MUZEJSKI RAVNATELJ L JU3L JAN A JUG O S f. AV I J L S«. 4 MMU IMUUai Mi OBBhtBtt PHM V Trsta, v sredo. 5. januarja 1927. Posamezna številka 30 stot. Letnik Lil list izhaja v, 3 masecs k^C L 6.50 4 v iirokotti-niče, x Jih v fazen ponedeljka. Naročninai za I mesec L B.—» 38.—, celo leto L 75.—t t inozemstvo mesečno i te vike 30 sto«. — Oglasnina za 1 nr|TT1 prostora za trgovske in obrtne oglase L 1.—. za osmrt-iila L 1.50, oglase denarnih zarodov L 2-— na prvi strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in upravnlStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« le fon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne «Edinost* PoduredniStvo v G o r i c 1 t ulica Glosui Carducci št. 7, I. n. — TeleL II 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Cehoslovaika u starem letu In njene naloge v novem PRAGA, 2. 1927- Dva poa^bno važna dogodka toznačujeta notranje - politično življenje na Čehoslovafekem v 'letu 1926.: obrazovanje nove vladne večine in vstop dveh zastopnikov nemških strank v vlado. Oba dogodka so velikega političnega pomena in tudi danes, ko je preteklo že več mesecev od ustoličenja Švehlove če-ško-nemške vlade, se vsa politična javnost zopet in zopet vrača k temu dejstvu ter pretresa njegovo važnost za razvoj notranje-političnega življenja v republiki kakor tudi za njen položaj v mednarodni politiki. Sodelovajije med Čehi in Nemci se je pripravljalo že dlje časa prej in za poučene politične kroge na Čehoslovaškem ni bil vstop Nemcev v vlado nikako presenečenje, kakor se je morda dozdevalo neposvečenemu gledalcu v inozemstvu. Položaj, ki je do ve del do teh dogodkov, je bil ustvarjen z izidom jesenskih volitev v 1. 1925., na katerih so bile socialistične stranke zelo oslabljene in so doživele velike zgube v korist meščanskim strankam. Vendar pa se •je posrečilo stvoriti z velikimi težkočami vlado iz zastopnikov vse narodne koalicije, katera je od 1. 1922. dalje odločevala o usodi države in v kateri so bile zastopane tako češke meščanske stranke (poljedelci, ljudska stranka, na.rodno-demokratska stranka) kakor tudi socialistične stranke (Čeholsovaška na-rodno-socialistična. in socialno-demokratska. stranka). K novi 'koaliciji strank so pristopili tudi obrtniki (živnostenska stranka). Čehoslov. poljedelska stran- V Trstu, dne 5. januarja 1927, DNEVNE VESTI „Naš glas" V nekaj dnevih se razpošlje naključna Številka drugega letnika naročnikom, in razproda-4 al čem. Zadnja zaplemba je posegla precej trdo v življenje te mladinske revije, vendar se je posrečilo premagati krizo, tako da je nadaljnje izhajanje za-gotovi J eno. «Naš glas« poj de z novim letnikom celo za velik korali naprej- Po dolgotrajnih trudih se je dosegel njegov kontni smoter, ki je bil ta, da postane literarna in družinska revija, v smislu nekdanje «Mladike«, ko je še izhajala v Gorici. Ze prva številka, ki je vsebin-tsko zaključena, in ftzide takoj po zadnji številki drugega letnika, se predstavi v novi obliki. Srečali bomo v njej poleg nekih stalnih dobrih sodelavcev iz prejšnjega letnika vse polno imen, ki so v naši književnosti in v našem književnem svetu na glasu, tako g. dr. Kraigherja, Franca Bevka, Alberta Široka, Ivana Vouka in druge iz prve panoge, za drugo pa so dali svoje prispevke znanstvene vsebine dr. Čermelj, profesor Peric i. dr. Lepi bodo hrvatski prispevki v tem letu, nekaj novega bo