LetO LX¥	roRnlna plačana ▼ gotovini
V LfubTfanT, v nedelj«, dne 26. septemBra H3?
-ftv.221i Cena 2 Din
Naročnina mesečno
25 Din. za inozem-»tro 40 Din — nedeljska izdaja c» loletno 96 Din, za inozemstvo 1 20 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nL6/DI

Telefon« uredništva in sprave: »-»2, »•«, 29-94, 29-9!, 29-94 — Izhaja vsak dan *JotraJ, razen ponedeljka la dneva po praznika
Ček. račnn: Ljubljana ŠL 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
(Jprava:Kopilar-jeva nlica štev. 6.
E
Poglavje o politični morali
Naša javnost je še pod vtisom pamfleta. ki so ga sestavili in širili nasprotniki slovenskega katoliškega ljudskega tabora in v katerem so ram podtaknili najbolj prostaške psovke proti srbskemu narodu, pravoslavju in naši armadi, kakor da bi mi hoteli naščuvati slovansko ljudstvo proti srbstvu sploh, če ne naravnost pozivati na revolucijo proti državi. Odmev na tak način političnega obračunavanja v naši domači hiši je bil zelo krepak, saj je ogorčenje nad takim nemoralnim početjem, ki se ne ustraši najgrših laži in potvar, ve« ko razumljivo, čeprav smo v naših domačih razporih marsičesa navajeni. Tudi pošteni nasprotniki so obsojali take podle manire borbe, s katerimi se napeto politično ozračje zastruplja s hujskanjem do take mere, da se do skrajnosti otežuje vsako vzajemno sodelovanje, spoštovanje in toleranca, brez katere redno in mirno državljansko sožitje ni mogoče. Zato ie bilo vse radovedno, kaj poreko na to tisti, ki noč in dan pridigu-jejo narodno in državno edinstvo in venomer prisegajo, kako da zvesto čuvajo Jugoslavijo in se trudijo za njeno moč, rast in napredek, pa za slogo in ljubezen med njenimi državljani.
»Jutro«, glasilo teh čuvajev Jugoslavije, je zaradi pamfleta, ki na glas javno pove, česar sumničijo katoliške slovenske politike narodni in napredni ljudje za kulisami belgrajskega političnega teatra, pa v intimnih krogih in ko so »med seboj«, močno v zadregi. Žalibog pa se politični organ JNS ne more povzpeti do edino ravilnih zaključkov v tej zadevi, da bi tako reznravstveno gonjo proti svojemu političnemu nasprotniku brez rezerve odklanjalo, ampak si skuša pomagati na svoj običajni način z zavijanjem resnice im objektivnih dejstev. Članek, s katerim je »Slovenec« pokazal, kako nemoralne metode, ki se jih poslužujejo nasprotniki obstoječega režima, razairajo državljansko slogo in pomenijo zločin proti državi sami, je napravil na »Jutro« močan vtis, češ »Slovenec« je res izpregovoril »prav tehtne besede«, kakšna bodi politična borba in kakšna ne sme biti. Delitev državljanov v dva tabora, v antinaci-onalne parije in v edine prave nacionaliste, ie hudodelna demagogija, ki mora privesti do državljanske vojne — to priznava zdaj tudi »Jutrov« uvodnik. Toda tudi najboljše spoznanje ne more izboljšati starega grešnika, ki skuša take nemoralne politične metode podtakniti nam, češ da smo mi proglasili narodne in napredne ljudi za izdajalce, da mi stremimo za nničenjem političnega protivnika in da smo mi proglasili nasilje za svoje glavno politično sredstvo.,.
Vprašamo: fedo je politične voditelje večine slovenskega naroda proglasil in jih slejkoprej proglaša za sovražnike jugoslovanstva in naše narodne države? Kdo uporablja vsako priliko, da slika naše katoliško ljudstvo kot avstri-jakantsko? Kdo je katoliško cerkev in vse njene Instance v Sloveniji več ali manj odkrito sumničil in jih še, da so v službi »tuje sile, ki je Jugoslaviji sovražna«? Kdo Slovence in Hrvate, torej_ več ko eno tretjino države, smatra kot protijugoslovanski element, ki ga je treba s silo pokoriti in prevesti v unitarizem? Kdo v svojem tisku predstavlja en tabor v naši državi kot nacionalno manj vreden in nezanesljiv ter ga postavlja v nasprotje z državo, dinastijo in »edino pravo« jugoslovansko idejo? Kdo je s takim potvorjenim slikanjem notranjih razmer med nami v inozemstvu vzbujal vtis, da je naša država nesolidna tvorba, ker je velik del njenega ljudstva proti njej neprijazno razpoložen? Kdo je organiziral Orjuno, četništvo, Pof in podobne udarne čete, da na fašističen način s j protizakonitim terorjem »protidržavne elemente« raziraio? Kdo je odgovoren za vsa nasilna dejanja, ki jih niso izvršili samo ti »nosilci narodnega in državnega edinstva« z orožjem v roki, ampak jih je z izrabljanjem zakonite oblasti izvajala tudi diktatura JNS režimov? Kdo je moralno kriv za strašne klevete, ki so se za rasa borbe proti konkordatu širile proti katoliškim slovenskim in hrvatskim državljanom 'Jugoslavije, češ da so najhujši sovražniki države, srbskega naroda in pravoslavne vere ter njenih svetinj?
Kaj pa današnji režim, v katerem sodeluje bivša SLS, da se politične strasti, ki so nas privedle na prag državljanske vojne, ublažijo in pomirijo in da se pripravijo tla za naroden sporazum s pomočjo demokracije in demokratičnih metod, pa medsebojne strpnosti ter spoštovanje vsakega poštenega političnega prepričanja, ki edino more obvarovati jugoslovansko narodno slogo in državno edinstvo ter ga resnično utrditi? Komu od političnih pro-tivnikov se je od strani sedanjega režima zgodila kakšna krivica proti zakonu in pravilom politične morale ter krščanskega mišljenja? Mar ne sedijo pristaši JNS in drugih opozi-c-ionalnih smeri nemoteno na mnogih in zelo važnih mestih državne uprave? Kdaj je vlada Stojadinovič-Korošca-Spaha segla proti komurkoli in proti katerikoli skupini, če ni kršila javnega miru in reda, po nasilnih sredstvih, Ikonfinaciji, ječi in osebnemu ter političnemu preganjanju s pomočjo nelegalnega terorja, kakor je bil na programu diktature? Kdaj je za časa JNS diktatorjev vladala taka široka politična svoboda kakor danes, ko JNS tisk in J.NS voditelji smejo javno kritizirati režim in voditi opozicijo proti njemu, česar pod njihovo diktaturo ni smel nihče, če ni hotel uklenjen oditi pred sodišče za zaščito države in vzeti nase najhujše posledice za izraz svojega svobodnega in poštenega opozicionalnega prepričanja? Če pa je Stojadinovičeva vlada bila naposled primorana, da nastopi z energijo, da prepreči prevratne nakane, ki so hotele porušiti mir in red ter zanetiti državljansko revolucijo, so to krivi oni, ki se danes tako milo pritožujejo, zakaj so »preganjani«!
Llementi, katerim ni ničesar bolj na srcu kakor to, da bi napravili državni puč, so zagrešili tudi ostudni pamflet, ki naj bi očrnil slovenske pristaše JRZ, da gojijo sovražna čustva proti Srbom, pravoslavni rerk\i in armadi. »Jutro«, ki je sicer tako zelo zgovorno, . nc najde besede, da bi ta provokatorični do- |
Velike prijateljske slovesnosti med Rimom in Berlinom
Mussolini in Hitler sta se sestala
Za okrepitev svetovnega miru
Potovanje po osi Rim—Berlin
Innsbruck, 25. sept. AA. (DNB.) Davi točno ob sedmih je prispel Muasolinijev vlak v Innsbruck. Posebni vlak vodijo avstrijski železniški uslužbenci, katerim pomagajo italijanski tovariši. Na kolodvoru je bila razvrščena častna četa tirolskih lovcev, četa orožništva in četa miličnikov, nadalje četa policije in odposlanstvo avstrijske mladinske zvezo. Čim je vlak privozil na postajo je godba zaigrala »Giovinezzoc. Ko je Mussolini izstopil, ga je pozdravil minister javne varnosti dr. Skubl v imenu avstrijske zvezne vlade, v imenu pokrajinske pa njen predsednik dr. Schumarher. Nato so zastopniki avstrijske zvezne in tirolske pokrajinske vlade odšli z Mussolinijem v salonski voz, kjer so ostali nekaj časa v prijateljskem razgovoru. Točno ob 8 je Muasolinijev posebni vlak odpeljal naprej proti Monakovem ob zvokih fašistične »Giovinezze*.
Prvi nemški pozdrav
Kiefersfelden, 25. septembra. AA. (DNB.) Mus-solinijev vlak je ob 9.25 prispel v Kiefersfelden na avstrijsko-nemški meji. Mussolinija je tu čakal Hitlerjev namestnik Hess, ki ga je pozdravil v Hitlerjevem imenu.
Po 500 m dolgi preprogi
Monakovo, 25. sept. AA. (Štefani.) Mesto se je dobro pripravilo, da sprejme italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Njegov sprejem bo dostojen trenutka, v katerem se vrli. Ob vhodu v mesto in na povratku na železniško jxwtajo se bo Mussolini vozil jx> drugi poti. Železniška postaja je tako okrašena, da ee zdi, kakor da bi bila nanovo postavljena. Na petih krajih eo fiostavljeni slavoloki. Pred kolodvorom pa je postavljena preproga, dolga 500 metrov.
Prvo svidenje
Monakovo, 25. sept. AA. (Štefani.) Mussolinijev vlak je prispel točno ob 10 v Monakovo. Mussolinija je sprejela ogromna množica z velikim navdušenjem, pozdravil ga je pa Hitler osebno. Duce se je z grof. Cianom, Staracejem in Alfierijem in z ostalimi spremljevalci pojavil pri vratih svojega voza in veselo odzdravljal navzočim. Koj nato je stopil iz voza, pristopil k Hitlerju in mu prisrčno stisnil roko. Mussolini se je od tod napotil skozi slavolok, ki je bil zgrajen v rimskem slogu, v častno dvorano železniškega jx>slopja, kjer so ga sprejeli zastopniki nacionalističnih mladinskih društev s petjem italijanske in nemške himne. Tu je duce sprejel zastopnike nemških oblastev, nakar je odšel na trg pred poslopjem, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Tedaj so tojiovi oddali častne strele. Po pregledu napadalnih oddelkov nacionalistične stranke in vojaških oddelkov je Mussolini, ki ga je množica pozdravljala v italijanščini z »Duce! Duce!« in v nemščini »Heil Mussolini« vstopil s Hitlerjem in s svojimi spremljevalci v avtomobil in ee odjjeljal.
Po pregledu napadalnih oddelkov in vojaških enot, je Mussolini sedel v avtomobil. Na njegovi levi strani je bil Hitler. Avtomobilski sprevod se je nato začel premikati med navdušenim vzklikanjem prebivalstva. V bližini Schutzenstraese je avto z Mussolinijem in Hitlerjem zavozil pod slavolok. Tedaj je navdušenje ljudi prekipelo do vrhunca. Z vseh strani so vzklikali »Duce!« in »Viva Italia!« Na trgu pred občinskim domom, je množica malone predrla reda raki kordon. Pred hramom časti so stali oddelki črnih in rjavih srajc. Tu je Mussolini položil venec na grob 16 nacionalnih socialistov, ki so padli 1923, ko so 6kušali zavzeti Monakovo. Odtod se je Museolinijev sprevod najx)til na Odeonski
trg, in v ulieo »Von der Tann«, kjer se je ustavil pred poslopjem, v katerem bo Mumollni prebival. Tu ee je Hitler poslovil od Mussolinija, ki je nato stopil v poslopje. Hitler se je nato odpeljal s svojimi spremljevalci, pred poslopjem se je pa zbrala ogromna množica, ki je klicala Mussolinija na balkon. Mussolini se je pojavil pri nekem oknu in z dvignjeno roko pozdravil navzočo množico.
Hitler postal častni kaplar
Monakovo, 26. septembra. A A. (DNB) Vodja fašistične stranke in vrhovni poveljnik fašistične milice, predsednik italijanske vlade Bemito Mussolini je imenoval kanrelarja Hitlerja za častnega kaplarja fašistične milice. Mussolini je s tem izkazal Hitlerju največjo čast, ki jo more podeliti fašistično gibanje. Tozadevno povelje se glasi:
Adolf Hitler je kot vodja nemškega naroda vlil Nemčiji vero v novo veličino. Kot obnovitelj državljanskega, socialnega in političnega reda v Nemčiji vodi s krepko roko nemški narod k njegovemu visokemu poslanstvu. Kot zastopnik in čuvar evropske kulture proti vsakemu prevratnemu poizkusu, je v bojnih trenutkih dokazal Italiji svoje neonrejeno prijateljstvo.
10 mrtvih
Monakovo, 25. septembra. AA. (Havas.) Dva tovorna avtomobila, ki sta prevažala člane j>oseb-nih odelkov za voditelja države in kancelarja Hitlerja in ki sta bila na poti proti Monakovem, sta trčila drug v drugega. Deset miličnikov je našlo pri tem smrt, 17 je pa hudo ranjenih.
Cemu?
London, 25. sept. b. Današnji Mussolinijev obisk v Nemčiji predstavlja jx> mnenju angleškega tiska dogodek, ki ni prišej nepričakovano, ki pa je zelo važen zaradi tega, ker hočeta Nemčija in Italija najti način za sodelovanje pri delu za ohranitev miru. »New Chronicle« ugotavlja, da niti Musso-bfll, niti Hitler ne želita kupiti osišča Rim-Berlin M eeno popolne osamljenosti. Ta politična tenden.ca
se je okrepila po sporazumu Anglije m Francije, ki je bil oblikovan z nyonskim paktom.
Pariz, 25. sept. b. Ves pariški tisk se obširno bavi z Mussolinijevim potovanjem v Nemčijo. »Pe-tit Journal« ugotavlja, da se Nemčija in Italija strinjata lahko sumo v enem vprašanju: v sovraštvu proti boljševizmu. Zaradi tega je pričakovati, da bo Muasolinijev obisk rodil samo važen sklep: okrepitev borbe proti Moskvi. Levičarski francoski tisk poudarja, da se v diplomatskih krogih, zlasti pa v ženevskih političnih krogih trdi, da se Nemčija ne bo hotela vezati glede Španije, pa četudi bi Mussolini to zahteval.
Sporazum med Malo zvezo in Madžari
je dosežen
Praga, 25. septembra. TG. Vaš dopisnik je iz verodostojnega vira izvedel, da potekajo pogajanja med državami Male zveze in Madžarske zelo ugodno. Lažniva pa so natolcevanja nekega inozemskega tiska, je dejala ta osebnost, ki hoče zopet napraviti neko sovražno fronto med zaveznicami Male zveze, češ da je na Romunijo pritisnila Poljska in da se je končno Češkoslovaška morala vdati, ker sta obe njeni zaveznici pritiskali na sporazum z Madžari. To ni res. Češkoslovaška vlada postopa složno z ostalima dvema zaveznicama in sporazum z Madžari bo uspeh skupnih naporov in se ga bodo vse tri države enako radovale.
Mnogo je k tako dobremu napredovanju potna- . gal sestanek treh ministrskih predsednikov, Hodže, Stojadinoviča in Tataresca, ki naj bi bi! nekje na Slovaškem, a je bil zaradi Ma«arykovega pogreba v Pragi in kjer so trije ministrski predsedniki natančno določili svoje stališ6"
Predlog, ki je sedaj v pogajanjih, pri katerih je treba priznati, da italijanska diplomacija vpliva zelo ugodno, obsega sedaj dve točki, glede katerih skoraj ni več nesoglasij:
1.	Države Male zveze »o pripravljene Madžarom priznati vojaško enakopravnost, torej dejstvo polnopravne oborožitve, Madžarska pa bo nradno izyjavila, da njeno oboroževanje ni naperjeno proti državam Male zveze.
2.	Madžarska je pripravljena vzeti na znanje Izjavo držav Male zveze, da bodo vprašanje zaščite madžarskih narodnih manjšin pravično rešile.
