G1ASUO TEKSTILNE TOVARNC NOVO MESTO
jMf NOVOTEKS
ŠTEVILKA 6 LETO XIV JUNIJ 1986
OB 4. JULIJU — DNEVU BORCA
Nekdanji borci danes ne hodijo s puškami in bombami v patrulje in naskoke in se ne preganjajo v hajkah, temveč se zbirajo na sestankih, konferencah in kongresih. Od njihovega zadnjega kongresa ni minilo še veliko časa, zato se ob dnevu borca spomnimo pomena tega kongresa za naš družbeni razvoj in problemov, na katere so borci opozorili. Z razreševanjem podobnih težav so se srečevali tudi ostali kongresi. Naj na kratko opozorim na nekatere najbolj pereče.
Na kongresu so skušali dopovedati, da bi morali bolje, skrbneje in odgovorneje krojiti lastno usodo. Poleg tega je ta zbor izzvenel kot močna himna bratstvu in enotnosti.
Kot na vseh ostalih ravneh so se tudi tu množili glasovi, ki so klicali k racionalizaciji, demokratizaciji in moralizaciji naše družbe, skratka po rehabilitaciji klasičnih vrednot, ki so
globoko potonile v naši lagodni vsakdanji praksi.
Res je, daje lahko vzklikati in v nedogled ponavljati revolucionarna gesla, teže pa je najti sredstva in načine, dasemeteh gesel vcepimo v živo in zamotano družbeno tkivo.
Borci, ki so krvavo doživeli in oblikovali svojo zgodovinsko epoho v svojih razpravah, niso obšli gospodarskih, družbenih in političnih problemov.
Ob vprašanju, kaj je treba spremeniti, da bi preživeli in se zagnali bolj ognjevito in sproščeno v prihodnost po samoupravni poti, ki naj bo okleščena vsega preživelega in tistega, kar nas vleče nazaj, so predpostavili kot edino možno alternativo, kot edino možno pot, ki nam je ostala, povečanje proizvodnje, in to takšne, da bomo lahko z izvozom učinkoviteje zdravili plačilno-bilančni primanjkljaj, znova pridobili zaupanje zunanjih kreditorjev
in šele potem tudi povečali življenjsko raven.
Odkar živimo v razmerah družbene krize, se med ljudmi vse bolj krepi spoznanje, da učinkovit razvoj ne more temeljiti na navidezni idejni skladnosti, temveč le na demokratičnem boju mnenj, stališč in argumentov.
Kakorkoli že bomo v prihodnje uveljavili naš družbeni razvoj, upoštevati bomo morali, da je na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil družbe blagovna proizvodnja objektivno nujna in da je prav uveljavitev ekonomskih zakonitosti bistven pogoj za napredek socialističnega samoupravljanja.
Politični sistem bo treba v prihodnje razvijati v takšno politično demokratizacijo, ki temelji na izražanju izvirnih interesov in pobud ljudi, ki mobilizira ustvarjalnost, procese razvoja in demonopolizira centre odločanja.
Borci vidijo v doseganju teh in drugih ciljev ter nalog stvarno možnost za ponoven vzpon v razvoju naše družbe, za ohranjanje in razvijanje samoupravne poti, politike neodvisnosti in neuvrščenosti, za razvoj socialistične samoupravne demokracije kot oblike uresničevanja zgodovinskih interesov delavskega razreda, njegovega osvobajanja in osvobajanja vseh ljudi, kakortudi za ustvarjanje vedno novih razsežnosti človekove svobode.
Tako naj bi kongres izzvenel kot stvaren dogovor za izhod iz revščine in zagat, iz načrtovanih izgub in inflacije in kot dogovor za polne in sproščene demokratične odnose. Vse to so žblje in ideje, ki bi naš težko naloženi in razmajani jugoslovanski koleselj resnično in učinkovito potisnile v klanec. Ideje, ki bodo produktivne zato, kerdomujejo v razumevanju, poznavanju in strpnosti in ker se hkrati neizprosno borijo proti vsemu nedorečenemu, nelepemu in kvarnemu.
D. M.
..........• • • •	vi vi vi viv
x*i,x,x*x*X\,x*x*m*x’!*i*i»i*;*;*:*:»!*;»!»!*!»!*!*!*!*!»%%,»,m*«v«v**x,x,’,m*x***’,*,-*’,-*-*****-,-,-,-**,-***-,-*’,******v
•v.v.v.\vXvXvX\vX***’ v. V.*-*
Ob 13. kongresu ZKJ
Zgodovina politične partije ni nikoli samo zgodovina njenih kongresov, kongresi so tisti, katerih se najbolj spominjamo in jih najbolj podrobno spremljamo. Tu se odreja smer plovbe, s tem daje plovba vedno bolj negotova ki so načrti. V partiji in širše v družbi je mnogo organizacije, vendar tudi nemalo spontanosti. Bistveno se predvideva, ostalo se dogaja.
Tako je bilo tudi v našem razvoju med 12. in 13. kongresom ZKJ. V preteklih štirih letih seje zgodilo marsikaj nenačrtovanega, saj ni žetve brez setve. A pri nas je bila žetev zelo grenka: enkrat kot davek, plačan z drastičnim padanjem standarda, drugič kot neugodna nočna seja skupščine z grožnjo finančnega stečaja, tretjič kot resna socialna razseljenost, četrtič kot surov ideološki obračun itd. To so bila v resnici težka štiri leta, mogoče najtežja v povojni zgodovini Jugoslavije glede na socialne in politične posledice, ki so hočeš nočeš pustile sledove tako na posameznikih kot na družbi.
Pred štirimi leti je bil prvi povojni kongres brez Tita, vendar pod globokom vplivom njegovega odhoda s scene in pod pritiskom dogodkov, ki so izbruhnili tako v politiki (Kosovo) kot v ekonomiji (dolgovi). Javnost, partijska in ostala, je bila presenečena nad globino krize in je sprejela tisto, kar je bilo v tem trenutku možno in ni
zahtevala nekaj, kar bi bilo nemogoče. Ne samo kosovski in dolžniški primer, marveč tudi simptomi medrepubliškega zbadanja, znamenja ekspanzije politične birokracije in znaki blokade sistema so vplivali na to, da je na 12. kongresu bilo več vprašanj kot odgovorov. Na 13. kongresu bi vendar morala priti do polnega izraza zavest, da smo do vratu v krizi in da ni več časa za sholastične debate brez jasnih ukrepov in rešitev. Stanje, kakršno je, se lahko nadaljuje le ob veliki nevarnosti za politično in socialno stabilnost dežele. Kolikor že je v naši situaciji vpliva zunanjih, svetovnih okoliščin, pa je bila kriza spočeta na naših tleh, na lastnih slabostih, na nepripravljenosti, nesposobnosti in neorganiziranosti. Resnici moramo pogledati v oči. Čim prej in čim popolneje bomo to storili, lažje bomo našli pozitivni program razvoja in ga uresničili. Tarnanje in jadikovanje ne deluje pozitivno, z njima se ne da mobilizirati ljudi, ki so apatični, brez pravih motivov. Podatek iz neke novejše raziskave, da 42 odstotkov ljudi vidi izhod v politiki »trde roke«, bi nas moral zaskrbeti vsaj toliko kot sama kriza, v kateri naša družba je. Kjer je občutek politične odgovornosti in občutek pripadnosti, če se hoče vse prepustiti nekomu tam »zgoraj« ki bi vse to »rešil« s svojo čarobno palico
(mogoče tudi z batino)? Ali res tolikšno število ljudi ni pripravljeno angažirati se, ampak zaupajo v »uspešnejše« in »močnejše« metode?