zabavni kot z ugankami, smešnicami, križankami itd., ki bo stal na dostojni višini, in poseben del za talentirane mlade moči v književni stroki. V različnih rubrikah bo list poročal o našem delu na raznih prosvetnih toriščih in tudi deca bo imela v listu svoj prostor, v kolikor bo tukaj sama sodelovala s pomočjo odraslih. Vse je končno odvisno od prispevate-ljev, ki se zavedajo, kaj pomeni taksen list za nas. Kar nekaj zna, ima dolžnost sodelovanja, izdajateljstvo pa bo poshrbelo, da se to sodelovanje ne bo vršilo zastonj. Vendar je treba opozoriti, da bo kos svojim velikim nalogam le tedaj, če bo tudi vsak točno izvršil svojo gmotno dolžnost do lista. Naročnina se je letos znižala na letnih 16 lir, navzlic temu da se mesečnik po obliki poveča, nujna zahteva je, da se ta majhni znesek odraču-na upravi. «Naš glaa» bodo prejemali samo redni naročniki, tisti, ki so (doslej zaostali, ga ne dobe več, Če ne izvršijo svoje dolžnosti v najbližjih dneh. Naj Jim služi to kot zadnji opomin. Uredništvo in uprava ostaneta po naslovu ista kakor doslej: Casella postale 348, Trieste, za Goriško se je ustanovila pod-uprava v Gorici, Via S. Giovan-ni 7, I. Naj se «Naš glas» razširi v vsako našo hišo! Iz Bettoirskega MM Z odlokom predsedništva državne zveze fašistovskih sindikatov je bil imenovan kom. dr. Giuseppe Štefani za tajnika deželnega novinarskega sindikata z nalogom, da imenuje v sporazumu z glavnim tajnikom tržaškega pokrajinskega urada C. N. F. začasen odbor štirih novinarjev. Včeraj se je podal novi tajnik kom. dr. Štefani v spremstvu generalnega tajnika pokrajinskega urada kav. Live rani-j a v prostore sindikata, kjer mu je podal kom. Riccardo Zampieri posle. Tajnik se je kom. Zam-pieri-ju zahvalil v toplih besedah za njegovo delovanje ter je izrazil željo, da bi s svojimi bogatimi skušnjami in s svojim poznavanjem vprašanj, ki zadevajo stan, tudi v bodoče bil koristen sindikatu. Sklenjeno je bilo, da se usta- novi začasen odbor, ki je sestavljen iz sledečih novinarjev: Kav. Giulio Cesari, Costante Pizzarello, kav. Attilio Schiavo-ni in Carlo Tigoli. ZA PROSTO VOŽNJO NOVINARJEM NA TRAMVAJIH. Dne 31. decembra p. 1. se je vržil sestanek novinarjev tukajšnjega sindikata, na katerem se je razpravljalo o zadržanja tržaškega tramvaja napram novinarjem. Medtem ko dovoljujejo tramvaji ostalih mest novinarjem prosto vožnjo, dela edino izjemo v tem pogledu tržaSki tramvaj. Bila je sprejeta tozadevna resolucija, nakar je bila imenovana komisija, sestavljena iz kol. Vairo, kav. Cesari in Cologaatti, katera se je podala k občinskemu komigarju. Občinski komisar kom. Fronteri je obljubil, da bo podprl upravičene zahteve novinarjev. PREMESTITVE. Pravnosodni minister je — z odlokom od 30. XII. 1926. _ premestil nekatere kancliste goriškega tribunala in preture, in sicer g. Bekarja v Chieti, g. Gorkiča v Adrio, g. Gorjupa v Cremono in g. Šor lij a v Alessandrio. ZA NOTARJE. Vestnik pravosodnega ministrstva objavlja odlok, s katerim se sporočajo od polaganja izpita iz italijanščine notarja iz Trsta, Pule, Reke, Zadra in Gorice. SPREMEMBA CEN NEKATERIH VRST TOBAKA. Finančna intendanca sporoča: «Z ministrskim odlokom od 14. decembra 1926, št. 142325 je bila, začenši s 3. januarja 1927., spremenjena cena nekaterim vrstam inozemskega tobaka. Spremembe so označene na seznamih, ki so izloženi po vseh prodajah, ki so pooblaščene za prodajanje