9.1, najnižja 4.4, ob 19. uri 5; vlaga 65 odst., zračni tlak 1026.6 raste, veter 20 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje skoro mimo, temperatura morja 14.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 27. novembra
Bernard
Sonce vzide ob 7.2U in zatone ob 16.25. Dolžim a dneva 9.G5. Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25
Jutri, PONEDELJEK. 28 novembra
Jakob
PO VEČTEDENSKEM PREDVOLILNEM HRUPU - ODLOČITEV
Danes ob 8. uri se odpro volišča za občinske in pokrajinske volitve
Včeraj so uradno umestili volišča za občinske volitve v tržaški občini ter za pokrajinske na vsem območju tržaške pokrajine Se vedno 4400 nerazdeljenih volilnih potrdil
Po večtedenskem predvolilnem hrupu se je včerajšnji mirni dan kar nekam prilegel. Sedaj manjka samo še zaključni akt. to je volitve, ki se začnejo danes zjutraj in zaključijo jutri popoldne. Danes bodo volišča odprli za volitve ob 8. uri in jih zaprli ob 22. uri, jutri pa jih bodo ponovno odprli ob 7. uri in dokončno zaprli ob 14. uri.
Včeraj popoldne so na vsem tržaškem volilnem območju, tj. v tržaški občini za občinske in pokrajinske volitve, na vsem ostalem tržaškem ozemlju pa samo za pokrajinske volitve, umestili volišča.
V	tržaški občini so občinski funkcionarji izročili ob 15. ur! predsednikom volišč, ki so jih spremljali tajniki, volilni material. Ob 16. uri je sledila umestitev volišč ob prisotnosti skrutinatorjev In predstavnikov list.
člani volišč so imeli največ dela z oštevilčenjem glasovnic. Takoj nato so ves, volilni material zapečatili in ga Izročili v varstvo policijskim organom, ki od sinoči naprej stražijo vsa volišča.
Tržaška občina je sporočila, da Je v uradu na Trgu Oranatleri še vedno okoli 4.400 potrdil za volitve, ki Jih niso utegnili Izročiti naslovnikom. Od teh jih je okoli 1.700, ki zadevajo volivce v Inozemstvu. Na vsak način bodo prizadeti lahko dvignili potrdila v omenjenem u-radu danes od 6. do 22. ure.
V	Miljah, kjer se bo glasovalo samo za pokrajinski odbor, so u-mestili' 16 volišč. Vseh volivcev v miljski občini Je 9.747, od katerih Je 4 746 moških in 5 000 žensk.
Navodila za volivce in druge zanimivosti v zvezi z volitvami objavljamo na 7. strani.
Razdelitev študijskih nagrad iz sklada Tržaške hranilnice
Včeraj opoldne so v dvorani občinskega sveta razdelili študijske nagrade iz fonda, ki ga vsako leto v ta namen določi Tržaška hranilnica ,V dvorani so se zbrali malone vsi nagrajenci ,na galeriji pa številhi starši. Župan dr. Franzil je imel najprej govor, v katerem je navedel nekatere podatke. Iz zneska 2.800.000 so določili 115 nagrad, in sicer 50 do 30.000 za učence višjih šol ter 65 po 20.000 za nižješolce. (Prošenj je bilo 205) Župan je napovedal še bližnji razpis štipendije v znesku 400.000 za posebno sposobnega kandidata s področja likovne umetnosti ali glas. be. Nagrade za višješolce so razdelili tako ,da jih je od 50 odpadlo 6 na slovenske šole, pri nižješol-skih nagradah pa so lih slovenski dijaki prejeli 9 od 56. Na koncu govora je župan še enkrat poudaril pomen štednje (razdelitev bi pravzaprav morala biti 31. oktobra na dan štednje). Spregovoril je še šolski skrbnik' dr. Tavella, nato pa Je župan razdelil hranilne knjižice.
Od slovenskih višješolcev so pre-
zija), Marija Benedetti in Alekseja 998.952 lir, od katerih so darovali:
Skerk (učiteljišče), Klavdij Braini Vera Caharija in Marina Grzančič (trgovska akademija). Nagrajeni slovenski nižješolci pa so: Milena Padovan in Alojz Stok (Opčine), Peter Franza, Peter švagelj in Renato Stokelj (Rojan), Nives Tence (Sv. Križ), Nadja Maganja (Sv. Ja. kob) Ivana Placer (Sv. Ivan), Franca Salvi (Dolina).
Nad 25 milijonov za poplavljene«
Za poplavljence so na sedežu RAI v Trstu do včeraj zvečer zbrali doslej skupno 25.313.750 lir, na sedežu Rdečega križa pa 8.570.280 lir, od katerih je center za teoretsko fiziko prispeval 150.000 lir.
Na tržaški pošti so včeraj sprejeli 31 nakazil na tekoči račun pri predsedstvu vlade za skupni znesek
107.&35 lir osebje INAL, 102.185 RAI, 238.850 lir 101. regiment Sas-sari, 331.312 lir srednja šola «Divi-sione Julia» in 102.000 lir pristaniško poveljstvo.
Za poplavljence so funkcionarji javne varnosti, uradniki in pripadniki kvesture ter dodeljenih komisariatov včeraj zbrali 1.026.700 lir.
Včeraj se je odpeljala v Latisano druga kolona avtomobilov, ki je odpeljala poplavljencem tega okraja živila in oblačila.
Predsedstvo UDI tržaškega ozemlja se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k tej človekoljubni pobudi. Nadalje pripominja, da se oblačila zbirajo vsak dan od 8.30 do 12. ure ter od 16. do 18.30 na sedežu organizacije v Ul. S. Lazzaro 16. čez nekaj dni bodo odpeljali nabrano blago v kraje, ki jih je prizadelo neurje.
Se posebej se predsedstvo UDI zahvaljuje neznani ženski, ki je darovala 55 parov čevljev.
Ob državnem prazniku SFRJ
(Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ
Jugoslovanski generalni konzul Trstu Rudi Janhuba in soproga sta priredila včeraj zvečer v prostorih generalnega konzulata SFRJ svečan sprejem ob državnem prazniku SFRJ. Sprejema so se udeležili številni najvidnejši predstavniki deželnih, pokrajinskih, občinskih, sod nih in vojaških oblasti, člani konzularnega zbora in zastopniki mestnega političnega, gospodarskega, kulturnega in javnega življenja, župani okoliških občin ter številni zastopniki slovenske narodne skupnosti iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije.
Sprejem je potekel v tradicionalno prisrčnem vzdušju.
V	Kopru otvoritev obnovljene gimnazije
V	okviru proslave dneva republike so danes v Kopru slovesno odprli obnovljeno stavbo slovenske gimnazije. Ta dogodek je bil obeležen z umetniškim programom, ki so ga izvedli dijaki v Narodnem gledališču.
V	Kopru, Ilirski Bistrici, Piranu in Postojni so bila danes izročena pripadnikom bivših prekomorskih brigad odlikovanja, s katerimi jih je predsednik republike odlikoval ob 25-letnici revolucije.
POROČILO ODBORNIKOV 0 DELOVANJU OBČINSKIH 0DB0RNIŠTEV
Podjetje Acegat je najtrši oreh odborništva za industrijske službe
Letos kar 1.800 milijonov lir primanjkljaja
V preteklem tednu sta še dva občinska odbornika podala na javnem predavanju poročilo o 4-letnem delovanju njunih odborništev. Dr. Blasina je govoril o zdravstvu in higieni, dr, Vascotto pa o javni industrijski službi. O zdravstvu in higieni so bili podani mnogi zanimivi podatki, o čemer bomo pisali v prihodnjih dneh. Prav tako je tudi zanimivo poročilo odbornika o javni industrijski službi, ki zajema delovanje podjetja Acegat, javnih ob-
činskih kopališč, pokritega' bazena., Črtu avtomatizacijo vlečnih naprav
ohčinskega pogrebnega podjetja openskega tramvaja.
O mnogih vprašanjih, ki jih odbornik navaja v svojem poročilu, zlasti o delovanju podjetja Acegat (mestna prevozna služba, voda, e-lektrika in plin), smo v preteklih mesecih precej pisali, saj odbornik navaja razna večja dela, načrte in sklepe, ki so bili uresničeni odnosno sprejeti v teku zadnjih štirih let. Kljub temu pa je dr. Vascotto v svojem obširnem poročilu povedal marsikaj zanimivega, ki o-svetljuje delovanje občinske uprave na omenjenih področjih, kakor tudi veliko breme, ki ga nosi občina zaradi visokega primanjkljaja predvsem mestne prevozne službe.
Glede upravljanja openskega tram
Jeli nagrade: Jasna Rauber (gimna-|vaja je odbornik ugotovil, da je
•iimiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiniiimiiiiiuiiiiia
V OBČINSKE VRTCE IN V VRTCE ONAIRC
Letos v otroških vrtcih vpisanih 633 slov. otrok
Najmočnejša sta vrtca na Proseku in na Opčinah Skupno število otrok je povsem isto kot lani
Podatki, ki smo jih objavili ob začetku šolskega leta, kažejo, da je letos vpisanih v slovenske osnovne, šole na Tržaškem skupno 1058 otrok, kar pomeni 20 več kot v lanskem šolskem letu. Podatki o otroških vrtcih ob začetku šolskega leta niso bili še znani, ker ni bilo še končano vpisovanje. Po zaključku vpisovanja v otroške vrtce je razvidno, da je' letos vpisanih v slovenske otroške- vrtce na Tržaškem skupno 633 otrok. V lanskem šolskem letu je bilo tudi 633 otrok v slovenskih otroških vrtcih, kar pomeni, da glede števila ni nastala nobena sprememba.
Kakor je znano, imamo na Tržaškem otroške vrtce, ki jih vzdržujejo občine, in vrtce, za katere skrbi ustanova ONAIRC. Občinski otroški vrtci so v Ul. Donadoni, v Rojanu (Greta), pri Sv. Ivanu, v Nabrežini, Devinu, Sesljanu, Šem-polaju, Mavhinjah, Zgoniku in Gabrovcu; otroški vrtci ONAIC pa so pri Sv, Jakobu, pri Sv. Ani, v Skednju, Bgrkovljah; Lonjerju, na Opčinah,' V Gropadi, Bazovici, Trebčah, na Proseku, v Sv. Križu, na Repentabru, v Dolini, Mačkovljah, Borštu, Boljuncu, Ricmanjih in pri Dom ju.
številčno najmočnejši je otroški vrtec na Proseku (49 otrok), sledi mu vrtec na Opčinah (40 otrok). V primerjavi z lanskim letom se Je zvišalo število otrok v otroških vrčih pri Sv. Ani, na Opčinah, pri Sv. Jakobu, na Repentabru, v Lonjerju, v Sesljanu, v Mavhinjah, v Borštu, v Ul. Donadoni, v Rojanu (Greta), v Boljuncu in v Mačkov-
ljah. Nespremenjeno število otrok je v Skednju in v Nabrežini; padlo pa Je v Ricmanjih, pri Domjji, v Gabrovcu, Zgoniku, šempolaju, Devinu, pri Sv. Ivanu, v Dolini, v Sv. Križu, Trebčah, Bazovici, Gropadi in Barkovljah.
PREJELI SMO
bila ta tramvajska proga v prvih letih upravljanja aktivna, da pa je nato postala pasivna zaradi povišanja plač uslužbencem ter zaradi obnovitve in modernizacije zastarelih naprav, ki jih je zasebno podjetje prepustilo občini. Da bi zmanjšali režijske stroške, proučujejo možnost namestitve na tramvajskih vozilih avtomatične naprave za izdajanje vozovnic, s čimer bodo zmanjšali število zaposlenih uslužbencev. Poleg tega pa imajo v na
mudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU Grimm - Martinuzzi
«OBUTI MAČEK»
otroška igra v dveh delih
Režija: ADRIJAN RUSTJA Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: MARJAN VODOPIVEC Kostumi: ALENKA BARTLOVA
16. uri
premiera v torek, 29. nov. ob ponovitve v sredo, 30. nov. ob v četrtek, 1. dec. ob v petek, 2. decembra ob 16. uri v soboto, 3. dec. ob 16. uri
16.
16.
uri
uri
ter ' gradnjo- pokrite —čakaIniče-"na ČTrgu ^iOTklja-
Glede javne razsvetljave je odbornik dejal, da imajo sicer izdelanih mnogo načrtov, da pa jih ne morejo uresničiti zaradi pomanjkanja denarja. Kot Je znano, je javna razsvetljava v mnogih mestnih predelih zelo pomanjkljiva, čeprav le občina v zadnjih letih nekaj naredila s skromnimi sredstvi, ki jih je imela na razpolago.
Stanje pogrebnega podjetja, ki je ob svoji ustanovitvi plavalo v precej razburkanih vodah, je sedaj, je dejal dr. Vascotto, zadovoljivo in ne beleži primanjkljaja. O javnih kopališčih na morju pa je povedal, da jih je v preteklem letu obiskalo 3 milijone kopalcev.
Najtrši oreh odborništva, kakor tudi občinske uprave, je podjetje Acegat, ki beleži iz leta v leto vedno večji primanjkljaj. Po podatkih odbornika, je letni primanjkljaj od leta 1963 do letos narasel od 650 milijonov na milijardo 800 milijonov lir, kar je skoraj trikrat toliko. Glavna pasivna postavka tega podjetja pa je mestna prevozna služba. Da bi se vsaj delno izvlekli iz teh težav, je podjetja izdelalo načrt o preureditvi vseh mestnih prevoznih prog, o kateri bo moral razpravljati novi občinski svet. Nato je odbornik navedel razna nova dela za okrepitev električnega, vodovodnega in plinskega omrežja, o čemer pa smo že pisali. Glede dobave vode mestu, ki je bila v zadnji letih, zlasti v poletnih mesecih, nezadostna, Je odbornik poudaril, da bo to vprašanje lahko dokončno rešeno le z gradnjo novega vodovoda.
Sossl Stanislav, rojen v Trstu 8. 10. 1916 in stanujoč na Opčinah, Ul, Na-zionale 170 nam Je poslal v objavo naslednje:
»Podpisani Sossi Stanislav Je opazil svoje ime med kandidati Združene socialistične stranke, tako kot so navedeni na plakatu tržaške občine. Anagrafski podatki, navedeni na plakatu, odgovarjajo podatkom podpisanega, k>i pa ni bil nikoli vprašan m ki ni nikoli podpisal, da sprejema kandidaturo za Združeno socialistično stranko,
Ker podpisani nima nič opraviti s PSU, prosi dnevne krajevne liste, da objavijo njegov preklic, da bodo meščani obveščeni o tem zelo čudnem ravnanju omenjene stranke.*
Pri delu padel z zidarskega odra
Na gradbišču gradbenega podjetja «Zelco in Locatelli* v Ul. Carli 24 se je včeraj zjutraj pripetila huda nesreča na delu, katere žrtev je postal 54-letni tesar Antonio Sain iz Ul. Baiamonti 22. Sain je opravljal svoje delo na zidarskem odru, ki je bil približno 4 metre visoko od tal. Nenadoma se je tako nerodno prestopil, da je izgubil ravnotežje in padel z odra ter hudo ranjen obležal na tleh.
Ponesrečenemu delavcu so tovariši priskočili na pomoč in hitro poklicali rešilni avto RK. Sain se je pri padcu z odra hudo pobil po glavi in si hudo poškodoval lobanjsko vretence, začel krvaveti iz nosa in zadobil kolaps. Bolničarji so ga ne-
8. decembra v Kulturnem domu
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu
Sindikat slovenske šole v Trstu bo Imel v četrtek, 8. decembra t.l. ob, ,20.30 v prvem in 21.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu svoj redni občni zbor.
Dnevni red bo obsegal: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsednika občnega zbora, 3. branje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. poročila tajništva, referentov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, 5 razpravo in sprejem poročil, 6. razrešnico, 7. volitve novega odbora, 8. predloge in 9. razno.
Odbor vabi vse, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno pred-lože odboru Sindikata slovenske šole v Ul. F. Filzi 8/1. do 2. decembra.
25. t.m. je na tržaški univerzi z odliko diplomiral za doktorja matematičnih ved Aljoša Volčič
Svojemu članu in podpred-.edniku čestita SAK Jadran.
čestitkam se pridružujeta u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAM, VULLY-BULLY.
Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC
Vpisovanje še v ponedeljek, torek in sredo pri Slovenski prosveta! zvezi.
Tečaj bo. če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev.
Nadaljnje predstave bodo objavljene kasneje.
Gledališča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
«Slrip-leus(‘»
in «Čarobna noč» v SG
SG uprizori danes, 27. novembra ob 16. url (za nedeljski abonma) Mrožkovi enodejanki «Strip-tease» in «Carobno noč». Izvajajo člani SG Stane Starešinič, Alojz Milič In Lidija Kozlovičeva. Režija Branko Gombač Scena inž. Mitja Race. Vstopnice so naprodaj vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred začetkpm predstave pri blagajni Kulturnega doma. Pred stava je v mali dvorani.
TEATRO STABILE
«Sior Tonin Bollagrazin»
V Avditoriju bo gledališka skupina Teatro stabile predvajala ob 16.30 in ob 20.30 Goldonijevo komedijo «Sior Tonin Bellagrazia* (II Frnppalore). Režira Giuseppe Maf-fioli, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Nino Toffolo.
Vstopnice bodo v prodaji od 9. do 13. pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in od 14. dalje pri blagajni gledališča v Ul. Tor Bandena.
Jutri in v torek bo gledališka skupina odšla v Gorico, v sredo pa bo ponovno začela s predstavami v Trstu.
VERDI
Jutri se prične pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za drugo predstavo opere «Pelleas et Mčlisande* Claude.ja Debussyja, ki bo v torej ob 20.30 za abonma B za parter in lože ter A za galerije. Zasedba bo ista.