Kako vrniti ljudem optimizem, upanje in prepričanje, da kriza ni usodna in večna? Najbolj od vsega nas mora skrbeti zaskrbljen obraz naših ljudi, izguba očutka za dober humor (analizirajte vice, pa boste videli, da so, ali patetični, ali pesimistični), pomanjkanje samozavesti, izgubo hrabrosti. Povratek izgubljenih vrednot ni stvar psihologije, to je vprašanje politike, njene utemeljenosti, argumentacije, njenih osebnosti in njene propagande. V zadnjem času, točneje v zadnjih rričsecih, so sicer neka izboljšanja, pozitivni vidiki plodnejše politike uspešnejšega dogovarjanja, razumnejšega načrtovanja in vedrejšega pogleda na našo bližnjo prihodnost. Kosovski problem je dosegel višek in realno je — čeprav, vedno z veliko previdnostjo — pričakovati izboljšanje odnosov v pokrajini, problem dolgov je ublažen z razumevanjem tujih partnerjev in pušča večji maneverski prostor za boljšo usmeritev gospodarstva. Nova vladaje pričela svoj mandat s hotenjem, da odpre vrata tržnemu gospodarstvu in ublaži problem nezaposlenosti s stimulacijo drobnega gospodarstva. Dosežen je določen, čeprav minimalen konsenz glede sprememb v političnem sistemu, kar je lahko tako dovolj kot premalo, odvisno od stopnje (ne)tolerantnosti za prak-
tične spremembe odnosov v družbi. Do določene mere seje izkristaliziral skupni jezik glede deviznega, bančnega in zunanjetrgovinskega sistema, kar je leta blokiralo tako posel kot zaupanje. Obnovljene so temeljne ideje dolgoročnega programa, to pot z večjimi možnostmi, da ne ostanejo mrtva črka na papirju...
Politika je v dobršni meri uspela razediniti to deželo s tem, ker je preveč branila svoj interes, a zapostavljala interese ostalih, tudi interese celote, s tem, ker ni imela vizije, ker je uvedla diktat pragmatizma. Ali lahko moderna tehnologija in moderni razvoj podre le tiste odvečne meje, ki so se postavile tam, kjer zavirajo družbeno, ekonomsko, kulturno in nacionalno afirmacijo? Socializem ne more biti religija, ki obljublja (nekoč, ni važno kdaj). Ljudje so že siti kdo ve kakšnih težav in zahtevajo rezultate in ne samo obljube. »Potekel je rok za opravičila«, je rekel delegat na enem izmed republiških kongresov. »Za stanje, v katerem smo, ne morejo biti krivi drugi razen nas. Vendar nismo enako krivi, ne glede na to, kaj kdo govori.«
Na 12. kongresu so bila vprašanja odgovornosti začeta, na 13. bodo postavljena gotovo še ostreje; v tem času so mnoge stvari brez bolečin privedene do konca tako, da je tudi s te strani objektivno ugodnejša situacija, da se partijski pogled obrne k tistemu, kar prihaja, a ne (samo) k tistemu, kar je bilo. Težko je sprejeti logiko: bilo
13. KOKKUKS S1U
in minilo! Iz preteklosti, pa tudi iz njenih napak, se lahko dosti naučimo. Najcenejša je tuja šola. Vendar tudi lastna ni draga, če se v njej res želimo kaj naučiti.
Preteklo obdobje med dvema kongresoma daje mnoge možnosti za prepričljive lekcije o tem, kaj se dogaja, ko je partija odsotna ali prisotna na napačen način. Kaj se dogaja, ko se v ekonomiji uvedejo
zakoni politike namesto zakona svobodne, tržne cirkulacije? Kaj nastane, ko se absolutizira parcialno na škodo skupnega, družbenega interesa? Kaj se zgodi, ko volku politične birokracije zaupamo varstvo samoupravnih in delegatskih ovc? Kaj izbruhne, ko se nacionalni interesi začno ograjevati z debelimi, nenaravnimi plotovi, namesto da se pusti, da se svobodno razvijajo, prežemajo in združujejo v harmonično celoto?...
V času 12. kongresa ZKJ je bil položaj v družbi dramatičnejši kot sedaj. Sam kongres je minil v znamenju polemike, vendar ne tudi panike. Sedaj, v času 13. kongresa, je stanje v družbi in okoli nje v biti mirneje, vendar še vedno dovolj izivajoče za kritično oster, vzročen in odgovoren govor o krizi in njenem izvoru in še posebej o metodah, sredstvih in močeh za njeno premagovanje.
Kongres bo uspel toliko, kolikor bo spregovoril odprto in odločil zrelo.
ZVONE PRESKAR
—	pd. : osnova x 2,10 = 27.071,00 din
—	db.’: osnova x 1,70 = 21.915,00 din
—	zd. : osnova x 1,30 = 16.758,00 din
Spremembe veljajo od dneva potrditve na delavskem svetu DO.
IV.	PREJEMKI IZ SREDSTEV SKUPNE PORABE
1.	Nagrade ob odhodu v pokoj:
—	do 20 let dela v združenem delu: 2 OD SRS/85 ali 107.422,00 din
—	nad 20 let dela v združenem delu: 3 OD SRS/85 ali 161.133,00 din
2.	Pomoč ob smrti delavca Novoteksa:
—	pomoč znaša 3 OD SRS/85 ali 161.133,00 din
3.	Pomoč ob smrti v ožji družini:
Če je delavcu, (delavki) Novoteksa umrla žena (mož) ali otrok, je upravičen do enkratne pomoči v višini enega (1) povprečnega OD zaposlenih v DO v preteklem letu ali 41.740,00 din.
4.	Nagrade ob delovnih jubilejih:
—	za 10 let delovne dobe največ 60% OD SRS/85 ali 32.227,00 din
—	za 20 let delovne dobe največ 90% OD SRS/85 ali 48.340,00 din
—	za 30 let delovne dobe največ 120% OD SRS/85 ali 64.453,00 din
Konkretno višino nagrade do najvišje možne meje določa delavski svet TO oziroma DSSS glede na razpoložljiva sredstva po planu skupne porabe.
Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije je v letu 1985 znašal 53.711,00 din.
Spremembe veljajo od dneva potrditve na delavskem svetu DO.
V.	DODATEK ZA STANJE PRIPRAVLJENOSTI IN DEŽURSTVO
( Iz dela samoupravnih organov )
Delavski svet delovne organizacije je na svojem 1. zasedanju 15. maja 1986 spremenil enotno politiko povračil stroškov, osebnih in ostalih prejemkov, ki se obračunavajo iz sredstev za osebne dohodke, iz materialnih in drugih poslovnih stroškov ter iz sredstev skupne porabe in sicer:
1. PREJEMKI IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
1.	Izmenski dodatek:	staro	novo
— enoizmensko delo	h— 0	!*v-0
— enoinpolizmensko delo	581,00 din	871,00 din
— dvoizmensko delo	775,00 din	1.162,00 din
— dvoinpolizmcnsko delo	969,00 din	1.453,00 din
— troizmensko delo	1.356,00 din	2.034,00 din
— troinpolizmensko delo	1.550,00 din	2.325,00 din
— štiriizmensko delo	1.937,00 din	2.905,00 din
2.	Dodatek za deljen delovni čas: — prekinitev dela od 1 do 2 uri	1.391,00 din	2.086,00 din
— prekinitev dela nad 2 uri	2.782,00 din	4.173,00 din
Dodatek za izmensko delo in dodatek	za deljen delovni čas sta	
skladno z določili pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD TOZD in DSSS povečana za 50% v odnosu na prejšnjo vrednost dodatkov.
Sprememba se uporablja od 1. 5. 1986 dalje.
II. OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV
Osnove za obračun osebnega dohodka pripravnikov:
—	SS : 62 — 73% OD SRS/85	33.301,00	— 39.209,00 din
—	VŠ — 83 — 94% OD SRS/85	44.580,00	— 50.488,00 din
—	VS : 100 — 110% OD SRS/85	53.711,00	— 59.082,00 din
Osebni dohodek pripravnikov se lahko na predlog mentorja poveča
do največ 20%. Morebitno povečanje OD mora mentor do 3. v mesecu predlagati komisiji za delovna razmerja TOZD ali DSSS. Osebni dohodek pripravnikov se valorizira za nazaj z dnem, ko Zavod SR Slovenije za statistiko objavi v Uradnem listu SRS povprečni mesečni OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS za predhodno leto. Sprememba velja od 1. 1. 1986 dalje.
Po določilih pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke pripadajo delavcem za čas dežurstva, stanje pripravljenosti, gasilskih vaj in vaj civilne zaščite dodatki v naslednji višini:
Dežurstva
—	dnevna ura
—	nočna ura
—	nedeljska ura
—	nedeljska nočna ura Vaje in izobraževanje:
—	udeležba na vajah
—	vodja na vajah Mesečni dodatek:
—	orodjar
—	poveljnik
staro
241,70 din/uro 362,40 din/uro 362,40 din/uro 483,30 din/uro
186,60 din/uro 241,70 din/uro
novo
386,70 din/uro 579,80 din/uro 579,80 din/uro 773,30 din/uro
298,60 din/uro 386,70 din/uro
2.198.00	din/mes 3.517,00 din/mes
2.744.00	din/mes 4.390,00 din/mes
Povečana nadomestila se obračunavajo od 1. 5. 1986 dalje.