inozemskega tobaka«. ZA AVTOMOBILISTE Opozarjajo se avtomohilisti, da je v več avstrijskih deželah prepovedano privatnim avtomobilom nositi zastave in znake. Iz tržaškega življenja Aretacija premetenega slepar a j a. Svojčas je tukajšnja kvestura prejela od sodne oblasti v Milanu tiralico za 32-letnim Avgustom Al-bertella, ki je imel na vesti razne sleparije, radi katerih je bil obsojen na več let ječe, ki jih pa ni odsedel. Možakarju se je namreč posrečilo kar trikrat zaporedoma uiti iz zapora, kamor so ga prvič spravili leta 1922 radi sletparakega falimenta. Po prvem, begu, ko je užival zlato prostost, se je Alber-tella na svojo nesrečo zaljubil v neko plesalko, ki ga je gmotno izkoriščala. Kmalu je mož zabredel v gmotne stiske, iz katerih si je pomagal z raznimi sleparijami, dokler ni zopet prišel v poet pravici. Niti po drugem begu se ni vrnil na pravo po*. Ko se mu je v tretjič posrečilo zbežati iz zapora, je Al-bertella izginil iz Milana, ker je pač u videl, da so tam tla zanj prevroča. Na podlagi omenjene tiralice je tržaška policija začela tozaderne poizvedbe, ki so končno dovedle do uspeha. Pred kratkim »o policijski organi zvedeli, da se Alberteila res skriva v ne&em mestu; dognali so tudi, da se je nastanil v neki vili pri Sv. Alojziju - Chiadiao, kjer je pod imenom Florijana Crotfl, trgovca iz Milana, vze! v najem razkošno opremljeno vilo. Z njim Je živela tudi mlada, lepa ženska. Predv-čerajfinjim zjutraj so policijski agenti raztegnili mrežo, da ujamejo premetenega ptička; ker so vedeli, da je Alberteila odsoten z doma, so se razpostavili na prežo v okolici vile in čakali, da napoči ugodni trenotek. Okoli poldne je končno prišel mož, ki so ga čakali. Vračal se je domov h kosilu, ne da bi slutil, da mu je nastavljena past. Policisti so Čakali, da je Albertella prišel do vrat vile, nakar so ga are- tirali. Mož pa se ni dal zlepa ugnati v kozji rog; začel je ugovarjati policistom, češ da so se zmotili, ker da on nI nikak slepar, temveč trgovec Florijan Crotti, poštenjak, •ki ni imel nikoli opraviti s policijo. Niti ko so mu policisti pokazali tiralico z njegovo fotografijo, se mož ni udal v svojo usodo; naposled, ko je uvidel, da mu izgovori nič ne pomagajo, se je skušal s silo iztr-gati agentom, kar pa mu seveda ni uspelo-. Tudi na kvesturi, kamor je bil odveden, je Albertini sprva odločno trdil, da gre za pomoto, toda končno, ko je uvidel, da so dokazi proti njemu neovržni, je vse priznal. Povedal je, da je s sleparijami «zaslužil» ogromne zneske denarja, ki da ga je pa zapravil s p'esalko, v katero je bil zaljubljen do blaznosti. Trditev glede denarja pa najbrž ne odgovarja resnici, kajti policija je dognala, da je Albertella živel zelo razkošno in da se je v zadnjem času začel pečati s trgovanjem. Da je bil v gmotnih stiskah, bi gotovo ne bil mogel najeti tako gosposkega stanovanja, za katero je potrošil znatno vsoto. Prebrisani slepar je najbrž slutil, da ga tržaška policija zasleduje, kajti te dni je skušal prodati stanovanje, očividno z namenom, da bi jo odkuril drugam v varnejše zavetje. Toda policija ga je rešila te skrbi in mu zaenkrat preskrbela prav varno zavetje v zaporu v ulici Coroneo. Nezgoda trgovca. Včeraj popoldne se je 45-letni trgovec Josip Kimer, doma iz Splita, kjer stanuje v ulici Pistura št. 2, podal na parnik «Quieto», zasidran v prosti luki V. E. III., da bi Izročil