Na tej osnovi bodo pogajanja še nekaj časa trajala. Potrebno je še malo potrpežljivosti. V glavnem pa lahko trdimo, pravi praški informator, da je sporazum med Malo zvezo in Madžarsko dosežen, nakar se bodo pogajanja za sodelovanje vseh držav v Podonavju takoj začela in verjetno še pred novim letom ugodno zaključila.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 25. septembra. AA. (DNB) Uradno sporočilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na vzhodnem delu asturijskega bojišča so naše čete zavzele kraj Nueva na glavni cesti, ki pelje v Gijon. Nato so naše čete zavzele tudi gorski greben Bensua in vas Los Cariles. Popolnoma smo zlomili močen nasprotni obrambni sistem, ki »e vije v obliki betoniranih rovov z močnimi prepre-kami od obale do grebena Bensua. Nasprotnik je v teku včerajšnjih borb izgubil nad 200 ljudi. Na zapadnem delu bojišča se republikanci še nadalje podajajo nacionalistom. — Leonsko bojišče: Odbili smo nekoliko nasprotnih protinapadov in smo ponovno sami prešli v napad. Naše čete »o dosegle vzpetosti za Coretillo in s tem črto Castro-Collado. — Aragonsko bojišče: Na odseku pri Suerri smo zavzeli dve vasi. Nasprotnik je utrpel velike izgube. — Avillsko bojišče: 5 km od Las Navasa »o naše čete zavzele nasprotnikove postopanke pri Loma Verde, na odseku pri Robledu pa so osvojile
fiostojanke pri Atalajueli. — Letalstvo: Naša lovska etala so vzdržala hudo borbo nad Gijonom in sestrelila eno sovražnikovo letalo.
kument tako obsodilo, kakor zasluži, marveč skuša speljati zadevo na stranski tir s tem, da hlini ogorčenje, ker smo mi ta podli pamflet objavili! .Seveda smo ga, kakor je bila to naša moralna in državljanska dolžnost, da vsa Jugoslavija. in če treba, ves svet izve, kakšnih političnih metod se poslužujejo elementi, ki nočejo na vsak način razbirati politične strasti in razporc v naši državi do skrajnosti, ker hočejo zopet uvesti zloglasno feldvebelsko dikta turo in se nc pomišljajo, da v ta namen podtikajo svojemu političnemu nasprotniku najgrše klevete, nsovke in hujskaška gesla proti velikemu dciu države, bratski krščanski cerkvi in celo proti armadi, ki jc naša najsvetejša insti-
tucija. To naj mi kar zamolčimo — taka je morala »Jutra«, tako ic njegovo naziranje o takih zadevah! Kam bi prišla država, če bi smel vsakdo podtikati in razširjati take strupene pamflete, pošteni in prizadeti državljani naj bi pa k temu — molčali! Ali tako razume »Jutro« patriotične dolžmosti in državotvorno mišljenje?
Spričo takega pojmovanja, kaj je prav in kaj ne, mora človek ostrmeti in nič čudnega ni, če je politična morala gotovega tabora taka, kakršna je. Ali smemo spričo tega še gojiti vaj trohico upania. da bodo vsi. ki se iih to tiče, vendarle i/prevideli, da se na ta način ne čuva Jugoslavija in njeno edinstvo?
Pariz, 25. septembra, b. Francoska vlada je v Salamanci vložila protest zaradi internacije francoskega konzula v Malagi. Francoska vlada je danes prejela informacije, da Francove oblasti strogo nadzorujejo francoskega konzula in mu sploh ne dovolijo, da bi zapustil svoje stanovanje.
Socialisti — komunisti
Pariz, 25. septembra. AA. Havas:	Izvršilni odbor socialistične stranke je predlagal	komunistični stranki, naj bi se obe stranki sestali	zaradi združitve.
Leon Blum v Pragi
Praga, 25. sept. AA. (llavas). Podpredsednik francoske vlade Leon Blum je podaljšal svoje bivanje v Pragi do nedelje dopoldne. Blum je izkoristil svoje bivanje v Pragi za razgovore z mnogimi češkoslovaškimi državniki, s katerimi je razpravljal splošna poli lična vprašanja. Razgovor z dr. Benešem je trajal tri ure in sta se državnika dotaknila vseh perečih vprašanj mednarodne politike. Dolgo se je Blum zadržal tudi pri ministrskem predsedniku dr. Ilodži. Razgovarjal pa se je tudi z zunanjim ministrom dr. Krofto in, kakor smo že poročali, tudi z jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičein ler predsednikom romunske vlade Tatarescom. Na sestanku pri dr. Hodži so bile tako rekoč zbrane in zastopane vso tri države Male antante in so pri tej priliki mnogo govorili tudi o odnošajih Male antante do Madžarske.
Dunajska »retnen«ka napoved: Zjutraj nekoliko oblačno. Potem milo, vw'innm» i»«nn vre!!!"
Zagrebška vremenska napoved: Stalno in jasno z zmernimi temperaturami, noči hladne.
Konec velikih manevrov ob Kolpi
Naša vojska preizkušnjo dobro prestala
Južna armada predrla severno fronto
Kr. namestnik Knea Pavla sprejema porofilo « poteka manevrov.
Novo mesto, 25. septembra.
Z današnjim dnem naj bi se končale velike vojaške vaje ob Kolpi. S smiselnim zaključkom vojaških operacij, z velikim naskokom, je južna armada predrla fronto severne armade in jo tako prisilila, da se je morala umakniti na svoje druge položaje.	. .
Oster sunek na odseka
Gaj—Oklinak
Južna armada je s tem, da je v petek zasedla važno postojanko Gaj, načela že glavno obrambno črto severne armade. Tako si je ustvarila ugodne pogoje za nadaljnje prodiranje in osvajanje severnih postojank. Istotako si je z ofenzivo na vsej fronti dala možnost, da potisne vso severno armado proti severozahodu in jo tako loči od drugih velikih enot, ki bi po celotnem maneverskem načrtu stale ob njenih bokih. Poveljnik južne armade se je zato odločil, da bo na današnji dan izvršil napad na vsej fronti, pri čemer je položil vso težo napada na svoje desno krilo, kjer se je borila savska divizija. Za današnji napad jo je okrepil 7. vso armadno rezervo. Glavni napadalni sunek naj bi se izvršil proti severni fronti na odseku Gaj-Oklinak. Na današnji dan je morala v ranem jutru savska divizija odbiti najprej izredno hud protinapad severnega levega krila, ki je skušalo osvojiti nazaj Gaj in koto 765, ki so jo napadalni oddelki južne armade zasedli v petek. Takoj ko so južni napadalni oddelki zaustavili srditi protinapad na desnem krilu, so sami izvršili naskok, ki je bil okrepljen s hudim topniškim ognjem in bombardiranjem i« zraka V prvih bojnih vrstah pa so prodirali lahki in težki tanki, ki no kljub strmemu svetu, ki je bil od deževja razmočen, z lahkoto prodrli v prve obrambne postojanke severne armade. Zlasti tanki so v najkrajšem času prodrli med dobro postavljena in skrita strojniška gnezda prvih obrambnih črt severne armade in jih s svojim ognjem uničili. Tako so napravili pot Pp1io». ki je v mogočnem navalu zasedla utrjeno obrambno črto severne armade na najvišjih grebenih na črti Gaj-Oklinak. Vrbaska divizija je napadala glavne postojanke severne armade na črti od ftkrehea do PribiSja ln je zaradi prodornega naskoka savske divizije mogln vreči severnjake iz postojank na črti Skrebec In PeSčenik. Planinski odred, ki se je moral zaradi protinapada severne planinske brigade včeraj umakniti nazaj na svoje izhodne postojanke, je prešel tudi v napad ter je zasedel predstražne postojanke severne planinske brigade. Ko so tako padle glavne obrambne postojanke severne armade, je Izdal poveljnik južne armade povelje, naj čete izkoristijo zmago in zasedejo še ostale postojanke v ozadju obrambne frte ter naj nato preganjajo sovražnika.
Krepek odpor severne vojske
Severna armada je, kakor že omenjeno, skušala v jutru s protinapadom na svojem levem krilu zaustaviti prodiranje južne armade. Po načrtu in zamisli poveljnika severne armade naj bi čete osvojile spet Gaj, ki je pomenjal za severne postojanke najbolj hudo vrzel v obrambnih postojankah. Zaradi tega je bila v noči na soboto okrepljena dravska divizija z vbo armadno rezervo. Ker protinapad ni privedel še severne armade do cilja in ker je protinapad, ki Je sledil, prevrgel vse možnosti, da bi se obdržala obrambna črta severne armade, se je moralo levo krilo umakniti. Zaradi tega je poveljnik severne armade dal povelje, nai konjeniška brigada in kolesarski bataljon zadržujejo nasprotnika vse dotlej, dokler se ne bodo glavne čete mogle umakniti na nove obrambno postojanke nn črti Snežnik—Me-denik—Ugar—Jazbec—Srebotnik. Medtem ko so napadalne čete južne armade že zavzele prvo obrambno črto severne vojske na najvišjih grebenih, pa Je dal vodja manevrov znak 7.a prekinitev vseh vojaških operacij, s čemer so bili zaključeni največji manevri jugoslovanske vojske.
Kr. namestnik knez Pavle
opazuje zaključne boje
Veliki in odločilni spoj>ad današnjega dneva so tudi danes zasledovali najvišji dostojanstveniki naše vlade in vojske kakor tudi odposlanstva tujih držav in vsi vojni atašeji. Ze v ranem Jutru so začeli prihajati vojaški odličniki na razgledni grič pri Radatovičih. kjer stn bili na koti postavljeni dve lopi. Ko so se pripeljala vsa vojaška odposlanstva ter so prišli tudi vojaški atašeji, se je pripeljal knez namestnik v spremstvu ministra dvora Antiča. Obenem so se pripeljali na razgledni grič predsednik vlade dr. Stojadinovič. prometni minister dr. Mpaho. preds. skupSMne Čirič. predsednik senata Mažuranič. ban «av«ke banovine dr. Rulie in šef kabineta predsedniku vlade OaSič. Kneza namestnikn Pavln Je najprej pozdravil vojni minister, armadni general Maric, in ga spremil do razgledne loj»e. Nato so pozdravili kneza namestnika vsi ostali tuji in domači dostojanstveniki. Predsednika vlade dr. Stojadinoviča je v imenu prebivalstva pozdravil poslanec rtr. Koce.
Gosta megla, ki se je prav tedaj privlekla z, juga. je popolnoma zakrila razgled proti Miai-scniu brdu in Oklinku, kjer naj bi se vršil glavni
napad	.	, . . ,
-. ■ t , . i	~ Okrog pol 9 pa so
na vsem bojišču začele regljati strojnice in j>o-kati topovi, in kakor da bi bilo to dogovorjeno znamenje, se je dvignila tudi megla. Knez namestnik, ki so je doslej razgovarjal s številnimi vojaškimi odličniki tujih držav, je začel zasledovati potek manevrov. Vojaške operacije na zemljišču sta mu jx>jasnjevala vojni minister, armadni general Marič in armadni general Nedič. Kljub temu, da je bila pehota v precejšnji oddaljenosti od opazovalnega griča, eo odličniki mogli skozi daljnoglede dobro zasledovati prodiranje in sjx>pade pehote. Nadvse zanimivo je bilo delovanje letalstva, ki se je borilo v izredno težkih razmerah, ker je nizka megla ovirala letenje.
Priznanje vojnega ministra naši vojski in prometu
Ko so fotografi začeli oblegati vojnega ministra, armadnega generala Ljubomira Marica, je ta z zanimanjem povjjrašal, če je tudi sedmo velesilo kaj namočil dez na manevrih. Izjavil je, da bi bilo popolnoma prav, da bi tudi časnikarji bili vsaj enkrat temeljito namočeni do kože na teh manevrih, ker bi jaotem mnogo lažje pravično ocenili in dostojno pohvalili velikanske napore, ki so jih tisoči morali prestati na teh manevrih. Gospod minister je prav posebno j>oudarjal, da je sicer izredno zadovoljen s potekom manevrov, da pa od srca obžaluje, da je velikansko deževje. ki skoraj ni hotelo ponehati, povzročilo, da je moralo moštvo s svojimi starešinami pretrpeti mnogo vetje napore, kakor bi jih sicer. Glede na to gre prav posebna pohvala vsein vpoklicanim obveznikom, ki so. morda nentrjeni ia nenavajeni naporov, prišli iz najrazličnejših poklicev in vendar vzdržali vse napore prav tako kakor kadrovei. Razveseljivo pri tem je tudi dejstvo, da se je za zdravniške preglede javilo za easa manevrov razmeroma manj bolnikov kakor sicer, ko so posamezne enote v svojih vojašnicah. Razlog xa to je utrjenost in žilavost našiti ljudi, »lasti pa vzorno organizirana zdravstvena služba, ki je na teh manevrih delovala nadvse odlično. Preskrba s vodo in hrano je delovala v redu. Pohvalno je omenil gospod minister tudi železniško osebje, ki je ia časa maneverskih priprav z največjim naporom doseglo, da je šel ves velikan>ki promet v redu. kakor tudi prebivalstvo, ki je v vsom okoliša s prav posebno ljubeznijo spremljajo našo vojsko 7, odprtim srcem in z odprtimi rokami. Okrog 11 so čete južne armade že zasedle najvišje gričo na severu od opazovalnega griča in zbor trobentačev je dal znak za zaključek manevrov.
Pred opazovalno lopo je nato jjojasnil vodja manevrov, armadni general Milovanovič, zamisel, nalogo in razvoj velikih manevrov. Rezultat vsega maneverskega dela je bil v vseh smereh odličen. Prvovrstna jc bila disciplina in red, vztrajnost in žilavost vojaštva nedosegljiva, vestnost starešin in njih čut za odgovornost vreden vse pohvale, tako da so ti manevri spet dokazali vse velike vrline naše hrabre vojske. Vodja manevrov je nato zaprosil kneza namestnika Pavla, naj sprejme v imenu vseh častnikov, podčastnikov in vojakov prisrčno zahvalo, da se je udeležil teh manevrov in tako s svojo navzočnostjo ponovno pokazal svojo ljubezen do naše vojske. Prav tako se jo zahvalil za obisk predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, ministru dr. Spahi, predsedniku skupščine Cirlču in predsedniku senata Mažuraniču. Posebno Rahvalo pa je dolžan vojnemu ministru, arinad-nemu generalu Marien, ki je 7. razumevanjem za potrebe naše vojske omogočil to tako veličastne manevre. Istotako se veselimo vsi, zlasti pa naši vojaki, da je njih delo zasledovalo toliko odličnih vojaških dostojanstvenikov prijateljskih drinv. — Knez namestnik Pavle je nato čestital vodji manevrov, armadnrmu generalu Milovanoviču. iu poudaril. da je veselo presenečen nnd uspelimi manevri. Ob spremstvu najvišjih dostojanstvenikov
je odšel nato knez namestnik do svojega avtomobila, kjer ga je navdušeno pozdravilo z vzkli-kanjem okoliško prebivalstvo, ki jo prav tako zasledovalo maneverske operacije.
V Novem mestu ob plinskem napadu
Novo mesto, 24. septembra.
Na novomeškem rotovžu bije pol 6edmih. Trg Kralja Petra I. je nabito poln vojaštva, meščanov in okoličanov. Prihajajo avtomobili inozemskih vojnih atašejev s protiplinske razstave in se ustavljajo pred magistratom. Gasilci se pod spretnim vodstvom župnega starešine pripravljajo, da se čini prej izkažejo pred vojaškimi odličniki tujih držav in našo vojsko. Vodja celokupne protiplinske obrambe nervozno konferira s šefi quardov. Naenkrat se zasvetijo na nebu reflektorji, ki 6e ujamejo nad mestom v šestvogelno zvezdo. Krasen fiogled! Trgovine in lokali 6e zapirajo. Nad Šmalcevo trgovino stoji radio tvrdke Radio Ljubljane, kjer bo inženjer dobival oddajo protiplinskega napada. Točno ob pol o6mih da tudi znak sirena in začne 6e napad. Trg je v pol minute prazen in luči izginejo. Znaki za pričetek obrambe in napada zamrejo, ker je elektrika prekinjena. Začuje se reglanje strojnic in streljanje. Tuintam padajo bombe. Kurirji javljajo v quarde požar. V 6enci hiš brze eli po mestu in obveščajo obrambo z raznimi poročili. Vsi 60 v iperitnih oblekah in imajo ma6ke, da eo na pogled kar 6traš-ni. Vse je tajinstveno tiho. Ko bombardiranje poneha, jjohite detektorske ekipe in ugotavljajo strupe. Po mestu leži polno zastrupljenih ljudi, gasilske ekipe lokalizirajo požare z »Mini-max« aparati. V quardih delajo z največjo naglico. Samaritani prenašajo na nosilih zastrupljence od raznih 6trupov in jim nudijo prvo pomoč. Drega-rejevi aparati delajo brezhibno.