VI. OSEBNI PREJEMKI IZ DRUGIH POSLOVNIH STROŠKOV
1.	Dnevnice	staro	novo
	— cela od 12 do 24 ur	2.606,00 din	3.066,00 din
	— polovična od 8 do 12 ur	1.357,00 din	1.591,00 din
	—	znižana od 6 do 8 ur —	znižana za trg. zastopnika	974,00 din	1.156,00 din
	na sejmu v kraju bivanja — znižana za delavca, ki potuje	974.00 din	1.156,00 din
	v Ljubljano ali Zagreb	400,00 din	700,00 din
2.	Stroški prenočevanja (20. člen DD): — za hotele višje kategorije	staro	novo
	(visoka A in visoka B)	2.000,00 din	3.500,00 din
3.	— brez računa Stroški za ločeno življenje (24. in 25. člen DD):	734,00 din	950,00 din
	— stroški za stanovanje največ	16.515,00 din	21.348,00 din
4.	— stroški za prehrano največ Terenski dodatek (23.—25. člen DD):	23.454.00 din	27.594.00 din
	— dnevno	1.042,00 din	1.226,00 din
Spremembe veljajo od dneva potrditve na delavskem svetu DO.
VII.
Učencem na proizvodnem delu in delovni praksi se izplača nagrada po naslednji tabeli.
III. OSEBNI PREJEMKI IZ MATERIALNIH STROŠKOV
1.	Nagrade učencem na obvezni počitniški praksi:
Osnova za obračun nagrade je 20% OD SRS/85 ali 10.742,00 din.
—	odi. : osnova x 2,00 = 21.484,00 din
—	pd. : osnova x 1,70 = 18.261,00 din
—	db. : osnova x 1,40 = 15.039,00 din
—	zd. : osnova x 1,00 = 10.742,00 din
2.	Nagrada študentom na obvezni počitniški praksi
Osnova za obračun nagrade je 24% OD SRS/85 ali 12.891,00 din.
—	odi. : osnova x 2,50 = 32.227,00 din
letnik	ZU opravljeno delo	U opravljeno delo	MU opravljeno delo
L	20%	10%	0—5%
11.	25%	12%	0—5%
III.	30%	15%	0—5%
IV.	35%	17%	0—5%
Nagrado za učence na proizvodnem delu in delovni praksi se obraču- .:=? nava v odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na ,-o zaposlenega v gospodarstvu SRS za preteklo leto glede na uspešnost iž
4. sti
nje s 3. sti
opravljenega dela in na letnik, v katerem se učenec nahaja. Nagrada je predvidena za en mesec proizvodnega dela.
Nagrado za učence na proizvodnem delu in delovni praksi se obračunava za šolsko leto 1985/86 in dalje.
J, Delavski svet je sprejel tudi predlog za povišanje honorarjev za -§ sodelovanje pri tovarniškem glasilu, in sicer:
Z — enostolpna tiskana vrstica pismenega prispevka	7,50 din
—	risbe — modni kotiček, karikature ipd. za 1 cm2 površine 7,50 din
—	sestava in izdelava križanke — za vsak pojem	18,00 din
—	diagrami.načrti, grafikoni, risne tabele...	dvojna cena
pokrivanja vrstic
| IZIDI REFERENDUMA
V vseh temeljnih organizacijah delovne organizacije Novoteks, razen v TO Konfekcija Pionir Prnjavor, je bil 22. maja 1986 izveden referendum. V TO Konfekcija Pionir Prnjavor so referendum izvedli 6. junija 1986.
Na referendumu so delavci vseh temeljnih organizacij odločali o sprejemu:
—	skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov TO in DO,
—	sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
Delavci temeljnih organizacij Tkanina, Predilnica Metlika in Konfekcija I Novo mesto so sprejemali tudi spremembe in dopolnitve statuta TO in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev TO. Izidi glasovanja so naslednji:
SKUPNI TEMELJI ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV TO IN DO
TO, DE	vpisanih delavcev	glasovalo	%	ZA	%	Proti	Neve- ljavne
TO PREDILNICA							
M.	355	3ll	87,60	286	80,56	19	6
TO TKANINA							
— skupaj	868	738	85,02	581	66,93	135	22
— predilnica	I50	123	82.00	107	71,33	16	
— priprava	170	I4l	82,94	116	68,23	25	
— tkalnica	I97	178	90,35	152	77,15	16	10
— oplemenitilnica	268	219	81,71	156	58.20	58	5
— IVS	83	77	92,77	50	60,24	20	7
TO KONFEKCIJA I	254	248	97,63	210	82,67	36	2
TO							
KONFEKCIJA II	311	272	87,46	236	75,80	31	5
TO							
KONFEKCIJA III	743	561	75,00	520	69,90	35	6
TO KONF. PIONIR	315	255	80,95	235	74,60	20	—
TO TRGOVINA	I33	112	84,20	108	81,20	4	—
SKUPAJ DO	2979	2497	83,82	2176	73,04	280	63
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA DELOVNE							
ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O							
ZDRUŽITVI V DO NOVOTEKS							
	vpisanih	glasovalo	%	ZA	%	Proti	Neve-
TO. DE	delavcev						Ijavne
TO PREDILNICA							
M.	355	311	87,60	286	80,56	19	6
TO TKANINA							
— skupaj	868	738	85,02	581	66,93	135	22
— predilnica	150	123	82,00	107	71,33	16	
— priprava	>70	141	82,94	116	68,23	25	
— tkalnica	I97	178	90,35	152	7715	16	10
— oplemenitilnica	268	219	81,71	156	58,20	58	5
— IVS	83	77	92,77	50	60,24	20	7
TO KONFEKCIJA I	254	248	97,63	210	82,67	36	2
TO							
KONFEKCIJA II	3II	272	87,46	236	75.80	31	5
TO							
KONFEKCIJA III	743	561	75,00	520	69,90	35	6
TO KONF. PIONIR	3I5	255	80,95	234	74,28	20	i
TO TRGOVINA	I33	112	84.20	108	81.20	4	—
SKUPAJ DO	2979	2497	83,82	2175	73,01	280	64
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA TEMELJNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV TOZD
TO, DE	vpisanih delavcev	glasovalo	%	ZA	%	Proti	Nebel.
TO PREDILNICA							
M.	355	311	87,60	286	80,56	19	6
TO TKANINA							
— skupaj	868	738	85,02	581	66,93	135	22
— predilnica	150	123	82,00	107	71,33	16	
— priprava	170	141	82,94	116	68,23	25	
— tkalnica	197	178	90,35	152	77,15	16	10
— oplemenitilnica	268	219	81,71	156	58,20	58	5
— IVS	83	77	92,77	50	60,24	20	7
TO KONFEKCIJA	254	248	97,63	210	82,67	36	2
Anica							
							
[ Ekskurzija v NE Krško							J
Učenci 1. letnika srednje šole za tekstilce ob delu imamo v okviru programa rednega pouka tako kot ostali usmerjenci tudi naravoslovne in kulturne dejavnosti. Za vsako od teh dejavnosti sta rezervirana dva dneva. Pri naravoslovju smo že obdelali temo okolje, druga tema pa je energija. Odločili smo se za ekskurzijo. Profesorji, zadolženi za organizacijo, so skupaj z nami pripravili program ekskurzije. Vodja naravoslovnih dejavnosti je rezervirala ogled nuklearne elektrarne Krško, razredničarka pa je ob povratku pripravila ogled samostana v Kostanjevici. Pri športni dvorani smo rezervirali minibus in v četrtek, 22. 5. 1986, krenili na pot v Krško. Z nami je šla prof. Valentinčičeva ter tov. Pucelj.