nekemu drugemu trgovcu par vzorcev nekega blaga. Prišedfci na krov, je Kimer hotel čez odprtino nad skladiščem, ki je bila pokrita s platnom. Toda pod njegovo težo se je platno nekoliko udalo, radi česar je Kimer izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je zlomil dve rebri. Nesrečni trgovec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. TELESNA VZ60JA SPORT Ađria - C. S. Rocaadn Tekma »e odigra v četrtek 6. t. m. na igrišču Rosandre. Odhod igralcev in prijateljev društva ob 13. uri izpred gostilne DKD. pri Sv. Jakobu. Vsi in točno. S. D. «Adria» Danes važna odborov a seja ob 20.30 pri Sv. Jakobu v DKD. M. XX Roooi Danes točno ob 21. uri in pol seja vodstva športnega odseka. — Naj nihče ne manjka. — Načelnik. M. D. Rocol - K. D. Ivan Četi, kateri sta ie izvojevaK mnogo častnih zmag, si bode ta jutri stali nasproti ter merili moči. Uro začetka ter igriBČe objavimo v jutriSnji »Edinosti«. M. D. P. - Trst Jutri v četrtek ob 8.30 se vrši lahkoatleiski tralning. Načelnik. Vesti zJiorKkega Goriške mestne vesti GORIŠKI ORAD Po Časopisih se znova piSe o našem gradu. Ze prej inje čase se jfl delalo na to, da bi se spremenil naš grad v nekak vojni muzej, da bi se popravil itd. Sploh no? hi on postal nekak narodni vojni spomenik. Zdaj o tem znova govore časopisi i* upati je, da se bo res začelo z delom, ki bo za nas, ca mesto itd. precejšnje važnosti. Zlasti danes zapuščeni Travnik bi zelo oživel na osebnem pnometu, ie bi se zgradilo projektirano stopil j išče s Travnika na grad. Gobovo je, da bi e tem tudi tujski promet aarastel, kar bi bilo goriSki trgovini in obrti le v korist. Sploh je opaziti, da se v Gorici odkar je postala glavno mesto province, misli na mnogo novih stvari. Ulica N. Sauro to je ona ki pelje mimo kazenskega sodišča na Tržaško cesto, je v popravilu. Včeraj so začeli z de- PODLISTEK (19) v. I. KRIŽANOVSKA: HiMEZA ROMAN — Zdravo, mladi prijatelj, sprejmite moje Častitke in voščila. Ljubezen in potrpežljivost sta že otajali nekatere predsodke, — je tiho pristavil. _ Napravite srečno mojo krščenko in dantšnji dan vam bo odpuščen in pozabljen. — Hvala, baron, za dobre besede; dvojno ceno imajo zame na ta dan sreče, pomešane s trpkostjo. Kje pa je?... * .... Samuel je utihnil in njegov ognjeni, nemirni pogled je obšel sobo. __ Ona je tam, v sosedni sobi, — je odgovoril baron. — Pojdiva tja! Svečenik, ki je opazil Valerijino odsotnost, je šel pred njima. _ Kje je tvoja vera, — ji je pnšepetal, ko je zapazil njeno smrtno bledobo; — kje je tista ra-dostna pokornost usodi, ki sem računal, da jo najdem pri vas? Dvignite glavo, draga hčerka, in zapomnite si, da morate biti moja zaveznica pri svetem delu izpreobračanja duše, v katero je Že začela pronicavati Kristusova resnica. Kmalu bo krst zabrisal vsak madež s tega mladega človeka... Svečenik je utihnil, ko je zagledal Samuela, ki je vstopil v spremstvu barona. Fomignil je mladeniča k sebi, nato je vzel mrzlo Valerijino roko, jo položil v Samuelovo roko in rekel sve-čanostno: — Draga hčerka, evo vam moža, ki vam ga je Bog izbral. Naj On blagoslovi to zvezo! Svečenikove besede ali moč Samuelovega pogleda sta prisilili Valerijo, da je dvignila oči ter pogledala svojega ženina, in srečala se je z njegovim pogledom, ki je žarel v brezmejni ljubezni, katera je bila pomešana s tako bridkostjo, da je poražena?in zmedena zardela do ušes ter mu