Nevarnost je minila. Gasilci hite k dvema jpožaroma večjega obsega. Lokalizacija in spretno delo pokažeta, kako so gasilci spretni in izvežbani. Nastopile so čete iz Novega mesta in Ljubljane. Obe četi sta želi od inozemskih misij javno pohvalo. Razkuževanje prostorov, kamor 60 padale bombe, ki so bile različne in zato z zastavicami označene, poteka brezhibno z razpršilci. Člani vseh ekip hite razkuževati z apnenim mlekom in klorovim apnom, škropilni avto izpere vse, kar je o6talo in bi bilo nevarno.
Po cestah je nastal zopet živahen promet. Pred
vojnimi odličniki je Je defile čet. Nastopili so vsi quardi z ekipam:. Gasilci in vojaštvo je želo priznanje od zastopnikov tujih držav in naših osebnosti. Prav pohvalno pa so 6e izražali zastopniki tujih držav nad discipliniranim meščanstvom, ki se je odlično pokazalo, da je za vsak 6lučaj strogo pripravljeno.
Lepi uspehi banovinska protiplinske razstave
Novo mesto, 25. septembra.
Mrak Je že legel na mesto, ko je privozalo »kozi mesto nad 20 vojaških avtomobilov z vojnimi atašeji in vojaškimi odličniki, ki so prisostvovali manevrom. Ogledali »o ti protiplinsko razstavo na novomeškem kolodvoru, ki je kila po nalogu kraljeve barake uprave odpremljena iz Kočevja v Novo mesto prav za te visoke dostojanstvenike. Misijo je vodil general Dimitrij Živkovič. Pozdravil jih je ban dr. Natlačen, ki ga je spremljal član ban-skega sveta g. Veble. Vsi so »e zelo pohvalno izražali o tej potrebni akciji, katero je tudi naše dolenjsko ljudstvo z veliko vnemo obiskalo. Lahko poudarjamo, da si je ogledalo razstavo v 23 dneh nad 35.000 naših Dolenjcev. Med njimi so na prvem mestu naše šole in gasilske čete in lahko rečemo, da se Dolenjcem ni treba bati, da bi zaostali za drugimi, ki se žele udejstvovati v protiplinski akcija.
Tudi Novo mesto se je odrezalo na tej razstavi. Pripominjamo, da so samo šole poslale okoli 1.370 dijakov in čencev na razstavo. Da pa je šlo hitreje in da je vsak dijak in učenec res doumel to razstavo, pa se je zahvaliti prosvetnemu referentu g. Bedraču, ki je sklical naše učiteljstvo ter z njim podrobno proučil vso razstavo, nakar so mu ti pomagali razlagati, da je moglo priti na vrsto tudi meščanstvo in okoličani, ki jih je bilo več tisoč. Razstava je bila do sedaj na vseh večjih železniških postajah od Ljubljane do Novega mesta in dalje na progi Trebnje—Št. Janž—Grosuplje—Kočevje. Naj" več obiskovalcev je bilo poleg Novega mesta na postajah Sv. Vid, Trebnje, Mirna, kjer je v dveh urah prišio na razstavo 700 ljudi in v Kočevju. Da je bil obisk tako zadovoljiv, gre največja zahvala vsekakor tamošnjim gg. župnikom, zlasti trebanjskemu dekanu g. Tomažiču in mirenjskemu g. župniku šeraju, v Kočevju pa vodstvu premogokopa in tekstilni tovarni, ki je pod vodstvom uradništva pripeljala vse tekstilne delavce in rudarje na razstavo. Zelo pomembno bi bilo, če bi se ob talkib prilikah obvestila naša čč. duhovščina, ki ima največ zre ze z ljudstvom. Naj omenim samo, da na primer v Mokronogu, kjer je bila razstava, ljudstvo sploh ni vedelo zanjo.
Naše ljudstvo ima čez dan največ dela in bi bilo bolje, če bi bila razstava odprta zvečer. Vemo pa, da stane razstava ogromno denarja in da so tolmači zelo utrujeni, da bi še zvečer razlagali, ker delajo neprestano ves dan. Zato prosimo, če bi se dobile potrebne verzirane moči, ki bi lahko zvečer ljudstvu razlagale pomen plinske razstave.
Japonska bombardira naprej
brez ozira na proteste velesil
Sangaj, 25. sept. O. Inozemski vojaški opazovalci <-o na podlagi jaj>onskih in kitajskih jx>-ročil 7. bojišč izdali naslednje mnenje o položaju: Na severnem bojiščn prodirajo Ja-jx>nci na treh straneh: 1. na železniški progi Peiping—Hankov, kjer so prodrli že mimo važnega garnizijskega mesta Paotinga; 2. na železniški progi Tjencin—Pukov mimo včeraj zavzetega mesta Cančov (Tsangchov) dalje proti jugu. In 3. na železniški progi, ki pelje iz Peipinga proti zapadu v jx>krajino Suiuan, kjer se bližajo z dveh različnih strani glavnemu mestu te jx>krajine, Sui-junauu. Kitajci na teh odsekih ne kažejo velike težnje jx> obrambi, ampak se počasi in v poj>ol-nem redu umikajo.
Na šangajskem bojišču je bila večja bitka na odseku Liotjenčen, kjer so bile japonske čete vržene nazaj in so imele zelo hude izgube. Postojanke pa so v glavnem ostale stare.
Letalska bombardiranja 90 bila danes zopet silno okruta. Očividno japonska vlada ne da ničesar na proteste, ki jih velesile pošiljajo v Tokio proti liombardiranjem odprtih most in čisto navadnemu klanju neoboroženega civilnega prebivalstva. Rano zjutraj so japonska letala v večjih in manjših skupinah iiombardirala vsa večja mesta vzdolž obale, začenši na severu zopet z Nangingoni in doli do Kantona. Nanking je bil v eni uri dvakrat bombardiran. Pri prvem napadu so Japonci izgubili dvoje letal, pri drugem sedem.
V	Vučangu so našteli 200 mrtvih in 300 ranjenih.
V	Kanton sta prileteli dve eskadri, ki sta bombardirali kolodvor. Bombardiranih je bilo več mest v Vuhanu. Tudi Hankov so obiskali bombniki.
Razmerje med našim uvozom in izvozom
Belgrad, 25. sept. m. Naš izvoz v avgustu zna ša 606 milijonov diti naj>ram 372 milijonom dinar jev v avgustu 1036. Naš uvoz v avgustu letos znaša 446 milijonov din napram 247 milijonom v avgustu 1036. Naš izvoz za prvih osem mesecev letos znaša 3%0 milj. din. lani pa 6ino izvozili v prvih osmih mesecih za 2334 milj. din. Naš uvoz za prvih osem meseccv letos znaša .3204 milj. din, lani pa smo uvozili v prvih osmih mesecih za 2588 milj. dinarjev.
Kr. namestnik knez Pavle; na njegovi levici dr. Srnjad i novic, nalo vojni minister general Mane; na njegovi desnici turški maršal Fevzl Cakmak, nato prometni minister Spaho.
Drzni cigani in pogumna dekleta
Ptuj", 25. septembra.
V	današnji noči so cigani zopet izvršili roparski napad, ki je prebivalce opravičeno močoo razburil. Cigani, katerih doslej še niso mogli izslediti, so morali vedeti, da je posestnik Jakob Golob « svojim sinom včeraj zvečer šel k sosedu na obisk, obe hčeri pa pustil doma. Proti polnoči so nenadoma vdrli v hišo zakrinkani roparski napadalci. Eden je od preplašenih deklet zahteval denar, drugi pa so ee razlezli po ostalih hišnih prostorih. Starejša hčerka je napadalcu odgovorila, da mora stopiti v sosedno sobo, kjer »e nahaja denar. Name«to pa, da bi iz sobe prinesla denar, ee je pojavila naenkrat med vrati z očetovo loško puško v rokah in jo namerila proti ciganu, ki je takoj skočil proti njej ter ji skušal puško iztrgati. Med vriščem in klici obeh hčerk na pomoč ee je vodila borba za puško. K sreči so sosedje ia r. njimi družinski oče slišali klice ter takoj prihiteli in pregnali cigane, ki jih kljub zasledovanju niso mogli ujeti. Ko se je v sobi odigravala borba med dekleti in napadalci, so ostali cigani pretaknili V6e koto v hiši in pokradli, kar jim je prišlo pod tatinske prste. Odnesli so mnogo obleke in več parov čevljev. Njihov plen bi bil še večji, da nista dekleti priklicali očeta in sosede na pomoč. Takoj po napadu so orožniki pričeli roparje zasledovati.
Velik proračunski ostanek
Belgrad, 25. 6ept. m. Po podatkih finančnega ministrstva je računski zaključek za leto 1036-1937 končan z velikim presežkom dohodkov nad izdatki. Presežek znaša 774 mili. din, kar dokazuje skrbno gospodarstvo sedanje vlade.
Šah v Badena
V	enajstem kolu se je pričela končna borba in je zmagal samo Keres, ki si je s tem že zasigural p>rvo mesto. Petrov, ki se je branil z Njemovičevo obrambo, je moral dati kmeta in Keres je v 44. potezi zmagal. Flohr in Eliskases sta remizirala v 36. potezi, potem ko Flohr svoje male prednosti ni mogel izkoristiti. Ragozin je igral zelo lepo proti Fineu, toda je partija po dobri Fineovi obrambi končala remis v 41 potezi. Prednost je dosegel tudi Capablanca proti Reshevekcmu, ki je pa ni izkoristil, ker ie slabo nadaljeval. V prekinjeni partiji Petrov : Reshevsky iz prejšnjih kol je zmagal Petrov po dolgotrajni borbi v 102. potezi.
V	dvanajstem kolu sta končali partiji med Reshevskim in Flohrom ter Petrovom in Fineom hitro remis. Capablanca je kot črni zelo lepo prišel v prednost proti Ragozinu in je zmagal z močnim napadom v 42. potezi. Senzacija je bila Elis-kasesova zmaga nad dosedaj nepremaganim in sigurnim zmagovalcem turnirja Keresom. Keres je v izenačeni poziciji po nepotrebnem odklonil remis •n si je z igranjem na zmago tako pokvaril pozicijo, da je Eliskases v boljSi končnici mogel izsiliti zmago s precizno igro. Ta poraz pa Keresu ne škoduje več, ker ima še vedno 1 in pol točke naskoka. Stanje po 12, kolu je naslednje: keres 8 in pol, Fine 7, Capablanca 6 in pol (1), Reshcvsky in Flohr 6, Ragonn 5, Eliskases 4 (1) in Petrov 4. V prekinjeni partiji Eliskases : Capablanca bo najbrž zmagal hliskases.
Osebne vesli
Belgrad. 25. septembra. AA. Načelnik splo*-negn oddelka ministrstva za telesno vzgojo ljudstva inž. Vuk-Aračič jc odlikovan r. redom jugoslovanske krono 3. stopnje.
Prostovoljno gasilsko društvo v Sv. Lovrencu na Pohorju Ivan Kvač sta odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje.
. Belgrad. '25. sept. m. Napredovala je za sestro pomočnico na šoli za sestre za pomočnice v Ljubljani Marija Cešarek.
Praga. 20. sept. AA. (CTK.) Neko civilno letalo, ki so je prijavilo k letalskemu tekmovanju, kt so je danes začelo na Češkoslovaškem, je padlo v bližini Užboroda. Posadka se je ubila.
Z velikih manevrov ob Kolpi
Prve bojne vrste jnžne vojske na obronkih Gorjancev
Knez namestnik Pavle, ki so ga v petek zjutraj v Novem mestu slovesno sprejeli. Na sliki vidimo, kako kneza namestnika pozdravlja predsednik novomeškega fantovskega odseka dipl. jurist Vodnik. Knez namestnik Pavle se je od lantov poslovil z besedami: »Živio, fantje!,.
Na desni: vojak novomeške posadke z dimno škat ljo v roki hiti po mostu čez Krko v Novem mestu. Dim pokriva in zakriva most pred letalskimi napadi. — Na levi: gorsko topništvo južnjakov se v hitrih, a kratkih skokih pomika proti grebenom Gorjancev
General Gamelin v Ljubljani
Šef francoskega glavnega generalnega slaba pred spomenikom Napoleonove Ilirije
Kljub dežju je vsled dolgega marša utrujena rezerva zaspala s puško v roki v blatu med koruzo
37 let pismonoša
v istem kraja
Guštanj 24. septembra.
V zasluženi pokoj odhaja zelo priljubljeni »Tonček«, g. Anton Čadež, ki je 37 let neprestano kot pismonoša služboval na enem in istem službenem mestu. Na Koroško je prišel iz Škofje Loke. S seboj je prinesel gorenjsko narodno zavest in katoliško prepričanje. Veder, prijazen, šaljiv je bil Tonček, ko je raznašal žalost in veselje po obširnem okolišu. Radi ga imajo vsi, 6aj je skoraj z vsakim, mladim in starim, prijateljsko znan in ve 6inovom povedati, kako je svoje dni očetom prinašal vesele in žalostne vesti. Navdušen čitatelj naših listov je tudi bil in ostal. Vsa guštanjska fara želi Tončku, ki je še mladosten, veselega počitka, ki ga 37 let ni užival.
Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
Franjo Kunovar
pokopallite Sv. Kril - LJUBLJANA
ft
zopet enkrat, pošteno zamazal.moj Sin! To se ne ^ bo dalo oprati j z nobenim milom
(Od zdaj ne boS nosil nobene!
več za šport!! J
Ojoj, to se mi bodo smeiala dekleta l j
Kaj pa pravi modra teta K temu?".
Znebiš se skrbi, če prineseže svoji materi dobro rnilo toda. pazi dadobiž pristno=
SCHIC
MILO JELEN
P. Žužek Alojzij S. J. zlatomašnik
General Gamelin pred Ilirskim stebrom. Na njego vi levi strani je ljubljanski župan dr. Adleiič, ki tolmači generalu slovenske napise na stebru, na desni ljubljanski irancoski konzul gosp. Remerand
Ljubljana, 25. septembra.
Danes dopoldne je obiskal Ljubljano šel generalnega štaba Francije general Gamelin, ki sedaj priscetvuje manevrom jugoslovanske vojske na Dolenjskem. V njegovem spremstvu so bili prvi pomočnik francoskega generalnega štaba general Den t z, šef kabineta colonel Petitbon in vojni ataše pri Iranco6kem poslaništvu colonel Bcthouart, s strani jugoslovanske vojske pa brigadni general Glišič, ki je naš vojni ataše pri poslaništvu v Parizu, s svojim pomočnikom kapetanom Krstičem, polkovnik Zivanovič, podpolkovnik Pavlič. kapetan Popovič in kapetan Grujič. General Gamelin je dospel v Ljubljano ob 11 ter se je ustavil najprej ob Ilirskem stebru, kjer se je poklonil spominu neznanega francoskega vojaka. Tu so ga pozdravili mestni župan dr. Juro Adlešič, francoski konzul g. Remerand in ravnatelj TPD g. Julliard
G. župan je generalu Gamelinu pojasnil, kdaj je mestna občina dala postaviti Ilirski steber, kakšno je bilo odkritje, da je bil pri odkritju med
"1 morim I tllHi laHinii Vr «144 I' .' . . 1 . .. 'I. 'i J	. _ ___
.	-------••••I*' ** J V MSI I yjl 1 UUAlIljU I1ICU
drugimi tudi tedanji Irancoski poslanik itd. 2upan je tolmačil generalu slovenske napise na spomeniku, katerim je general izkazal primemo vojaško čast. Gamelin se je živahno zanimal tudi za Gregorčičev spomenik v bližini, katerega mu je župan prav tako tolmačil. Zupan je dalje pojasnil, da se v bližini ggradi univerzitetna knjižnica in 6icer v neposredni bližini univerze, za katero se je general prav tako zanimal.