Ob 15. uri nasje pred \ hodom v nuklearko pričakal tov. Primožič in nas takoj seznanil z zelo strogimi varnostnimi ukrepi, ki veljajo pri proizvodnji nuklearne energije. Tako smo morali vsi, kljub predhodni najat i, predložiti osebne izkaznice, brez katere ne more nihče v prostore elektrarne. Najprej nas je povabil na ogled filma. Na poti v projekcijsko dvorano so deževala vprašanja vsem našim spremljevalcem. Jasno. Na ogledu smo bil i ravno v času po katastrofi v Černobilu. Tov. Primožič nasje potolažil, da do česa podobnega pri n jih ne more priti.
Film nam je prikazal prvo polnjenje jedrskega reaktorja. Z zanimanjem smo spremljali dogajanja. Vse je zelo avtomatizirano, procese pa vodi tehnično visoko podkovano osebje. Videli smo tudi, kako pomemben je človeški laktor. Vsaka najmanjša nepazljivost sicer ne vodi v katastrofo (gorilni elementi so slabo aktivni), je pa lahko zelo zelo draga, če se poškoduje element.
Po končanem filmu smo si ogledali prostore elektrarne. Elektrarna je zelo velika. Videli smo cevi iz spleta hladilnih sistemov. Teh je res veliko in pravi čudež je, da se vse to ne pomeša. Za hlajenje
reaktorjev porabijo 25 m3 vodena sekundo (dve do tri Krke). Zato imajo velike probleme v sušnem času, kadar nivo Save preveč pade. Kritični pretok je 75 m3 savske vode na sekundo. Zaradi tega so zunaj postavljeni hladilni stolpi z rezervno vodo. »Elektrarna zelo malo ali skoraj nič ne onesnažuje okolice v nasprotju s tovarno celuloze Krško,« nam je pri slovesu zatrdil Primožič.
Pot smo nadaljevali v Kostanjevico. Pred samostanom smo si eni z večjim drugi z manjšim zanimanjem ogledovali lesene skulpture, imenovane FORMA VIVA. Kot vemo, sem prihajajo umetniki iz celega sveta. Največje naših in Japoncev. Zaradi zelo hude vročine smo se nato malce osvežili v hramu, ki se nahaja v kletnih prostorih samostana. Da ne bi izgubljali časa, nam je spremljevalec kar tu v kratkih besedah orisal zgodovino tega zanimivega objekta. Ko smo se že osvežili, smo vsi skupaj krenili v galerijo, kjer se nahaja množica slik naših eminentnih rojakov, dolenjskih Benečanov. Vseh si nismo mogli natančno ogledati, zato se je vsakdo ustavil tam, kjer je bilo zanj zanimivejše. Ljudje smo različni in vsak ima svoj okus. Kljub vsemu nas je vse najbolj pritegnil prostor, kjer se nahajajo dela Božidarja Jakca.
Po vrnitvi v Novo mesto smo se zahvalili spremljevalcema in se vsedli v hladno senco restavracijskega vrta, kjer smo strnili vtise. Poleg tega, da smo spoznali košček dolenjske zemlje, je bilo največ vredno naše druženje. Sklenili smo, da ob priliki organiziramo še kakšno podobno ekskurzijo.
Udeleženci ekskurzije v NE Krško
i::::::::::::::::::::::::;::::::::::::::«:
jj	ji
Dopisujte v vaše in naše jj j: glasilo!
H	j:
MALO ZA ŠALO — MALO ZA RES
(Predpoletne težave Metlike)
Naša Predilnica Metlika se iz dneva v dan vse bolj širi in modernizira.
Ko vstopiš na Novoteksovo ozemlje, se od daleč blešči rumeno-zeleni, na novo postavljeni šotor. Pa ne za taborjenje, ampak kot skladiščni prostor. Ta šotorski objekt je vreden več kot staro milijardo. ne upoštevajoč postavljeno novo asfaltno ploščo. Novi skladiš-čno-šotorski prostor nas bo rešil velikih problemov, saj smo že lep čas bdi v stiski z odlaganjem surovin in gotove preje.
Znotraj to var niškega poslopja so že resne spremembe, saj naši stroji vsakih nekaj let spreminjajo svoje položaje kol tudi naši posamezni funkcionarji. Novi predilni stroji, uvoženi iz Francije, so lep čas obratovali z že znanimi predilniškimi problemi, poleg tega se je v zadnjih dveh mesecih zataknilo pri pomanjkanju materiala. Ta čas naši »Francozi", kot jim po domače rečemo, stojijo in se lepo prašijo. Pa nič zato. saj imamo dovolj delovne sile. da jih bodo po potrebi posesali.
Nova predpredilna linija, ki jo trenutno še montirajo je bolj zanimiva in privlačna. Trenutno še brez hrupa, kar bo za naša ušesa »zdravilo«. je pa tudi paša za oči. Lažje vse to avtomatiziramo, samo moramo še našo delovno silo kompjute-rizirati in avtomatizirati ter tudi nekaj poučiti... Saj smo vendar na pragu 21. stoletja, a naše znanje o tehnologiji in računalnikih je zelo revno.
Po uporabi zaščitnih sredstev, mislim na vato za ušesa, ki jo moramo nosili in sc bolj težko prilega naši ušesni školjki, saj enostavno izpade ah pa uide v notranjost ušesa. se naši ljudje težko navajajo na novitete glede lega, da bi marsikomu morali prej zapreti usta namesto ušes. Oboje se vendarle ne da.
Pri trenutni montaži se malo zatika. saj je delovni čas za naše slavne monterje od 6. do 18. ure tako naporen in »dobro«plačan, da si ob plačilnem dnevu preklet od glave do pete. Pa nič hudega, saj so sena nedavni »vigredi« malo ohladili. Žalostno, toda resnično, to ni stimulativno. Kdor ne verjame, naj preveri.
Ker se bliža poletni čas. ko se bomo predali soncu in vodi. je letošnji regres marsikoga rešil iz finančnih težav da o bogati ponudbi počitnic ne govorimo. Saj so vse zmogljivosti v naših domovih in prikolicah tako zasedene, da bi morali tudi po dve družini spati v eni enoti.
Pes, marsikomu termini niso bili všeč, saj 7. mesec odstopamo našim pridnim šiviljam, zalo se bomo morali v 8. mesecu večina od nas tudi s tem zadovoljiti, seveda pod pogo-
jem. da bo sonce greh in bo morje toplo. Tudi to je dosti boljše kol namakanje nog v »lovorjih«.
Edini problem bodo tako težko dobljeni dopusti, saj kadar za njih prosimo, je slika podobna raztegovanju »čigume«. Pa za to imamo tudi iznajdljive ljudi, ki se namesto na inovacijsko-tehničnem področju pojavljajo na inovacijsko-zdravs-tvenem področju. Kaj vse človeka ne boli tisti dan. ko pride po bolniški Ust? Bi se lahko čudili, da je še živ. Ampak to so že posamezne umetnosti.
Zadnjih nekaj mesecev vse več novih delavcev sprejemamo in čez čas se pri njih opazi zavihan nos. pa ne vem. ali zaradi stranišč, ki res malo preveč na daleč zaudarjajo, ali zaradi njim tako ljubega deta. Saj smo že toliko delavcev zgubili, eni so ceh odšli brez slovesa, da bi lahko Interpol za njimi poslali. Pa vse to skupaj ni tako hudo. mah pa jih bo treba prevzgojiti, kjer se še da. nekaj »pošlihtati«. pa bo šlo. Saj smo dobiti tudi izkušenega de-
Le zdrav in fizično aktiven človek se prilagaja številnim obremenitvam okolja in na njih reagira tako, da mu ne škodujejo. Sposobnost prilagajanja na obremenitve je oslabljena v času bolezni, utrujenosti ali fizične neaktivnosti.
Napetost zaradi številnih psihičnih dražljajev vpliva predvsem na živčevje in delovanje hormonskega sistema. Posledice se kažejo v neskladnem delovanju celotnega telesa.
V primeru ogroženosti ali strahu so mišice napete, srce hitreje utripa, spremeni se krvni pritisk.
lavca. kije v svojem kratkem življenju spremeni! več služb, kot ima prstov na rokah, nog pa ne štejem. Zalo je zguba časa, če se bomo vpraševali, kdo je odgovoren za to. Nič ne de. pri nas krivcev nikdar ni. Da sem o naših tako cenjenih tehnikih že govorih, ni potrebno omenjati. saj so že odšli stran. Mi ostali, ki smo še tukaj, se spra šujemo, ali smo kaj vredni, da smo še tukaj. Ker je danes nezaposlenih tehnikov in inženirjev dosti, ne bo težko število popolniti, saj že telefonske linije delajo, samo ne vem. kdo naj meni pomaga iz te »luknje«. Trkam na vrata pa mi jih pred nosom zaloputnejo. seveda če nisem zanimiv artikel v poletnem času.