ponudila stol. Tedaj je pristopil baron, poljubil svojo krščenko, sedel poleg zaročencev ter obrnil pogovor na druge reči. Rudolf in Antuaneta sta se pridružila; oče pl. Rote pa se je vrnil k staremu grofu, ki ni zapustil sprejemnice. -Vsem je odleglo, ko so prišli povedati, da je obed pripravljen; baron je naglo vstal, Rudolf in Antuaneta pa sta ga posnemala. Za trenotek sta ženin in nevesta sama ostala. Samuel je dostojanstveno podal Valeriji roko, toda ni se mogel zadrževati in pritisnil je dekličino roko na svoje vroče ustnice. — Valerija, odpustite mi te trenotke, — je zašepetal z zasoplim glasom; — zaupajte mi; vse svoje življenje si bom prizadeval dokazati vam svojo ljubezen in vas napraviti srečno. lom. V Gorici je mnogo ulic, ki so potrebne popravila, toda tako raz-drapane kot je imenovana, ni bilo nobene. Bila je vsa nagubana, polna jarkov, lukenj itd. To mestno sramoto je bilo res treba odpraviti. — Osebne vesti Slovenski učitelji in učiteljice Ivanka Volarič službujoča v Gorjah, Ana Gerželj v Podmelcu, Ljudmila Kofol v Cepovanu, Zora Tuauiin v Srednjem Lokovcu, Fi-Hp Podgornik v Ponikvah in Josip RakovSček v sv. Luciji so prejeli na svoja opravičila predložena naučnemu ministru Fedele-ju definitivne odpustne odloke ter poziv, naj takoj zapustijo šolo. — Poslovili so se s primernimi besedami od šolske mladine ter prepu-Btili svoja mesta naslednikom, ki so takoj zasedli njihova mesta. Opozarjamo vse one odpuščene učitelje, ki imajo preko petnajst lat službe, da uveljavijo svoje postave z dne 24. decembra 1925. št. 2800. Deveti cenik hranil na debelo Tozadevna komiaija pri goriSfci trgovski zbornici pod predsedstvom komisarjevega namestnika g. Antona Orzaoa je določila deveti cenik taranilom na debelo z dnem 3. t. m. Cenik te tak: Riž (boljše vnte) od L 2KV2iI>; navaden od L 205-210; koruzna moka od L 112-115; navadne testenine (vfitevgi zaboj) od L 330-385; sladkor v kristalih od L 690-693; semensko olje od L 700-710; domača slanina od L 740-760; amerikanska slanina —.—; mast od L 740-760; navadna kolonijalna kava od L 2200-2250; polenovka od L 470-480; ječmen St. 10 od L 195-200; fižol (druge vrste) od L 150-160; fižol (prve vrste) od L 185-190; ■krompir od L 65-70. V navedenih cenah ni všteta užitnina. IDRIJA. Novo leto. Kot sadnje slovo nam je nebo bilo daio ie pest solnčnih žarkov, ki so t»Hi sicer medli, pa vendar prijetni. Bolje slovo s smehom na ustnih kot v solzah in v žalosti. Ljudje pa so nam poklonili za slovo koncert na trgu. V mrazu in snegu se ie vztrajna godba Delavskega goabenega društva pokorila želji in igrala. Ljudi sorazmerno ni bilo mnogo prisotnih, zadržal jih je mraz doma ob topli peči. Tudi godci so bili veseli konca, ker so zmrzovali v roke in noge. Žalostne so letos novoletne naše misli. Lani so bile veselejše. Pomislite le malo, kako je bilo, pa boste rekli, da je prav. In zato se vsakdo boji izprašati sebe. Ne radi lenobe in neprijetnosti, radi računa samega se sebe boje ljudje, ker bi račun bil preočiten. Jasno je, da smo na splošno, kot vsa nada dežela, na slabšem. Lansko leto ob tem času smo imeli še zadnji ostanek realke in študentov. Letos ni več tega, zginilo je. Imeli smo zagotovilo, da dobimo kako drugo višjo srednjo šolo, letos pa smo dobili komplemen-tarko s 40 učenci. Podprefektura, ki je lani še bila, je letos odšla Ustanovila se je nova pokrajina, Goriška in smo