GLASBENA MATICA
PRIREDI V NEDELJO,
4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU
VOKALNI
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Sodelujejo:
Orkester G M
dirigent Oskar Kjuder Moški pevski zbor p.d. Prosek-Kontovel
dirigent Ignacij Ota Solista:
Fedora Ferluga (klavir) Viktor Stoka (tenor)
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK
vabi danes od 9. do 13. ure ter od 15. do 20. ure na RAZSTAVO
SLOVENSKE KNJIGE
Ljudsk* prosveta
Prosvetno društvo »Vesna* v Križu in SHLP v Trstu se toplo zahvaljujeta vsem, ki so kakor koli prispevali k uspehu gostovanja pevcev Iz Tr. bovelj. Se posebno se zahvaljujeta družinam v Križu, ki so nudile brezplačno prenočišče gostom; upravi Slovenskega gledališča v Trstu In rediteljem v Kulturnem domu za dobrohotno tehnično pomoč.
Nazionale 14.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letorn.
Excelsior 14.00 «Requiem per un a-gente segreto* Technicolor, Stevvart Granger. Prepovedano mladini pod 14. letom,
Fenice 14,30 «The Bounty killer* — Eastmancolor. Thomas Millian.
Eden 14.00 «La calda preda* Eastmancolor. Jane Fonda. Prepoveda no mladini pod 18. letom.
Peti teden.
Grattacielo 14.00 «Hotel Paradiso* — Metrocolor. Alec Guinness, Gina Lollobrigida,
Ritz (Ulica San Francesco 10) 14.00 «Un avventuriero a Tahiti* Eastmancolor. Jean Paul Belmondo, Ste-fania Sandrelli, Nadla Tiller.
Alabarda 14.30 «11 papavero e anche un fiore* Technicolor. Yul Bryn-ner. Marcello Mastroianni, Nadia Tiller,
Fllodrammatlco 14.00 «Per 1000 dolla-rl al giorno* Colorscope. Zhakary Hateheri Annamaria Plerangeli.
Cristallo 13.30 «20000 leghe sotto 1 marin Technicolor. James Mason, Kirk Douglas.
Aurora 15.00 «Texas addlo*.
Garibaldi 14,30 »Operazione Norman-dia* Technicolor. R. Taylor, Dana Winters.
Capitol 15.00 »Svegliatl e uccldi* — Technicolor, Robert Hoffman, Lisa Gastoni. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 14,00 «Amore e un addlo*.
Moderno 14.00 «11 piacere e 1’amore* Technicolor. Jane Fonda, Catheri-ne Spaak, Jean Claude Brialy, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vtttario Veneto 13.30 iFumo dl Lon-dra* Technicolo^, ^Jberto Sordi.
Ideale 14 00 «Uha fnčgfre americana* Technicolor. Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 15.00 «Agente 007 operazione tuono*.
Abbazia 14.00 »Came lnguaiammo 1’e-sercito* Franco Franchi, Ciccio In-grassia.
Skedenj 14.00 «11 nostro agente Ffllnt*.
IlilllIilimmiliililllllimiliiiillllllMllillliiliilimliMlHilliliMililHllllminililllllilllllllilimiilliiiiiimiiiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 26. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 84-1 etna Maria Macu-lus vd, Ghersina, 60Jletmi Aristide De Grandis, 584etni Cario Gerdolini, 84-letna Angela Buda vd. Kocman, 63-letni Ernesto Bončina, 74-letna Antonia Kralj por. Cuk, 65-letni Stefano Handl, 68.1 etn) Giovanni Scargatich, 45-1 etni Mario Bertocchi. 62-letni Mario Pugliese, 63-letna Paola Leghlssa, 53-letni Costante Strissia, 76-1 etn a Vi-r. ginia Volil.
OKLICI: Zidar Sante Mlull ln gospodinja Pascjuina Lorusso, adventi-stovski pastor Fittppo Rivali in uradnica Zenobia Romano, električar En-rico C »steli a r in ln frizerka Anna Ma. ria Dupuis, delavec Giorgio Rupena in trg. pomočnica Iride Sinlgaglia, kapitan dolge plovbe Italo Carli ln profesorica Claudia Lape!, uradnik Tullio Perfetti in gospodinja Maria Marin, sluga Giovanni Seli in uradnica Galllana De Martin, pomorščak
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
Giovanni Maurlni ln učiteljica Lore-dana Salata, geometer Alberto Leg-geri in uradnica Mlrella Sbragi, uradnik Maurlzlo Maurleilo ln sanit. asistentka Carla Bassani, fizik Paolo Scbiavon in gospodinja Emanuela Au-maitre, radiotehnlk Claudio ManiS in gospodinja Annamaria Prandstraller, uradnik Giuseppe Benito Calro in fri. zerka Lillana Ortcovaz, šofer Francesco Carvutto in trg. pomočnica Luciana Cabas, uradnik Ferrucoid Vra-nioh ln gospodinja Roberta Pierl, u-
radnik Francesco Cucarlch In gospodinja Gioretta Gherbassl, zavijač Slobodan Plahuta in trg. pomočnica Lu. elana iPetUlzzairi, profesor Federlco Pe-rini Bembo in učiteljica Caterina Let-tis, Angelo Franzo In GlseJa Szyman-ski, delavec Silvano Grlsancich in delavka Antonia Stuie, zidar Silvano R asm a n In kuharica Anna Maria Mahni eh, radiotehnlk Domenico Glur-co in pletilja Marina Zarotti, trg. pomočnik Fiavio Perok in blagajničarka Adriana Fossi, sel Fernando Bu-ranello In delavka Lillana Capellari, funkcionar Corrado Scordari in profesorica Andrte Aalanche, mehanik Marsilio Ambrosi In delavka Alda Gergolet, mehanik Raffaele Castriot-ta ln uradnica Rita Marchl, natakar Amdrčs Rosa in Valeria Missoni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Vlale XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43: dr. Codermatz, Ul, Tor S. Plero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.39)
Dr. Gmeiner, Ul, Giulia 14; Plz. zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo nirati na št. 90-235.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILANO
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
30
79
3
14
87
17
74
26
87
26
5
84
87
7
71
«4
79
17
1
61
ENALOTTO 2 12 12
87
35
78
76
45
52
67
72
65
72
4
43
50
18
33
10
10
35
76
83
12 1
1 2 1
Kvote:	12 točk — 4,216.000 lir,
11 točk — 149.500 lir, 10 točk — 16.000 lir.
U lili tu 1*2. f l
dobra knjiga najlepše darilo
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
vam nudi bogato izbiro otroških knjig in slikanic
V torek, 29. novembra ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
prof. dr. Andrej Budal o temi BENEŠKI SLOVENCI.
člani in prijatelji Slovenskega kluba vljudno vabljeni.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL iz Nabrežine
priredi v sredo, 30. t.m. ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini predavanje Bruna Križmana o evropskem prvenstvu atletike v Budimpešti. Predavanje bo spremljal film. Vljudno vabljeni!
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Fride Baretto daruje Nada 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. gospe Dore vd. Martelanc daruje Vida Godina vd. Sore 2000 lir za Dijaško ma. tico. V isti namen daruje Danilo Godina 1000 lir in Nada Godina 1000 lir za Dijaško matico.
Modra Rinzner daruje 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Doroteje Martelanc daruje J. Bizjak 1000 Mr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok, Friderika Žnidarčiča daruje Zora Nardin 1000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Štefanije Vodopivec daruje Valerija Močnik 1000 lir za Dijaško matico.
Ob 12-letnici smrti Vilme Milič da. ruje v počastitev njenega spomina Lidija Kapun 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Mirka Subaoa darujeta Nino Božič 2000 in Marija Mijot 500 lir za Športno združenje Bor. V počastitev spomina pok. gospe Doroteje Martelanc darujejo za Dijaško matico: družina Pertot-Mihelj 5000, Amalija Cok 1000, družina Kolarič 2000 lir,
V	počastitev spomina pok. Mirka Subaoa daruje Jadranko Kakovič 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok, Mirka Subaoa, pok. Alojza Gorjupa in pok. Dore Martelančeve daruje družina Tončič 6000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev jpomioa pok. gospe Doroteje Martelanc darujeta Angela ln Sergij Pečar 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob go. spe Doroteje Martelanc daruje Ing. Andrej Cok 1000 in Karla Golob Kralj 2000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina dragega bratranca Mirka Subana daruje Viktor Sirca 2000 lir za Dijaško matico in 2000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 10. obletnici smrti pok. brata Silvestra Pregarca daruje Sonja z možem Justom Coljo 1000 lir za Sportho združenje Bor. NaThefto cvetja na grob gospe Doroteje Martelanc darujeta Ksenija in Laura Martelanc 2000 J|.r za Dijaško matico. ' ';u>'
V	spomin drage mame daruje družina dr. Draga Martelanca 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opči. nah.
V	počastitev spomina pok. gospe Dore Martelanc darujejo za Dijaško matico 1000 lir in 1500 lir v spomin Ivanke Maijak družine Grgič Ograda, Sv. Ivan.
Namesto cvetja na grob pok, gospe Doroteje Martelanc darujejo družine Vidmar, Giaeominl in Tuk 2000 lir za Športno združenje Bor.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Dore Martelanc darujeta Cajo in Mi-čela 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Dore Martelanc daruje družina Medvešček 1000 lir za Dijaško matico.
KRZNA vseh vrst, elegantna,. boljša vrsta: plašči, krzneni šali ln kute ter okraski in klobuki. Izredno nizke cene Pelllccerla CEHVO, Ul, XX. Settembre, 16.
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za Kuhinje m dnevne sobe iz for-mike Lastna 'zdelava Fonderla si 3 (blizu bolnice).
• C1THOEN* — Samaritani in Miceu
— Servis v Ulici Kittrnayei 4-a Razstava in prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
VEDEZEVALKA — grafologtnja Stel. la Fonda, Ul. Ginnastica 34, sprejema od 15. do 19. ure razen praznikov — govori samo, italijanski.
TAKOJ PRODAM pojačevalec «Fen-der Bandmaster* 40 yv in .kitaro, Ce-na ugodna. Korič Ferid, Dom J.N.A Tolmin.
SKOBELNIKI, žaga na trak, hombi-nirka za štiri obdelave lesa, naprodaj pri Bevilaequa, Ul. detla Tesa 12.
TRGOVINA pohištva Puzzl, Ul. Pa-
scoti 5 ima nh izbiro: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shrambe, sprejemnice itd. Dobri pogoji. Obiščite nasl
ŠTUDENTKA jezikov daje privatne 'lekcije .lz nemščine ln angleščine. Na-slo.v na ppravi, lista, Ubca S. Fran-cesco 20
KUPIM slike, kipe, ure in različne antične predmete tudi na deželi Tel. 816-103.
POTOVALNI URAD AURORA
prireja za božične in novoletne praznike izlete in zimovanja v Kranjski gori, na Pokljuki, Jezerskem, v Ljubljani, Umagu, Opatiji in drugod.
Podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone, 4, telefon 29-243.
Z A II V A L A
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega dragega
Petra Bastjančiča
Posebna zahvala mladini iz Sliv-nega, Cerovelj, Praprota, Trnovce, sekciji KP Sempolaj, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ,	, ,j
Žalujoči OČE, sestra LIDIJA z možem in drugo sorodstvo
Slivno, Zgonik, 27. noV. 1966
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
Alojzija Šuca
Zahvala darovalcem cvetja, pevcem in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
ŽALUJOČI DRUŽINI ŠUC
Briščiki, 27. novembra 1966
ZAHVAL A
Globoko ganjeni se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili našo dobro mamo
DOROTEJO MARTELANC (Martellani) roj. TROBEC
Enako se zahvaljujemo g. Paniacco Dori, g. Majdi Mihelj-Pertot, g. Lojzki Brana, g. Trnovec Štefaniji, Pierini Vitez ln vsem tistim, ki so na kakršen koli način lajšali pokojnici trpljenje. Iskrena zahvala družinam Jaklič, Canciani, Coloni, dr. Vuga. Topla zahvala g. katehetu Šorliju, g. župniku od Sv. Ivana, don Pietru Bordinu in g. don Agostinu. Prisrčna hvala dr. Mašeri, dr. Baissu, dr. Dobrini ter prof. dr. Trevi-sani in ostalim zdravnikom ter osebju celotnega urološkega oddelka glavne bolnišnice. Enaka zahvala naj gre družbenim in političnim organizacijam ter vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
ŽALUJOČA DRUŽINA dr. MARTELANC Drago
Trst, 27. nov. 1966
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadni izgubi našega ljubega
ALOJZIJA GORIUPA
Enaka zahvala vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA GORIUP
Prosek, 27. nov. 1966
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mater
PEPCO BONANO
Posebna zahvala č. g. župniku Gerdolu, darovalcem cvetia in pevcem.
Boljunec, 27. nov. 1966
Hči Draga in mož Cveto čok
J^Lmatih
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
KADAR PRIDETE V TRSI JE PRIPOROČLJIVO, DA, PREDEN KUPITE KAKRŠNOKOLI KONFEKCIJO, DEŽNE PLAŠČE IN OBLAČILA ZA MOŠKE IN ŽENSKE, OBIŠČETE TRGOVINO PtiniatO^ NA CORSO ITALIA 24, KJER JE V PRODAJI BLAGO NEPOSREDNO 00 PROIZVAJALCA PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH. NAJNIŽJI POPUST ZA KAKRŠENKOLI ARTIKEL V TRGOVINI ZNAŠA 50 DOSEŽE PA TUDI 90 %.
PRI Primat o'* JE VSAK DAN DOBER NAKUP
TRIESTE
CORSO ITALIA 24
Miklavž prihaja!
i^ru j_i.iiti.ijJ KAZVESE_i oiROKE IN VSE NAS.
Trgovina MIKA
Nabrežina, Glavna cesta št. 149
ima v zalogi lepa in okusna darila po ugodnih cenah. IGRAČE, PARFUME, OKRASKE, KOŽNO GALANTERIJO, PORCELAN, KRISTAL in druge okrasne predmete. Za vaš cenjeni obisk najlepša hvala !
V trgovini usnjenih izdelkov
lodjodA
na LAKGO BAKRIERA VECCH1A, 2 (nasproti avtobusne postaj«-)
dobite v veliki izbiri
m torbice iz usnja in imitacije usnja
■	potne torbice in kovčke
■	ženske, moške in zložljive dežnike
PO ZELO UGODNIH CENAH
AUDIOVISION
UL. TARABOCCHIA 10 • TEL. 95330
Sup«ravtomatični pralni stroji vseh znamk
ZA IZVOZ NAJNIŽJE CENE
SPREJEMAMO PLAČILA V KAKRŠNEMKOLI DENARJU 1-LETNO JAMSTVO IN POMOČ ZA JUGOSLAVIJO
T. TREVISAN
TRIESTE • TRST — Corso Garibaldi 3 — Telefon 98-782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera VeccHia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22 ka ratno v ploščičah za zobe Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
Govorimo vse jugoslovanske jezike
Sintetične preproge
‘h preproge za Hudnike iz pia «ike »BALA TUM« in »MERA KLonj Modemu pokrivanje Podov z gumo «MoyUETTE» *h ploščice «RIKETT» in "ARMSPRi iNU» Bežna vrata *“< *Li.P< iRT» oeneške zavese (tenoe venezianei Hitra uredi tev s specializiranim osetijem A R P IIAI.PI.ASI Irst. 'r* Us pedale št S lel 45-81»
Elellroilome,šiiti — Brusini —
• PRALNI STROJI
• ELEKTRIČNI
GOSPODINJSKI STROJI
TRST
UL BATT1STI 20
KINO P K O S K K -KONTOV K /.
predvaja danes, 27. t.m. ob 16. uri Panavision barvni film:
Lady	L
Igrajo: SOPHIA LOREN, PAUL NEW'MAN in DAVID NIVEN
mmmmmk
Predvaja danes, 27. t. m. ob 15.30 uri Franscope Tecnicolor film:
FANT0MAS
MINACCIA IL M0ND0
(PANTOMAS GROZI SVETU)
Jgrajo: Jean Marais, Louis De E’’nes in Milene Demongeot
V ponedeljek, 28. t. m. ob t*. uri ponovitev filma: FANTOMAS
MINACCIA IL MONDO (Fantomas grozi svetu)
14 I M O .»lil 14» I* KOM E14
Predvaja danes. 27 t. m. ob 16. uri barvni film:
CA T BALLOU
Srebrni medved Lee Marvin za najboljšo interpretacijo Igrajo: JANE FONDA, LEE MARVIN in NOT KING COLE
Predvaja danes, 27. t.m. ob 16. uri film iz druge svetovne voj-ne — spektakularen ■ dramatičen:
IL TRENO
(VLAnl
Igrajo: BURT LANCASTER, PAUL SCOFIELD
in JEANNE MOUEAU
ŠPORTNIKI!