Nato so se vsi odpeljali skozi mesto do magistralnega jTOslopja. kjer 6o si general in njegovo spremstvo ogledali spomenik kralju Petru I. Ge-nerai se je živahno zanimal tudi za lepi Robbov
vodnjak, katerega zgodovinsko in umetniško vrednost mu je pojasnil dr. Adlešič. Nato so vsi odšli še pred Vodnikov spomenik, ki je tudi vzbudil živahno zanimanje generala Gamelina.
Po tem ogledu 60 vsi francoski in naši vojaški zastopniki odf>otovali na Bled.
Tombola
Kranj 3. oktobra
Opel-avto Din 36.000'—, dve motorni kolesi, spalnica, moderna kopalnica, kajak-čoln i. t d.
Kupite tablice po Din 4*— v pred-prodaji, na dan tombole stane Din 5*—
V družbi Jezusovi učaka malokatcri pater svojo zlato mašo. To izredno slovesnost je doživel danes slovenskemu ljudstvu in mnogim slovenskim izobražencem dobro znani misijonar in voditelj Marijinih kongregacij — p. Žužek Alojzij. — Naš zlatomašnik se je rodil 10. maja 1805 na vipavski Planini. Ker je šel zgodaj v šole, je mogel že kot 22 letni mladenič zapeti novo mašo 25. septembra 1887. Kaj>lanoval je v Križali pri Tržiču in v Sostrem.
v Družbo Jezusovo je vstopil 10. septembra 1889, istega dne kot znani pokojni superior p. Kunstelj Janez. Naš zlatomašnik, vedno zaveden Slovenec ir velik mladinoljub, je zbiral dijake v sodaliteti Srca Jezusovega, ko so bile v bivši Avstriji Marijine kongregacije še prejiovodano. Leta 1909 je ustanovil prvo slovensko dijaško kongre-gacijo in prvo kongregarijo za slovenske gospe. — Največje njegovo življenjsko delo so pa bili ljudski misijoni. Iz ljubljanske jezuitske rezidence je potoval v teku 30 let teden za tednom na misijon* na vse kraje Slovenije. Vseh misijonov je imel 417. V nepretrgani vrsti bi li misijoni trajali pol-mh 11 let. Njegovi govori so bili globoko premišljeni, govoril je, zlasti fantom, navdušeno, pa bre« pretiravanja.
Vztrajnemu in zvestemu delavcu v vinogradu tiospodovem iskreno čestitamo, želeč mu danes obilno duhovnega veselja, v večnosti pa zaslužnega plačila.
Drobne novice
Koledar
Nedelja. 26. septembra: (10. pobinkoštna nedelja) Ciprijan in Justina, mučenca; Vigilij, škof.
Ponedeljek. 27. septembra: Kozma in Damijan. inučenca. Zadnji krajec ob 6.43. Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
+ V St. Vidu pri Stični je umrl Zajec Anton, oče g. Zajca Ludvika, kaplana pri Sv. Križu, in brat g. dr. Zajca Ivana, zdravnika v Ljubljani. Dosegel je starost 76 let. Bil je svoječasno v Ameriki. Ko se je vmil domov, se je priženil s Kozinja pri Krki v Pristavijo vas pri Št. Vidu. Pred kakimi 20 leti je popolnoma oslepel. Pa kljub temu je opravljal razna domača dela. Celo živino je oskrboval. Ker je bil zelo priden in varčen, pa tudi jako razumen, mu gospodarstvo dobro šlo. Svoje otroke je lepo preAirbel. Pogreb bo danes dopoldne. Sedaj uživa počitek pri Bogu, katerega si tukaj ni privoščil.
Osebne vesti
— Poroka. V ponedeljek 27. t. m. se poročita v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, znani skavtski organizator m športnik g. Kopecky Dolfe, priv. uradnik, in gdč. Danica Bernard, uradnica v Ljubljani. Priči bosta g. ing. arch. Pengov Ivan, in-tendant Radio Ljubljana, in kapetan 1. klase gosp. Aliladinovič z Vrhnike. Mladima novoporočencema želimo obilo 6reče in blagoslova.
= Mojstrski izpit. O. Bazelj Franc, dolgoletni urar tvrdke F. Čuden v Ljubljani, je napravil mojstrski izpit v urarski stroki s prav dobrim uspehom pred komisijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Čestitamo!
= Odlikovanje. Gospod Anton Dcsnica. major v rez. in solastnik tovarne čokolade Mirim, je odlikovan z redom sv Save V. reda.
C 8 M F A
SLIV* a
Tudi ob slabem vremenu bo izgled Vaše kože svež in mladosten, če bodete uporabljali CIMEAN kremo za kožo!
—	Kn. šk. duh. semenišče in učilišče v Mariboru prične s šolskim letom dne 1. oktobra. Do sedmih zvečer naj bodo gg. bogoslovci v zavodu. Dne 2 oktobra bo vpisovanje. 3. oktobra reko-lekcija, 4. oktobra otvoritvena 6lužba božja. Redna predavanja se pričnejo 5 oktobra. - Ravnateljstvo.
—	Vpisovanje na zagrebški univerzi se začne 25. septembra in traja za novince do 5. oktobra. Novinci in vsi, ki prihajajo prvič na zagrebško univerzo, dobijo vsak dan ob 12 informacije v lokalu A .k. d »Danice«, ki se nahaja v Gajevi ulici 4-1.
—	Poziv bivšim vojakom 17. pešpolka 10. marš-bataljona, ki so odhajali iz Ljubljane meseca aprila leta 1915 čez Kras v Abacijo in od tam proti Šeslja-nu, Devinu in na Doberdob v strelske jarke. Vsi tisti, ki so dobro poznali svojega sobojevnika Ivana Covkina kot zdravega, naj takoj javijo svoj sedanji naslov proti povrnitvi stroškov, — Ivan Čovkin, Ruše 81 pri Mariboru.
DOLENJSKE TOPLICE
2e!exnt4ka postala Strafta-Topllce NaluClnkovltelše Radio termalno kopališče 38" C zdrav, sigurno revmatizem .sklepov ln mišic, bolezni živčnega Blstema, ienske holoml, organICne motn'e srca m krvnega obtoka, razne poHedlce zlomllcnlh kosti itd. - Jesenska sejono od 1 septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšala? penzlla I. razred Din 600--, 20 dnovna Din 1.100--. V tem pavšalu )e vračunana prvorazredna solia In prehrana, kopeljl f perilom, enkratni zdravniški preg.ed ln vse takse. Zahtevajte pojasnila ln prospekte od uprave
—	Sprejem gojenk v dr. Krekovo enoletno gospodinjsko šolo — Ljubljana VII. Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli je priključena enoletna gospodinjska šola. Dne 1. oktobra 1937 bo vpisovanje zunanjih in notranjih učenk. Sprejemajo se učenke od 15 leta dalje. — Gojenke, ki bodo stanovale v zahodu, na; se priglasijo do 26. septembra t. 1. — Teoretični pouk obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo in knjigovodstvo, slovenščina, nemščina, nauk o hrani, gospodinjstvo, higiena, vrtnarstvo in cvetličarstvo, serviranje in gospodinjsko obratovanje itd. Posebne ure se dajejo v francoščini, nemščini. klavirju, stenografiji in strojepisju. Praktično se gojenke vežbaio v kuhanju in konserviranju (di-jetna hrana za bolnike) ročnem in strojnem šivanju, v prikrojevanju in krojnem risanju, pranju in likanju, vrtnarstvu, serviranju itd. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo gospodinjskih obratov, morajo ostati v zavodu dve leti, da spo-polnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje. — Zunanje učenke plačajo 300 din na mesec. — Popolna oskrba znaša 600 na mesec. — Vpisnina je 200 din. Prespekti se dobijo na zavodu brezplačno. — Prijave spreiema in pojasnila daje ravnateljstvo Dr. Krekove višje gospodinjske šole, Ljubljana VII.
Večno štedi, greje
Tovarna Lutz neii, LiubUanaSiika
_ Starši in dekleta z dežele! Porabite ugodno
priliko! Še je čas za vpis v kmetijsko-gospodinjsko 'olo v Škofji Loki. Učenke se v dobi šest mesecev ni-uče najpotrebnejših kmečkih opravil in dolžnosti. Predmeti se poučujejo teoretično in praktično. Tako: vrtnarstvo, sadjarstvo, živinoreja, kokošjereja, živinozdravstvo. kuhanje, prikrojevanje, šivanje, pranje, likanje Razen tega se dekleta uče tudi vzgojeslovja, računstva, knjigovodstva, sploh vsega, kar je potrebno za kmečko dekle, mater in gospodinjo. Pogoji za sprejem v to šolo so edino le dobra volia n pridne roke. Posebnih obveznosti ni nobenih Zalo ne odlašajte in še danes pišite uršu-linkam v Škofjo Loko za vsa potrebna pojasnila.. Šolsko leto se prične 1. oktobra.
— Kmetijska gospodinjska šola v Kranju prične vsakoletni zimski tečaj dne 15. oktobra 1937. Čas, v katerem živimo, zahteva vedno več izobrazbe tudi od kmetske žene in gospodinje. Nujno potrebno je torej, da se v najpotrebnejših gospodinjskih strokah izobrazi kmetsko dekle. In kje? V gospodinjski šoli, kjer se nudi poleg teoretičnega pouka tudi praksa — vaje v delu. Poučujejo šolske sestre v zvezi s strokovnimi učitelji. Teoretični pouk obsega naslednje predmete: vzgojeslovje, verouk, hra-noslovje, higiieno, živinorejo, vrtnarstvo itd. V praksi pa se vadijo: kuhati, servirati, vkuhavati sadje, peči kruh, šivati, prikrojevati itd. Vsi učni proston 60 zračni, svetli in moderno urejeni. Dekleta priglasite se na naslov: Marijanišče — Kranj.
vizum 100 din; 9 do 10. okt.: v Mariazell, vključno vizum 200 din. — Izleti z luksuznimi avtokari. — Informacije, prospekti in prijave »Putnik« Maribor.
Vobro razpoloženje in čilost
po'om Rogaške slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organe
(Aotudfyci Platina
—	Avto brez krmila je nemogoč, nemogoč v družbi je tudi človek, ki si ne neguje zob! Cimean pravilna nega zob!
—	Za elektro popravila kličite telefon 34-21 • Se priporoča elektro-podietie Havliček Fran. Ljub-I liana. Sv. Petra cesta 5
Velika izbira novih jesenskih
ČEVLJEV
modelov vseh vrst — po zelo nizkih cenah.
Prodajalna čevljev
preje: Dunajska cesta 23 »Pri Pollaku«, sedaj: Kolodvorska ulica 11 »TRIUMF«
—	Gasilska četa Zg. Bernik, ki zaradi slabega vremena ni mogla izvršiti slavnosti, jo priredi v nedeljo 26. t m. z istim sporedom. Vabimo vse gasilske čete in prijatelje.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki
stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite ziutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
O grl res S. br. JtMTtmS.
—	Lažni kontrolor mer. V okrajih Škofja Loka in Kranj nekdo hodi po gostilnah in pregleduje, ali imajo predvsem četrtlitrske steklenice žig s krono. Steklenice, ki niso po njegovem mnenju pravilno žigosane, žigosa na licu mesta, nakar zahteva odškodnine 40—120 din Od nekaterih gostilničarjev zahteva takoj denar, drugim pa daje položnice Hranilnice dravske banovine. Mož se predstavlja za banovinskega uradnika oddelka kontrole mer v Ljubljani in ima ponarejeno uradno legitimacijo pri sebi. Zveza združenih gostilniških podjetij opozarja gostilničarstvo, da ne naseda temu goljufu in mu ne izroča steklenic in denarja. Napačno žigosane steklenice so namreč neveljavne.
—	Idrijskim rudarjem. Opozarjam vse tovariše rudarje, katerim je veljal moj prejšnji poziv, na »Pojasnila«, ki jih priobčuje list »Istra« v svoji štev. 37 z dne 17. septembra t. 1. :— A. Krašna.
—	Društvo obrtnikov v Litiji priredi v nedeljo 3, in 4. oktobra 1937 v ljudski šoli 1. obrtno razstavo, združeno s kmetijsko razstavo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena. Začetek ob 9. Izrabite nedeljsko polovično voznino! Na čim večjo udeležbo vabi odbor.
—	Društvo slov. obrtnikov v Slov. Bistrici priredi 1. tabor slovenskih obrtnikov v Slov. Bistrici dne 3. oktobra t. 1. Vabimo vse obrtnike in prijatelje obrtništva, naj ee tega tabora polnoštevilno udeleže.
Za fse vrste kuriva ,3*>»«™*»«* Lutz neii, Liubliana VII, telefon 32-52
—	300 din plačamo 1 kg prvovrstne angorske volne. Rabimo nujno 200 kg volne, kupimo jo vsako količino. Pošljite vzorce z navedbo količine na naslov. Zveza, Ljubljana, Karunova ulica 10. Vsa podrobna navodila so v knjižici: Angorski kunec, cena 10 din.
Le dobro milo
zasluži Vaše zaupanje. Tako milo je naše domače
HUBERTUS
milo — Preizkusite ga tudi Vi in ostali boste pri lijem !
—	Nove nedeljske povratne karte v Avstriji.
Posetniki Avstrije morejo dobiti nedeljske povratne karte po posebno znižanih cenah. Popust od 50% uživajo potniki na progi do 170 km, medlem ko je popust na progi čez 170 km 40%. Za potovanje do 170 km velja popust od sobote, čez 170 km že od petka do ponedeljka do 24 ure. Te nedeljske povratne karte se lahko dobijo tudi na sami meji v vlaku. Jugoslovenski državljani morejo za 30-doevno bivanje izkoristiti turistično vizo, katera stane 18 din. Vse informacije daiejo biletarne »Putnika« in Avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška 9.
_ Nove specialna elektro in radio delavnica.
Previjanje in popravila elektromotorjev, avtodina-mov, radij, aparatov Polnjenje in popravila vseh vrst akumulatorjev. Instalacija luči in moči. Vsa dela se izvršuiejo strokovno točno in po solidnih cenah. Švabičeva ulica št. 7, Trnovo, nasproti Sokola II._
Hladna lesen U prJtiata . . .
Varujte se prehlada!!!
Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah; na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri ludi pri nas v lastnem ateljeju
LJUBLJANA
Aleksandrov« c. jit. I
DRAGO SCIIW/IB,
—	Našim gospodinjam je namenjena knjiga: Naši gostje, ali kako jim strežemo, kadar jih imamo v hiši. Knjiga obsega 63 strani besedila in 66 slik. založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (1932) in stane elegantno vezana 45 din. To je gotovo najvažnejša knjiga vsake gospodinje, katera ti pove vse detajle o predpripravah za razne pojedine, čajanke itd., ki se prirejajo navadno v ožjih domačih krogih med prijatelji in znanci in izrednih družabnih slovesnostih. Knjiga je razdeljena v dva dela. V splošnem delu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, stekleni namizni posodi in o krašenju mize. Poleg tega pa daje nekaj prav koristnih nasvetov kuharici glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava pogrinjanje mize, strežbo pri zajtrku, obedu (kosilu), mali južini. predjužniku (malici), večerji, routu. Posebej rarpravlja o strežbi pri mizi sploh, o razsvetljavi, o buffetu in o pikniku. Knjigo priporočamo vsaki kuharici, gospodinjskim tečajem, natakaricam in natakarjem in vsem, ki imajo opravka z gosti.	.
—	Spored priljubljenih izletov Putoika Maribor: 3. oktobra: v Slovenske gorice, vključno kosilo na Kapeli 75 dn; 7. oktobra; v Gttz, vključno
—	Ne zamudite ogledati si vzorcev in modnih barv blaga za plašče, obleke itd. v izložbah in trgovini tvrdke Novak na Kongresnem trgu pri nunski cerkvi.
—	Sprejemališčc Tyrieva cesta pri »Šestici-. Strokovno čiščenje oblek, parno likanje Šimenc, Kolodvorska 8.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi. 6ečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladcetno svežost.
—	Večerni trgovski tečaj 6e prične v začetku oktobra na trgovskem učilišču Christofov učni zavod v Ljubljani. Domobranska 15.