ji pripadli. ZgubAH smo s tem oblastveno zastopstvo v svoji sredi, kamor smo se lahko stalno obračali, in je postal najbližji urad te vrerte v oddaljeni Gorici. — Le policijski komisarijat je ostal in pomnožil Število agentov. Čemu bi se spominjali vseh mnogih umrlih. Naj počivajo v miru. In čemu vseh novorojenih. Naj rastejo v božjem imenu v bolj zdrav rod od današnjega, močnejši in krepkej&L Spominjali pa bi se vseh onih mnogih, ki so odšli v tujino, bodi za delom, bodi za čim drugim. Je to točka v naše in Življenju, ki je bila in ostane najbolj občutna, dokler se ne uredijo te sadove tu doma. Vsako leto pošljemo kos nagega naradčaja v tujino in nikogar nI, ki bi se zanj pobrigal. Več jih je odšlo lani kot predlanskim, bojimo se, da bo leto 27. Še usodnejše v tem oziru. Ce bo, kako bo? — Zunanje Hce se je mestu le malo spremenilo. Sezidali so nekaj hiš in groblje so podrli. Drugače je ostalo vse pri starem, se celo materialne posledice povodnji so odstranjene v veliki meri in ne motijo očesa. To pa je tudi vse. Vse drugače stojimo pred duševnim ogledalom Idrije. Tu je nastal velik preobrat, nekaka zmeda, raztrganost v vsakem oziru. Vse drugače je bilo , vse drugače je Zdi se, da je razkosan os t te pro-letarske duševnosti našega največjega delavskega središča važna, ker je neprimerno globoka. Kaže se v občutni dezorijentiranosii posameznikov in skupin. Tudi društveno življenje se je zelo zrahljalo. Mislite si Izsekan gozd..... Žalosten je. Imeli smo tudi povodenj. Zelo hudo povodenj, ki je grdo planila iz struge in razdejala breg, odnašala vredno in nevredno. Ljudje so trpeli, stokali in jokali. Živina je tulila. Nesla je voda rudarjem drva, trgovcem blago itd. Tudi človeštvu je utrgala žrtve. Lani smo včasih tudi igrali, letos pa nam je Talijin hram oetal vso dolgo jesen zaprt. — Samo radi konštatacije. Sedaj nekaj o našem kinu. Treba je upoštevati, da je postal on glavno zabavišče idrijskih veselih meščanov in da bo to ostal, dokler se zopet ne odpro vrata gleđidču. Zato bi rad, da bi se morda tudi ta kino preuredil po enem znanem amerikanskem sistemu. Danes so pavze med dejanji po nepotrebnem in le radi kcanodnosti kabine sorazmerno zelo dolge. Zlasti se ta dolgost opazi zato, ker tu ni navada, da bi med dejanji dohajali in odhajali ljudje, kot drugod. Potem to: vsaka predstava začne ob določeni uri, konča zopet ob gotovem Času. Nato je dvorana DidiČ pol ure prazna in zopet začne predstava. Vsa ta ureditev je zelo zelo nerodna. Nekdo, ki recimo zamudi prvo dejanje, noče več vstopiti, ker ga ne bo več videl. Da bi pa dvakrat plačeval mu tudi ne kaže iz enostavnega razloga, ker je bil prvič za eno dejanje oškodovan. Potem pa ono neprestano čakanje ure. Namenil sem se v kino. Pa moram takoj računati s časom, da bom točno ob določeni uri pri predstavi. Ce pa zamudim malo, je že križ. Ce je dvorana zasedena, ne dobim za vso predstavo več prostora, ker vsakdo ga je »a tisti od gospodarja določeni čas gotovo zasedel. In tako dalje in temu podobno. Način, ki ga svetujem, pa je dokaj enostavnejši. Uvedli so ga že povsod, le v Jugoslaviji sem videl, da se drže Še starega. To je: kino začne ob določeni uri, recimo ob treh popoldne in traja dokler je kak človek v dvorani. Začne pa morda tudi pri prazni dvorani, če treba. Potem se pri blagajni stalno razprodajajo listki. Ob koncu vsakega dejanja lahko človak vstopi