No. vse to skupaj so predpoletne težave prevročega maja in še bolj vročega poletja, upanje je samo v tem. da nas bo Kolpa in morje mah razhladih tako kot naše misli.
občutimo notranjo napetost, nemir, razdražljivost in nespečnost. Pride do začaranega kroga, ker smo v takem stanju še veliko bolj občutljivi na ostale dražljaje, na katere sicer reagiramo hladno.
Posebna pozornost velja psihični napetosti, ki izhaja iz neskladja med zahtevami in obremenitvami delovnega mesta in delovnimi zmožnostmi posameznega delavca. Pogosto svoje zmožnosti precenjujemo, zato se počutimo negotovi, ogroženi, nezadovoljni. Ti občutki nelagodnosti nas neprestano spremljajo in ogrožajo naše zdravje ter delovno sposobnost. Kajenje, prekomerno uži-
vanje hrane in telesna neaktivnost še dodatno zmanjšajo odpornost proti psihičnim obremenitvam.
Kdo gre po stopnicah v višja nadstropja peš? Mnogim se zdi hoja oziroma vzpenjanje po stopnicah nečastno. Naporno telesno delo so prevzeli stroji. Delo se vse bolj mehanizira in avtomatizira. Napačno je misliti, da tehnični dosežki ogrožajo naše življenje. Saj si nihče ne želi povratka v kameno dobo! Nasprotno, veselimo se, da naše življenje in delo postaja enostavnejše. Boljši stroji omogočajo večjo proizvodnjo in boljše življenje nas vseh. Z razvito tehniko človek obvladuje naravo in si ustvarja več prostega časa.
Prosti čas moramo izkoristiti tako. da nadomestimo zmanjšano telesno aktivnost, seveda razumno, upoštevajoč posameznika. Iz službe bi šli lahko peš. večer bi izkoristili za dolg sprehod, lahko bi se ukvarjali z gimnastiko, delali na vrtu ali v vinogradu.
Toda! Večina današnjih ljudi po končanem delu hiti. da pride čimprej domov. Vozijo se v prenatrpanih vozilih javnega prevoza ali pa z lastnim avtom skozi največjo gnečo. In doma: kuhanje kosila, pomivanje posode, čiščenje, večerja, pivo, slaščice, fotelji, televizija in spanje. Človek se nikoli povsem ne sprosti. Ko bere časopis, misli na probleme v službi, o napetostih na delovnem mestu. Vse to prispeva, da se zmanjša odpornost našega organizma. Postajamo splošno nezadovoljni, pa čeprav ni najti pravega vzroka. Takemu stanju se moramo upreti. Zelo uspešno je športno udejstvovanje, ki uravnovesi živčni sistem in telesne funkcije. Da bi dosegli dolgotrajno stabilnost našega organizma, je potrebna stalna telesna aktivnost. To lahko dosežemo s hojo, ' ožnjo s kolesom, smučanjem ali pa z delom v zelenjavnem vrtu. Dovolj je, da vsak dan porabimo za športno aktivnost deset minut ali dvakrat tedensko po pol ure. Aktivnost moramo prilagoditi svojim zmožnostim in letom. Izbrati moramo vaje. in sicer tako. da pri tridesetletniku pulz (bitje srca) ne preseže 150 do 160 udarcev na minuto oziroma pri šestdesetletniku 120 do 130 udarcev na minuto.
Priporočamo: Vsak dan izvajati 10 minut gimnastičnih vaj, vsak drugi dan 20 minut hoje ali zmernega teka.
Že po treh do štirih tednih take aktivnosti se okrepi delovanje srca, živčevja in ostalih telesnih funkcij, ki človeka ščitijo proti številnim obremenitvam okolja. Razbremenitev s športnimi vajami spoznamo po tem. da izgine nerazpoloženost, razdražljivost, občutek notranje napetosti oziroma izčrpanja. Vse to zamenja občutek ugodne sprostitve!
TATJANA GAZVODA
OBVESTILO
Obveščamo vse delavce DO Novoteks, naj v skladu s sklepom 4. seje DS tozda Tkanina tudi v drugih tozdih sprejmejo tak sklep, in sicer, naj vsi zaposleni v DO Novoteks morebitne spremembe svojega naslova takoj sporočijo kadrovski službi. S tem si bomo zagotovili ažurno in točno evidenco.
Kadrovski oddelek
Pozivamo sve, one, koji imaju želju da dopisuju u našem internom časopisu, a posebno apeliramo na poslovodni organ, sindikalno organizacija i ostale DPO te radnike u neposrednoj proizvodnji, da nam sa svojim pismenim prilozima predstave svoju radnu sredinu, njene želje i običaje, da bi se i mi ostali sa njima što bolje upoznali i još više zbližili.
Smatramo, da bi to bila idealna mogučnost povezivanja naših radnika u svim OOUR naše radne organizacije.
Tom prilikom želimo naglasiti, da jezik nije prepreka.
Pa vsem skupaj lepe in prijetne počitnice!
Snježana RAHIJA
~	N
S športom proti obremenitvam današnjega dne
V----------------------------------J

;W
M
S:!
1
S:;
•••v
vX
i
•m.
Obisk novih sodelavcev v Prnjavoru
'M v.
•.•.v
.v.*
•Ivi
•Ivi
••v.
•Iv!
wC
*.v.
I
Vlil

Lepo vreme nas je spodbudilo, da smo organizirali v mesecu maju obisk našega novega tozda Pionir v Prnjavoru. Zavedali smo se, daje pred nami dolga pot. 24. maja v mesecu mladosti, rož, veselja in srečanj smo se odpeljali iz Novega mesta proti Prnjavoru. Da ne bi vse bilo kot navito, smo se odločili, da mimogrede skočimo še malo v Banja Luko, saj marsikdo še ni bil v tem delu Bosenske krajine. Zato smo si, kot je pač dopuščal čas, ogledali Banja Luko in njene znamenitosti, kolikor se jih je pač dalo ogledati v dveh urah. Ogledali smo si Ferhad-pašino džamijo in dokaj znani Kaštel. Zadovoljni in veseli smo nadaljevali pot proti Prnjavoru, majhnem kraju med hri-
bi, v katerem stoji naš novi tozd.
Kot je v teh krajih običaj, so nas toplo in prisrčno sprejeli. Ogledali smo si proizvodne prostore. Bili smo ne malo presenečeni, saj je strojni park, proizvodni prostori in sploh vse za naše pojme skoraj nemogoče. Po daljšem ogledu proizvodnje, kajti naše delavce je zanimalo vsako delo, še posebno tisto, katerega dela tudi sam, smo imeli v Prnjavoru kosilo.
Vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi izleta, se zahvaljujemo, sodelavcem tozda Pr-njavor pa se še enkrat zahvaljujemo za topel sprejem in gostoljubje in jim želimo uspešno sodelovanje z Novoteksom.
JELICA, ZDENKA
Presenečeni, vendar nasmejani, toda v spoštovanju do tradicije in običajev se sezuvamo.
Ferhad-pašina džamija je za nami. Veličastna v svoji vitkosti in tihi preteklosti.
Nestrpni, kaj bomo videli v džamiji, čakamo na vstop.
Posjeta novim suradnicima u Prnjavoru
Gimnastične vaje v TO Konfekcija I in v TO Tkanina — Šivalnica
Lijepo vrijeme nas je spodtaklo, da bi organizirali u maju mjesecu, posjetu našem novom OOUR-u »Pionir« u Prnjavoru. Bili smo svjesni da je dugi put pred nama ali ipak smo se 24. maja, mjeseca mladosti, cviječa, veselja isusreta, odvezli iz Novog mesta proti Prnjavoru. Da ne bi bilo sve kao na-vijeno, smo se odlučili da usput svratimo malo u Banja Luku, jer mnogo tko od nas još nije bio u tom dijelu Bosanske krajine. Zbog toga smo, koliko nam je do-puštalo vrijeme, razgledali dijeli-mično Banju Luku i njene znamenitosti, koliko seje dalo razgledati u dva sata. Nitko sigurno ne bi otišao iz Banje Luke, a da ne bi razgledao Ferhadpašinu džamiju i dosta poznati Kaštel. Tako ih i mi nismo zaboravili posjetiti. Zadovoljni i veseli smo nastavili put
proti Prnjavoru, malom mjestan-cu izmedu brda u kojem stoji naš novi OOUR.