Poučevali 6e bodo trgovski predmeti; pisar | niška dela, stenografija, strojepisje, nemščina itd. j Šolnina zmerna Vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno in brezplačne nove prospekte. Z letošnjim letom je ta tečaj jjotrjen od ministrstva trgovine in industrije.
Oskrbnika (-ico)
za Dom na Krvavcu išče SPD. Pismene ponudbe do 28. septembra na Slovensko planinsko društvo.
Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
—	In letošnje prireditve? Za Krekov 6pomin, za Sfjomin bratov onkraj mej, za misijonsko nedeljo, za izseljensko nedeljo nudi gradiva (igre in prizore), 2a ostale prilike do adventa pa nasvete
j prvi letošnji zvezek »Ljudskega odra«, ki je izšel ilanes teden na 48 straneh. Naročite takoj! Šest zvezkov 6 skupaj 240 6tranmi drobnega ti6ka na leto samo 80 din. Izdaja Založba ljudskih iger v
Ljubljani.
—	Ljudske igre: »Tlačani«, »7a grunt«, in »Čma žena« naročajte na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. Priporočamo!
Samo 16 din
Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto z novo praktično učno knjigo, ki jo dobite v vseh knjigarnah ali pri
KLUBU ESPERANTISTOV
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 7. I. n.
— Za 4 dni v Gorico ali Trst ob svetogorskem romanju (avto) 6 do 9. oktobra. Istočasno bo tudi romanje na grob sv. Antona v Padovo in izlet v Benetke, kdor se bo hotel pridružiti. Različna cena. Priglasite 6e za brezplačna navodila na naslov: »Družina božjega 6veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17.
Spet nova
cerkvena umetnina

I---£	^^
i M
Te dni sta izgotovila brata Žmuc iz Ljubljane dragoceni srebrni in pozlačeni kroni za sliko Marija Pomagaj v št. Vidu pri Lukovici. Slika je dospela v Št. Vid pred dobrimi 50 leti iz Trsta. Je zelo originalna kombinacija navadne Marije Pomagaj z znano sliko Matere dobrega sveta. Naša reprodukcija kaže sliko v detajlu in le v približnih obrisih. Ljudstvo ima do Marije na tej sliki veliko zaupanje in jo zelo časti, kar pričajo razne zahvalne slike. — Do sedaj sta imela Jezušček in Marija le naslikani kroni. Posebna njena častilka pa je omogočila, da je slika dobila pravi kroni. Brata Zmuc sta nelahko nalogo sijajno rešila. Tako bo kronana Marija svoje častilce še bolj vezala nase, kot se je to godilo že do sedaj.
Cerklje pri Krama
Društvo obrtnikov v Cerkljah zelo živahno napreduje. V nedeljo bo priredilo veliko »Vinsko trgatev« v vseh prostorih gosp. Kerna Ivana r Cerkljah. Začetek bo ob 3 popoldne ob vsakem vremenu. Spored ho pester in velik. Vabimo vse prijatelje tega na novo ustanovljenega slovenskega društva, da se prireditve v čim večjem številu udeleže.
Sv. Mihael nad Laškim:
Tristoletnica odkritega bisera
. ' -rt- r
V »Slovencu« z dne 12. septembra t. 1. je bil mično jiopisan šmibel nad Mozirjem kot skriti biser gornjegrajskega okraja. A tudi laški okraj ima svoj Šniihel Ta šmihel pa lahko imenujemo odkriti »biser« naše zemlje. Vsakemu je viden, ki se Laškemu hliža, kakor da ga iz višine 445 m jK>zdravl.ja kol dober prijatelj, ki mu želi srečen prihod ali odhod.
Posebno znamenit pa je Smihel po svoji cerkvi. Ta je daleč naokrog znana kot romarska cerkev. Nekdaj so prihajali romarji semkaj ne le iz soe<*dnih župnij, temveč iz konjiškega okraja, iz Kranjske in celo iz Hrvaške. Rajni mariborski škof dr. Mihael Napotnik je rad pripovedoval, kako je šel z materjo romat k Sv. Mihaelu nad Laškim. Hodila sta peš, a za malega dečka je bila pot iz Teponjske vasi pri Konjicah pa do Smi-hela nad Laškim le predolga, zato ni bilo čuda, da je kar pod prižnlco materi sladko zaspal.
Letos se obhaja tristoletnica, kar se je začela ta cerkev graditi. Cerkev je dala hribu in vsej okolici novo ime, prej se je imenoval hrib »Oljska gorat. Zanimiv je nastanek Šniiiielske cerkve. Ta je znan z vso gotovostjo. O njem ne govori kako ustno sjioročilo. kakor pri mnogih drugih starih cerkvah, temveč nastanek šmihelske cerkve je ovekovečen na spominski plošči, ki jo je dal nadžupnik Janez Krizostom Cobelli de Belmotite, škof Rosminski (Episcopus Rosonensis) lela 1648 na severni strani v ladji vzidati. Spominska plošča spričuje, da je začel zidati cerkev leta 1637 pod cesarjem Ferdinandom III. bogo-služen mož Jurij Jnrk, ker se je Čutil na poseben način k temu od Boga poklicanega. Žrtvoval je v ta namen svoje imetje. Rog je blagoslovil njegovo delo in verniki so ga s svojimi darovi fiodpirali. Vendar on ni dogradil cerkve, delo sta nadaljevala njegov bral Jakob in laški tržan Mihael Penič. Pospeševal je zgradbo takrat nadžupnik arliidia-kon Mihael WoHich. Dogradila se j* cerkev 1642,
takrat se je tudi jiostavil glavni oltar in se je cerkev i>osvetila, kakor oznanjuje tozadevni napis na glavnem oltarju. Cerkev je prostorna, dolga 27 m, široka 7 m, visoka 10 m, obstoji iz samo ene ladje in ima dva zvonika. Zidana je v renesan-škem slogu. Cerkev je pravi kras ne samo hriba, temveč tudi za mesto Laško in celo okolico. Od štirih zvonov, ki so v zvonikih, je največji še od začetka sem. Njegov lep, mogočen glas se sliši skoro po vsej fari. Njegovi trije nekdanji tovariši so morali i>ostati žrtev svetovne vojne. Tudi največji je bil v seznamu zvonov, ki naj jih odvzame vojaška uprava, vendar s pomočjo takratnega sjK>nieiiiškega urada v Gradcu se je ta zvon rešil. Po vojni mu je radodarnost faranov pridružila nove tovariše, ki se ž njim ujemajo, zvonenje je ubrano. Bod še v čast trboveljskim faranom pripomnjeno, da je nekdanji najmanjši zvon poklonila že leta 1687 ter cerkvi trboveljska fara. Zal, da ga je vzela svetovna vojna.
Cerkev je imela nekdaj tudi svojega duhovnika. Zanj je ustanovil posestnik Laške graščine že leta 1650 beneficij. Prvi beneficiant je bil Ferdinand Stadler. Ta je bil prej organist in učitelj v Laškem, bil je tudi poročen, fcena mn je umrla 1645, potem pa se je odločil za duhovniški stan. Zadnji beneficiant je bil Jožef Kronobet-vogel. ki je umri kot župnik pri Sv. Jederti 1790.
Ob največjem shodu zadnjo nedeljo septembra je tudi še današnje dni na hribu vse polno ljudstva. Cerkev ne more več vseh vernikov obseči, zato je tudi pozna služba božja v spodnji kapeli, ki je z lepimi freskami poslikana. Te so leta 19S6 obnovili. To kapelo, kakor vse kapele, ki so ob potu na hrib, je dal j>ostaviti že zgoraj imenovani nadžupnik Cobelli de Belmonte med leti 1642 in 1648. Roka cesarja Jožefa II. je hotela udariti tudi šmihelsko cerkev ter jo izročiti propasti, a občin« se je potegnila za njo in jo rešila. Hodi takratna oličinn vzgled tudi v bodoče, da se ohrani za biser bodočim rodovom!
h,i uspešne nege
lepote brez dobrega mila
ELIDA
mila
Na kolesih iz Holandiie
v Slovenijo in nazaj
Na drugi slovenski izseljenski kongres sla sc pripeljala iz Holandije v Jugoslavijo Kudolf Seli č, tajnik Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji, in Eduard Markon, 17 letni dijak, Slovenec.
Prevozila sta pot iz Hoensbroeka—Holandija do Celja — Jugoslavija v 7 dneh in 1 noči.
Nazaj sta se vozila 7 dni in 3 noči, ker je bila vožnja težja zaradi deževnih dni, posebno v avstrijski deželi Salzburg.
Videla sta mnogo lepih pokrajin in mest; posebno lepo je ob reki Ren v Nemčiji, dalje mesto Stuttgart, Miinchen in Salzburg.
Lepe so tudi Alpe in videla sta tudi naš Triglav. Tako-le pripovedujeta:
>Vožnja je bila posebno v gorskih krajih težavna, morala sva včasih cele ure peš hoditi poleg kolesa. Spala sva v gostilnah. Pet noči pa kar
zunaj ob cesti, pa si nisva upala zaspati, ampak sva se le odpočila po par ur. Vožnja je bila zelo težavna, ali najin napor je bil obilo poplačan, ko sva uživala v 4 tedenskem počitku lepote Slovenije. Poleg drugih obiskov sva bila tudi dne 22. avgusta pred Radio Ljubljana, kjer sem predaval o najini vožnji, moj prijatelj je pa na kro-matični harmoniki zaigral nekaj komadov lioland-skih, belgijskih, nemških ter tudi nekaj slovenskih. Zahvala javnosti, predvsem naši radio-po-staji, ki jo pokazala v zadnjih letih toliko zanimanja za izseljence.
Udeležila sva se tudi 2. slov. izseljenskega kongresa v Ljubljani. Vožnja nazaj ni bila težj« samo zaradi deževnih dni, ampak tudi zaradi pomanjkanja denarja, ki sva s« iin«-la na povratku manj, tako da sva zadnje dni imela samo za kruh. Vsa pot je znašala tja in nazaj 2700 km!<
Arh. Tomažič France:
Razvoj Ljubljane
Ko 60 sredi prejšnjega 6toletja gradili železnico po ljubljanskem polju mimo Ljubljane, pač niso pričakovali, da bo Ljubljana kdaj tako na-rastla in da bo kolodvorsko vprašanje pcwtalo tako pereče in usodno za razvoj našega mesta.
Toda bietremu očesu bi tudi tukaj kljub navdu-Senju za železno ceeto ne emelo cetati prikrito, da je železnica s svojim ogromnim ozemljem obeh kolodvorov in s težko prehodnimi progami ogradila mesto in ga na najbolj občutljivi 6trani odrezala od najbližje okolice Napravila je pravo zanko od Viča mimo Tivolija z gorenjskim in glavnim kolodvorom ter jo zaokrožila z doleni6ko železnico zopet tja do barja. Odprta je ostala 6amo južna 6tran te zanke z izhodom proti mokremu barju, kjer 6e vrste poplave in kjer je mestu že po naravi zaprta pot.
Pomislimo 6amo na to, kako globoko segata Grad in Rožnik v telo Ljubljane in ga delita v južni barianski del in zdravi severni del ljubljanskega polja. Proti vzhodu in zahodu je torej prav tako po naravi ograjena Ljubljana z griči in- se more pravilno usmeriti v 6vojem razvoju edinole proti Savi. kjer je široko polje, kjer 60 zdrava in trdna tla in kjer ni vlage. In prav tu je železnica odrezala naše mesto od okolice z ogromno povprek položeno neprehodno zapreko kolodvorskih ozemelj. Bariera 6ega od razcepa kamniške in gorenjske proge v Šiški tja do Mo6t, kjer se dviga železnica v visokem na6ipu na višino Dunajske ceste. V vsi do'žini, ki meri nad 3.500 m in ki zapira ve6 prehod in prekinia vso zvezo mesta z zaledjem, sta 6amo dva prehoda: to sta tesno jjrlo Dunajske ceste in temni podvoz Smartinske ceste.
Naibolj razločno in zgovorno pripoveduie o tem talni načrt mesta Ljubljane, kakor ga vidimo na 6liki in kjer vidimo celoto brez podrobnosti, ki tako rade motijo površnega opazovalca. Odslej se je morala Ljubljana širiti in razvijati le v tako tesnem in zaprtem prostoru. Ob svoji naravni glavni žili Dunajske ceste je taVoi naletela na mejni zid. Razvoj se je zato nepričakovano, toda nuj-ro zaokrenil ob glavnem kolodvoru proti vzhodu, kakor kažejo puščice v načrtu. Zgradil in zaživel je tisti del mesta, ki leži daleč od glavnih prometnih žil in ki bi brez dvoma 06tal še dolgo nezazidan. Naravno je, da je bila ta 6mer naseljevanja 6amo izhod za eilo in da 6e naše mesto ni moglo za vedno odreči in izneveriti 6vojim prirod-nim in tekom tolikih stoletij zgrajenim osnovam, katere sem podrcrtmejše popisal v zadnji številki »Kronike«. Vedno znova se ie skušalo mesto povrniti nanie. toda vsi poizkusi eo bili zaman.
Železnica se je trdno zakopala v zemljo. Imela je velike pravice in bila je neomejen gospodar na svojem pcseetvu. Izjemni položaj in nekoliko ozko obzorie. omejeno samo na železniške zadeve, eta ji zasenčila jasen po?led. da ni opazila, kako 6e mesto drenja ob njenih okopih in kako nemirno išče izhoda.
Kako velik ugled je uživala železnica in kake posebne pravice je imela, se najbolj vidi iz regulacijskih načrtov. Nihče izmed projektantov regulacijskega načrta za Ljubljano 6e namreč ni lotil opisanega problema, temveč se je železnici kratko-malo z bolj ali manj 6pretno roko prilagodil. Fa-biani nam je prvi pokazal, kaka bodočnost čaka naše meeto, ako 06tane vse pri 6tarem. On6tran proge v danšnjem evetokrižkem okraju je projektiral pravcato novo samostojno mesto, ki ga je zaman skušal navezati na 6taro mesto. Ne smemo se temu čuditi, ker moramo upoštevati, da ni mogel brez temeljite in dokončne rešitve kolodvorskega vnrašania napraviti nikakih novih zveznih cest 6 6tarim mestom in da se mu te oblika samostojnega mesta takorekoč sama od sebe izvila iz rok.
Isto 6rečamo v izpopolnjeni obliki pri Plečnikovem regulaciiekem načrtu svetokrižkega okraja. V njegovem načrtu pa ni 6amo nakazana 6truktura novega mesta, temveč ie zaenova v načrtu in programu z v6emi podrobnostmi dosledno izpeliana. Novo mesto naj dobi 6voj magistrat, svoje gleda-
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
kopi je postala jasna potreba po podjiornih zidovih. Ti so projektirani v dolžini ca 200 m in v povprečni višini 10 m. Podporni zidovi so razčlenjeni v betonske stebre širine 2 m, debeline v temelju 3—4 m, v zgornjem delu 1.0 ni. Stebri so povezani s [»končnimi betonskimi oboki, zgoraj so zaključeni z ležečimi betonskimi olx>ki. Betonski stebri z venci in ležečimi oboki. Betonski stebri z venci in ležečimi oboki so obloženi s krasnim škofjeloškim kamenjem (brečija). Iz državne ceste na stražiško planoto so projektirane preko pod[K>rnega zidu stopnice. V celotni dolžini podpornega zidu bo na stražiški planoti ograja in pešfiot. Omeniti bi še bilo, da sta betonski krili mostu na zunanji strani obloženi in brežina od mostu dalje pod cesto že tlakovana z istim škofjeloškim kamenjem.
Gradnja betonskih podpornih zidov je postala opravičena in nujno potrebna med odkopom za jx>dporne zidove, ko so nastali številni usadi, povzročeni po deževnem vremenu. Med odkopava-njem se je odtrgalo do 800 kubičnih metrov materiala tako, da je bila nekaj časa ogrožena hiša na stražiški planoti, državna cesta in železniška proga. Vendar z največjimi najvori in s stalno življenjsko nevarnostjo delavstva je podjetje premagalo vse ovire, tako, da je bila odklonjena nevarnost nadaljnih usadov in da je hiša gosp. Bašarja izven nevarnosti. Izkopa je bilo jx> prvotnem proračunu ca 27.000 kubičnih metrov. Izvršiti pa lx> potrebno zaradi podjiornih zidov in varnosti usadov še ca 10.000 kubičnih metrov izkopa tako, da bo skupaj izkop znašal ca 37.000 kubičnih metrov materiala. Izkopani material prevažajo do danes med hišo vratarja »Jugočeškec do železniške proge. Največja višina nasipa znaša 10 m. Nasip tlačijo v plasteh s pomočjo »žabec, ki jo uporablja podjetje j>ri tej zgradbi in ki je šele tri leta stara iznajdba in se nahaja v naši državi samo še ena. Za možnost napredovanja nasipa po obstoječi državni cesti je pripravljena pod nadvozom, kjer je predvidena odprtina še za drugi tir, nad železniško progo provizorična cesta, kamor bo usmerjen promet.