ter gleda predstavo dokler se mu ljubi. Aparat dela neprestano. Ko pri blagajni ni več mnogo ljudi, uslužbenka pozvoni in novo dejanje začne. Odmori so čim krajši. Daljši so in trajajo do pet minut, kadar začne film znova. Toda da bi se morala ob koncu cele predstave dvorana izprazniti, ni nikjer v navadi. Ostanejo dotični, ki so došli med predstavo in bi radi videli dejanja, ki jih niso še videli. Koncem teh odidejo zopet sredi predstave, če je treba. Tako je med posameznimi dejanji v dvorani neprestano gibanje, ljudje prihajajo in odhajajo, odmori postanejo nehote krajđS. Seveda je obenem več prehodov med sedeži, ki so v vrstah po pet običajno. Ti prehodi so ozki, da se giblje v njih le po en človek, da ne za-sežejo mnogo prostora. Da je ta način v vsakem oziru praktfčnejši in tudi glede Števila obiskov plodovitejSi, je jasno. Le ena stvar je, morda bi to za Idrijo ne bilo, je novost, ki bo gotovo naletela na odpor. Toda videl sem tako urejene kine mnogokje in lastniki niso tožili, da ne nese. Treba bi bilo poizkusiti. Možno je, da bi pri javnih predstavah hoteli mnogi presedeti ves popoldan v dvorani. Toda po dveh, treh takih predstavah bi se ljudje že privadili in bi ne bilo več zmešnjave. Vsakdo ima kako delo doma. In verjamem, da si nihče ne bo Želel ostajati v dvorani pri dveh predstavah, če je eno videl. «Videl sem, od začetka do konca, in kaj hočem še več». Zdaj drugam, po novem delu. Vesti jz Istre IZ MAČKOVELJ. Tudi naša vas je imela ljubezen« sko dramo, ki pa ni bila tako hu« da kot one, o katerih pogostoma či* tamo v listih. Mladenič Lazar Regent se je na povratku s polja srečal s svojo zaročenko ia se radt ljubezenskth zadev sporekel z njo. Po vročem besednem boju sta zaročenca tudi dejanski spoprijela. Pri ruvanju je mladenič tako hudo zgrabil zaročenko, da ji je x\o~ mil roko. Epilog te majhne ljubezenske drame je bil, da je mladen* ka morala v bolnišnico, njen bodo* Či mož pa v zapor. BORZNA POROČILA, Trst, 4. januarja 1927. Amsterdam 880—910, Belgija 305—315, Francija 87.50—88.50, London 107.25—108.25, New York 22.10—22.36, Španija 330—345, Švica 425—435, Atene 27.50—29, Berlin 525—535, Buk are« t 11—12, Praga 65.50—66.50, Ogrska 375—305, Dunaj 310—325, Zagreb 39—40. Uradna cena zlata {3. 1.) 432.35. Vojnoodškodninake obveznice 60.40. BERLITZ-SCIIOOL vodi v v»eh jezikih. ____ I N. Borsatti & Plglio. Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) E opravlja, prodaja in kupuje zlato, -re-ro po poStenih cenah. Go^rori se -!o- venski. ____________^ MIZARSKEGA vajenca »prejme tovarna pohištva Via PaAladio 5. _______ 23 DEBILE, ki zna tudi dobro kuhali iiće majhna družina. Plača in ravnanje dobro. Naslov pri tržaškem npravniStvu, 24 SAMO potom energičnega zdravljenja z GWkolo«i se ozdravi glavobol, Šibkost, tHrt-nkrvnost. cbncmnf lost. Izdelek J*-karnc CasieHanovicii, lrrt, Via dci Gki- liani 42______4 OSLABELI GOSPODJE (nevrasteniki) dobijo važno pojasnilo. Dopisi na upra- vo tc^a lista pod it. 1902 ______1902 TRGOVINA sadja in zelenjava se prod® po nizki ceni. Naslov pri trža&kem uprav- nišivu._____________ STROJ za izdelovanje cementne stretae opeke, proda po nizki ceni Srečko Batt, v Idriji._____® Babica, avtorizlrana, sprejema noseče. Govori slovenske. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. ________ BABICA, izkušena, spicjema noseče. Via Chiozza 50. 