V trgi ivmi
VELIAK - ŠPORT
v Ul. dcliTstria 13, let. 44-237
dobite vse potrebno za smučanje in za druge panoge športa. — Kvalitetno blago do konkurenčnih cenah
P E L L U X
TRST, UL. UDINE 41 (200 m od glavne postaje)
TORBICE «SKAJ» OD L 1000 DALJE
DEŽNIKI FANTAZIJA NYLON OD L 1000 DALJE
POSEBNI POPUSTI!
moilellina ni l /a lurc
Klasični m nainoveiši modeli čevl|ev naiboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA M( IŠKE ŽENSKE OTROKE Ul K Filzi 3. TRST tel 37 707
Fvf*Prnl TT1 M^ctrhiqvplli >
Kino rntoirrafski material
SECUL IN
Trst Ul Ma/zin' 33 Telefon /33-3H1
valu prijatelje in znanee naj
ir« Hiišeeie
ZLATARNA	URARNA
./ a ii hn
TRST, Punte deila Fabbra, I (Trg Goldoni)
m URE OD 5.000 LIR DALJE • ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPRENOSLJIVIH CENAH -
K 18 Z JAMSTVOM
TRGOVINA S ČEVLJI
ALTA MODA
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
TRST
UL. G. GALLINA, 3
TEL. 31-822
TRŽAŠKA KNJIGARNA
lini >(11. mi. 1 riiiitlška Zli t« 1 «■ !«• u «, 1-7112
Novo
Mikuž: SVET MED VOJNAMA 1918-1939	600 lir
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 27. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni film:
II nostro agente Flint
(NAŠ AGENT ELINT) Igrajo: SAMES COBURN
in LEE J. COBB
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje v Ul. Ascoli 1 pri SKGZ.
ZAKLJUČILA SE JE VOLILNA PROPAGANDA
Upravne volitve v Ronkah so letos še posebno važne
Levičarske stranke ne nastopajo več enotno kot prej - Levičarska uprava ali levi center? - Slovenska skupnost je prvič prišla do izraza kar na listah štirih strank
Jožef Lakovič
Mirko Franuolic
Franc Jarc
Anton Gergolet
umil ■iiiiimmimiiiiiii min iiiiiiiiiiiiiiiiimimiminiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiii iii mini n it Hunu im m u mi
PISMO UREDNIŠTVU
Za ene je denar takoj drugi pa čakajo že 20 let
i
Upravni svet mestne hranilnice ima denar za stiperlikvidacijo, nima ga pa za povi. šek upokojencem, ki že 20 let čakajo nanj
Vajeni smo že vsakovrstnih senzacij tudi glede izplačevanja pokojnin in odpravnin nekaterim privilegirancem od strani raznih ustanov. Vendar si nismo mislili, da bomo tudi v našem mestu, ki Je vse prej kot bogato, doživeli kakšen tak primer.
S tem menim primer bivšega ravnatelja Goriške hranilnice o katerem so bile vložene številne interpelacije od strani nekaterih levičarskih svetovalcev tako v goričkem občinskem svetu, kot v pokrajinskem in deželnem svetu ter pred nedavnim tudi v rimskem parlamentu. Iz teh interpelacij je razvidno, da je omenjeni gospod prejel kar 189 milijonov lir odpravnine, poleg tega pa naj bi ostal še nekaj let v službi ter zato prejemal «skromno» plačo po 300 tisoč lir mesečno za 17 mesecev na leto. K temu znesku pa je treba prišteti še po 140 tisoč lir mesečno od INPS pravtako iz naslova pokojnine.
Spričo teh astronomskih številk se javnost sprašuje, zlasti pa se sprašujejo starejši upokojenci Goriške hranilnice, ki prejemajo vse drugačno pokojnino, kako je uprav, ni svet mogel dopustiti, da je prišlo do takih ukrepov. Kako je mo-
goče, da v Gorici ne morejo dobiti primernega naslednika, ki bi zasedel mesto ravnatelja in prevzel vodstvo tega denarnega zavoda? Ali bi ne bilo mnogo bolj pravično, če bi upravni svet tega zavoda naklonil vsaj delec svoje, na ta neprimeren način izkazane velikodušnosti, tudi tistim bivšim uslužbencem Goriške hranilnice, ki že 20 ali morda celo več let čakajo na prevrednotenje in povišanje svojih pokojnin, ki niti v najboljšem primeru ne nudijo minimalne osnove za skromno preživljanje?
Ker je sedanjemu upravnemu svetu zapadla mandatna doba, pričakuje goriška javnost, zlasti pa prizadeti starejši upokojenci zavoda, da bodo novi upravitelji, ki jim bodo sledili, bolj uvidevni in bolj pravični v svojih ukrepih.
Sledi podpis.
SLOVENSKI PLES m SILVESTROVO
v Prosvetni dvorani v GORICI
Podrobnosti bomo javili v prihodnji številki.
Danes in jutri bodo volilni upravičenci v občini Ronke izvolili nov občinski svet, ki bo za prihodnjih pet let vodil javne posle v tej občini, ki ima dve poglavitni značilnosti: da je izrazito delavska in napredno usmerjena in da je edina občina v pokrajini Gorica, ki ima aktiven proračun.
Vse doslej je vodila občinske posle skupina svetovalcev, ki so pripadali levičarskim strankam KPI, PSI in PSIUP. V njej je sodeloval tudi slovenski svetovalec. Nikakega dvoma ne more biti, da bo tudi poslej slovenska skupnost zastopana v tej krajevni ustanovi s svojim predstavnikom. Takšna je naša želja in želja pripadnikov naše skup-r"~t.i v tej občini, v tem smislu pa so se obvezale tudi stranke, k* kandidirajo slovenske kandidate.
Kakor smo že poročali v našem listu, kandidira na štirih strankah kar pet slovenskih volivcev. Na komunistični listi kandidirata dva, na socialistični listi, listi proletarskih socialistov in krščanske demokracije pa po eden.
Socialisti kandidirajo neodvisnega kandidata Jožefa Lakoviča (La-co) iz Tržiča, komunisti Mirka Frandoliča in Franca Jarca, unitarni socialisti Antona Gergoleta, demokristjani pa neodvisnega kandidata Oskarja Staniča.
številna in dobro obiskana so bila zborovanja predvsem delavskih strank. Pripadniki slovenske skupnosti v raznih strankah so imeli več sestankov in shodov, na katerih so govorniki prikazovali stališča svojih strank do važnih vprašanj mednarodne in domače politike, pojasnjevali so svoje odnose do ostalih strank, do politike levega centra, do krajevnih gospodarskih in socialnih vprašanj kakor tudi do zadev, ki se tičejo krajevnega upravnega organa. Vse tri levičarske stranke, komunisti, združeni socialisti in socialisti proletarske enotnosti so objavili svoje volilne programe, ki so jih tudi prevedli v slovenščino ter jih v takšni ali drugačni obliki v našem jeziku tudi tiskali.
Iz program?) enotnih socialistov
^avžamanjy„npk,5(t.gRe1fisn0yA?, iPSlL
Enotni stranki PSI-PSDI zahtevata sodelovanje v konzorciju za Industrijski razvoj Tržiča in letališkega konzorcija. Prav tako bodo podpirali vse pobude za izgradnjo ceste, ki bi povezovala Ronke z avtomobilsko cesto in s cesto proti Grade-žu. Sodelovali bodo nadalje pri sestavi medobčinskega regulacijskega načrta. Ustanovili bodo Pro Loco, odprli šolsko zobozdravniško ambulanto in fizioterapevtično ambulanto. Doseči hočejo pravilno davčno odmero z oprostitvijo družinskega davka za občane z nizkimi prejemki. Zahtevajo tudi razširitev sodelovanja med občinsko upravo in občani.
V komunističnem programu je zapisano, da se bodo tudi vnaprej zavzemali za sodelovanje z vsemi občinami območja, kar zagotavlja rešitev številnih vprašanj. Zagovarjajo potrebo politike miru m vlogo «mostu», ki naj jo naša dežela ima v odnosu do sosednjih držav, ki je prvenstvene važnosti za gospodarski in družbeni napredek, v katerega se vključuje izgradnja pro-tosinkrotrona v Doberdobu ter odprava vojaških služnosti na splošno v tej občini. Za slovenske volivce so nato objavili letak, v katerem stranka zagotavlja Izvolitev slovenskega svetovalca kot je že poprej izvolila svetovalca Jarca v občinski svet v Ronkah, Josipa Jarca v deželo in Bernetičevo v parlament.
Socialistična stranka proletarske enotnosti, na kateri je slovenski kandidat Gergolet, ki je bil župan pred nastopom fašizma in ga je režim odstavil, ker se ni hotel podvreči njegovim metodam, poudarja, da se bodo njeni kandidati borili za napredno in zdravo občinsko upravo, glas za to listo pomeni obenem, podporo borbi slovenske narodne skupnosti za dosego njenih pravic.
Izmed vseh dosedanjih volitev v Ronkah so sedanje važne zavoljo vrsto stvari. Prvič zaradi tega, ker je odnos sil takšen, da so možni različni volilni izidi, drugič pa zavoljo tega — in to bi želeli zelo poudariti — ter so Slovenci zastopani na štirih listah kar potrjuje zanimanje strank za slovenske volivce, obenem pa predstavlja dobro osnovo, da se v prihodnje napravi korak naprej v uveljavljanju slovenske skupnosti v tem kraju, zakaj trdno verujemo v obljube strank in tudi v sposobnosti slovenskih ljudi, ki se v njih udejstvujejo, da bodo znali po volitvah združiti vse svoje sile vsaj kar zadeva narodnostne pravice in kulturno delovanje. To hi bila naravna posledica zagotovil v sedanji volilni kampanji, obenem pa tudi odraz življenjskosti in sposobnosti ljudi, ki v tern kraju živijo in ki so te svoje lastnosti izkazali v borbi za svoj narodni obstanek in socialni razvoj pred vojno, med njo in po njej.
v Tržiču sestavil pravila o najemu osebja za to službo. Razpisal je natečaj za 20 agentov. Prošnje za natečaj sprejema občina najkasneje do 7. decembra.
Občina bo sama prevzela upravo nad avtobusno službo z novim letom. Doslej je nakupila 6 novih avtobusov.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Odobrili so izdatke za ustanove, ceste in bolnike
Tečaji za luje jezike v osnovnih šolah Božična razsvetljava ulic in Gradu
Spremembe avtobusnih voženj na progi Gorica-Sovodnje
Z jutrišnjim dnem so bile na mestnih avtobusnih progah vnesene nekatere spremembe v vožnjah na progah z izjemo št. 1, ki ostane nespremenjena.
Na progi Gorica-Tržaška cesta-Sovodnje-Gabrje je po novih spremembah vozni red naslednji:
Iz Gorice (na Travniku) ob delavnikih: 7.15; 8.20; 11.10; 13.35 in 19.10.
Odhod iz Gabrij: ob delavnikih: 7.45; 8.50; 11.50; 14.15 in 19.40.
Odhod iz Gorice (na Travniku) ob nedeljah: 12.40; 17.00; 19.10 in 21.30.
Odhod iz Gabrij — ob nedeljah: 13.20; 17.40; 19.45 in 22.10.
V petek zvečer je imel občinski odbor v Gorici svojo običajno tedensko sejo, ki ji je predsedoval podžupan Candussi.
Na predlog odbornika Zuccalija so odobrili nekatere spremembe v vožnjah na mestnih avtobusnih progah ter izplačilo podjetju Ribi razlike pri upravljanju prog.
Po številnih ukrepih v korist ob činskih uslužbencev so odborniki pregledali napredovanje gradnje drugega dela mestnega doma onemoglih ter nakup potrebnega materiala za popravilo asfaltiranih cest. Odbornik za javna dela Lupie-ri bo predložil na prihodnji seji občinskega sveta nakup več parcel za izgradnjo prvega dela mestnega vodovoda ter načrt za ureditev in povečanje občinskih zdravstvenih prostorov v Ul. Mazzini.
Na seji so odobrili tudi celo vrsto stroškov, med katerimi naj navedemo 1.583.000 lir za stroške pri zavodu Lenassi v oktobru, 2.977.000 lir za mestni dom onemoglih za september, skoraj 12 milijonov za stroške bolnikov v bolnišnici, 3 milijone za bolniške strnške invalidov ter 5.6 milijona za bolnike v hiralnici Fatebenefratelli v Ul. Diaz.
Odbornik Fantini je poročal o božični razsvetljavi mestnih ulic, ki bo enaka kot lani, vključno z zvezdo repatico na Gradu; dodatno pa bodo letos razsvetlili še ulici
MIIIIMIIIIIiiliiltllllllimillMIIIIIIIItlllllllllllllllHHIHiiillllllllllllllllllllllllllllllllMlllltlllllililllliiiiillllliiiil
RESOLUCIJA OBČINSKIH SVETOVALCEV KPI
V Gorici postaviti spomenik padlim v osvobodilni borbi
Občinski odbor naj vnese v prihodnji proračun potreben znesek
Komunistični občinski svetovalci mazilnega olja pri dobaviteljih se v Gorici Battello, Černe in Bonne- zaključi dne 15. decembra. Po tem sova so poslali županu dnevni red, ! datumu bodo vsa nakazila neveljav-v katerem zahtevajo postavitev spo- 'na in prizadeti bodo prikrajšani menika padlim partizanom.	j za svoj obrok goriva po znižani ce-
Podpisniki ugotavljajo, da so na m Proste cone podlagi pritiska političnih strank in partizanskih zvez vključili v proračun za leto 1965 pod št. 148 pred-•vitieni"znesek!' li milijonov Kr; 'kar je za 7.7 milijona lir več od jbrejš-njega leta, da bi z njim zgradili spomenik italijanskim in slovenskim partizanom teh krajev, padlih v o-svobodilni vojni proti nacifašizmu, negaciji sleherne tradicije civilizacije. 'Tega zneska občinska uprava ni več vnesla v proračun za leto 1963.
Ta spomenik padlim v osvobodilni vojni, ki je najbolj potreben ravno v našem mestu, naj zaobjame v duhu evropskega odporniškega gi-br ja vse protifašiste, ki so se bo-
Pripravc za poobčinjcnjc prevozne službe v Tržiču
V pričakovanju uvedbe mestne o.v tobusne službe je občinski odbor
Smrtna prometna nesreča pri Marianu
V prometni nesreči, ki se je sino. či okrog 18. ure primerila pri cestnem nadvozu med Gradiško in Marianom, je izgubil življenje geometer 3S-letni Pini Ervino Iz Tržiča, Vicolo Ceriani 14, ranili pa sta se njegova žena in hčerkica, ki so ju odpeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Pri trčenju vozil se je najhuje poškodoval Pini, zato so ga nemudoma naložili na mali ka-mionet podjetja STAR, ki se je rili za svobodo svojega ljudstva, !ravn0 takrat pripeljal mimo Spfor ne glede na razlike v narodnosti, i lj0carc^' Frencesco pa je Pinija prijezdil, ideologiji, političnem prepri- I P«8«31 v bolnišnico mrtvega. De-.ur-čanju	ni zdravnik mu je pri zunanjem
pregledu ugotovil manjšo rano na čelu in udarec v levo nogo. Ni izključeno, da je geometer zadobil notranje poškodbe.
Zaradi padca po stopnicah so pridržali v bolnišnici v Gorici 24-let-nega Carla Višina iz Ul. Prato. V petek zvečer je padel po stopnicah
Ker bi takšen spomenik predstavljal dokaz zaupanja v vrednote nove Italije, vznikle iz odporniškega gibanja in imel vrhu tega tudi visok vzgojen pomen za mlade generacije, zadolžujejo podpisniki dnevnega reda občinski odbor, da v pri-hodnjem proračunu določi znesek ri svojem stricu v m Giustlruam;
vn	Torto c-nnmnmh»	*
za izgradnjo tega spomenika.
Predavanje o beneških Slovencih v klubu S. Gregorčič
V sredo, 30. t. m. ob 20.30 bo v klubu S. Gregorčič na Verdijevem korzu 13 v Gorici predaval štan-dr»,w	dr. Andrej Budal, ki
sedaj živi v Trstu, o beneških Slovencih, Ker je snov predavanja nadvse zanimiva in povezana s stoletnico priključitve Beneške Slovenije k Italiji, priporočamo udeležbo vsem tistim, ki se zanimajo za ti problem.
zdravil se bo 15 dni.
Z vrelo kavo se je polil po obrazu in vratu 1 leto star Ermano Bir-rt iz Ul. Italico Brass Zaradi opeklin prve in druge stopnje se bo zdravil 15 dni.
Z mopedom se je včeraj zaletel mehanični vajenec 15-letni Gutner Vinzl iz Ul. Cappella 25 ter si zio-mil nosno kost.
Dr. Portelli jc komisar za konzorcij ob Idrijci
Z odlokom predsednika republike od 9. avgusta t. 1. je bil uradnik goriške prefekture dr. Massi-mo Portelli Imenovan za vladnega komisarja pri konzorciju za vodna dela 3. kategorije za ureditev Idrijce.
Sedež konzorcija bo v Krminu. V področje konzorcija spadajo goriške občine Krmin in Dolenje s področja videmske pokrajine pa Proprotno, Como di Rosazzo in S. Glovanni al Natisone.
Zadnje razdeljevanje nafte proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča vsem prizadetim, da bodo jutri, 28. t. m. pri EAM začeli deliti upravičencem proste cone nakazila za dvig nafte proste cone. To bo zadnje razdeljevanje za tekoče leto.
Kot za bencin, katerega razdeljevanje je v teku, bodo morali interesenti tudi za nafto in mazilna olja dvigniti potrebna nakazila in potem blago pri dobaviteljih v naj. krajšem času.
Razdeljevanje nakazil pri ACI in EAM in prevzem nafte odnosno
Ugodne snežne razmere na Lokvah in v Črnem vrhu
Snežne razmere na smučiščih v goriškem zaledju so zelo ugodne. Na Lokvah je 40, v Črnem vrhu pa 80 cm snega. Cesti v oba turistična kraja sta pluženi ter bosta odprti za dvosmeren promet. Na Lokvah delujejo tri vlečnice, v Črnem vrhu pa ena. Vsi gostinski obrati so odprti ter pripravljeni za sprejem turistov.
Raštel in Mazzini.
Odobrili so nadalje strošek za božična darila otrokom v občinskih vrtcih ter stroške za poletne kulturne prireditve.