Prvotni proračunski stroški so znašali ca 3,000.000 din, ki so bili povečani zaradi naknadnih del za podporne zidove ca 1,250 000 din poleg lega bodo nastali predvideni še drugi viški, kakor globokejši fundamenti objektov in drugi tako, da 1k> končna proračunska vsota znašala circa 4,400.000 din.
Izlicitirala je to delo gradbena družba I. Slavec in drug iz Kranja s popustom na enotne cene 2.7%. Posel je bil predan podpetju 20. novembra 193<> z rokom dovršitve 10 mesecev. Zimski meseci, t. j. december, januar, februar in marec se v dovršitveni rok ne štejejo, tako, da izteče termin za dovršitev 20. maja 1938.
»Žaba« (Foto F. Jug, Kranj)
Ker pa je prvotni proračun prekoračen skoraj za 50% in je tudi način izvršitve zaradi slabe kakovosti konglomerata mnogo težavnejši kakor je bilo mišljeno je možno, da do zgornjega termina dela ne bodo končana. Podjetje ima zaradi nastalih izprememb in povečave del pravico do podaljšanja termina, ki ga pa gradbeno nadzorstvo še ni določilo. Napredek del je odvisen seveda predvsem od vremenskih prilik; letošnje poletje zlasti pa zadnji mesec je za gradbena dela zelo neugoden zaradi stalnega dežja. Na vsak način ko celotna preložitev v teku poletja 1938 pojx>lnoma dovršena in 1*> zopet en odsek naših razdrapanih cest sposoben za sodoben avtomobilski promet.
in njen kolodvor
lišče etc. In če 6e povrašamo po naravnih osnovah, po zgodovinski nujnosti, po vplivu 6plošne zasnove načrta za vse mesto ne najdemo nikjer razlage za tako dalekosežno U6meritev gradbenega razvoja in za razcep našega me6ta v dve 6amo6tojni in neodvisni celoti.
Nikdar ne 6tnemo pozabiti, da naše meeto ni tvorba enega 6toletja. Od Rimljanov zasledujemo lahko njegov razvoj tekom tisočletij, ki se tako lepo zrcali v talnem načrtu in njegovih tvornih osnovnicah. Tudi vihravo dobo našega ča6a bi mesto preživelo mirno in dostojno ter ohranilo svoj zdravi koncept, ako bi 6e v njegov organizem ne zajedla tuja velesila — železnica, ki je meščanom odprla pot v 6vet, mesto 6amo pa za nedo-gledno dobo ohromila.
Ze ni bilo nobenega upa več, da 6e ta U6odna pomota popravi. Zlasti v povojnem ča6u je gradbena delavnost naskakovala 6trnjeni oklep in pljusknila skozi zadrgnjeno grlo Dunajske ceste in druge zasilne prehode ven na plan. na ljubljansko polje. Hiše 60 v celih vrstah zrastle ob cestah in celo 6redi polja ter pričele obraščati železniška ozemlja. Toda na glavnih arterijah Dunajske in Celovške ceste se hrupno ustavljajo vozila in protestirajo proti nasilju, ki duši naravni razvoj. Novo pospešeno življenje opravičeno tiria od železnice, da prizna mestu naravne pravice, ki mu brez pridržka gredo.
Gaštejski klanec
pri Kranju prelagajo
V tem živem vrvežu se je pojavila 6veža zamisel, ki ohranja železnici njeno 6uvereniteto v okvirju mesta, ki pa obenem od6tranja s površja nemogoče ovire. Meeto 6e ne more odreči ugodnosti v 6redišču ležečega kolodvora, ne more pa tudi na ljubo tej prijetnosti žrtvovati 6voje bodočnosti. Zato moramo predlog in projekt za poglobitev železnice pozdraviti kot nad vse posrečeno zamisel, ki nikogar ne zadene preveč v živo in nikomur ne odvzame razvojne možnosti.
Kranj, Hi. septembra.
V okviru modernizacije gorenjskih cest je velikopotezna preložitev državne ceste pred Kranjem na tako imenovanem gaštejskem klancu. Gradbena dela se vršijo v pobočju pod stražiško planoto nad železniško progo in staro državno cesto. Z železniške proge in državne ceste ni mogoče točno spopnati obsega tega dela; najlepši pogled na stavbišče nudi razgled s Pungrada pri cerkvi sv. Roka, kjer je že vidna vsa izboljšana niveleta nove ceste z monumentalnim zavarovanjem pobočja v vidu mogočnih stebrov zaključenih zgoraj z oboki v obdelanem kamnu.
Preložitev je zasnovana takole: Od savskega mostu, ki bo moral biti sčasom razširjen, poteka niveleta nad dolžino ca 120 ni nove ceste deloma horizontalno, deloma s prehodnimi vzponi. Od hiše vratarja »Jugočeške« se vzpenja z nasipom do 10 m višine v 5% nad železniško progo po novem nadvozu in se obrne v loku 80 m v hrib, ki ga prečka s 3.5% vzponom v polnem ukopu do ga-štejske gostilne, kjer se križa s sedanjo državno cesto. Nato zavije trasa mimo vrta gaštejske gostilne v horizontalni niveleti ter se priključi pri gostilni Labore na staro cesto. Celotna preložitev dolžine znaša ca 1300 m.
Cesta bo široka 8 m, od teh je 6 m tlakovanih s malimi granitnimi kockami; na vsaki strani 6 m vozišča je predviden 1 meter banket za pešce. Na ovinkih bo razširjena in sicer na najostrejšem tik za mostom za 1.5 m.
Največja pridobitev preložitve poleg odpravljenega hudega vzpona stare eeste je nadvoz nad železniško progo, s katerim je odstranjena največja prometna ovira, namreč križanje ceste v nivoju z železniško progo, ki je bila tolikokrat vzrok smrtnih nesreč. Most je železnobetonska okvirna konstrukcija, razpetine ca 20 m. Med ograjama je širina 9 m, vozišča 6 m in po 1.5 m široka hodnika. Most je izvršen v prehodni krivini v 5% vzdolžnem in 3% prečnem vzponu. Na zgornjem koncu je zaradi krivine trase razširjena za 1 pol m. Fundacija je bila zelo kočljiva zaradi slabe noeilnosci tal ter bližine železniškega tira. Nosilna plast tal se je dosegla na eni strani šele v globini 7 in pol m. Delo je bilo otežkočeno zaradi nezmanjšanega železniškega prometa ter premikanj vlakov. Poleg tega so nagajale vremenske neprilike. Gradbeni družbi Slavec in drug gre v tem primeru polno priznanje, delalo se je podnevi in ponoči tako, da je bila komplicirana okvirna konstrukcija železobetonirana v rekordnem času.
Izkop se vrši v slabem konglomeratu, ki pod vplivom vode in zraka razpada; poleg tega se nahajajo med konglomeratom manjše gmote sipkega materiala. To svojstvo konglomerata in sestava celotnega materiala 9e pri pripravljenih delih ni dalo ugotoviti in podporno zidovje zaradi tega na zgornji strani ceste ni bilo projektirano. Vendar pri odkrivanju skale in s poskusnimi iz-
Ljubljanske vesti
! Celonočno češčenje presv. Zakramenta v ljubljanski stolnici bo v noči od 30. septembra na 1. oktober. Opravljala se bo vsako nočno uro 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Pričetek češčenja ob 9 zvečer, konec ob 4 zjutraj.
1 Dane« je zadnji dan za obisk misijonske razstave »Indija« na prostoru Ljubljanskega velesejma v paviljonu »G«. Kdor še ni videl te velezani-mive in poučne razstave, naj ne zamudi ugodne prilike. Vstopnina za odrasle 2 din, za skupine in otroke pa po 1 din.
1 Notranja kongregacij a gospodičen pri urihi-linkah opozarja vse 6Voje članice, da bo prvi sestanek v tem letu danes, 26. t. m. ob pol 3 popoldne. Pridite vse točno in zanesljivo. — Voditelj.
1 Prihodnjo nedeljo bo v cerkvi 6v. Jožefa ob pol 8 zvečer slovo dveh novih misijonarjev, ki odpotujeta v naš »Bengalski mieijon« v Indijo. —
V	soboto zvečer ob pol 8 pa bo v frančiškanski dvorani poslovilna slovesnost. Na obojno priložnost opozarjamo že sedaj vse misijonske prijatelje.
Oglejte si ▼ novi konfekcijski trgovini
moiko
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6 damske plašče, kostume in obleke
1 Desetletnica posvečenja cerkve sv. Frančiška v ŠUkL 3. oktobra poteče enajst let, odkar smo se v Šiški preselili iz zasilne lesene cerkve v novo veličastno zgradbo sv. Frančiška. 4. oktobra pa bo deseta obletnica, kar je bila nova cerkev posvečena.
5	posebnim veseljem se hočemo spominjati teh, za Šiško zelo pomenljivih dogodkov. Imeli bomo najprej tridnevnico v čast sv. Frančišku: v petek in soboto zjutraj ob 6 bo sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, zvečer ob pol 7 pa rožni venec, govor in litanije Matere božje z blagoslovom.
V	nedeljo 3. oktobra bo glavno praznovanje cerkvenega patrona sv. Frančiška. Ob 6 bo govor, darovanje za cerkev in sv. maša z blagoslovom. Drugo opravilo bo ob 10: govor — govori p. Odilo — darovanje in slovesna sv. maša, ki jo bo opravil preč. provincial p. dr. Gracijan Heric. Zvečer ob
6	govor in darovanje ter rimska procesija z baklami. Baklo si bo vsak lahko kupil pred cerkvijo. »Med procesijo bomo peli litanije Matere božje. Procesija bo šla po Verovškovi, Gasilski in Knezovi ulici nazaj v cerkev, kjer bo še zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Kakor pri vsaki podobni priliki, tako 6mo prepričani, da bodo tudi v tem slučaju prebivalci v Šiški nastopili v strnjenih vrstah in pokazali, da znajo ceniti to, kar so si z žrtvami pridobili. Vabimo pa na te slovesnosti tudi druge od blizu in daleč; zlasti tretjeredniki in častilci sv. Frančiška se bodo našemu vabilu gotovo odzvali.
Prilično 6000 kosov
različnih damskih, moških in otroških jopic najnovejših vzorcev še v zalogi po tovarn, cenah pri ALOJZIJ POTRATO preje JOSIP KUNC & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32
palača Pokojninskega zavoda, na -vogalu.
1 Železniškim upokojencem v Ljubljani in okolici v vednost. Železniški upokojenci in vdove, ki so v mesecu avgustu in naprej naročili in plačali režijski premog, se pozivajo, da se oglasijo s svojo dobavno knjižico v računski pisarni v Ljubljani in doplačajo za vsako tono še 1.54 din.
1 Ženski odsek šentpetrske prosvete ima v v ponedeljek 27. t. m. ob 20 zvečer v društveni dvorani prvo predavanje v letošnji sezoni. Predaval bo preč. g. župnik Košmerlj.
1 Služkinje! Dne 26. t. m. ob 6 6V. maša v stolnici, kakor običajno vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Popoldne je izlet na Rožnik. Ob 4 bo govor (g. prof. Košir), po govoru bodo pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Potem bo zborovanje v verandi gostilne Obersnel. Obenem obveščamo vse služkinje, da se pričnejo s 1. oktobrom večerni poučni tečaji: kuharski, šiviljski in nemški. Re-flektantinje naj se zglasijo v pisarni »Poselske zveze«, Miklošičeva c. št. 22-1, desno, v Delavski zbornici. — Pevski zbor služkinj. Pevske vaje se bodo pričele 2. t. m. Prosimo, da se udeleže vse dosedanje pevke in tudi nove so prav iskreno vabljene. — »Poselska zveza«.
Dr. Josip Tavčar
zobozdravnik zopet redno ordinira.
1 Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 28. t. m., ob 20. zanimivo skioptično predavanje preč. g. Stanka Ž a k 1 j a C. M. pod naslovom ^Slovenski misijonarji sirom sveta'. Predavatelj nas bo popeljal to pot na Japonsko, Kitajsko in prednjo Indijo. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v pisarni ->Pax et bonum« (Frančiškanska pasaža). Sedeži po 3 din, člani z legitimacijami 1» 2 din, stojišča po 2 din, člani in dijaki z legitimacijami po 1 din. Opozarjamo, da bo to eno najlepših misijonskih predavanj v Ljubljani, za katero vlada veliko zanimanje.
1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto bo pričelo t. delom. Zato vabi in prosi vse pošteno misleče fante in dekleta, da vstopijo v naše društvo, kier ee jim bo nudila prilika, da se udejstvujejo bodisi pri petju, deklamacijah, dramatiki in pri raznih poučnih predavanjih. Zglasijo se lahko na sestankih, ki so redno vsak petek v sobi Gospodarske zveze, Tyrševa cesta 29-1. Ravno tako prosimo cenjene starše, da bi v naše društvo vpisali svoje fantke in deklice v starosti do 15 let, ker nameravamo ustanoviti mladinski krožek. Za mladino bo prvo vpisovanje danes, 26. t. m., od 10—11 dopoldne v omenjeni sobi. Apeliramo na vse naše somišljenike, da sc priglaee v čim večjetn številu. Bog živil
1 Nove ureditve v Ljubljani. K našemu članku pod naslovom »Nov veliki trg« smo prejeli sledeče pojasnilo: V Vašem listu »Slovenec« z dne 19. 9. 1937 štev 215a ste priobčili pod naslovom: »Nov veliki trg s kraljevim spomenikom v Ljubljani« v tretji koloni na 5. strani: Venec hiš v tem bloku je v posesti naslednjih lastnikov: Kazinskega društva, zavarovalnice Croatia, lekarnarja Bahovca, ki je kupil hišo in zemljišče od Scagnettijevih dedičev itd. — V resnici pa Leon Bahovec ni kupil od Scagnettijevih dedičev hišo in zemljišče, marveč je kupil od Valerije Kralj roj. Scagnetti samo eno tretjino hiie in zemljišča, kar je vezano v korist bratov Valentina in Romana Scagnetti s fidejko-misarično substitucijo, če umrje Valerija Kralj roj. Scagnetti brez otrok, torej od te za aedaj le užitek ene tretjine hiše in zemljišča pod navedenim po-tfoiem.
1 Rekrutom ne dajajte pijače) Policijska uprava nareja: V času, ko prihajajo v Ljubljano vpoklicani rekruti, je lastnikom gostilničarskih, kavarniških in sličnih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljeva^em. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati ali nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo od 10—500 din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku, z zaporom 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. Naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1937 in velja za čas od 1.—3. oktobra 1937.
1 Mesarji odklonili zahteve pomočnikov. V petek zvečer je bil v hotelu »Štrukelj« sestanek ljubljanskim mesarskih mojstrov, ki 60 obravnavali zahteve mesarskih pomočnikov. Izmed 145 mojstrov se jih je setanka udeležilo 65. Pri predlogu ali naj se zahteve mesarskih pomočnikov sprejmejo ali ne, je glasovalo 64 mojstrov za odklonitev, edino g. Musar, občinski svetnik je svetoval mojstrom, naj sprejmejo zahteve pomočnikov ter pristanejo na kolektivno pogodbo. G. Musar je glasoval za sporazum z pomočniki. Svetujemo še enkrat obema sprtima strankama, naj se v skupnem interesu in v interesu kupujočega občinstva čim prej sporazumeta!
1 »Ljubljana«. V ponedeljek ob 8 zvečer nujna vaja moškega zbora. Pevovodja.
