ffcojaJo. slovenslti! Dne 27. junija t. 1. vršile bodo ae volitve v kmetskih skupinah za deželni zbor štajarski. Ni upanja, da se tukaj biatveno kaj izpremeni kmetskim ljudem na korist, Slovencem na blagoat. Volilni red oatane, kakoršen je. Nemško-liberalna stranka pride zopet v ogromnej večini do gospodstva v deželnej hiši Graškej, t. j. gospoda, ki ae dela gluha za težnje in potrebe kmetakega prebivalatva, ki naa Slovence, drugi narod v deželi, vže toliko let prezira, tlači in preganja, da nam niti enega sedeža ne privoači. ne v deželnem odboru pa ne v deželnem šolskem svetu. Zmiraj nam nalaga velikih deželakih doklad pa vedno brez ozira na nase narodne potrebe in pravice. Blizu trideset let borimo se zoper nemakoliberalno stranko in ae je treba borbo nadaljevati doaledno, krepko, složno, kakor do aedaj. Nam štajarakim Slovencem gre za narodni obstanek, za življenje ali smrt. Narodni naši nasprotniki ne morejo prikrivati svojih nam sovražnih nakan. Z vaemi eredstvi, na vso silo delajo, da bi nas potlacili in hitreje ko mogoče zbriaali iz števila živih, iz broja alovanskih narodov. To pa ne more in se ne 8ine zgoditi. Južna naša Štajarska bila je od nekdaj in mora oatati — slovenska. V to ima pripomagati vaak, v katerega prsih bije poateno, slovensko arce, zlaati pri teh volitvab.. Zopet moramo in hočemo poslati naroduih zastopnikov, alovenskih. bojevnikov v Gradec, da nas ondi branijo, zagovarjajo in ae potegujejo za naše vsestranske potrebe in koriati. Očiveatao pa je, da tukaj nižesar ni toliko treba, kakor močne sloge in vzajemnega poatopanja. V dosego tega sklicalo je predsedništvo ,,Slovenakega društva" dne 3. in 10. junija t. 1. zaupne može v Maribor. Udeležilo ae je mnogo najveljavnejših mož slovenakib.. Po nadrobnem in vestnem posvetovanji aklenili so alavnim volilcem alovenakim v kmetakih akupinah nasvetovati in priporoiati, da se dne 27. junija t. 1. izvolijo v deželne poslance stajarake naslednji p. n. gospodje: I. v Brežicah za okraje: brežiški, kozjanaki in sevniški: Jožef Jerman, cesarski svetovalec, bivši deželni poslanec; II. v Celji za okraje: celjski, konjiški, amarijski, laški, vranski in gornje grajski: Mihael Vošnjak, posestnik v Celji, državni poslanec, predsednik južnoštajarske hranilnice in zveze slovenskih posojilnic; Dr. Jožef Sernec, poseatnik v Celji, odvetnik, nacelnik okrajnega zastopa in posojilnice celj- ake, bivši deželni poalanec; III. v Ljutomeru za okraje: gornje-radgonaki, ljutomeraki in ormožki: Dr. Ivan Dečko, odvetniški kandidat, okrajni odbornik v Celji; IV. v Mariboru za okraje: mariboraki, št. lenartski in alov. bistriški: Dr. Franc Radaj, c. kr. notar, posestnik, bivši deželni poslanec in deželnega glavarja namestnik; Franc Robič, posestnik v Lembahu pri Mariboru, c. kr. okrajni aolski nadzornik; V. v Ptuji za ptujski in rogački: Dr. Franc Jurtela, poaeatnik, odvetnik, okrajnega zastopa načelnik, bivši deželai poslanec; VI. v Slov. Gradci za okraje: slov. graški, mahrenberški in šoštanjski: Dr. Joief Šuc, duhovni svetovalec, nadžupnik in dekan pri av. Martinu nad Slov. Gradcem, bivai deželni poslanec. Rojaki! Vaša bodi sedaj skrb, da pridejo ti možje kot poslanci, kot zastopniki slovenskega naroda v deželni zbor. V ta namen vdeležite ae volitve v popolnem številu, pred vsem volitve volilnih mož, kajti te odločujejo izid pri volitvi poslancev. Volite pa za volilne može samo značajne, zavedne Slovence. Kdor ni slovenske krvi, slovenskega rodii, ne volite ga! Dan volitve naj pričuje o narodni zavednoati, naj oznanjuje slovenako zmago! V Mariboru, dne 10. junija 1890. Vae za vero, dom, cesarja! "V imenn shoda zuupnih mož slovensltih Odbor Slovcnskega društva.