Ob koncu so proučili tudi uspehe uvedbe 15 tečajev za učenje tujih jezikov po osnovnih šolah, katere je obiskovalo 271 učencev. Odobrili so sklep, da bodo uvedli take tečaje tudi v šolskem letu 1967. Odbor se bo zopet sestal v ponedeljek ob 18. uri.
Z Zupan iz Tržiča Romani odpotuje jutri v Rim, kjer bo v raznih uradih posredoval, da bi se čimprej opravila nekatera javna dela.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi danes, 27. t. m. ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma
CECILIJANKO 1966
NASTOPILO BO 12 ZBOROV Z GORIŠKEGA
V odmorih bo deloval buffet
Sedeži po 300 in stojišča po 100 lir
Hort ra
VERDI. 14.30:	«Combattenti della
notte«, Yul Briinner, John Wayne in S. Berger; ameriški barvni ki-nemaskopski film.
CORSO. 15.00: «11 sipario stappa-to», Paul Nevvman in J. Andrews; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan
MHDHRNISSIMO. 14.30—22.30: «1 5 della vendetta«, Guy Madison in Monica Randall. Italijanski barvni film; mladini pod 14 letom prepovedan.
VITTORIA. 15—21.30:	«Agente Jo
Walker, operazione estremo O-riente», Brad larris iri Barbara Frey, ital-avstrijski koprodukcijski film v barvah m kinemasko pu
C) VTRALE. 15.00: «La settima vit-tima», H Telmy in A Smtmer, nemški film, prepovedan mladini pod /18 letom
I rž ir
AZZURRO, 14—22: «11 grande col-po del 7 uomini d’oro», Rossana Pod-sd, F. Leroy in G. Moschin;
barvni film.
ENCKLSIOR. 14—22: nCombatto-tl della notte«, Yul Briinner, Kirk Douglas, Frank Sinatra; kinema-skopski film v barvah.
PRINCIPE. 14-22; «u nanavero 6 anche un fiore«, Yul Briinner, M. Mas*- -"ni in A. Dikinson.
S. MICHELE. 14—22: «Come sva-liggiammo la banca dTtalia«, C. Ingrassia in F Franchl. Kinema-skope v barvah.
K onke
EVCKl SIOR, 15.00-22.00: «L’uomo che vlene da Canyon City», R. Wood In F Sancho. Kinemasko pe v barvah.
RIO. 15—21 30: «Le mere”'-'c« nv-venture di Marco Polo«, A. Quinn in O. Welles. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je od-p ta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel 35-38.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 27. novembra Je v Gorici odprta cvetličarna RENATO GOTU4 N Ul Garibaldi št. 9, tel. 26-28.
Mali oglasi
Gospodična profesorica išče eiuv posteljno soho v Trstu ali na Opčinah. Ponudbe na upravi Primorskega dnevnika — Gorica.
TEMPERATURA VCEP*’
V Gorici nalvišja 8,6 stopinfe ob 12.40 ln najnižja eno pod ničlo ob 1.50 uri; povprečna vlaga 65 od sto.
llliiitlllliutiiiilliiiiiiniiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiliiliiiiimimniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiunMi
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 20. do 26. novembra se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 5.
ROJSTVA: Dimitri Gemelli, Gra-ziano Manfreda, Sergio Calligaris, Franca Petrussa, Massimo Decorti, Tiziana Brandolin, Bruno Cervai, Gian Luca Calligaro, Alessandro A-gorbissa, Stelano Colautti, Alessandro Mattioli, Chiara Sansa, Cristina Bnedetti, Paola Zolf, Giordano Fran-ceschini, Danila Hlede, Ilaria Ross, Luisito Riccardi, Cristiha Fior, Ful. vio Crasnich,, Martina Ghini, Maria Luisa Nasca, Massimo Simsig, Clelia Bon, Sabrina Del Negro, rojena mrtva, Elisabetta Zuzzi, Fran-cesco Zuzzi, Salvatore Postorino.
SMRTI: gospodinja 79-letna Maria Franzot, upokojenka 86-letna Luigia Bulatti, vd Klinec, upokojenec 66-letni Corrado Thomnnn, gospodinja 35-letna Silvana Galiussi, por. Benvenuti, hotelirka 69-letna Clementina Cumar vd. Grusovin,
letna Giuseppina Trpin, vd. Bregant, upokojenec 70-letnl Francesco Petri, gospodinja 85-letna Giuseppina Makuz, vd. Ussai, 83-letni Giaco-mo Bracco, upokojenec 67-letni Al-fredo Boccieri, upokojenec 71-letnl Domenico Braidot.
POROKE: poštni agent Elio Peri-ni in gospodinja Sandra Mauro, kuhar Luigino Pozzetto in gospodinja Bruna Paoletti, industrijski izvedenec Mauro Conighi in prodajalka Luisa Pascoletti, uradnik Armando Pascoli in učiteljica Nedda Grusovin, uradnik Claudio Marsano in učiteljica Maria Iachin, trgovski zastopnik Luciano Digiusto in gospodinja Carmen Dl Blaslo, hidravlik Giovanni Battista Girotto in gospodinja Antonia Bordon.
OKLICI: zastopnik Edgardo Ni-chelatti in prodajalka Alma Ber-not, uradnik Saverio Comel in u-radnica Maria Serena de Marco, mizar Valdemaro Furlan in Natalia Pividori, zastopnik Renzo Edoardo Stoisser in študentka Clara Massi-
gospodinja 78-letna Giuseppina Rei- , miliana Orzan, varilec Sergio Dino chard, vd. Pertot, upokojenec 72- Krascek in Alcisia Frančiška Schlel. letni Giovanni Gatti, gospodinja 73-1 dler.
P rim oFsTcT "tTiTeTiTT k
27. novembra 1966
PO USPEHIH NEONACISTOV VHESSENUJNNA BAVARSKEM^
V novi nacistični stranki NPD je okrog 60 odst. nekdanjih nacistov
UALZOLEKIA
Via le
TRST • Viale XX Settembre, 18
•
VELIKA IZBIRA ČEVLJEV ZA SMUČANJE (Poleg Stancle)
SUPER
ooTo57
Volilni uspeh, ki so ga dosegli neonacisti na volitvah v Hessnu in na Bavarskem, kjer so dobili okrog 8 odstotkov glasov ter so postali za krščanskimi socialisti in socialisti tretja stranka in izrinili iz bavarskega deželnega parlamenta celo desničarsko usmerjene liberalce, je povzročil v svetu ne le začudenje, marveč tudi veliko skrb. Tudi v krogih, kjer so bili vedno naklonjeni Adenauerjev! in Erhardovi Nemčiji, so se začeli spraševati, kam vse to vodi, saj je tudi Hitler začel tako in je bilo prvotnih nacistov takrat celo še manj. Toda vse to je pravzaprav predvsem sad politike zahodnih sil; zlasti pa Amerike, ki je začela uporabljati nemške reakcionarne sile že takoj v začetku kot nekak zid proti Sovjetski zvezi in socialističnemu svetu sploh.
V povojni nemški zvezni republiki so kmalu oživele nacistične stranke, ki so se zaradi prepovedi oblasti skrivale pod raznimi licemerskimi imeni. Toda njihova dejavnost je bila razdrobljena, političnega usreha skorajda ni bilo.
Dne 28. novembra 1964 je v Hannovru nastala Nemška nacio-nalno-demokratska stranka (NPD) iz 12 neonacističnih strank. Njeni najmočnejši sestavini sta bili Nemška ljudska stranka in Stranka nemškega rajha (prava naslednica NSDAP). Neonacisti so namreč uvideli, da z razdrobljeno dejavnostjo ne bodo ničesar dosegli in zato so si ob ustanovitvi NPD postavili za cilj priti v parlament na rovaš Adenauerjeve in pozneje Erhardove Krščansko-demokratske stranke (CDU) in Straussove Krščanskosocialne stranke (CSU).
Hamburški «Die Welt» je ob u-stanovitvi nove stranke vzvišeno prezirljivo zapisal: »Brezupna zgodovina desnega radikalizma (tako sc- imenovali neonacistična gibanja) v Zvezni republiki je tema le za ljudi, ki skrbe za zaščito u-stave, za tuje statistike pa Je le stvar decimalnih računov.«
Toda kako je potem mogoče, da je novembra letos NDP na volitvah v Hessenu dobila 7,8 glasov in s tem 8 od 96 sedežev v hessen-skem parlamentu? Uspela je tudi na volitvah na Bavarskem: zasedla je kar 15 sedežev.
NDP je uspela zaradi spretnih politikov in zaradi političnih razmer v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so raje prepovedali komunistično partijo kot neonacistična gibanja in organizacije.
;Na čelu stranke sta bremenski tayarnar Fritz Thielen in potomec stare junkerske družine A-dolf oon Tadden, ki se je med drugo svetovno vojno boril na vzhodni fronti. Thielen je uradni, Tadden pa resnični in duhovni vodja, ki je bil do leta 1964 predsednik Stranke nemškega rajha. (V programu te stranke iz leta 1948 je pisalo, da je «stranka beguncev in nekdanjih članov nacistične stranke«). V vodstvu NPD je 18 ljudi, med njimi kar 12 nekdanjih nacistov.
Program NPD je na kratko takle: «Zavrnitd je treba laž, da smo mi krivi za vse težave na svetu. Zaščititi bi bilo treba našo mladino pred ljudmi, ki vztrajajo pri stalni krivdi in nenehnemu kesanju. Boriti se je treba prot; javni nemorali in zavarovati je treba žensko dostojanstvo. Družine z več otroki bi morale dobiti posebno zaščito države in družbe. Naši vojaki bi morali služiti blaginji in varstvu naroda, zavedati bi se morali tradicij v sodobnem duhu, vendar samo pod nemškim poveljstvom. Končati je treba našo odvisnost od tuje delovne sile, gospodarstvo pa prevzeti iz rok tujih investitorjev,« itd.
| rostd je 37 odstotkov članov m^d 45. in 59. letom, 18 odstotkov pa mladincev; 46 odstotkov članov so trgovci in uslužbenci. Svoje mla-jdinske organizacije NPD še nima, zato pa se uspešno uveljavlja v desničarskih mladinskih organizacijah, kakršni sta na primer »Mladi Vikingi« in ((Patriotska mladina«.
Vsa neonacistična glasila imajo danes naklado 227.000 izvodov. Med njimi je najmočnejši »Deutsche National-Zeitung und ~oida-ten Zeitung« (100.000 izvodov), organ NPD pa je ((Deutsche Nach-richt«. V prvem listu lahko preberete tudi takšne članke: ((Razkrinkana prevara o plinskih celicah«. Listi se zavzemajo za to, da bi nehali soditi in obsojati nacistične zločince, da bi Nemčija nehala plačevati vojno odškodnino itd. Ne pišejo pa o tem, da so neonacisti v letu 1964 oskrunili 171, lani pa 561 židovskih grobov.
Kdo plačuje NPD? Članarina je majhna: 3 marke oziroma marko in pol za upokojence, ženske in mladino. Toda veliko je bogatih podpornikov, zelo močne so zbiralne akcije (na že omenjenem miin-chenskem zboru so zbrali 5.010 mark — z vedrico za šampanjec, ne s čelado: v korak s časorn ...). Sam Goebbels bi bil divji od veselja, če bi vedel, da ima NPD tudi akcijo «kri za stranko«: njeni člani dajejo kri, denar za kri pa gre v strankino blagajno ...
V razmerah, v kakršnih živi današnja Zvezna republika, je jasno, da se bo neonacizem krepil, saj ne gre nikomur na živce. Tako na primer je sodišče razsodilo, da je nezakonito imenovati NPD neonacistično stranko, da pa ni nič narobe, če se o njej govori, da Je zbirališče starih nacistov.
Kdo bo preganjal neonaciste, ko pa še s starimi niso opravili in če zadostuje le uradni demanti trditve, da je bil celo predsednik republike Ltibke član nacistične stranke, če kandidat za novega kanclerja Kiesinger kratko in malo prizna, da je bil član NSDAP, če gredo v prodajo knjige o nacizmu in plošče s Hitlerjevimi govori, če sta Speer in Shirach prodala svoje spomine za velikanske vsote, če je v nemški vojski izmed 189 generalov kar 110 članov Hitlerjevega štaba in če so Mii vsi generali današnjega Eun-deswehra že častniki v Hitlerjevem Wehrmachtu ...? In kdo bo preganjal neonaciste, če milijonski «Quick» že nekaj časa objavlja serijo reportaž o vdovi IJer-
| manna Goringa, Emmy, v kateri lahko preberete tudi takšne izjave: «Seveda vem, da so bila koncentracijska taborišča za komuniste in Žide, toda v mojili očeh so to bili zavodi za politično prevzgojo. Moj mož ni hotel niti slišati
za taborišča, ko je zvedel, da so nekega ujetnika tepli in ga pri tem ranili.« In kdo more nazadnje dokazati, da NPD ni nevarna, češ da ima samo 29.000 članov, ko pa je zanjo že lansko jesen volilo 660.000 Nemcev?
PELLICCERIA
ZILIOTTO
Trieste~Via Milano, 16~Tel.29374
Ko boste imele kožuh iz sobljevine (visone) iz naše kolekcije, ne boste več le prijetno sanjali, marveč se bodo vaše sanje spremenile v stvarnost
S.p.A. AUTOVIE VEHETE
OBAVJEST
Dioničko društvo «AUTOVIE VENETE« iz Trsta, koje ima u zakupu autoput TRST UDINE — VENECIJA, saopštava, da je počevši od 31. Jula bio predat saobračaju dio puta Moščenice (Lisert) — Palmanova — Basaldella.
Prilazi, osim na terminalnim stanicama, moguci su i u Redipug1; (na državnom putu br. 305) i u Palmanovi (na državnom putu br. 352).
Sto se cestarine tiče, motoma vozila se razporedjuju u četiri platne kategorije i to:
Kategorija:
KARAKTERISTIKA KATEGORIJE:
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1967
% prihrani 3.300 lir % podari družini lepo darilo # bo prejemal list zastonj ves december 1966 M prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na št. 37.338	£
ali pa izročite vaš naslov raznašalcu Q
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
V TRSTU
Drev. XX Settembre 28 Ul. Cavana 13 Ul. deli’ Istria 14 Drev. D’ Annunzio 28 Ul. S. Teresa 1 Ul. Felluga 44 Ul. del Teatro Romano 2 Drev. Čampi Elisi 14,
Ul. deli’ Istria 41 Naselje S. Sergio Ul. Flavia 7 Ul. 11. Sanzio 19/2
DELAVSKE ZADRUGE ■ C00PERATIVE OPERAIE
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11, JUGOSLAVIJA
Telefon: 23-930-9, 20-021 - Telegram: SLOVENIJALES	• • •
Telex:03-112,03-138-Banka;600-12-1-7	Slovenijales, podjetje za uvoz, izvoz in notranji trg,
NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO, KI GA IZDELUJEJO RENOMIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE. OBENEM PA SI PRIZADEVA V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI, ZLASTI Z INSTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO, OBLIKOVNO POPESTRITI USTALJENE FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA SE BOLJ FUNKCIONALNA IN NOVA - MODERNA
NPD gre torej za «nemško Nemčijo«, njeni funkcionarji romajo na grobove nacističnih zločincev, padle nemške vojake in civiliste v drugi svetovni vojni proglašajo za žrtve, častnike, ki so leta 1944 poskusili ubiti Hitlerja, proglašajo za izdajalce nemškega naroda. Vse v dobri stari Hitlerjevi tradiciji.
Takšni so tudi zunanji znaki. Vsi večji shodi so v Miinchnu in NUrnbergu, na njih nosijo nacistične uniforme in odlikovanja, na‘ zastavi imajo zverižen kljukasti križ,1 eden izmed govornikov na mdnehenskem kongresu NPD pred parlamentarnimi volitvami v avgustu 1965 pa je pozabil, kje Je, in je govor začel z besedami: «Mi, nacionalsocialisti, mislimo...»
Na parlamentarnih volitvah je za NPD glasovalo nič manj kot 660.000 Nemcev ... Marca letos so bile občinske volitve v Schlesvvig-Holsteinu in na Bavarskem. NPD je v prvi pokrajini Izbrala 11. v drugi pa 52 ((poskusnih občin«. V njih je dobila 10 odstotkov glasov, v celoti pa v obeh pokrajinah 4 odstotke. Tudi Hitler leta 1928 ni imel dosti večjega uspeha na volitvah ... Zanimivo Je. da Je NPD lepo uspela celo v Hamburgu, ki je dolga leta vellal za antinacistlčnega. V nekaterih krajih Je NPD postala tretja najmočnejša stranka, v nekaterih krajih so neonacisti predsedniki občin ali drugi vplivni funkcionarji.
Tak uspeh je treba pripisati dvojni politiki NPD. Nižji funkcionarji propagirajo med množicami z Izrazito nacističnimi gesli, medtem ko višji govore pred bonskimi oblastmi in tujci proti nacistom in celo grajajo ((neodgovorne postopke posameznih članov«. Zakaj NPD trdi, da nacizem n. isto kot nacionalsocializem, tako da je proti nacizmu, ne pa proti nacionalsocializmu, »katerega pridobitev ne gre zanemarjati«
V NPD Je približno 60 odstotkov nekdanjih nacistov; med temi 61 odstotkov moških. Po sta-
1.	Motocikli od 150 kub. cm naviše, osobna kola do 10 KS. Motocikli sa prikolicom od 250 kub. cm naviše, priklopna vozila sa najviše dva točka. Laki motorni teretnjaci, teretnjaci, prikolice i poluprikolice do 10 tona nosivosti.