25 diplomirana, Emerschitz- BABICA avionzirtina. sprejema noseče, Adcle Sbaizsro, Farneto 10 (podaljšana Ginna- stica), lastna vila, tel. 20-64___ ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja točnost in jc najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekoarv alescen-co. Stcklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Casiellanovich, Via « registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% ^m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam- Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. __Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpolago varaste celice (sate) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 113 Mm t®, temi zavodi Deklica je globoko vzdihnila. — Upajmo, da bo prihodnost odkupila to mučno trpljenje, ki mi ga danes povzročate; vaša uporna in nasilna ljubezen je premagala vse predsodke. Upam, da v najino srečo... — Hvala vam za te dobre besede. Prvič in zadnjič sem nasilen napram Vam, Valerija; najin zakon me napravi vašega sužnja, toda... Sklonil se je, vprl vanjo svoj plameneči pogled in zaključil: — Toda če bi izgubil vas, — bi postal nasilnež in zločinec. Žalostno so potekali dnevi po tej čudni zaroki; Samuel je čutil, kako težko je grofova rodbina prenašala njegovo prisotnost; s težavo so zattjevali, kako jim je zopern, in marsikdo na njegovem mestu bi se odrekel taki ženitvi ter bi žrtvoval ljubezen svojemu ponosu, toda Samuel ni odnehal. S prirojeno mu delikatnostjo si je prizadeval biti nevsiljiv, odklanjal je vabila in prišel vsaka dva, tri dni k nevesti, a s svojim zanimivim, razumnim in istočasno umerjenim razgovorom si je prizadeval prikupiti se ji. Ko je deklica videla, da smatra mladenič za svojo dolžnost občevati z njo z največjo spoštljivostjo, in ne zahteva od nje poljubov, ji ne govori o svoji ljubezni, ki je včasih vzplamtela v njegovih velikih, črnih očeh, se je umirila in se začela prosto raa^ovarjat z njim. Ko jo je nekoč Samuel našel za klavirjem, ga je prosila, naj tudi on kaj za- igra; izpolnil je njeno prošnjo z največja ljrfboz-nivostjo in si vzel za temo isti motiv, -ki pa je ona ravnokar pela, ter ga začel varjirati kakor pravi umetnik: prvi iskreni in prijazni Valerijin nasmeh mu je bil v nagrado. Ta umerjenost ia njegovo odlično obnašanje sta blago vplivala na vse rodbinske člene. Rudolf ni bil več tako neprijazen, a stari grof je v nekem veselem tre-notku vzkliknil: — Ima več čuta dostojnosti, kakor sem ga od njega pričakoval! Oče pl. Rote ni nehal hvaliti pridnosti in dobrih lastnosti svojega učenca; Antuaneta pa, ki se je bila nekoliko nalezla liberalnih misli svojega oskrbnika, je čutila iskreno naklonjenost do bankirja In ko je opazila, da njena prijateljica ne obupuje več toliko, kolikor v prejšnjih časih, da celo nestrpno pogleduje na uro, pričakujoč Samuela, ter nenadoma zardeva, ko zaslisi njegove korake, se je gospodična pl. Eberstemoval prisrčno veselila tega in začela upati, da sej utegne preroštvo strica Mavricija izpolniti Ker je bil mesec maj že proti koncu, se jq rodbina grofa M. odločila, da pojde na deželo, kjer bi jih tuji ljudje manj vznemirjali s svojimi poseti. Samuel je bil njih najbližji sosed in Vale* rija je smatrala za svojo dolžnost, mu reči, d? upa, da jo bo na deželi češče in za dlje časa, po-sečal. Srečni in za te dobre besede hvaležni ji Samuel je obljubil, da bo izrabil to priliko. ^