1 Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo
29. t. m. ob 8 zvečer bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega 12, predaval g. prof. dr. Franc Trdan. Naslov predavanja je: »Nepozabljivi vtisi z mojega potovanja po Ameriki«. G. predavatelj je bil o priliki svojega bivanja v Ameriki slavnostni govornik pri odkritju spomenikov Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču v kulturnem parku v Cleve-landu. G. profesor nam bo tudi o tem važnem dogodku podal zanimivo poročilo. Zato bo njegovo predavanje za vse poučno in zasluži, da bo dvorana napolnjena. Vstop k predavanju je prost.
DR. E. HAMMERSCHMIDT
specialist za kožne in spolne bolezni
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA l/a zopet redno ordinira.
1 V Ljubljani so umrli od 17. septembra do 23. septembra 1937. Tušar Helena, 14 mesecev, hči pekov, mojstra, Medvedova c. 30, Marolt Ferdinand, 54 let, ravnatelj Učiteljišča, Resljeva cesta 12, Indof Ivan, 79 let, železničar v p., Bohoričeva ulica 25, Rakovec Ivan, 81 let, 6odni uradnik v p., Vr-hovčeva ulica 9, Gerzinich Marija, roj. Legovič, 85 let, zasebnica, Pogačarjev trg 3, Weilgony Ana, roj. Jošt, 76 let, zasebnica, Hrenova ulica 7, Kopač Marijan 3 leta, sin glavnikarja. Rožna dolina, cesta VII, baraka, Dominko Albert, 72 let, šolski upravitelj v p., Privoz 4, Tihel Marija, 76 let, vpokojen-ka tobačne tovarne Tržaška cesta 5, Jereb Alojzij, 43 let, šofer, Žiri pri Logatcu, Tancig Olga, roj. Gombač, 50 let, žena uradnika drž. žel., Herber-steinova ulica 4, lluinar Franc, 72 let, vlakovodja v p., Medvedova ce6ta 38, Sitar Anton. 61 let, delavec, Vidovdanska cesta 9, Kalinšek Terezija sestra Felicita, 72 let, šolska sestra. Poljanska cesta. Marijanišče, Cedivnik Frančiška, roj. Golob. 73 let, zasebnica, Frančiškanska ulica 10. Ilrovat Marjeta, roj. Boje, 87 let, zasebnica, Rožna dolina, cesta 7 št. 4, Židan Terezija, 5 dni. hči železničarja, Samova ulica 1. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Kus Milan, 2 leti. 6in delavca, Dobovec 56, obč. St. Jurij pod Kumom, Weiss Josip, 48 let. vpokoj. orožnik in občinski tajnk, Mozelj 71 pri Kočevju, Celin Ivana, 6 mesecev, hči hlapca, Dečji dom, Li-pičeva ulica, Stine Franc, 56 let, žandarm. narednik v p., Vodovodna cesta 78. Jelovšek Leo, 51 let. lesni trgovec. Dol. Logatec 63, Zaje Gabrijel, 6 mesecev,
sin delavca, Vrhnika 24, Lapajne Albin, 1 in pol leta, sin delavca. Cesta dveh cesarjev 25, Kucler
Jožef, 22 let, 6in posestnika, Velika Ligojna 37 pri 'rhniki. Mencej Avgust, 31 let, pasarski mojster, Karlovška cesta 9, Rakar Marjeta, 1 leto, hči delavca. Cesta dveh cesarjev — baraka, Trobec Jernej, 63 let. sprevodnik dež. žel., Milčinskega ulica štev. 12.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in 8 dva sporeda: Železni demon«, Scharlota Suza — in >.Tako je končala ljubezen«, Pavla Wes6eli in Willi Foret. — Ob 3 »Železni demon«, cene znižane.
1 Kino Union obvešča svoje obiskovalce, da film »Tap Hat« ni pravočasno dospel, zaradi česar je bil prisiljen spremeniti program in predvaja veliki film L. Trenkerja »Condottieri«.
1 šola Glasbene Matice ljubljanske. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja 6tarše na sledeče 6tvari: Glasbeni otroški vrtec začne 6 svojim delom 1. oktobra, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice vsak dan do 1. oktobra. Ravnateljstvo vabi vse one. ki obvladajo kak godalni ali pa kak drugi orkestralni inštrument, da 6e prijavijo za tečaj za orkestralno igranje, ki ga vodi na šoli Glasbene Matice prof. Karel Jeraj. - Obenem vljudno obveščamo, da 6e sprejemajo gojenci na šolo Glasbene Matice za klavir, violino, petje, splošno glasbeno teorijo, mladinsko petje, orkester itd. še vedno v uradnih urah dnevno od 9—12 in od 15—18.
1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča tem potom starše, da se sprejemajo gojenci za glasbeni otroški vrtec, za šolo Glasbene Matice, kakor tudi za orkestralne vaje jxk1 vodstvom prof. Karla Jeraia še V6ak dan do 1. oktobra od 9—12 in od 15-17.__
Damshe torbice, potne hovChe, ohtovhe
prvovrstne in najceneje izdeluje Cunder Vlnho, torbarstvo, sedlarstvo, jer menarstvo, Ljubljana. Igriška ul. 3, zraven dram. gledališča. - Sprejema tudi popravila.
1 Shakespearov Julij Cezar v prenovljenem 2u-pančičevem prevodu, kakor ga pravkar uprizarja Narodno gledališče v Ljubljani, je 6voječasno izšel pri Novi založbi v Ljubljani in se dobi po izredno znižani ceni (8 din broš.). Ista založba je izdala tudi »Beneškega trgovca« in še več klasičnih del, ki se dobe p>o isti ceni.
1 Slušatelji tehnike, ali veste, da dobite v Novi založbi v Ljubljani pri nakupu 6vojih tehniških potrebščin znaten popust?
1 Tablice za tombolo v Kranja ima v predprodaji tvrdka A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke. V Ljubljani kupljena tablica bo imela še posebno ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu.
1 Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s
I.	oktobrom 1937 »Francoski institut«. Pouk bo v Ljubljani na Državni učiteljski šoli — moški oddelek na Resljevi cesti. Ukovina znaša mesečno 20 dinarjev. Vpis od 27. t. m. naprej. Razpored učnih ur in drugi podatki so razvidni iz razglasa na uradni deski v veži zgoraj omenjenega učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis.
1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila 6voje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4,
II.	nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže.
1 Nočno slnžbo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva ce6ta 1; mr, Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič; v ponedeljek: mr. Hočevar, Celovška cesta 62; dr, Piccoli, Tyrševa cesta 6, m mr. Gartus, Moste.
Gledališče
Drama — Začetek ob 20 Nedelja, 2(5. septembra: »Matura.« Izven. Znižano
cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: Zaprto. Torek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski
abonma. Sreda 29. septembra: Zaprto.
Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma.
Socialni načrti
ljubljanske občinske uprave
Preveč bi bilo poudarjati razliko v gledanju in reševanju mestnih socialnih vprašanj pod bivšo in sedanjo upravo. Dočim se je bivša socialna politika v Ljubljani naslanjala pretežno le naneizdatne in dokajkrat nepravične denarne podpore, je sedanja mestna socialna politika povsem izpremenila svoj način podpore pomoči potrebnim: mesto denarnih podpor je uvedla podporo v delu. Z raznimi občekoristnimi javnimi deli je dala priliko brezposelnim ljubljanskim delavcem priti do zaslužka, kar je imelo dvojno korist: brezposelni je dobil zaposlitev in je mogel z delom preživljati sebe in družino, na drugi strani pa jc znova rastla volja do dela in poštenega življenja; delomrzneži so bili tako postavljeni pTed alternativo: ali prijeti za delo ali se odreči javni podpori. Preteklo zimo je bilo na ta način zaposlenih samo od strani in s pomočjo mestnega socialnega urada nad 300 družinskih očetov in to v času najhujše brezposelnosti. Podpore so bili deležni le tisti, ki so bili bolni ali za delo nesposobni.
Velika skrb je bila položena tudi v pomoč zapuščeni mladini. Problem mladinskega skrbstva je bil pod prejšnjimi režimi skrajno zanemarjen. Razna zasilna dnetvna zavetišča, dediščina bivših uprav, nc ustrezajo niti najnovejšim zdravstvenim predpisom. Nova uprava je začel« tudi tu razmišljati, kako bi čim uspešneje rešila to vprašanje ter je v lanskem in letošnjem proračunu posvetila velike vsote za gradnjo in izboljšanje dečjih zavetišč. Takšno zavetišče v večjem obsegu bodo začeli graditi v Trnovem, pa tudi v drugih delih mesta. Žrtve, ki bodo posvečene v ta namen, bodo najbolje naložen kapital, kajti, kakor bo vzgojena mladina, takšen bo bodoči rod; zato v tak namen ni nobena žrtev prevelika.
Novi načrti: stanovanjska akcija, zavod za
onemogle
Ljubljana se čedalje bolj razvija v lepo, ponosno prestolniško mesto. Zadnja leta je ZTasla cela vrsta novih palač, lepih stanovanjskih hiš in vil. Toda med temi ponosnimi stavbami se še vedno plaho 6kriva nešteto malih, razpadajočih barak in napol zidanih koč, ki mestu pač niso v nikak okras, še manj pa zadoščajo stanovanjskim potrebam. Mnogo teh barak je zapustila vojna; so to nekdanje vojaške barake, last vojnega erarja, ki so na en ali drug način prišle v civilno last oziroma posest.
V teh barakah in zasilnih kočah je doma največja beda, je doma bolezen in pomanjkanje. Bolezen tem bolj, ker take, napol razpadle koče, nikakor ne morejo nuditi pogoiev za zdravo stanovanje in v njih se drenjajo pogosto številne družine.
V dobi velike stanovanjske krize je dala mestna občina delavcem na razpolago nekaj sveta, na ka-
terem so si mogli zgraditi zasilne stanovanjske hišice ter jim je dala v ta namen tudi nekaj brezobrestnega posojila (tako na Cesti dveh cesarjev, v tako zvani »Sibiriji«, na Galjevici itd.). Toda več kot to tudi ni storila. Ni šla ubogim ljudem toliko na roke, da bi jim pripravila primerne načrte za gradnjo hišic, da bi se pri gradnji ravnali vsaj po nekem splošnem gradbenem sistemu. Vsakdo si je postavil kočico, kakor si jo je vedel in znal, kot si pletejo ptiči svoja gnezda. Če bi bilo več resnične ljubezni do revežev v tej akciji, bi imeli danes vsi jjrebivalci lično izdelane hišice, okrog njih prijazne vrtiče z rožam! in zelenjavo, imeli bi ob hišicah lepe nasade sadnega drevja itd. Saj to občino ne bi stalo kdovekaj žrtev. Potem bi danes te koče ne stale kot kaka pusta naselbina beduinov v puščavi. »Sibirija« in Galjevica bi bili danes lahko prav lepi naselji.
Še lepše spričevalo svojega socialnega čuta pa so zapustile bivše uprave s skrajno neprimernimi stanovanji na Gradu. Nekdanje ječe, temna viteška dvorana, v katero ne posije 6ončni žarek, stanovanja, do katerih moraš ob belem dnevu z lučjo v roki in 6i še v nevarnosti, da se vsak trenutek ne spotakneš, to so namenili ubogemu »proletariatu* za človeka dostojno stanovanje. Na drugi strani pa so gradili mogočne palače z zdravimi konfortnimi stanovanji za dobro situirane meščane, le za ubogega delavca ni bilo ne sredstev ne srcal...
Sedanja uprava se je lotila tudi tega vprašanja in ga bo skušala rešiti na kar najbolj zadovoljiv npčin. Vsa ta zasilna stanovanja bo skušala odpraviti, prebivalcem pa dati primerna, vsem zdravstvenim predpisom ustrezajoča stanovanja. Posebna komisija pregleduje sedanja neprimerna stanovanja, da ugotovi število teh stanovanjskih koč in barak, da zbere vse potrebne podatke in najde primeren prostor za nova poslopja. Eni predlagajo bločni si-
stem stanovanj (veliko stanovanjsko poslopje), drugi priporočajo sistem eno- ali dvodruiinskih hišic.
Vsaka hišica bo imela še kos sveta za obdelavo,
da si bodo stanovalci pomagali z lastnimi pridelki za svoie gospodinjstvo in prodajo. Na ta način bi se delavec zopet vrnil k zemlji, od katere je bil doslej odtrgan. Mestna občina bo po potrebi pomagala z nabavo potrebnega orodja in semen. Najemnina za bito in svet bi služila obenem za amortizacijo in bi tako po gotovih letih prišla v last stanovalca.
Ta akcija bi neizmerno koristila tudi razvoju mesta samega. Vee nelepe barake in koče bi zginile, stanovalci sami pa bi bili srečni v zdravih, udobnejših stanovanjih. Ljubljanski Grad bi bil potem lahko pretvorjen v Slovenski narodni muzej, kakor to že dolgo predvideva načrt in bi tako postal nova privlačna točka ra tujce.
Samoprodata za Ljuoliano: Frano Oolob
„ za Mar .bor: Pinter m Lenard
Nova uboinica
Enako važen pa je nadalje načrt, s katerim se bavi sedanja uprava, to je gradnja velikega zavoda za onemogle. Sedanja ubožnica v Vodmatu je za sodobne potrebe mesta absolutno premajhna. Ima le 260 postelj. Mestna občina ima izbran že primeren prostor zunaj mesta za novo ubožnico, kjer bodo imeli oskrbovanci resničen mir in boljši zrak.
Novi zavod bo imel poleg drugili modernih pridobitev še to posebnost, da bo imel skupne sobe za zakonce. Zakonca, ki sta v6e življenje prenašala skupne krile in težave, naj preživita tudi konec svojega življenja v skupnosti, ako to želita. Zavod bo imel svojo lastno ekonomijo, tako da bo ves svet z vrtovi povezan z Zavodom. Starčki bodo imeli dovolj prilike, sprehajati se po »domačem« svetu. Pa tudi okolica novega zavoda bo mnogo prikupljivejša in vabljivejša kot sedanja.
Ti načrti dovolj zgovorno pričajo, da je sedanja občinska uprava pokazala pravo razumevanje za rešitev perečih socialnih vprašanj mesta Ljubljane in da skuša rešiti ta vj>rašanja ne le zasilno in za kratko dobo, temveč pri korenini, kar bo imelo trajne in občekoristne sadove, šc bolj za bodočnost kot za danes.
Za dolenjsko sirotišnico
Odbor društva »Združenih bivših učenk šmi-lielskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko« v Šniilielu pri Novem mestu ima v oktobru važen opravek v Belgradu. Ker pa je mnogo g06pa in gospodičen izrazilo željo, da bi se rade pridružile našemu odboru na tem potu v Belgrad, je odbor sklenil omogočiti skupno ceneno [»opotovanjo na Oplenac za tretjo obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra vsem gospem in gospodičnam, tudi onim, ki ni6o članice našega društva. Upamo, da se bomo smele pokloniti tudi svoji kraljevski pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji ter ostati kak dan v Belgradu. Prosimo torej vse, ki ee za naše romanje zanimate, da se priglasite >Putniku« v Ljubljani ali našemu odboru.
Za sirotišno blagajno so v zadnjem času prispeli sledeči zneski: Zagorc Jožefa roj. femalc, Bršljin 100 din, šlosser Josefa, Milwaukec 200 din (10 jub. knjižic), neimenovana, Italija 100 din, neimenovana 100 din, Fani Račič f>or. Kralj, Praga 100 din, Gorše Nežika, Kočevje 40 din. Manjši prispevki za knjižice 110 din, neimenovan 200 din.
Apeliramo na uvidevnost onih, ki eo prejeti jubilejne knjižice ali prošnje e položnicami in prosimo, da se jih že končno poslužijo, ker smo imeli s tiskom ogromne stroške, presežek pa je namenjen samo našim sirotam.
Jubileji naših naročnikov
Kdo ga ne pozna?
Vedno veselega in smehljajočega se Matevža Iglica, ki je te dni obhajal svoj 60 letni jubilej. Malokdo bi mu prisodil šest križev. Nosi jih tako krepko, da mu marsikdo zavida. Kakor je krepka njegova narava, prav tako krepak je tudi njegov značaj. Vedno in jx>v-sod so zaveda, da jo pošten in značajeu Slovenec, kar spričujo tudi dejstvo, da v njegovo stanovanje že dolgo vrsto let zahajajo katoliški časopisi, pred vsem »Slovenec«.