2.	Osobna kola od 10 do 15 KS. Rulote sa najviše dva točka. Motofurgon’ teretnjaci, prikolice, poluprikolice sa nosivošču od 11 do 25 centi. Prikolice sa više od dva točka.
3.	Osobna kola sa više od 15 KS. Rulote sa više od dva točka. Za stanovanje prikladne poluprikolice. Motofurgoni, teretnjaci, prikolice i poluprikolice sa više od 25 centi nosivosti. Cestovni traktori.
4.	Autobusi i autobusne prikolice za putnički saobradaj.
TARIFE
STANIČA		Kategorija 1	Kategorija 2	Kategori ir	Kategorija 4
ULAZ	IZLAZ	Lira	Lira	Lira	Lira
TRST	Redipuglia	50	100	100	200
	Palmanova	100	150	200	250
	Udine	150	250	350	550
REDIPUGLIA	Trst	50	100	100	200
	Palmanova	50	50	100	150
	Udine	100	150	200	350
PALMANOVA	Trst	100	150	200	350
	Redipuglia	50	50	100	150
	Udine	50	100	100	200
UDINE	Trst	150	250	350	550
	Rediouerlia	100	150	200	350
	Palmanova	50	100	100	200
mtZARNl
jisinicc
Pošilja ob dnevu republike lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta z željo, da bi enotno nastopali v borbi za ohranitev miru v svetu
RAZGOVOR S TRENERJEM TRIESTINE CACIACUJEM
Tržačani bodo skušali v tekmi z Rapallom doseči prvo zmago
Premalo solidnih igralcev, drugi pa niso v formi
Ko smo vstopili v slačilnico nogometnega kluba Triestine, smo Zaleteli na letošnjega trenerja tržaške enajsterice Caciaglija, ki je Jkrbno pregledoval statistiko, ki si jo je sem pripravil. Na papirju so namreč imena posameznih igralcev, i «Oporstlte,» nam je rekel, «toda |
*ad bi dokončal to stvar.«
Caciagli je velike postave, štiridesetleten človek, doma iz Firenc Jh iz naglasa se mu , to tudi pozna.
značaju Je pravo nasprotje z vsemi ostalimi sodelavci Triestine,
5* s» tudi za malenkost razburi.io.
Nasprotno, Caciagli je miren; povsem se zaveda svojega profesionalnega dela in odgovornosti, ki •a tako delo obvezuje. Na vprašanja odgovarja v brezhibnem italijanskem slogu s točnimi tehnični-"h izrazi. Po poklicu je namreč ^ac-agli profesor.
«No sedaj pa sem pripravljen.« predvsem bi hoteli vedeti kaj W o možni pomoči, ki bi jo vam nudila kaka ekipa iz A lige.
Caciagli: «0 tem se je pisalo, tona stvar ni moje pristojnosti. Jaz vnam nekatere obveznosti kot tre
*l,|Min,i,i,li,l|alllll).......................................iiiMiimimiiiiiiiiiiiiiuiii
ner s svojim moštvom in o tem .žal ne morem dati nikake izjave. Res ne.»
Ali bi nam lahko prikazali ta uvodni del prvenstva svojega moštva?
«Naš cilj je bil usidrati se na sredini lestvice. Z igralci, ki sem jih imel na razpolago, nisem mogel upati kaj več.«
Toda trenutno ekipa ni prav v varnih vodah . ..
«Odkrito povedano, imate prav. Moštvo ni zabeležilo zaželenih rezultatov. Kje naj iščemo razloge? Predvsem v pomanjkanju primernih denarnih sredstev. Vedeti morate namreč, da je dobra finančna baza nujno potrebna za osvojitev pozitivnih rezultatov. In naš klub s tega vidika ni ravno najidealnejši. Morali smo se odipove-
!
NOGOMblT DANKS
Danes, 27. novembra
lil. KATEGORIJA
°b 10.30 v Boljuncu
Breg — S. ANNA * « *
Ob 12.30 na stadionu «Prvi maj«
Primorec
TECNOFERR A MENTA # # *
Ob 14,30 na igrišču S. Sergio
ROIANESE - VESNA * # #
Ob 14,15 v Boljuncu
UNION — ROSANDRA ZERIAI. * * *
Ob 14,30 v Nabrežini
AURISINA — PRIMORJE
NARAŠČAJNIKI
°b 12.45 v Ul. Flavia
BBERA — BREG
f * * *
| Ob 8. uri pri Sv. Ivanu
S- GIOVANNI — PRIMORJE
JUNI0RJI
' °b 8.15 pri S. Sergiu
I CKOA - UNION	„„„
: verjetno postava Uniona — Bal
i	* ♦ *
|Ob
— 9.15 v Drevoredu R. Sanzlo
UREMGAEFE’ — BREG • * *
°b 12. uri v Miljah
CAMPANELLE FIDES —
PRIMORJE
(12. KOLO)
OATANZARO - CATANIA Bernardis
OENOA - ALESSANDRIA T Torelli
LIVORNO - REGGIANA Orlando
MODENA ■ MESSINA Camozzi
NOVARA-SAVONA
Padova - piša
Michelotti
EUROCERAMICA^
TRST
ULICA VALDIRIVO 30 TELEFON 29667
® Ploščice za zidno prevleko in kritje podov
® Pipe ■ Sanitarije - Toalete ® Sesalniki . Emajlirane cevi • Peči
PALERMO - VARESE D’Agostini
POTENZA - SAMPDORIA De Robbio
SALERNITANA - AREZZO Fiduccia
VERONA - REGGINA Carminati
A SKUPINA
O

(10. KOLO)
TRIEŠTINA - RAPALLO Porcelli
BIELLESE - CREMONESE Dal Prato CRDA - UDINESE Bencetti
ENTELLA - PRO PATRIA Tabanelli
LEGNANO - MARZOTTO
Bosso
MESTRINA - TREVISO Paglia
MONZA - SOLBIATESE Lazzaroni
PIACENZA - VERBANIA Sammicheli
TREVIGLIESE - COMO Trinchierl
dati Palciniju, ki je bil edini član moštva, ki Je res obvladal nogometno tehniko. Brez denarja ni igralcev, brez igralcev ni igre, brez igre ni pozitivnih rezultatov.«
Ali ni morda pomanjkljivo psihološko razpoloženje med igralci vplivalo na slabe rezultate?
«Ne. Izključeno.«
Krivdo moramo torej pripisati pomanjkljivi ekonomski - podlagi in pomanjkanju dobrih igralcev?
«V glavnem sta vzroka ta, toda s tem si nočem umiti roke in pripisati krivdo le drugim ... činlte-ljem. Toda tudi vi, ko gledate naše tekme, ste lahko opazili, da ni igralcev, jih ni...»
Oglejmo si torej posamezne igralce. Predvsem nas zanimajo mladi. Zadel n.pr., ni preveč zadovoljil...
«Je še mlad. Ima nekaj dobrih atletskih lastnosti. Nič več.«
Ga boste potrdili v nedeljo proti Rapallu?
«Da. Colovatti si ni še popolnoma opomogel.«
Povsem prepričljivi pa so bili nastopi branilca D’Erija.
«Doma zna zares dobro zaigrati. Na tujih igriščih pa ni tako soliden. Neizkušen je pač.«
Kuk pa je do sedaj zares dobro zaigral,
«Da, fant je dober igralec. Njegovo pravo mesto je desni branilec, toda zaradi pomanjkanja elementov mora igrati stopperja ali tudi prostega igralca. Res, dober igralec.«
Kaj pa z napadom? Sterilen je...
«Napad je naša najslabša točka. Gradimo, gradimo na sredini igrišča, ustvarimo celo vrsto sijajnih priložnosti, toda naši napadalci, čeprav sami pred vratarjem, zgrešijo. Neverjeno.«
Ridolfi pa se trudi.
((Požrtvovalen je, borben tudi.«
Ive ni tisti neustavljivi strelec, ki smo pričakovali?
Caciagli: «Na žalost...«
Tudi Gentili ni v sijajni formi.
«Res. Gentili ni še dosegel lanske dobre forme. Ne poznam razlogov.«
Kaj pa na sredini igrišča?
((Imamo nekaj tehnično solidnih igralcev, kot Beorchia, Scala in druge, telesno pa so precej pomanjkljivi. Palciniju smo se morali odpovedati, drugih pa ni...«
Ukrepi za bodočnost?
((Delali bomo s polno paro...«
Torej proti Rapallu...
((...zasledovali bomo prvo zmago.«
—edson—
Med razgovorom s prijaznim Caciaglijcm
TRST
ULICA CARDUCI, 15	— TELE,FON 29-656
BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA
MEDNAPODNI NOGOMET
Italija - Romunija 3:1
ITALIJA — Sarti: Landini, Fac-chetti; Biancbi, Guarneri, Picchi, Domenghini, Mazzola, De Paoli, Ju-liano, Corso.
ROMUNIJA — Datcu; Popa, De-leanu; Ghergheli, Barbu, Dan; Pir-calab, Fratila, Dridea, Dobrin, Lu-cescu.
SODNIK — Schulenburg (Z. Nemčija), stranska sodnika — Ohmser in Lutz (Z. Nemčija).
NEAPELJ, 26. — Italijanska nogometna reprezentanca je danes pred 60.000 gledalci premagala na stadionu «San Paolo« v Neaplju v tekmi za evropski pokal narodov Romunijo s 3:1.
ŠD BREG
javlja, da bo trening odbojkarjev jutri, 28. t.m. od 21. do 23. ure.
I. de FELSZEGY succ.
ARTIKLI ZA
ZOBOZDRAVNIKE
TRST
Trg S. Giovanni
6, 1. nad.
Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje.
Romuni so v 7’ prvega polčasa prvi prišli v vodstvo z Dobrinom, v 30’ pa Je Mazzola izenačil. V 43’ je De Paoli povedel Italijo v vodstvo, Mazzola pa je v 22’ drugega polčasa postavil končni rezultat. Ko. tov je bilo 6:6.

ODBOJKA
1* I
Danes ob 10.30 v Gorici AGI - BOR
Danes zjutraj z začetkom ob 10.30 bo v telovadnici na Largu Cu-liat v Gorici odbojkarska tekma ženske A lige med peterkama domače AGI iri tržaškega1 Bora.
V TRGOVINI
BIGNAMI
TRST — ULICA GHEGA, 15 dobite:
•	PREDMETE ZA OKRASITEV STANOVANJA
•	RJUHE, PRTE,, BRISAČE
•	DARILA
•	PREDPRAŽNIKE IN PREPROGE
H ZAVESE PROTI SONCU NA DEBELO NA DROBNO
URPIFUME UVZLPTPRNE
TRST Vlale XX Settenihre Iti tel »601«
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
Ml
ste#'
zla rt /\ sur ur \i
OKRASNI !‘RLOMI TI
mu
TRGOVINA ČEVLJEV
Fiorentina
ULICA TARABOCCHIA 2 —' t rT?" - TELEFON 96536 f
(pri Trgu Goldoni,)
•	VELIKA IZBIRA NAJLEPSIH MODELOV
•	PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo in poceni postrežete
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN IIRARNA
AVALA
TRST. VIA ROMA št. 22
tiiii-:::::
najnovejši izum moderne tehnike
SUPRHAUTOMATIC s 57 rubini it
z 88 rubini
p|| cLuis [VOr»
! ‘i; najtanjša ura na »vetu
j Generalno zastopstvo *LA ( -LFlSSfDR A» Trst • Pia///,a S. Antonio Niiovo N. 4-1 nadnlropje Im por! KxporI Prodaja na veliko in drobno Velika i/.bira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti Garancije
ŠVICARSKA SUPERMARKA
H OTIH, S Ul IV LJUB UH N A
TITOVA UL. 10 • TL L. 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM O KAVARNA ® SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN ..........."- BANKETNI PROSTORI
SP10SNA PIOVBA Pl RAN
vzdržuje « svojimi tovorno potniškimi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo i Južno Ameriko redno linijo i zahodno Afriko ler nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladiami od H mm do IH.INHI Ion nosilnosti Za vse informacije se obrnite no upravo podjetja:
«SPLOŠNA PLOVBA*. Piran *n-pančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu I elexi 035-22	035-23
telegrami: Plovba Piran telefoni: 73-470 do 73-477
■k M ML F"*'!	Turisti, izletniki največjo
tm i ,zbir° ^iag° z°vase 'ziet*
imajo P MARKETI v
• KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	TRAVEL PAKETI
•	BIFE
•	MENJALNICA
•	10%	" -rsT PRI NAKUPU NEPREHRAM-
BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
•	ODPRTO NEPRlKlNIK.NO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
rehrana
::::::::::

»••■•**••**i*ee****ie*s
i:::::;:::::::::::::::::::

:i:i mii
Julija je vedele, da bo Avice Crichton obdržala svojo vlogo. Naslednjega dne po vaji jo je povabil v stran in se z nio dolgo pogovarjal. Ko ju je pogledala, je Julija brž ugotovila kaj ji govori; Avice je veselo pokimala in se nasmehnila! Povabil jo je na kosilo. Julija se je pomirila in nadaljevala s študijem svoje vloge.	J
XXVII.
Vaje so tekle že več kot štirinajst dni, ko se je Roger vrnil iz Avstrije. Nekaj časa je bil na letovišču ob nekem koroškem jezeru in po nekajdnevnem bivanju v Londonu je nameraval s prijatelji za nekaj časa odpotovati na škotsko. Ker je moral Michael pohiteti z obedom in se potem odpraviti v gledališče, ga je šla Julija počakat na postajo. Medtem ko se je oblačila, je rekla Evie, ki je smrkala kot po navadi, da se hoče obleči najlepše, tako kot da se pripravlja za sesta-' nek s kakšnim mladeničem, želela je, da bi se Roger ponašal z njo in zares je bila videti, ko se je sprehajala gor in dol po peronu, zelo lepa in mlada. Človek bi pri tem pomislil, da se pozornosti, ki jo vzbuja, sploh ne zaveda Roger, ki je mesec dni preživel na soncu, je bil zelo zagorel, toda bil je še zmeraj precej mozoljast in bil je vitkejši kakor ob novem letu, ko je odpotoval iz Londona. Objela ga je burno in strastno, on pa se je lahko smehljal.
Kosila sta skupaj. Julija ga je vprašala, če želi po kosilu v gledališče ali v kino, toda dejal ji je, da bi ostal najraje doma.
«To bo tudi najprijetnejše,« Je rekla ona, «se bova vsaj lahko pogovarjala.«
In za to je bilo tudi dovolj razlogov, ker jo je bil Michael naprosil, naj se z Rogerom pogovori, ko se ji bo ponudila ugodna priložnost. Zdaj, ko bo kmalu odšel v Cambridge, je potrebno, da se že odloči, čemu se bo posvetil. Michael se je bal, da ne bi po končanem študiju odšel v kakšno trgovsko
::::::::::
V». SOMERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ŽENSKA
»Bog mi je priča, da ne nameravam nesrečnemu Tomu Prekrižati računov.«
»Saj nisi ti tega kriv, mar ne?«
«Kaj mi torej svetuješ, da storim?«
* »Menim, da je potrebno, da si z njo ljubezniv. Mlada je mala nesrečnica. Potrebna ji je prijateljska pomoč, če U predelal vlogo z njo nekajkrat na samem, sem prepri-?ana. da bi utegnila ustvariti čudo. Zakaj je ne povabiš na °silo in se z njo o tem pogovoriš?«
Julija je opazila, kako so Michaelu zasijale oči, ko je ftCel razmišljati o tem predlogu, in kako se mu je v kotičkih ®tnic pojavil žarek nasmeha.
, »Meni je seveda najpomembnejše, da bo predstava uspela,
°iikor je najbolj mogoče.«
»Vem, da utegne biti to razmeroma neprijetno, toda iskre-0 ti povem, da se je za uspeh komedije vredno potruditi.«
, »Julija, ti dobro veš, da ne bi nikoli storil česa takega, j~*r bi te ozlovoljilo, zato bi tudi raje odpustil Avice in si **bral kako drugo za njeno vlogo.«
»Mislim, da bi bila to velika napaka. Prepričana sem, aa bo odlično zaigrala, samo če se boš z njo dovolj potrudil «
. »Dobro, saj je to tudi moja dolžnost, izvleči iz vsakega Rralca, kar se izvleči da. Pri vsakem igralcu je treba najti,
^ko to dosežeš.«
Dvignil je brado in povlekel trebuh ter si popravil držo.
TRS'1 — UL MONTECCH1 6. II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l, il Telefon 33 K? - UPRAVA: TRST — Ul SV FRANČIŠKA ^tletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 IKK) starih dinarjev) letno '00 din (10000 starih dinar!#*) ^ AD1T. DŽS. Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Llubljanl - 503 3 85 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150 finančno- oc-tni _____________________________goriSkr pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societii Pubbllcltš Itallana« - Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO - Izdaia 'r tiska
poslovalnico ali celo h gledališču. Prepričan, da je Julija za
0	primernejša, jo je prosil, naj Rogeru prikaže prednost
Tum-811	, 311 bleščeče mcžnosti pravniškega poklica.
Juliji se je zdelo skoraj nemogoče, da bi se ji v dveh ali reh urah posrečilo napeljati pogovor na to važno zadevo Ko sta obedovala, ga je skušala pripraviti do tega, da bi ji pripovedoval o Dunaju.	y ^
«Oh, nisem se ukvarjal s čim posebnim. Videl sem vse kar je bilo vredno videti in marljivo sem se učil nemščine’ Potikal sem se po pivovarnah. Velikokrat sem bil v Operi.«
1	JPrašala ^a ^e’	doživel kakšno ljubezensko pusto-
lovščino.
«Če nisi ničesar doživel, se vsaj nisi vrnil zaročen s Kakšnim dunajskim dekletom,« mu je rekla v prizadevanju da bi od njega čimveč zvedela.