Dočekali su nas toplo i srdačno, kao što je u tim krajevima običaj. Razgledali smo si proizvodne prostore. Bili smo veoma izne-nadeni, jer je strojni park, proizvodni prostori i uopšte sve za naše pojmove skoro nemoguče. Po temelj itom razgledanju proizvodnje, jer naše radnike je zanimala svaka faza, a naročilo ona faza na kojoj i sami rade, smo imali ručak u Prnjavoru.
Svima onima, koji su bilo kako pomogli kod organiziranja izleta, se zahvaljujemo, a suradnicima iz Prnjavora se ovom prilikom još jednom zahvaljujemo za topao doček i gostoprimstvo, te im želimo uspješno sudjelovanje s Novoteksom.
Polni vtisov, kaj so ljudje pretrpeli, kaj skriva trdnjava za svojimi debelimi zidovi, smo se poslovili od nje. Še pogled nazaj in nasvidenje skrivnosti, muke, trpljenja preteklosti.
»PIONIR« Pmjavor, upanje mnogih v tem kraju ter prijetno presenečenje za nas.
Jelica
Zdenka
Z gimnastičnimi vajami vplivamo na individualno počutje delavcev in njihovo zdravstveno stanje, nadalje peprečujemo in zmanjšujemo utrujenost in prispevamo k hitremu obnavljanju delovne sposobnosti, zmanjšujemo možnost poklicnih bolezni in težav, ki izvirajo iz enostranskih obremenitev gibalnega ustroja na delovnem mestu. Predvsem pa z vajami osveščamo delovne ljudi, da bodo v resnici poskrbeli za svoje telo in zdravje.
Pri uvajanju gimnastičnih vaj v rekreativni odmor je izredno pomembna osveščenost delavca, kajti le tako bo spoznal, da mu vaje koristijo in pripomorejo k boljšemu počutju. Mogoče so vaje na prvi pogled malo »smešne«, recimo vaja »desno uho, desno rame«, vendar ta vaja ima svoj pomen — razgibavanje vratnih mišic. Vse ostale vaje ravno tako prispevajo h krepitvi določene skupine mišic. V mladosti se sprenevedamo in si mislimo, kaj čem telovaditi, saj se počutim dobro in gibljivost je neznatna. Vendar i leti predvsem pri sedečem delu (konfekcija, šivalnica) pride do poklicnih poškodb.
Predvsem dobro poznam delo strojne šivilje in vidim, koliko je potrebno gimnastičnih vaj in rekreacije v prostem času, da je tele-
sna gibljivost normalna. Tudi vrhunski športniki, ki so izredno razgibani, pred vsakim nastopom naredijo splet vaj, da razgibajo vse dele telesa in tako veliko lažje nastopajo in zmanjšujejo nevarnost poškodb.
V	TO Konfekcija izvajamo gimnastične vaje že tretje leto. Res je, da so gimnastične vaje monotone, vendar če jih izvajamo z mislijo, da nam koristijo, postajajo vaje bolj zabavne. Večkrat slišim pripombe, da vadbe pri rekreativnih odmorih ne učinkujejo dovolj za zastavljene naloge. Vendar če imamo vsakodnevno en odmor, je to 5 minut dnevno, kar znese mesečno 110 min, letno približno 22 ur. Če primerjamo z uro telesne vzgoje v srednji šoli približno 50 ur, potem ta številka ni tako majhna.
V	TO Tkanina — šivalnica izvajamo gimnastične vaje dva meseca in mislim, da so bile vaje dobro sprejete. V kratkem bo izšla kaseta, posneta v Ljubljani, na kateri bodo gimnastične vaje z glasbo in bomo imeli možnost večkrat spreminjati splete vaj.
Rekreacija in šport plemenitita človeka in ga usmerjata k boljšemu počutju.
MIHA LEGAN
I. KOMPLEKS	Priloga: vaje, kijih bomo izvajali
v konfekciji in šivalnici v letošnjem letu.


6- v^ojo
vajo

H. LiOMFL.ElCS
A. VAJA g ž
^-«/w
?. V^A JA '
S. VAJA
V£
V //Ui.	A\>
.m
l-:T
Z. VAJA
3. VAJA
rli
i». VAJA
*-ijl (/-i,
/> w < y*4
5. VAJA
! ^-t	>-*
G-VAJA ft
lii. KOMPLEKS
i.VAJA

« VI*-
* \ *
2-VAJ A
3.VAJA


kVAJA
». ,^r
5. VAJA
6. VAJA
?. VAJA
i t »
g. VAJA

Tudi gozdovi propadajo, mar ne?
V	prejšnji številki našega glasila smo več pozornosti namenili jedrski nesreči v Černobilu in njenim posledicam, tokrat pa si bomo ogledali nek drug vir onesnaževanja okolja, ki že nekaj časa traja in ki se ga vsi skupaj premalo zavedamo. Gre namreč za naše gozdove, ki propadajo tako rekoč pred našimi očmi, mi pa ne ukrepamo.
Primarni vzrok za propadanje gozdov je onesnažen zrak. Po podatkih OECD povzroči 95 odstotkov škode v okolju. V Sloveniji propada okoli 60 odstotkov gozdov. Dokaz za to, daje zrak glavni vzrok propadanja gozdov in ekološke erozije okolja, je gotovo celjski primer. Dokazano je bilo, da žlebovi iz pocinkane pločevine propadejo trikrat prej v onesnaženem zraku kot v čistem okolju. Glavni onesnaževalec ozračja so termoelektrarne, železarne in kemična industrija, ki tudi nevarno onesnažuje podtalno vodo in možne izvire pitne vode. Drugod po svetu so proti vsem onesnaževalcem okolja uvedeni strogi zakonski predpisi, tako da je vsak morebitni onesnaževalec okolja dolžan namestiti čistilno napravo že pred začetkom obratovanja. Žal je Jugoslavija ena od redkih dežel, ki se ne drži mednarodnih predpisov o varstvu okolja, recimo mednarodne konvencije o zmanjševanju stopnje onesnaženosti zraka. Prav tako nimamo ustreznih zakonsko predpisanih mednarodnih normativov o zaščiti zraka in okolja, za kar bi bili odgovorni onesnaževalci.
V	zadnjem času se nam tak nespameten odnos do narave že maščuje, ekološka erozija je vse bolj vidna, zato je tudi pri nas nujno potrebno sprejeti take zakone, da bi moral vsak morebitni onesnaževalec zraka in okolja namestiti čistilne naprave. Redno bi jih nadzorovali ekološki inštitut in pristojne inšpekcijske službe. Slednje moramo grajati zaradi dosedanjega dela, ker večkrat niso ukrepale po predpisih in ob pravem času. To potrjuje tudi primer semiške Iskre, ki je z onesnaževanjem Krupe s kemikalijo PCB ogrozila zdravje ljudi ter izvore pitne podtalne vode. Za vse predlagane zakone bi morali veljati mednarodni kriteriji. Pri montaži in gradnji čistilnih naprav pa bi morali uveljavljati vse davčne in kreditne olajšave.
Dejanska vrednost čistilnih naprav je dosti manjša od škode, ki jo okolju povzroči industrija z onesnaževanjem, seveda pa onesnaževanje okolja in zraka nevarno vpliva na človekovo zdravje. Ceno za to pa plačujemo vsi — z onesnaževalci vred.
Tu moram opozoriti na zgrešeno tehnobirokratsko pojmovanje ekologov kot nasprotnikov razvoja in napredka. Nasprotno, ekologi se zavzemamo za čisto tehnologijo, ki ne bo onesnaževala okolja in za prav take energetske vire, temelječe na čisti tehnologiji in ekološko neoporečne. Danes je najbolj pereč ekološki problem gotovo propadanje gozdov, zato je potrebno takojšnje preventivno ukrepanje, in sicer:
—	prepovedati bi morali izsekavanje zdravih jelk, ki so najbolj ogrožene;
—	ker je gozd v celoti ogrožen, je treba zmanjšati letni izsek, še posebno na izsekanih površinah, ki jih je načela erozija onesnaženega zraka;
—	začeti bi morali z intenzivnim pogozdovanjem izsekanih in zaradi onesnaževanja ogroženih
površin z odpornimi drevesnimi vrstami, kot so bukev, hrast itd.