Roger jo je zamišljeno pogledal, vendar nekoliko poredno Človek bi skoraj mislil, da je sprevidel njene namere. Bilo je vsekakor čudno: čeravno je bil to njen lastni sin, se v njegovi družbi m počutila preveč domača.
«Ne,» je odvrnil, «bil sem preveč zaposlen, da bi zgubljal čas za take stvari.«
»Ali sl obiskoval tudi druga gledališča?«
((Dvakrat ali trikrat.«
»Ali si videl karkoli, kar bi mi utegnilo koristiti?«
»Na to pravzaprav nisem nikoli mislil.«
Njegov odgovor bi se ji utegnil zdeti malce neljubezniv, vendar bil je zasoljen s smehom, ta smeh pa je bil zelo prisrčen. Julija se je ponovno vprašala, kako to, da je podedoval tako malo Michaelove lepote in njene očarljivosti. Imel je sicer lepe rjave lase, toda obledele obrvi so dajale njegovemu obrazu prazen Izraz. Sam bog ve, kako je prišlo ob takem očetu in taki materi do razmeroma tako štorastega fanta. Zdaj je imel osemnajst let in bil je čas, ko bo postal še vitkejši.	<Nadanevuirih steaij
ŠIVALNI
STROJI
novi in rabljeni
«SINGER», »NAUMANN«, avtomatični zig-zag. omarice, nadomestni deli pri COSULLI, Via Manzoni, 4
Crno-beli in barvni papir Občutljiv material: harvm negativni in pozitivni ter črnobeli
Ferrania
Kodak
GEVAERT
T«nsi
itd. itd. Vse fotoaparate in potrebščine za profesionalce in kino-foto-amaterje
dobite v veliki izbiri
FOTOTECNICA
pri
CARDUCCI
Trst. Ul. Carducci 25 tel 61101 NA DEBELO ! NA DROBNO ! Posebni popusti za vse profesionalce
ZLATARNA URARNA
F A NO
TRST, PASSO S. GIOVANNI, 1
□
VERIŽICE, PRSTANI, ZAPESTNICE,
URE NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK
□
POPUST 10 %
LORENZO PIAZZI
TRST
Ul. Valdirivo 22 Tel 38-936
SANITARIJE
PIPE
SKOUKE
TOALETNE OMARICE
št 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnaprej, - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 _ z* 25(1. osmrtnice 150 Ur — dali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi rž%«ke in Izdaja ir, tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
VARNOST PROMETA IN OMEJEVANJE^ KRVAVEGA DAVKA
Ali bomo kmalu dobili avto ki bo prenesel vsak karambol?
Vse velike tovarne opravljajo številne poskuse za izdelavo vozila, kjer bi bil človek popolnoma varen
DEL CONTE GIOVANNI
NADOMESTNI DELI IN POTREBŠČINE ZA AVTO — VESPO — LAMBRETO TRST, TRG GARIBALDI 9
INFORMACIJE V SLOVENŠČINI tN SRBOHRVAŠČINI
/5e leta in leta po vojni je to vprašanje viselo v zraku, toda malo jih je bilo, ki so se resneje ubadali z mislijo, da bi le zavihali rokave in poskušali (vsaj) zasnovati takšno motorno vozilo, ki bi bilo neprimerno varnejše od sedaj obratujočega, pravzaprav že toliko dognano, da bi človeštvu (zdaj že skoraj prav vsemu) prihranilo gomile žrtev na cestah. Ta krvni davek je zmeraj obilnejši in trpkejši, zlasti v deželah, kjer modernizacija in sodobno vzdrževanje cest ne dohajata napredka motorizacije.
Prve začetke v težnji za izpopolnitev avtomobila do čim zanesljivejše varnosti smo zabeležili iz tovarn v ZDA, kjer so pred leti že razvili preskusni primerek, pri čemer pa je tudi ostalo... Drago in dolgotrajno — so rekli. Drugi so se za njimi lotili podobne naloge že v Evropi, in sicer pri Daimler Benzu, ki pa se tudi niso mogli dokopati do pravih dosežkov. Tudi veliki Ford onkr aj luže je vrgel puško v koruzo, preden je imel na tem področju kaj pokazati. In potem so še mnogi novi novatorji načenjali problem, kakšne so vse smrtno nevarne značilnosti dandanašnjega avtomobila. Pri tem so
navadno naglo bliža čas, ko bo treba za varnost med vožnjo urediti še mnogo več, kakor je bilo storjenega doslej. Toda nazadnje so vsi omagali — zares varnega vozila dandanes še ni nobenega.
Res je namreč, da niti tovarnarji niti odgovorni cestnoprometni organi niti zavarovalnice in niti tako imenovana široka javnost (torej recimo po naše: vsi, ki se prevažajo s tem sodobnim prometnim sredstvom po potrebi in zaradi vsakdanjega kruha) vse doslej niso mogli verjeti kaj šele razumeti, da bi bilo mogoče marsikatero smrtno žrtev na cesti še pravi čas preprečiti, toda samo z drugačnimi konstrukcijami. Celo varnostne pasove je bilo mogoče vpeljati komaj šele za prvo silo — pa še to največ po zaslugi industrije zanje, ki pa pri tem niti ni imela pred očmi samo človekoljubnih namenov.
Če vsa znamenja ne varajo, pa smo zdaj vendarle prispeli do kraja teh ugibanj in jalovih poskusov. Led je prebit, odkar je Amerika — domovina vozila našega stoletja
se dodobra prepričali, da se ne- dvignila klic po neogibni potrebi za
večjo varnost vozečih in napovedala boj vsem drugačnim kupčijskim trikom avtomobilskih tovarnarjev. Varnost ne sme biti več samo prazna ali (pa čeprav) lepa fraza. V ZDA so že začeli izdajati prve zakone o varnosti med vožnjo, Evropi pa so medtem malone že odkrili varnostni avto. Cela vrsta znanih strokovnjakov po avtomobilskih tovarnah je že pri delu za podrobne priprave. Ford v Veliki Britaniji, Fiat, Volksvvagen in Volvo ter mnogi drugi so že pričeli — dobesedno — sami razbijati avtomobile, da bi na njih samih proučevali nastajanje in posledice o-kvar in zaradi njih nastalih nezgod.
Razumljivo vse te akcije še niso napredovale tako daleč, da bi bilo mogoče že v teh vrsticah govoriti o podrobnostih med temi pripravami, med katerimi je treba prvenstveno dognati tehnično osnovo, na kateri bo mogoče graditi dalje. Ni treba dvomiti, da bodo minila še nekatera leta, preden se bo plod teh prizadevanj pokazal tudi že v nezgodnih statistikah.
Toda res pa je, da so zdaj padle
•iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiili„iiii,ii„l|lllllll|lni||ll|||llllllll|lin,lllllllll)lll|im||||||||||||||||||
..J
C BOGATA IZBIRA ZA AVTOMOBILISTE
Absolutne novosti 1.1966
v avtomobilski proizvodnji
JANUAR
LANCIA «Fulvia HP coupe« — 1216 kem, hitrost 175 km na uro, potrošnja goriva 9 odst., cena 1 milijon 745.000 lir.
PORSCHE «Carrera 6» — 1991 kem, hitrost 280 km na uro, potrošnja goriva 12-15 odst., cene še niso sporočili.
FEBRUAR
FIAT «1100 R» — 1089 kem, hitrost 130 km na uro, potrošnja goriva 8,5 odst., cena 885.000 lir.
ALFA ROMEO «Giulia 1300 TI»
—	1.290 kem, hitrost 165 km na uro, potrošnja 10 odst., cena 1 milijon 415.000 lir.
SAAB «Sonett 11» — 841 kem, hitrost 170 km na uro, potrošnja goriva 11 odst., cena 1.850.000 lir.
MAREC
AUDV «Variant)! (Station Wa-gon) — 1700 kem, hitrost 150 km na uro, potrošnja goriva 8,5 odst,, cena še ni bila sporočena
BMW «2.000» — 1990 kem, hitrost 170 km na uro, potrošnja goriva 11 odst., cena 2.250.000 lir.
ASA «Roll Bar» — 1300 kem, hitrost 200 km na uro, potrošnja goriva 14 odst., cene še niso sporočili.
SKODA «1.000 MBX» — 988 kem, hitrost 145 km na uro, potrošnja goriva 7 odst., cena 870.000 lir.
ROLLS ROYCE «Silver Shadov 2» — 6230 kem, hitrost 200 km na uro, potrošnja goriva 20 odst., cena 22.500.000 lir.
ROVER «2.000 TC» — 1998 kem, hitrost 180 km na uro, potrošnja goriva 10,5 odst., cena 3.200.000 lir.
ALFA ROMEO «Spyder 1.600» — 1.570 kem, hitrost 185 km na uro; potrošnja goriva 10,5 odst., cena
2.195.000	lir.
BMW «2.000 TI» — 1990 kem, .hi trost 182 km na uro, potrošnja goriva 11 odst., cena 2.450.000 lir.
ALFA ROMEO «Giulia S. 6T.V.»
—	1570 kem, hitrost 185 km na uro, potrošnja 10,5 odst., cena
2.245.000	lir.
FERRARI «330 6 TC» — 3967 kem, hitrost 245	km	na	uro,	po-
trošnja goriva 20 odst., cena 6 milijonov 500.000 lir.
JAGUAR «E 2/2» — 4235 kem, hitrost 245 km na uro, potrošnja goriva 15 odst., cena 5.600.000 lir.
LAMBORGNINI	«P	400»	—	3930
kem, hitrost 300	km	na	uro,	po-
trošnja 20 odst., cena 7.700.000 lir.
BMW «1600» — 1573 kem, hitrost 160 km na uro, potrošnja 9,9 odst., cena 1.530.000 lir
FIAT «850 automatica»	—	843
kem, hitrost 120	km	na	uro,	po-
trošnja goriva 6,5 odst., cena 825 tisoč lir.
APRIL
FORD «Zodiac Marc 4» — 2994 kem, hitrost 170	km	na	uro,	po-
trošnja goriva 13 odst.1, cena 2 milijona 750.000 lir.
INNOCENTI «Mini Cooper« — 998 kem, hitrost	145	km	na	uro,
potrošnja goriva 7,7 odst., cena
1.150.000	lir.
MAJ — (nič)
JUNIJ
FIAT «124» — 1197 kem, hitrost 140 km na uro, potrošnja goriva 8,5 odst., cena 1.035.000 lir.
VAUXHALL «Viscount»	—	3294
kem, hitrost 160	km	na	uro,	po-
trošnja goriva 13 odst., cena 4 milijone 950.000 lir.
BMW «2000 TILUX» — 1990 kem, hitrost 185 km na uro, potrošnja goriva 11 odst., cena 2.650.000 lir.
Do septembra so najbolj znane tovarne na svetu izdelale kar 36 vzorcev
JULIJ
(nič)
AVGUST
PORSCHE «911 S» — 1991 kem, hitrost 225 km na uro, potrošnja goriva 10,5 odst., cena 4.950.000 lir.
VOLKSVVAGEN «1500 SM» — 1493 kem, hitrost 125 km na uro, potrošnja goriva 8,5 odst., cena 970 tisoč lir.
OPEL REKORD «1500 C» — 1492 kem, hitrost 130 km na uro, potrošnja goriva 10 odst., cena od
1.385.000	lir naprej.
OPEL REKORD «1700 S-C» — 1690 kem, hitrost 145 km na uro, potrošnja goriva 12 odst., cena od
1.295.000	lir naprej.
SEPTEMBER
OPEL REKORD «1900 S-C» -■ 1897 kem, hitrost 160 km na uro, potrošnja goriva 11 odst., cena od
1.425.000	lir naprej.
VOLVO «144» — 1778 kem, hitrost (tip «S») 175 km uro, potrošnja goriva 10 odst., cena 1.425.000 lir.
FORD «Taunus 12M» in «Taunus 15M» — 1305 kem, hitrost 135 km na uro, potrošnja goriva 7,5 odst., cena za «12 M» 995.000 lir in za «15 M» 1.115.000 lir.
GLAS «1004 CL» — 993 kem, hitrost 135 km na uro, potrošnja goriva 7,5 odst., cena 995.000 lir.
SIMCA «1301» — 1290 kem, hitrost 133 km na uro, potrošnja goriva 8 odst., cena 1.198.000 lir.
SIMCA «1501» — 1475 kem, hitrost 145 km na uro, potrošnja goriva 9 odst., cena 1.398.000 lir.
FORD «Taunus 15M coupe« — 1498 kem, hitrost 145 km na uro, potrošnja goriva 8,5 odst., cena i milijon 295.000 lir.
Narašča prodaja vozil angleškega For da na svetovnem trgu
Angleška tovarna FOKD je začela proizvajati zelo posrečeno «Cortino» ter je presegla vsa prejšnja prvenstva angleške avtomobilske industrije. Dobra polovica celotne proizvodnje avtomobila «Cor-tina» je bila prodana na inozemskih tržiščih. Istočasno je FORD predstavil javnosti, tako v pariškem kakor turinskem salonu, novo izdajo istega vozila. Nova «Corti-na» bo imela nekoliko več kubikov in sicer 1300 kub. cm, «GT» pa 1500 kub. cm.
Istočasno pa se nadaljuje vzpon tudi pri oAnglia de Luxes>, znani angleški avto, ki bo kmalu dosegel prodajo enega milijona enot. V Italiji se od te vrste avtomobila prodaja tudi «Anglia Torino», ki jo proizvajajo v tovarni OSI v Turinu z izvirnimi mehaničnimi deli, ki prihajajo iz Anglije. Načrt za ta avto je pripravil Italijan Mi chelotti.
Novo prvenstvo za motorje: 395 km-h
V Boumewilleju v Združenih državah je bilo doseženo novo prvenstvo hitrosti motorjev, ki je za 24 km višja od prejšnjega. Novo prvenstvo znaša 395,361 km na uro. Dosegel pa ga je motor znamke «Triumph» s 600 kub. cm, katere ga moč znaša 120 KM.
Skoraj 80.000 avtov vpisanih v oktobru
Po podatkih italijanskega avtomo bilskega kluba so v mesecu okto
z istim mesecem lanskega leta je bilo vpisanih 11.125 enot več, se pravi za 13 odst.
A vto na električni pogon
Angleški inženir Alistair Carter je pripravil načrt za avto -»Carter Coaster». Gre za vozilo na električni pogon, ki utegne prevoziti 100 km ne da bi bilo treba polniti akumulatorje. Avto ima štiri sedeže, ki so vsi spredaj, karoserija je iz plastike, a motor je nameščen zadaj. Motor poganjajo navadni 12-voltni akumulatorji. Avto doseže hitrost okoli 80 km na uro.
«Urbanina»-avto za mestni promet
Na nedavnem turinskem salonu so prikazali dokončno obliko malega avtomobila za mestni promet: «Urbanina». Karoserija je iz plastične mase. Obstajata že dva tipa: pri prvem je bencinski motor, pri drugem pa električni. Z bencinskim motorjem se doseže hitrost 65 km na uro, z električnim pa 50 km na uro. Približna cena pri obeh tipih je 450.000 lir.
Fiatove novosti na turinskem salonu
Fiatove novosti na zadnjem turinskem salonu so bile: «DINO GT» — berlinetta, «124 Spider», «124 fa-migliare».
Istočasno je Ford predstavil novo serijo: «Taunus 12» in «15 M», »Cortino 1300» in «Cortino 1500 GT» ter ameriški «MUSTANG 67» in «COUGART», ki so znane športne verzije velikih avtomobilov ameriške tovarne «Ford».
Nagel vzpon «Voxonove» proizvodnje
Velika italijanska tovarna «Vo-xon», ki proizvaja radijske sprejemnike za avtomobile, je nedavno vrgla na italijanski in inozemski trg novo serijo radijskih sprejemnikov pod imenom «Premium». Gre za naslednje vrste aparatov: TOURIST, VANGUARD, EXPLORER, SE-BRING, MONTHLERY, SILVESTO-NE in znani INDIANAPOLIS, ki je popolnoma avtomatiziran z elektron skimi napravami. Prve sprejemnike teh serij so v teh dneh že izvozili tudi v Jugoslavijo.
Bogata izbira Fordovih vozil
Italijanski FORD v Rimu bo poskrbel prihodnje leto za prodajo na italijanskem trgu naslednjih avtomobilov:	ANGLIA TORINO, AN-
GLIA DE LUXE, CORTINA MK I in II, CORTINA GT MK I, in COR TINA GT MK II, TAUNUS 12, 15, 17, 17-TS, 20-TS, in 20-HTS coupe. Na trgu bo prisotna tudi celotna serija ameriških avtomobilov. Na italijanski trg bo prišla tudi vrsta lažjih avtomobilov za prevoz, in sicer «Ford transit* v 44 verzijah z nosilnostjo od 640 do 1720 kg.
Renault in Fiat na nemškem trgu
Francoska družba Renault in italijanska Fiat sta dosegli v prvih štirih mesecih letos na nemškem tržišču izredno dobre uspehe pri prodajah. «Renault» je prodala 43 bru vpisali v javni register 95.6921 tisoč 553 vozil, se pravi 44,6 odst. novih motornih vozil. Od teh jih več kot v istem razdobju lani. Pro-je 79.813 osebnih avtomobilov, 114 | da ja avtomobilov Fiat pa je zabe-avtobusov, 5606 industrijskih vozil ležila zvišanje za 25,3 odst. Proda ter 10.159 motorjev. V primerjavi' nih je bilo 53.382 enot (lani 46.594).
zadnje zapreke... Industrija se že zaveda svoje odgovornosti pri tem, avtomobilski kupci pa so prav 'tako prišli do spoznanja, da vse., nagrmadene pogonske moči in vsa se tako razkošna oprema vozila ne odtehtajo zavesti, da je vozilo na cesti skoraj popolnoma varno. Zdaj nobeni ne bodo več mirovali vse dotlej, preden ne bodo množičnemu vozilu naših časov pripomogli do poglavitne lastnosti, da bo človek v njem po najboljših možnostih zavarovan pred pogubnimi posledicami pripetljajev, ki bi jih morala smotrna konstrukcija vozila znatno omiliti, če ne povsem onemogočiti.
Če pomislimo, da se človeški rod v teh in naslednjih letih čisto resno pripravlja na sprehod? po vesolju in tudi že dela načrte, kako bo po njem namestil celo primerne vmesne postaje, da potujočega ne bo groza teh daljav, tedaj menda ni vredno govoriti o megalomaniji, če znanstveniki iz avtomobilske stroke z vsemi potrebnimi pridržki napovedujejo tak avtomobil prihodnosti, s kakršnim se bo dal kolikor toliko «sodobno» prenesti še tako hud karambol na cesti. Vsaj. kolikor ga je dozdaj kriv sam avto.
S.'L.
AUTO STILE
:::::::::
če želite, da bo vsaka potrebščina za vaše vozilo ZAJAMČENA po kakovosti in ceni, obrnite se na
AUTO STILE
UL. FOSCOLO 8 — TEL. 96456
Brezplačno montiranje vseh avtomobilskih potrebščin
S.p.A.
A. REJNA
TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL. 36094

::::::::::::::::::::::
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE
/f^\	AUTO NAUTICA
I	11 			 M A * \ r	/	DEMARCHI
	AVTOMOBILSKI NADOMESTNI DEU IN POTREBŠČINE
POSEBNI POPUSTI	
ZA JUGOSLOVANSKE	KUPCE
TRST — ULICA DANNUNZIO št. 25 — TELEFON št. 95-929	
AVTOMOBILISTI POZOR!
ŽELITE VARNO VOZITI V
Dajte brezplačno pregledati vodne poti v motorju pri
S A P UP P O
POPRAVLJALNICA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKOV TRST, UL. S. FRANCESCO 41
F.I.A.R.
TOVARNA AMilllll/tllJIV VSEH VRST
TRST — Ul. Jacopo Cavalli 7 — Tel. »6-523
Samo 29.900,- lir
boste potrošili za numosHlev avtoradia
(jkUT0V0Xj
v svoj avtomobil ■
☆
Zastopstvo in servisna postaja
RADIO ROSELLI
TRST, Via lor San Piero 2 Tel. 31294
AUT0ACCESS0RI0 — CORTELLI —
TRST - UL. LOCCHI 26 2 TELEFON 94-238
0 Prevleke in preproge raznih znamk za vse avtomobile
#	Najpopolnejša izbira nadomestnih delov v službi vozača
ZELO UGODNE CENE S POSEBNIMI POPUSTI
#	Prikladen parkirni prostor
□ElOHBaaaaBaa
DERBT
ZASTOPSTVO SKODA
NADOMESTNI DELI IN PRITIKLINE (PREVLEKE IN PREPROGE)
SPECIALIZIRANA DELAVNICA
Trst . Riva T. Gnili 12 . Telefon 68-815
Autoscuola PIPAN
POPOLNI TEČAJI ZA VOZNA DOVOLJENJA KATEGORIJ A-B —F BREZ ZGUBE ČASA in po NAJUGODNEJŠIH TARIFAH
SPECIALIZIRANI IN POTRPEŽLJIVI UČITELJI
VIALE D’ANNUNZIO 23 — TELEFON 77-393 VIA DE1 GIULIANI, 48 — TELEFON 731-^R
CITATE L JI POZORU
•	IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST
Odrežite ta oglas, ki vam da fir n/ pravico do posebnega popusta du/0
pri nakupu vseh vrst avtoradiov l/ IIX 0 IVI
(in montiranja na kakršnokoli vrsto avtomobila), kar lahko izkoristite do 15.1.1967 pri
SERVISNI POSTAJI
V0X0N • CAPPONI
TRST, ULICA F. SEVER0 3 - TELEFON 35-420 (nasproti bencinske črpalke T0TAL)
Spomnile se: AVTORADIO VOKON - NOVA SERIJA «PREMIUM»
AVTOMOBILI - TOVORNA VOZILA
I
Č/ovd
ANGLEŠKA - NEMŠKA SEVERNOAMERIŠKA PROIZVODNJA
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI RABLJENA VOZILA
Zastopnik Ford:
dott. me. BRUNO SERGAS
UL. S. FRANCESCO 60 - TEL. 35958 - 61686 ULICA R0MAGNA 6 - TELEFON 36095
Se bo zima: ne pustite, da vas preseneti nepripravljenef
KUPITE:
•	Antifriz
•	Pokrivala za radiatorje ter -toplotne zaščitnike za motor
•	Snežne verige VVEISSENFELS — cementirane
•	Jermena iz gume ICE - MASTER
•	Partljažnike za smuči — patentirane za vsa vozila
•	Meglenke — v najmodernejših izvedbah
•	Zaščitna sredstva proti rjavenju kromirastih delov karoserije
•	Specialne impregnirane krpe in paste v tubah za steklo proti zameglitvi
ZANCHI
# TRGOVINA AVTOMOBILSKIH POTREBŠČIN
Trst, Ul. Coroneo 4, tel. 29684
POJASNILA TUDI V SLOVENŠČINI IN SRBOHRVAŠČINI!
ZASTOPSTVO ZASTOPSTVO VOLKSWAGEN CITROEN PORSCHE	ID - DS - AMI - 24 CT
/is
SKLADIŠČE ELETTROAUTO
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ZA
VOLKSWAGEN - CITROEN VELIKA IZBIRA PRITIKLIN HIDRAVLIČNE IN ZRAČNE ZAVORE Prodaja izdelkov
Prevleke
Preproge
žarometi
in
pomožne
luči
Glušniki
Prtljažniki
DING8DNTI
TRST
Ul. Coroneo, 33 — Vogal Ul. Carpison, 1 Tel. 31-044 31-532
Zaloga
baterij
iJAGNtf
LIAREU
Gume
Barve
Mazila
žarnice
Plaldi
Verige
Zavore
Itd.
A VTOMOBILISTI OBIŠČITE NAS!
NAŠA TVRDKA LAHKO ZADOVOLJI VSAKO VAŠO POTREBO !
din0$£)nti
FH F.R.A.M.A
TRST
Piazza Dalmazia, 3 - Tel. 31-766
DOBITE VSE ZNANE NADOMESTNE
DELE IN ORIGINALNE			POTREBŠČINE
•	CARELLO	•	PIRELLI
•	FRAM	•	TRlCO
•	STARS	•	CHAMPION
•	ROLF — PIRELLI	•	AGAPRES — PIRELLI
•	KLITZ	•	FACET
•	MULTIVOX	•	VIF
EMPORIO AUTO MOTO
L 0RENZI
TRST - UL. S. LAZZAUO, 17
• PREPROGE, PREVLEKE IN
SVEČTE VSEH ZNAMK •
TRIKOTNIKI IN VSE PRITIKLINE « -SE ZA AVTOMOBILISTA IN MOTOCIKLISTA!
VELIKA IZBIRA PO ZMERNHrI CENAH
GUME ENGLEBERT
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
PflihofslcrdSevmlc
— 13 —
27. novembra 1966
V’
Ce boste za prihodnje praznične dneve v Trstu, obiščite novi avtomobilski servisni center FIAT v Ul. Flavia
airtonio^fandi
muhi! miii
Nameravate kupiti vozilo FIAT novo ali rabljeno z garancijo?
Via Carducci 18	- Tel. 95-051
Piazza Oberdan 8	- Tel. 35-430
Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245
Viale Miramare 93	- Tel. 37-723
Potrebujete nadomestne dele in maziva FIAT?
Via Coroneo 1	- Tel. 35-843
Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245
Viale Miramare 93	- Tel. 37-723
Vaše vozilo FIAT potrebuje pomoč mehanika ?
Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245 Viale Miramare 93	- Tel. 37-723
Vaše vozilo FIAT potrebuje kako popravilo na karoseriji?
Via Flavia km 6,800 - Tel. 99-245
antonio grandi
ZASTOPNIK ZA TRST
vam daje na razpolago vso svojo kapilarno organizacijo
Trgovina
čevljev
Gondol
TRST
Largo
Barricra Vecchia, 5-6 Ul. G. Foschiatti, 1-F
COMMA PL A 5 TIČA
Ulica dellTstrla 8. tel. 5U-U54 (pri Sv Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potrebščine. torbe, igrače, lutke, pla. stlko za pode - Imitacija par. ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
URARNA
M
TRST - UL S. MAURIZIO, 3
•
ZLATO
URE
DRAGULJI
•
ZASTOPNIK UR UNIVERSAL GENEVE
O
VSE PO
KONKURENČNIH CENAH
O
OBIŠČITE NAŠ!
SOM MACCHISIE llTiSltl TE«
PODJETJE USTANOVLJENO 1. 1901
VIDEM (UDINE)
VIALE XXIII MARŽO, 34 - TELEF. 56-056
TRST (TRIESTE)	GORICA (GORIZIA)
VIA TRENTA OTTOBRE, 4	PIAZZA DELLA VITTORIA, 50
TELEFON 23418
HIGIENSKO - SANITARNI APARATI ZA KOPALNICE ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INO\. JEKLA TOALETNE OMARICE IN DRUG PRIBOR ZA KOPALNICE
TELEFON 29-75
ORODJE
PIPE
PRODAJA PROIZVODOV PIRELLI SKF IN GF ELETRIČNE NAPRAVE (vrtalni stroji, smirkove plošče, aparati za ličenje itd.)
SJEDIŠTE:
^ILLESSE (Gorlca-Italija) Tel. 90-96
FIL1JALA:
STRAJN GIUSEPPE BAGNOLI (Trst - Italija) Tei. 97-645
CO. H. IMF. BS
Jedini predstavnik za TRAKTORE CARRARO TIGRE na 4 motorna točka 18 KS — priključni djelovi za 30 radova
.	Na zelju šaljeino cijenike i prospekte!
**°Sete pisati na hrvatsko-srpskom i slovenačkom jeziku
BERTOLINI
motorne kosilnice za kosidbu trav. njaka u goratim predjelima, brdi-ma i ravnicama od 8 do 13 KS na bencin ili Diesel sa diferencialom i 6 brzina.
Mogučih 15 operacija.
Motokultivatori
BERTOLINI 0(j g (jo 12 KS i druge
poljoprivredne mašine u velikom izboru
PIJTE
*.'*CmiO MG
SIBET s. p. a.
pooblaščena družba za ustekleniče-nje te pijače za TRST in GORICO
in sedaj tudi...
Fanta
oranžada iz oranž
Trli IjS[M] © © KI [E [L [L
Tekoče gorivo za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811*304 - 812*316 LA NAFTA
di FURLAN GIUSEPPE . Rio Primario, 2 . TRST
Vse za vašo kopalnico:
TR$T BERNARDINI & C.
UL. GAMBINI 33 TEL 90-919 - 44-433
PLOŠČICE . SANITARIJE .
ŠKOLJKE - PIPE TER VSE NAJBOLJŠE POTREBŠČINE
ZA KOPALNICO IN KUHINJO
GORILCI
: *5i#
II
1
1’ iiwj1 'Sili1 i L-**!
ZA PECIŠTEDILNIKE IN VELIKE KUHINJE
Z“
TRST - Viale G. D’Annunzio 51-53 - Tel. 93106
IMPORT ^ EXP0RT epiiaJn
TRST
VIA GALATTI 8
★
PRALNI STROJI
CANDV . ZOPPAS . CASTOR IGNIS - R E X - INDESIT
N A ON IS ★
HLADILNIKI NA
KOMPRESOR
PEČI NA KEROZEN IN ZA
CENTRALNO KURJAVO
GORILNIKI NA NAFTO
POLJEDELSKI STROJI
VSAKOVRSTNI
TRAKTORJI
NADOMESTNI DELI
ZA AVTOMOBILE
Tehnična pomoč za
vso Jugoslavijo
DEVIZNI RAČUN 248 BANCO Dl ROMA FILIALE Dl TRIESTE
4mmu
fONlATA m 1912'
7 r Jeste
Via delia Zonta 9, tel. 23-019 Via Valdirlvo 33, tel. 31-559 Via Torreblanca 30, tel. 31-559
Melika zaloga gumenega in plastičnega blaga
Avto : Šport: Industrija:
Za dom :
Igrače : Sanitarije :
Pnevmatike Continental, Seiberllng, Michetin, Pirelll; po. pravljamo orodje In pritikline; preproge; olja; manometri itd.
Šotori; čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov.
Transportni trakovi; Jermeni; cevi; fasonskl kosi: posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase in «plexiglas» (poliakrilno steklo); «molto pren»; surovine za izdelavo polistirenskih predmetov, po U vinil; «moplen»; polietilen; najlon Itd.
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna zavese; ležalne blazine Itd.
Obširen sortiment.
Predmeti za laboratorije In bolnice.
Uvoz - Izvoz
• Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta
PRIMORSKI DNEVNIK
TARIFE v hotelih, restavracijah in gostilnah tržaške pokrajine. Podatke je zbrala
POKRAJINSKA USTANOVA ZA TURIZEM
TARIFE u hotelima, restoranima i gostionama trščanske pokrajine. Podatke je sakapila
POKRAJINSKA USTANOVA ZA TURIZAM
ESnte Provinciale per II Turismo
ŠKOFIJE
SESLJAN •SISTIANA
GRLJAN • CRIGMANO
Iz uradnih statističnih podatkov tržaSke Pokrajinske turistične ustanove izhaja, da je obiskalo letos do 31. okt. Trst
48.467 TURISTOV IZ JUGOSLAVIJE
s 77.533 prenočitvami. To pomeni, da se je število turistov iz SFRJ v primerjavi z letom 1965 povečalo za 15.349 ali za 46,35 odst. Večina teh jugoslovanskih turistov je prenočevala v hotelih I., II. in III. kategorije ter v penzionih. Te številke dovolj zgovorno pričajo o važnosti jugoslovanskih turistov v našem mestu.
Hoteli v Trsta
IIOTEL	NASLOV	fl			S	O	B	E		
			Enoposteljne Sa jednim krevetom				Dvoposteljne Sa dva kreveta			
			Brez kopalnice	Bez kupaUla	I 1	I I A	rez kopalnice	Bez kupaUla	Sa kupatilom	0 1 a s
		«2 £ ”3 H			VI		m			co
			i	Maks	i	I	Min.	Maks.	Min.	i
I. KATEGORIJA:										
JOLLY HOTEL CAVOUR	TRST — Corso Cavour, 9	31-701	2250	2950	3150	4300	4000	5650	5600	7750
GRAND HOTEL de la VILLE	TRST — Riva III Novembre, 11	37-136	2200	2700	3000	4500	4000	5200	5800	8800
EXCELSIOR SAVOIA PALAČE	TRST — Riva Mandracchio, 4	61-721	2200	2800	3000	4500	4000	5300	5800	8800
II. KATEGORIJA:										
ALLA POSTA	TRST — Piazza Oberdan, 1	24-157	1700	2300	3000	3200	3600	4200	4800	5600
COLOMBIA	TRST — Via della Geppa, 18	31-083	1800	2200	2800	3200	3000	4200	4300	5600
CONTINENTALE	TRST — Via S. Nicold, 25	37-790	1750	2200				3000	4200	5200	5400
CORSO	TRST — S. Spiridione, 2	30-131	1700	2200	2500	3200	3000	4200	4300	5600
MILANO HOTEL	TRST — C. Ghega, 17	23-336	1700	2200	2500	3200	3000	4200	4300	5600
REGINA HOTEL	TRST — Via Fabio Filzi, 14	30-135	1800	2300	2800	3200	3100	4200	4350	5600
III. KATEGORIJA:										
ABBAZIA	TRST — Via della Geppa, 20	23-068	1400	1800	——		2700	3500		4800
ADRIA	TRST — Capo di Piazza, 1	36-478	1400	1800	—			2700	3500			4800
BRIONI	TRST — Largo Santorlo, 4	95-169	1400	1800					2500	3500	——	
CASCINA delle ROSE	TRST — V. Cologna in Monte, 419	761-196	—	1800	—			3000	3300			
CITTA’ Dl PARENZO	TRST — Via degli Artisti, 8	23-816	1400	1800	2600	2600	2800	3500	4600	4800
IMPERO	TRST — Via S. Anastasio, 1	36-937	1400	1800	—	2600	2500	3500		4800
ISTRIA	TRST — Via Renato Timeus, 6	95-244	1500	1800	—	—.	2500	3500	4000	4800
ITALIA	TRST — Via della Geppa, 15	37-134	1400	1800	—			2700	3500	4600	4800
PERU’	TRST — Via C. Ghega, 2	38-221	1400	1800	—			2500	3500	3600	4800
ROMA	TRST — Via C. Ghega, 7	37-761	1400	1800	—	2600	2500	3500	3600	4800
VANOLI	TRST — Piazza UnitA, 2	24-428	—	1650	—		r	—	3200		4300
IV. KATEGORIJA:										
COMMERCIO	TRST — Via deirOrologio, 4	35-986	1300	-			-	2100	2650			
ALLA FORTUNA	TRST — Via Armando Diaz, 6	28-231	950	1400	—		1900	2750			-
TORREBIANCA	TRST — Via Torrebianca, 4	35-292	'	1350	'		—	2450	—	—
lil. KATEGORIJA:		PENZIONI								
CANCIANI	TRST — Via Carducci, 8	31-998	—	1400			- —, -	.	2750		
CELLINI	TRST — Via Cellini, 2	68-925	■ -	—				— — ■			2100	■	
SKRENA	TRST — Via Romagna, 4	61-060	_	1200	—	—			2400	■	_____
VITTORIA	TRST — Via XXX Ottobre, 12	23-986	—	1000	—	—	—	2000	i	m.	■
ŽARA	TRST — Via C. de Rittmeyer, 2	35-325	—	1400		—		2200	2600	_____	_____
CENTRALE	TRST — Via Ponchielli, 1	38-930		1400	1 1	""	—	2750					—
ABANO
AL MESSAGGERO
ALLA STSAZIONE -
BELLA VISTA
BEMBO
BJ.DOL1
BUDIGNA
CANDELA
CRESSINI
CENTRO
DANUBIO
FIORE
FRIULI
IULIA
LIČEN
MARE
MARINA
MOLINARI
PICCOLO
ROMAGNA
RUOCCO
SAN NICOLO’
SANREMO
VENEZIA
COCEANI
GOST1SCA - SVRAT1JTA
TRST	—	Via S. Nicolč, U	30-203			1000		-			2000
TRST	—	Via Trento, 9	29-072	—	750				- -			1400
TRST	—	Via C. Ghega, 8			—	1000		_			1700
TRST	—	Via del Cisternone, 1	29-852	_			-	—	_____	1600
TRST	—	Via Flavia, 88	99-158	—				- -		1200
TRST	—	Via Boccardi, 5	61-286		 .	900	—	—	... , .	1800
TRST	—	Via Valdirivo, 22	29-233	—	—	—		-		1400
TRST	—	Via A. Diaz, 10	61-777	, ——	750	—	—■n	--	1500
TRST	—	Via Trento, 9	38-292	—	750	_		—	1400
TRST	—	Via Roma, 13	29-543	—	1100	—	_				2150
TRST	—	Via Cellini, 2/II	31-937	—	1000			- -			2000 2000
TRST	—	Via della Zonta, 4	35-497	—	1000		_	-	
TRST	—	Via Torrebianca, 18	—	—	—	—	—	....	1400
TRST	—	Via XXX Ottobre, 5	68-247	—	1100	—	—				2150
TRST	—	Via G. S. Caboto, 10	813-336		|	650					%		
TRST	—	Via Pozzo del Mare, 1	23-725	750	750	——.	—		1800	1800
TRST	—	Via GalatU, 14	37-130	—...	1000	_	—-		r	2000
TRST	—	Via Machiavelli, 22	234549		 4	—	—	—			N		1600
TRST	—	Via Valdirivo, 34	35-031	—	1000	—	——			2000
TRST	—	Androna Romagna, 2	—	—	800	—	—	•				1600
TRST TRST		Via Diaz, 10 Via S. Nlcolč, 2	61-960 24-545	_____	900 900		.		