Da bi bili ti zaščitni ukrepi učinkoviti, je še prej treba doseči, da bi bili vsi onesnaževalci zraka tudi po zakonu in predpisih primorani namestiti čistilne naprave.
Gozdove ogroža tudi sekanje novoletnih smrek, zato moramo začeti izdelovati plastične novoletne jelke za večkratno uporabo. Zavedati se moramo, da je gozd resno ogrožen. Kolikor je bolj izsekan, toliko bolj je izpostavljen eroziji.
Pri varstvu okolja moramo biti učinkoviti že danes, zavedati se moramo posledic propadanja gozdov in nasploh človekovega naravnega okolja, kajti jutri bo že prepozno. Uničevalen in neodgovoren odnos do narave, ki izhaja iz dobička za vsako ceno, je znak samouničevanja človeka tiste vrste, ki ga imenujejo Homo econo-micus.
ZVONE PRESKAR
Slo^enifa
J Jugoslavija w
KOLEDAR PRIREDITEV 1986 — DOLENJSKA IN BELA KRAJINA
JULIJ začetek julija BRUSNICE PRI NOVEM MESTU praznik češenj
4. julija
DOL. TOPLICE
dan borca — prireditev za goste s
kulturnim programom na jasi
4. julij dopoldne
proslava dneva borca na Gornjih
Lazah
4. julija
MIRNA PEČ
tek — mali maraton
4.	julija SEMIČ semiške igre
5.	julija
DOL. TOPLICE gozdarska noč na jasi
12. julija
OTOČEC
ribiški praznik na kopališču Otočec
11. julija do L avgusta DOL. TOPLICE Dolenjske Toplice skozi čas v besedi in fotografiji — razstava zapisov in fotografij o Dolenjskih Toplicah — v malem salonu zdraviliškega doma konec julija DOL. TOPLICE poletna plesna šola v zdravilišču Dol. Toplice 19. julij zvečer GRIBLJE
noč na Kolpi — zabavna prireditev
27. julij dopoldne
VINICA
igre na Kolpi — kulturno-zabav-no-športna prireditev
KOPALNA
SEZONA
Ali se tudi vi veselite počitnic? Česa vsega ne žrtvujemo, da bi bilo med počitnicami vse lepo in dobro? Takrat vendar pozabimo na vsakdanje skrbi, uživamo pa soncu, morju ali planinah, počivamo... Radi se sprostimo tudi v oblačenju. To pa še ne pomeni, da ima »moda tudi počitnice«. Zato pred odhodom na morje pokukajmo v modne časopise, kakšne spremembe nam prinaša letošnja kopalna sezona.
Barve in tiski, značilni za letošnjo poletno modo, se pojavljajo tudi v »mokri modi«. Zanimivi so afriški motivi in veliko cvetja, tiski pa so grafični ali grafitni. Barve so bleščeče, tudi fluorescentne. Po drugi strani pa so kopalni modeli lahko črne barve, posuti z bleščicami, kar imenujemo »ameri-can look«. Enodelni modeli so še vedno velika moda. Ti imajo velike izreze na hrbtu, včasih s prekrižanimi naramnicami, medtem ko so spredaj izrezi lahko prav tako drzni ati pa sramežljivo zapeti do vratu. Nedrčki pri bikinkah so brez ali z naramnicami, včasih z naborki ali pentljami, prav tako imajo naborke tudi hlačke. Značilnost enodelnih in dvodelnih kopalk so visoki izrezi ob nogah, ki včasih segajo že do pasu.
Oblačila, v katerih gremo na plažo, naj bodo preprostih krojev in prav tako živih barv in tiskov. Nepogrešljive so ohlapne srajce, dolge tunike, bombažne majčke in letošnji modni hit: kratke udobne hlačke z vzorcem cvetja ali sadja.
Modno ati pa »samo« udobno oblečeni — želim vam prijetne počitnice.
KSENIJA SKUU
REPUBLIŠKA TEKSTILIADA V SMUČANJU
V	marcu je bila na Rogli 26. tekstiliada v veleslalomu, katere se je udeležila tudi ekipa DO Novoteks. Rezultati po kategorijah so bili takile:
V	kategoriji moški IV je Karel Barbič zasedel 36. mesto; nastopilo je 66 tekmovalcev.
V	kategoriji moški III je Bruno Koprivnik zasedel 19., Rihard Resnik 22. mesto, Bojan Florjančič je odstopil; nastopilo je 112 tekmovalcev.
V	kategoriji moški II je Miha Legan zasedel 36., Jože Kralj pa 79. mesto; nastopilo je 134 tekmovalcev.
V	kategoriji moški I je Zdenko Ban zasedel 34., Zlatko Željko 84. in Mirko Zupančič 98. mesto; nastopilo je 112 tekmovalcev.
V	kategoriji ženske III je Anica Željko zasedla 40. mesto, Anica Resnik je bila diskvalificirana, Marija Travižan pa se je težko poškodovala in ji želimo čimprejšnje okrevanje,- nastopilo je 71. tekmovalk.
Mogoče se vam zdi, da je smučanje že daleč za nami in si v mislih že slikate morje, plažo... Nekaj pa nas je tudi takih, ki nas »mrzlica smučanja« še drži. Žal smučati skorajda ne moremo več, zato pa toliko bolj obujamo spomine na marec, na Popovo Šapko in spoznanstva z iemvejevci.
Popova Šapka je na koncu Jugoslavije, 16 do 18 ur vožnje z avtobusom, toda ne za nas, vztrajne smučarje. To pot smo prevozili v »debelih« 25 urah po ledeni cesti. Vožnja je bila zelo pestra, saj smo poleg drsanja po cesti videli tudi mnogo nesreč, tako daje bila bledica na naših obrazih vso pot prisotna. Toda zaradi tega v avto-
V	kategoriji ženske II je Cirila Kušer zasedla 27., Majda Vesel 43., Marjeta Vesel 71. in Mira Kump 87. mesto; nastopilo je 123 tekmovalk.
V	kategoriji ženske I je Lidija Murgelj zasedla 36., Jelena Ban pa 78. mesto, nastopilo je 152 tekmovalk.
Ekipno je naša ekipa zasedla odlično 13. mesto, od 31 ekip. To je do sedaj najboljši dosežek v ekipnem seštevku.
MIHA LEGAN
busu ni manjkalo dobre volje, »štosov«, pesmi, dobre kapljice in celo poskočne polke, da nam je pregnala bledico, in naša lička so bila ponovno zdravo rdeča, kot je treba.
Slabo voljo — dolga vožnja, srečanje z nižjim standardom, kot smo ga mi navajeni — smo premagali, saj so nam občutno nižje cene in prekrasno vreme popravili razpoloženje. Sonce, nebo brez oblačka in sneg, kije s svojim kristalnim lesketanjem privabil na naše zaspane in utrujene obraze nasmeh.
Komaj smo čakali naslednji dan, da si na noge nataknemo »prijetno obuvalo« — pancerje in smuči. Dolenjci ne bi bili to, kar
r%
smo, če ne bi takoj razkazovali svoje smučarsko znanje. Začetniki so se kaj hitro navduševali nad pridobljeno kontrolo nad smučmi, prvimi zavoji in strminami, ki so jih premagali. Boljši in malo boljši smučarji, pa so uživali v malo bolj elegantnih zavojih in vsak dan z boljšo tehniko, v premetavanju med kuclji in v neponovljivi smuki po celem snegu, ki ga ni in ni hotelo zmanjkati.
Voditelji Miha, Boris, Jože in Miro so to naše znanje potrpežljivo »prilili«, iz dneva v dan in nam obenem pustili tudi dovolj svobode, da smo »hvatali braun boju«. Časa na pretek, smučanja dovolj, tereni lepi, čeprav malokrat strasirani. Kar je pa najvažnejše — poleg lepega vremena, skoraj nobenih vrst ob žičnicah, kar za našo lepo Slovenijo ni vsakdanje.