					800		— - -	-		1500	lOlAJ 1800
TRST TRST	—	Via Valdirivo, 22 Via Valdirivo, 3	29-233 36-991	——	900	"	—		1400 1800

Hoteli v tržaški okolici ■ Hoteli u trščanskoj okolini
I. KATEGORIJA:										
ADRIATICO PALAČE HOTEL	GRLJAN — Grljan ob morju z	224-241	—	—	2600	4100	—	—	4800	7000
II. KATEGORIJA:										
AL CASTELLO DI MIRAMARE	MIRAMAR — Miramarski drevored, 325/1 GRLJAN — Grljan, 320	224-159	1650	1700	—	—	—	—	3800	4200
HOTEL RIVIARA		224-162	1650	1800			- -	3000	3400	3800	4200
LAPPRODO	DEVIN — Devin, 60/c SESLJAN — Sesljan ob morju, 64	20-849	_	—	—	2100	_	2450		3700
NETTUNO		20-184						2800	—	3700
III. KATEGORIJA:										
MIGNON	GRLJAN — Grljan, 308	224-130	-	1050	____	- -	.	2100		3500
ORCHIDEA	GRIJAN — Grljan, 388	224-181	—	1300	—	_		2500	-	3500
OBELTSCO	OPČINE — Narodna ul., 1	221-131	—-	1200			1900			2400	-	3300
CENTR ALE-MU GGIA	MILJE — Ul. D’Annunzio, 24	98-154	—	1300	—	—	—	2600	—	3500
LA BUSSOLA	MILJE — Ul. Manzoni, 5 SESLJAN — Sesljan, 60/a	98-266	— —	1300	—	— - ,	—,, ■	2600	-	
BELVEDERE		20-256	—	—	—	—	2100	2100	3050	3050
Al SETTE NANI	SESLJAN — Sesljan, 54/c	20-170	—	1300	—	_	. .. .	2600			3200
CASTE1REGGIO	SESLJAN — Sesljan ob morju, 54/4	20-115	—	1050	—	—	—	2100			3050
CORONA	SESLJAN — Sesljan, 54/d	20-162	— - -■	1100	—	—. ■■ ,			2200	■	3100
DELFINO	SESLJAN — Sesljan ob morju, 67	20-214	—	—	—	_	—...	2400	- ,	
HERMADA	SESLJAN — Sesljan, 55/e SESLJAN — Sesljan, 19	20-146	—■	1300	—	—	__	2600	■ ■	_____
SISTIANA		20-235	—	1200	—	—	—	2200	—	3050
HOTEL
NASLOV
a
.8
jo
H
B
Enoposteljne Sa jednim krevetom
If
b
n m
Dvoposteljne Sa dva kreveta
ALLA DAMA BLANCA
RIOLINO
WEEK-END
IV. KATEGORIJA:
AL CAVALLINO ROSSO
ALLA POSTA
DIANA
MALALAN
Al TRE NOČI
ALABARDA
AL CENTRO-DUINO AURISINA
ALLA PINETA -D. AURISINA
ALLA VELA d’ORO
PLES
CARSO
DA ALBINO
FURLAN
Al ROMBI
OLIMPIA
II.	KATEGORIJA:
VILLA DIANA VILLA GRUBER
III.	KATEGORIJA:
ALLA COSTIERA
STELLA
TRITONE
CORALLO
SIGULIN
PETTIROSSO
AL CAVALLUCCIO MARINO
AURORA
EDEN
VILLA GINO VILLA GRAZIA VILLA PIA
TUjRIST
ALLA GROTTA
BELLARIVA
ALLA PINETA - OPICINA
ALLA VALLE-BANNE
BESEDNJAK
AL CAVALLINO
VALERIA
AL PESCATORE
AL TIMAVO
CASTELLANI
Al SETTE NANI - Sistiana
AL CACCIATORE
AL ČAMPO
AL CARSO-DUINO
AL CASTELLO
ANNA
ALLA VOLPE
GRUDEN
PAOLINA
PIERI
TERZONI
AL LIDO
ALL'AQUILA
ALLA STAZIONE
BELVEDERE
ex CHICHINA ex LUCA TRIESTE
ALLA SORGENTE DA SANDRO ROSANDRA DINA
MONTEMARE
DEVIN — Pristanišče, 61/c ZGONIK — Prosek postaja, 5 GABROVEC — Zgonik, Prosek postaja, 5/a
OPČINE — Narodna ul., 107 OPČINE — Narodna ul., 11 DEVIN — Sesljan, 51 OPČINE — Proseška ul., 9 DEVIN — Sesljan, 33 DEVIN — Sesljan, 43/a DEVIN — Sesljan, 44 DEVIN — Sesljan, 57 DEVIN — Tržaška ul., 28 DEVIN — Ul. Aquileia, 76 REPENTABOR — Col, 1 REPENTABOR — Fernetiči, 3 REPENTABOR — Col, 19 MILJE — Sv. Bartolomej, Lazareto-va ul., 89
MILJE — Trg republike, 4
20-837
225-101
35-037
225-192
221-037
221-176
221-052
20-218
20-158
20-255
20-844
20-840
227-113
221-460
227-125
1350
1300
1600
----	2700	----- —
----	2600	— —r
---- -------- 3200 3600
—	—	—	—	_	2150	-	——’
*		900	—	—	—	2000	-	——’
			—	——	-				2100	■	
—	1050	——	—	—	2250	-	i	——
	—	——	—	—....	1800			——
			950	—	—		—	1500	■	
	.	—	—	—	1600	1600	-	——
—	850	—	—				1700	■			-
			•		—	—	—	1500		1*
—	800	—■	——-			1600	-	—--
—	1150	——	—				2250	-	——’
	1050	—	•—	—	2200	_____	——’
	—	—	—	—	2250	—			*
DEVIN - Sesljan, 62 DEVIN — Pristanišče, 61/f
TRST — Sv. Križ, 397 BARKOVLJE — Ul. Bonafata, 18 BARKOVLJE — Miramarski drevo-
MILJE1— Ul. Roma, 28 MILJE — Ul. Tonello, 6 DOLINA — Boršt, 60 DEVIN — Devin, 61/d DEVIN — Devin, 16 DEVIN — Sesljan Ul. Cassa di Ri sparmio, 42
DEVIN — Sesljan, 55/b DEVIN — Sesljan, 55/1 DEVIN — Sesljan, 55/c
98-179	—	800 		_____	- " ' '	1800 1300		2300_
PENZIONI							
20-211	—	1200 		-		2400				
20-815	'	1350			—	—		3100	3500
224-170					2200		
35-917	1000	1000 					2100	2100	2500	2500
31-790	—	1150			—'	—	2250		
98-431	— ...	1000 		-		2000				
98-132	—	1050			.	...	2100 1950		
97-651	—	800 					- -r					
20-833	—	—	—-	-		-	2250			——
—	—		 ——	——-	1600	1600	2300	2300
20-142	—		 —	—	—	1600		—
20-139	—	950			T	,		2000	. .	
	—		 			—		1800	1800		——-
20-237	—	1100 		—		2250	i ■■	—-'
„	GO p T I* C A
REPENTABOR — Fernetiči, 18 TRST — Sv. Križ, 132 TRST — Sv. Križ, 361 OPČINE — Campagna, 913 BANI — Bani, 25 OPČINE — Narodna ul., 43 PROSEK — Prosek, 162 OPČINE — Narodna ul., 156 DEVIN — Trg svobode, 69 DEVIN — SUvan, 11 DEVIN — Blvio, 78/d DEVIN — Sesljan, 54/c DEVIN — Vižovlje, l/a NABREŽINA — Tržaška ul., 168 NABREŽINA — Mavhinje, 23 DEVIN — Sesljan, 46 DEVIN — Sesljan, 33/a DEVIN — Vižovlje, 8 DEVIN — šempolaj, 49 NABREŽINA — Kamnolomi, 56 DEVIN - Sesljan, 26 MAVHINJE — Mavhinje, 1 MILJE — BatUsUjeva ul., 22 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 87 MILJE — Pokrajinska cesta, 2 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Monte d’Oro, 6
AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 69 AKVILINIJA (Trst) — Ul. Flavia, 4 MILJE — Lazaretova ul., 77 DOLINA — Dolina, 40 DOLINA — Prebeneg, 11 BOUUNEC — Boljunec, 66 AKVILINIJA (Trst) - Stramar, 107 TRST — Kontovelova ul., 70/1
— 8 V R A TI IT A
221-300	—	- - -		
225-229	—	—	•»	S~JU«
224-231	—	700	—	
221-408	—	900	-	
221-089	—	900	-	1350
221-476	—:		900	——	
225-160	—		700		
221-204				900	mmmmm	— -
20-829				900		
20-843	800	800	-	— - .
20-838	— -	800	.		
20-170					
20-258	-		-		
20-188	—	900		
20-153	—		_	_____
—	—	—			•1
20210			-	___	.
20-152	—	650	- .	
20-151			900		
20-185	—	800			-
—	—	—	—... .	- ...
20-153	—			____		
98-238	—	750	- ■	
977-164		 -	650	_____	
98-193			■		
977 198	- ■			— -	
977-129	—	750	— , „	-----
—				650	—	
98-192	—	-	-	
97-616	_	900	- ■ -	
97-631	—	-■	_____	
97-625	—	750	-	
977-12U	—	900	—	—
66-039	—	900	-	_____
----	1500
2250
1600
1400
1700
1700
1700
1400
1700
1400
1600
1500
1600
1300
1700
1300
1200
1600
1200
1600
1550
1500
1200
1200
1200
1400
1300
1300
1200
1700
1700
1700
1450
1700
1700
2500
Navedene cene, minimalne in maksimalne, veljajo za pred in posezono 1966 (od 1. januarja do 30 junija in od 16 sevtembra do 31 de rZSijlko napravo'^	P°StreŽntn°- pr°metni davek m turisti^° *«*«>. ni obsega,o^^Zkala kli-
Navedene cijene minimalne i maksimalne, vrijede u predsezonsko i posezonsko doba 1966 (od 1. januara do 30 iuna te od 16 sep-
em ra do 31. decembra) te obuh vačaju takodjer zimsku doplatu za loženje, poslugu, poslovni por ez i turističku taksu ali ne o&u' hvačaju troškova za klimatizacione uredjaje.	tunsticku taksu ali ne ov
Gostišča s hrano po fiksni ceni - Svratišta sa hranom po fiksnoj cijetti
Naslov
Tel. Cena _______Cijena
TRST - TRIESTE
RESTAVRACIJE . RESTORANI
GRAND HOTEL et de la VILLE
SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
ANTIČA BON A VIA «da Francesco«
BAGUTTA TRIESTINO
JOLLY HOTEL
PICCOLO
PICCOLO MONDO
MILANO
ISTRIA
TRITONE
BAGNO EXCELSIOR Al COMMERCIANTI BIRRERIA DREHER FORST EUROPA POSTA Al GELSI BOLOGNESE MENAROSTI
Riva Tre Novemb., 11 Riva Mandracchio, 4 Piazza deirunitk, 2 Via Carducci, 33 Corso Cavour, 9 Via S. Caterina, 8 Piazza dellTJnitk, 3 Via Ghega, 17 Via Milano, 14 Viale Miramare, 183 Viale Miramare, 54 Via degli ArtisU, 1 Via Giulia, 65 Via GalatU, 11 Via GalatU, 18 Via Nordio, 3 Via del Toro, 1 Via del Toro, 12
GOSTILNE . GOSTIONE
ALL’ADRIATICO AL BRAGOZZO -CANTINE SOCIALI AL GIARDINETTO ALLA RIVETTA AL SUB DA GINO AL GALLO ALLA LUNA CITTA’ Dl UDINE MIRAMARE RIOSA
VILLA REVOLTELLA
ALL’ANTICA CAPUZZERA
PANADA
PAVONE
TAVERNELLA
TRIESTE MIA
TOSCANA
ALLA TORRE
AL GAMBERO
Via S. Lazzaro, 7 Riva Sauro, 22 Riva Sauro, 18 Via S. Michele, 3 Via Romagna, 4 Viale Miramare, 201 Via Trenta Ottobre, 3 Via Lavatolo, 1 Via Cellini, 1 Via Ghega, 1 Viale Miramare, 137 Viale XX Settembre, 5 Via MarchesetU, 36 Via S. Cilino, 8 Via Rossini, 10 Via Roma, 11 Via Brunner, i Piazza Benco, 3 Via Rismondo, 2 Pass. S. Andrea, 30 Via Udine, 37
30-	321 61-721 29-788 93-981
31-	701 29-827 23-070
23-	336 36-510 31-790 29-309 35-906 96-267
24-	417 38-556 41-957 93-516 93-516
36-	428 61-398
23-	000 28-385
37-	863 68-268 37-334 31-533 37-019
24-	543
28-	731 93-521 93-567 96-913 37-909 24-826 93-938
29-	762 29-728 90-369 24-938
2.250
2.250 2.000 2.GOO 1.900 1.800 1.600 1.500 1.400 1300
1.250 1.200 1.200 1.200 1.200 1.100 1000 1.000
1.500
1.500
1.300
1.200
1.200
1.200
1.200
1.100
1.100
1.100
1.100
1.100
1.100
1.000
1.000
1.000
1.000
1.000
900
850
800
Naslov
Tel. Cen? CijenS
DE PAOLO
Vta de Franceschi, 11/4 812-359
GRLJAN ■ GRIGNANO
adriatico palače
RIVIERA DA FRANCESCO TAVERNETTA AL MOLO ORCHIDEA
MIRAM AR *
AL CASTELLO Dl MIRAMARE
OPČINE -
SOSSI
DEVIN
AL CAVALLUCCIO MARINO PLES
Grijan ob morju Grljan, 320 Grijan, 237 Grljan, 227 Grljan, 388
MIRAMARE
Bivio Miramare
OPICINA
Via Nazionale, 6
DUMO
Devin ob morju Via Aguileia, 76
224-241 224-162 224-189 224-155 t 224-181-
224-159
' •	-Tl«r, i
SESLJAN • SISTIANA
LA CARAVELLA SISTIANA
VIŽOVLJE -
AL CACCIATORE
REPENTAROR
CARSO
MILJE -
BELVEDERE
RISORTA
ALLA STAZIONE
SARTORI
Sesljan ob morju Sesljan 19
VISOGUANO
Vižovlje, l
- MONRUPINO
Col. 1
MUGGIA
Zindis, 154
Via de Amids, 1	98-219
Strada Provinciale, 2	98-193
Via Flavto dl Str., 139 977-167
20-833
20-840
20-212
20-235
20-2*8
227-133
98-131
205"
J-<$
1.40°
1.00°
I 2fl°
u«S
l 10»
1.20«
1.10»
1.7»»
1-400
*#
Turistični menu obsega popolno kosilo, četrt litra vina ali malo pivo, postreSnino in davek. Turističkl menu obuhvača cijeli rucak, četvrt litra vina ili malo pivo, poslugu i porez.