Poleg »super« smučanja pa so nam ostali še večeri v hotelu. Tu smo šele dokazali, kaj znamo Dolenjci. Svojim prijateljem Makedoncem smo dokazali, da smo prijetni in družabni ljudje. Sprva so nas resni in zadržani ostali hotelski gostje in gostinsko osebje gledali malo po strani, kmalu pa so se skupaj z nami smejali našim norčijam. Gostinsko osebje je sprva malo godrnjalo, na koncu pa so nam v marsičem popuščali. Posebno popularni so bili naši družabni večeri, kjer so voditelji
in posamezne skupine poskrbeli za organizirano zabavo. Če omenimo, da smo ob takih večerih hodili po hotelu oblečeni v »šeike«, »kelnarice«, »nune«, »krave«, ni čudno, da začudenosti Makedoncev ni bilo ne konca ne kraja. Komentar: »Opet ovi ludi Slovenci« in smeh od srca se je pogosto slišal po hotelu.
No, še malo o strežnem osebju, katero je bilo, med nami rečeno, velikokrat »cepljeno proti hitrosti«. Čas strežbe je bil namreč njihov rekord in izreka »polako, nikud se ne žuri« so se dosledno držali. Tako je bilo izdnevavdan, iz večera v večer, do zadnjega dne. V smučanju smo napredovali, ostale so nam samo še »finese«, ki pa res niso tako pomembne. Kdo pa je še gledal, ali imaš pri smučanju noge skupaj ali narazen, ali imaš lepo držo, ali se držiš, kot da bi »požrl kol«. To pride na vrsto naslednjič.
Da, imeli smo tudi tekmovanje, na katero smo se pripravljali bolje kot svetovna smučarska elita. Naši vaditelji so pripravili tako progo, da jo je večina s strahom opazovala in upala, da se bo znašla med vratci. In rezultati? Te smo zvedeli šele zvečer ob slovesni podelitvi medalj. Poleg teh pa so bile podeljene tudi diplome za posebne uspehe na raznih področjih: najvztrajnejši smučar, najboljši plesalec, najbolj duhovit, naj, naj...
Na koncu bi še poudarili, daje smučarski tečaj, v organizaciji dveh DO, dobro uspel. Skovali smo nova poznanstva z delavci kolektiva IMV. Strah, da se z njimi ne bomo »ujeli«, je bil popolnoma odveč. Naše prijateljstvo s kolegi IMV je prišlo tako daleč, da smo se udeleženci tečaja udeležili skupnega piknika na Gorjancih, pri Miklavžu.
In ne na koncu: iemvejevci, na svidenje prihodnje leto v Makedoniji ali kje drugje, kajti za smučanje kraj sploh ni pomemben.
Udeleženci smučarskega tečaja iz Novoteksa
Zimski oddih na zasneženi Popovi Šapki
Foto-vtisi s praznika krvodajalcev
HVALA ZA ŽIVLJENJE TEBI, KI Sl DAL KRI IZ ŽIL
DEL SEBE SAMEGA.
PRIŠLI — ODŠLI
V maju so se v naši delovni organizaciji zaposlili:
TOZD TKANINA
DE tkalnica: Miha Bukovec, Janez Bukovec, Slobodan Ivanjič DE oplemenitilnica: Milka Kne-ževič, Branko Brinjevec
TOZD KONFEKCIJA:
Milena Pungerčar, Ivka Draže-tič
TOZD TRGOVINA: Milena Šare-nac (prod. Trebinje)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
prodajni sektor: Andrej Gab-ron — pripravnik, za določen čas, Albin Mamič — zaposlitev za določen čas
kadrovsko-splošni sektor: Nu-rif Rizvanovič — zaposlitev za določen čas
V istem času so naši delovno organizacijo zapustili:
TOZD TKANINA
DE priprava: Dragica Jotano-vič, Ana Segulja DE predilnica: Ivanka Šašek DE Tkalnica: Franc Drobne, Mirjana Ilič, Alojz Ržen, Peter Be-rus — odhod v JLA;
TOZD KONFEKCIJA: Marija Erjavec
TOZD TRGOVINA: Slavica Mi-lenovič (prod. Aleksinac), Ivana Pleadin (prod. Karlovac), Ankica Rušič (prod. Aleksinac)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
prodajni sektor: Franc Kuk-man, Nebojša Stojkovič
kadrovsko-splošni sektor: Brane Frankovič
VIDA KOLENC
r
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
*
s
s
*
s
7 * JOV * jmv *	* mm * *mr * JO* * m* *	*	^ * A
NOVOTEKS
Stroji brnijo, hlače krojijo,
predejo, tkejo in ropotajo, delavcem miru ne dajo.
Tu delajo blago in hlače, ki naprodaj so, mama mi jih veselo prinese, meni pa jih pri igri »raznese«.
ANA ŠE Pl S 3. a
osnovna šola XII. SNOUB Bršljin
^ * ** * *^ * * *—' * *"* *	* Mmr * jam * jmr * * jmr *
NEKAJ O ŠAHOVSKI ZGODOVINI
"V
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
N
I
S
I
s
J
Zanesljivih virov o nastanku kraljevske igre ni. Z veliko gotovostjo pa je moč trditi, da je njena pradomovina nekje v Aziji, najbolj verjetno v Perziji ali Indiji. Prvi pisani vir o čaturangi, kakor se je takrat imenoval šah, je iz šestega stoletja. Evropa je prevzela šatrandž, arabsko različico šaha, prek trgovcev, ki so ga na staro celino prinesli nekje ob prelomu tisočletja.
Pravila igre so se skozi zgodovino vseskozi spreminjala, Arabci so šatrandž gojili kot tekmovanje v umski moči, v takrat barbarski Evropi pa je postal oblika hazarda.
V 15. stoletju je šah doživel svojo reformo, povečalo se je število šahistov, pojavljati so se začeli prvi učbeniki. Prvi avtorji so bili Španci in Portugalci, deloma tudi
Italijani, znana imena iz tega obdobja pa so Lucena, Damiano, Ruv Lopez, Greco.
Šah je bil dolgo časa zaprt med debele stene gradov in meščanskih hiš, dvobojev niso poznali.
V 18. stoletju seje šah obogatil še z enim elementom — logiko. To poslanstvo so opravili Francozi prek dveh velikih mojstrov, Phi-
Suhorske fuiurr i: različnih časov in detel
lidorja in Labourdonnaisa. V tem obdobju se je zanimanje za šah skokovito povečalo. Igra na 64 poljih je prodrla med vse sloje. Z razmahom civilizacije šah ni bil več privilegirana zabava visokih izobražencev, plemičev in bogatašev. Ustanavljali so klube, turnirji niso bili več redkost. V kraljestvo šahovske boginje Cais-se so začeli stopati novi narodi: nemški, ruski, madžarski, šah seje začel uveljavljati tudi v ZDA.
Vodilne osebnosti tega obdobja so bili: Staunton, Anderssen, Morphy in Zukertort. Prvi svetovni prvak pa je postal Steinitz leta 1886, kasneje pa so si podajali šahovsko krono Lasker, Capablanca, Aljehin, Euvve, Botvinnik, Smislov, Talj, Petrosjan, Spasski, Fischer, Karpov in Kasparov.
Ženski šah skozi svojo skromnejšo zgodovino ni bil nikoli tako atraktiven kot moški šah. Prvo svetovno prvakinjo smo dobili
šele leta 1927 z Vero Menčikovo. Sledile so ji Rudenko, Rubcova, Gaprindašvili in Čiburdanidze.
Med največje šahovske velesile danes štejemo SZ, Romunijo, Madžarsko, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Francijo, ZDA pa tudi Jugoslavijo.
KSENIJA ŠKULJ
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža Edija se iskreno zahvaljujem delavcem Novoteksa za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
VLADIMIRA PIKL
POPRAVEK IZ ŠTEVILKE 5,
LETO XIV, MAJ 1986
Moda pomlad-poletje 86 17. vrsta: možačasta linija...
32. vrsta: Značilne so žive barve...
45. vrsta: ... srajc z visokimi razporki.
57. vrsta: ... pri srajcah se pojavljajo naborki.
79. vrsta: Oblačila so feminilna...
KSENIJA ŠKULJ
aiAM0TIKfnU«TQVMMi NOVO MUTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Majda Dular In Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — časopisni stavek, filmi In prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.