Tudi njegovi predpostavljeni v službi ga cenijo kot zvestega in točnega uslužbenca. Naj bo omenjeno še to, da je naš jubilant tudi izvrsten kolesar, ki se še danes ne ustraši v enem dnevu prevoziti 100 km. Cisto naravno je tedaj, da je v prejšnjih letih na raznih dirkah oduesel razna odlikovanja, med njimi tudi zlato kolajno.
Zelo pa ljubi tudi družabnost. Zato je pred par leti na ujegovo pobudo bilo osnovano kolesarsko omizje: »Penatje«, katero on z največjo ljubeznijo vodi kot častni predsednik Še danes.
Vsi, ki ga poznamo, mu iz srca želimo, da ga dobri Bog obrani še dolgo vrsto let.
Izjava siromaka, ki mu je voda vse vzela
Dne 1. avgusla 1. leta mi je strašno neurjo odneslo hišo in mlin z vso obleko, živežem in pohištvom; rešil sem le golo življenje sebi, ženi in 5 otrokom. Od tukajšnje občine sem prejel od fonda, ki jc bil nakazan od banske uprave v Ljubljani, znesek 5000 din kot podporo. Dobil sem tudi potrdilo od občine in župnega urada, ki bi mi služilo za nabiranje darov pri dobrih ljudeh. Pri nabiranju milodarov v Brežicah mi je rekel gospod Pajdaš, brivec istotam, da naj osebno nabiranje tam opustim in naj njemu izročim priporočilo, Češ, da bo on, ki je znan v mestu, zame več dobil. Ker se mi je zdelo, da bi bilo to res boljše, sem mu poslal potrdilo od župnega urada potom g. Jožeta Kodriča ml. in sem tako v dobri veri opustil tam osebno nabiranje. Zbirka, ki jo bila nabrana na ta način v Brežicah, jc bila odposlana Sokolu v Sv. Križu, čigar načelnik jo gori imenovani g. Kodrič. Isti je razdelil med svoje člane in prijatelje tako, da so drugi dobili kar bi moral jaz, meni so pa dali beri in piši dvajset dinarjev. To mi je v zahvalo, ko so me prejšnja leta vabili in varali, da sem z JNS volil. Prav prisrčna hvala pa g. banu Natlačenu za v* likodušen dar. Sedaj sem spoznal, kje je pravica, ko vidim, da JNS nimajo srca za reveža in ga poznajo lo takrat, ko potrebujejo njegov glas.
V Dolu, 20. septembra 1937.
oirgar Franc, I. r.
Aleksandrove propileje v Ljubljani
Plečnikova regulacija mestnega središča - Ustvaritev Južnega trga Kraljev spomenik v Aleksandrovih propilejah
• e- ■ >iž.. j.
Tloris novega Južnega trga in Zvezde.
Odbor za postavitev spomenika kralju Ale ksandru v Ljubljani se je dolgo boril za monu-mentalen osnutek. Izbira spomeniškega prostora je bila trd oreh, nič manj formalna plat spomenika, katerega si predstavljajo eni v novi socialni ustanovi, drugi žele spomeniški lik. Zmagala je druga struja in odbor se je odločil za javno idejno konkurenco, ki pa ni rodila zadovoljivega uspeha. V svoji stiski je naprosil slednjič mojstra Plečnika in mu zaupal rešitev komplicirane in delikatne naloge. Mojster Plečnik je z vso temeljitostjo študiral problem Aleksandrovega spomenika. V zven z zamotanim kompleksom ljubljanske urbanistike, mnogih ovir in novih vprašanj, ki se nagnetejo sama po sebi ob širokem konceptu, se je odločil za drzno a umetniško in kulturno-politično kakor tudi ekonomsko-urba-nistično zamisel: arhitekturo propilej s kraljevim spomenikom v stebrišču, za pridobitev novega zaprtega trga, obdanega na treh straneh z arkadami enotno zasnovanih strnjenih palač. V južno stranico trga postavlja arhitekt odprto arhitekturo propilej ob bok regulirane Zvezde. Plečnikovo arhitektonsko zamisel bo oživljal tok množic, ki bo vrel iz novoustvarjenih komunikacijskih arterij. Plečnikov projekt iztrga mestno osrčje iz njegove provineionalno neurejene stisnjenosti v idealno izoblikovan prostor, v forum za narodne, gledališčne in glasbene prireditve na prostem. Vse to bo v zvezi s ponosno umirjeno arhitekturo propilej edinstveno plemenit, izredno razkošen in živ okvir spomenika kralja Aleksandra.
Regulacijski načrt: V hišnem bloku, katerega omejujejo Selenburgova — Prešernova — Wolfova ulica in Kongresni trg, nastajajo prometni vozli na vogalih opisanega bloka. Promet pešcev se križa z voznim prometom, v najbolj frekventira-nem centru mesta vlada prometni kaos, ker ni blok niti počez, niti navzdolž v nobeni smeri prehoden in se zaradi tega vozila in pešci gnetejo včasih kar nevarno ob njegovih tesnih ulicah. Jedro bloka je v parcelnem oziru gospodarsko mrtvo in dragoceni prostor leži v gospodarski pa tudi estetski pušči. Plečnikov projektirani Južni trg sredi imenovanega bloka bo odprl Šelenburgovo, Prešernovo in VVolfovo ulico in vsrkal pešce teh ulic ter jih zbiral v strogem centru mesta in jih razdeljeval na vse smeri. Razbremenjeni bodo vogali ulice in razvozlani prometni vozli. Južni trg se bo raztezal v dolžino 107 m in bo širok 45 m. Njegova površina bo tlakovana in niveli-rana. Arkade, ki ga bodo obkrožale s treh strani, naj služijo velikomestnemu življenju, sprehajanju ob dežju in sončni pripeki. Aleksandrove propileje ob Kongresnem trgu bodo zaključek dvorane na prostem, prostora, ki je v zasnovi soroden le maloštevilnim svetovnoznanim trgom (Benetke,
* v'-' * w • / jp&iš ' ffi&M i		
	• v'*?	■ - l- s p*
g-p.	r / ' "/f1- > -1
: ; > v - t . ' ■ .' . : ... "
Detajl kraljevega spomenika (od spredaj).
Markov trg). — Zvezda ohrani glavne dosedanje smeri, a tudi formalno je treba čuvati v glavnih njenih obrisih to ustvaritev naše empirske dobe. Z Južnim trgom bo Zvezda v komunikaciji z alejo, ki bo v širini trg« nadaljevala njegovo smer ln vezala le lega s Kongresnim trgom in Vegovo ulico v nov organizem. Estetski aspekti, ki se bodo odgrinjali našemu pogledu z vseh strani,
bodo stopnjevani še s pogledi z gradu in nebotičnika. Aleksandrove propileje sestoje iz stylo-bata ali podstavka, stebrišča z nadzidkom in fri-zom ter kasetiranega stropa s streho. Stylobat nosi arhitekturo propilej in podstavek spomenika. Njegova funkcija je hkrati premostiti padec Kongresnega trga in vzdignjenega niveliranega Južnega trga. Podstavek je 26.30 m dolg in 11.50 m širok, obložen je s kamenito oblogo zrnato obdelanega kamna. Stylobat propilej je pomaknjen iz stavbne črte v črto kazinskega portika proti Kongresnemu trgu. V širini sedanjega pločnika vodijo z obeh strani stopnice, ki služijo prehodu pešcev pod stebriščem propilej namesto dosedanjega pločnika. Ploščad nosi stebrišče propilej: 14 zunanjih stebrov 7.5 m ter 16 notranjih 5.5 m visokih stebrov. Na notranjih stebrih počiva nad-zidek iz brušenega betonskega arhitrava in opreč-nega friza z zaključnim zidcem. Friz sega v dolžino 18 m in širino 2.20 m ter v višino 2.75 m. Zidan je iz najfinejše brušene opeke, znotraj valj silhuet figuralne kompozicije ometan ter monu-mentalno freskaitsko slikan. Ozadje figuralne kompozicije tvori ornament brušene opeke. Friz
element svoje vrste, ki ga duhovno oko ne vpleta
v organizem skuplture. Druga Ahilova peta je hrbtni pogled plastičnega spomenika jezdeca na konju. V našem primeru izzveni dekorativno valujoč kraljev plašč in konjevo pregrinjalo, ki pokriva trup konja, čigar rep je istotako dekorativno razgiban, estetsko ubran v kiparski akord. Spomenik bo meril s podstavkom nekako 5 m.
Dasiravno sedanja študija ni dokončna, nam izpričuje, kako si je naš mojster na moč svest vseh problemov likovnega spomenika, ki naj dostojno upodobi vladarja na konju. S popolnim zaupanjem moremo pričakovati, da bo pod mojstrsko roko Plečnikovo zorela misel v umetnino, ki jo že težko pričakujejo Slovenci.
Mnogim čitateljem bodo primeri spomenikov vladarjev na konju iz likovne zgodovine neznani in ker se zdi Plečnikov koncept oprtega vzpetega konja večini nepojmljiv, navajam nekaj primerov od antike dalje, da se čitatelj, ki si hoče naliti v borbi za in proti čistega vina, poišče le-te primere v sliki. Kiparju je že od nekdaj služila kot pomagalo konstruktivna opora, ki jo je zdaj spremenil v drevesno deblo, v slop, dekorativni ali hermo, stebriček, zdaj v skalo, ali pa je oprl vzpetega konja na človeško posamezno figuro ali skupino pod konjem.
Amacona s konjem iz Herculan. Nacionalni muzej v Neaplu. Konj je vzpet in oprt na hermo. Aleksander Veliki, kopija Endhy Entan. Istotam. Konj oprt na dekorativno oporo. Sredi Rima na Kapitolu stojita ob stopnišču, ki vodi na Kapitol antična konja oprta na tri može in dekorativen slop. Spomenik Bernabo Viscontija, Milan, Arheološki muzej. Konj z jezdecem stoji na štirih nogah, oprt je v sredi še na steber z bazo in kapi-telorn. — Puget, Aleksander Veliki, Pariš, Lo-nose. Konj v poletu je oprt na skupino borcev.
Večina dojmi umetnost naturalistično, v danem primeru bi želela povprečna publika spomenik, ki naj bo fotografsko veren posnetek življenja, vladarja upodobljenega kakor ga pozna iz neštetih slik našega dnevnega življenja. Kipar bi moral upodobiti konja, vsako njegovo kito, drgetajoče mišičevje, vse ogromnih nadnaravnih dimenzij, skratka spomenikov kakor jih poznamo iz naše polpretekle dobe. Za spomenik te smeri bi zahteval gmotnih in ustvarjajočih sil, kot jih naša sreda ne zmore. Mislim namreč na spomenik, ki bodi umetniško dejanje v vrsti svetovnih konjeniških spomenikov. Vse, kar bi zdrknilo s te ravni, bi bilo umetnostno jalovo početje ob katerem bi kaj kmalu domovinski čnt izzvenel v prazno. Za spomenik naturalistične smeri, ki godi širokim masam, imamo v malem v Cankarjevem spomeniku na Vrhniki umetnostno nezanimiv pri-
Aleksandrove propileje po zamisli arh. Plečnika.
dosega v razviti dolžini 42 cm. Vnanji stebri nosijo glavui arhitrav obložeu s kamenjem, okrašen z dekorativnimi bronastimi črkami posvetilnega napisa. Nad notranjim jedrom in arhitravom počiva lesen kasetiran strop, ki je hkrati nosilna konstrukcija za kritino. Na dnu kaset so pritrjena svetila. Streha za oko ravna, ima minimalen padec, krita je s specialnimi kosci iz umetnega kamna, pogled iz višine bo nanjo slikovit in mikaven. Material za stavbo propilej bo v glavnem podpeški apnenec, ki je ie obče uporabljiv v stavbarstvu. Ze Rimljani so eksploatirali ta kamen in večina arhitektonskih najdb na naših tleh je tega porekla (izvora). Zlasti radi so ga vporabljali ljubljanski baročni stavbarji in kiparji. Pribiti je treba dejstvo, da so dela vseh dob ohranjena in uporabnost tega domačega gradiva, njegove žive strukture, srebrnega tona tehnično in estetsko zadostno izpričana.
Likovni spomenik' je povzdignjen na vfco moč v sredo samih propilej, te veličastne zgradbe stroge arhitektonske ubranosti. Če naj plastični lik govori očesu gledalca z vso zgovornostjo sredi gozda kvišku stremečih stebrov, mora biti pa kompoz. nujno živahno razgiban, kontrasten v barvi in materialu in monumentalno dekorativne izvedbe. Plečnik si zamišlja vladarja na konju, ki je v poletu slikovito razgiban. Vladar sedi strumno v sedlu z vzdignjeno desnico s kratkim golim mečem. Vladarjeva figura je idealizirana in tako odmaknjena vsakdanjosti v nadčasnost. Konj v |>oletu se dotika tal le z zadnjimi nogami, s sprednjimi se pne visoko nad gledalca in se dotika malone arhitekture friza. Konj v poletu je kiparsko sila težko izvedljiv, zaradi tega služi za statično pomagalo skulpturni masi jezdeca na konju konstruktivna opora, ki jo kipar mnogokrat dekorativno izoblikuje. Plečnik si je pomagal v našem primeru z dekorativnim stebričem iz granita, graniten bo tudi podstavek spomenik«, medtem ko bo plastika spomenika vlita v bron. Arhitektonski steber, liku navidezno vsiljen, zakriva nevšečen pogled na spomenik od spodaj in v razdelitvi kiparskih mas polni sicer nezanimiv prostor. Kar sc nalikuje še po materialu in barvi je
mer. Ce se je Plečnik odločil za arhitektonsko, dekorativno-monumentalno idealiziran kiparski koncept, so ga nemara vodili poleg drugih tudi
gornji motivi.
Glede izbora prostora kje naj spomenik stoji in ki je povezan z arhitekturo propilej v trdno vez, bi bilo treba spregovoriti besedo. Prostor pred univerzo in Filharmonično palačo, prostor pred Narodnim domom ali ob vhodu v Tivoli je neprikladen zaradi arhitektonske nezanimive ti-ziognomije stavb in zaradi voznega prometa. Mojster Plečnik je moral nujno ustvariti novo umetnostno središče — Aleksandrove propileje, in izoblikovati-po načelih stavbarske umetnosti prostor, koncentrirati in ne drobiti že itak arhitektonsko razkosano Ljubljano. Njegov umetnostni program je arhitektonsko prekositi mestni organizem, ne ustvarjati samo linij v mestu, marveč prostor spojiti s prostorom dinamično in ritmično v enovit organizem. Pojmovanje arhitekturne zrahlja-nosti mest spada na začetek teg« stoletja, umaknilo se je tektonskemu formiranju stavbnih mas, v medsebojni korespondenci, tendenci nadaljevanja in prelivanja prostora v prostor. Francoski arhitekti 18. stoletja so gradili v tem duhn. In Plečnik hoče ustvariti z Južnim trgom, Aleksandrovimi propilejami, regulirano Zvezdo, Vegovo ulico enovito arhitektonsko mestno stavbarsko veliko formo. Aleksandrove propileje s spomenikom in Plečnikovo regulacijo so velika arhitektonska simfonija umetnosti prostora, umetnosti arhitekture, monumentalne plastike in monumentalnega slikarstva. Aleksandrove propileje s spomenikom kralja Aleksandra in Južni trg bo centralno umetnostno znamenje bodoče velemestne Ljubljane. Dasiravno najbtž ne bo videl celotnega dela svoje mestne arhitekture uresničeno, ustvarja nekje večnostno. Spomnil bi na stavek pariškega arhitekta Pathe-a iz 1769: »Les villes sont supposčes immortelles, et il serait digne de nous de lalsaer 4 la po6tlrit£ une grande idče de notre sičele.« (O mestih mislimo, da so nesmrtna, zato bi bilo vredno, če bi potomcem zapustili kakšno veliko idejo našega veka.)
Anton Stupira.
Kralje? spomenik (pogled od zadaj).
Razstava Kluba
neodvisnih
(Nadaljevanje.)
Kregar Stane. Ljudje si ogledujejo njegova platna, nekateri jih študirajo, drugi zmajujejo z glavami, zopet nekateri jih vzamejo s smešne strani. Sam umetnik je napisal, da se mu očita »kulturni boljševizem«. Verujmo najprej Kregarju, da bi ne mogel skozi akademijo, če no bi pokazal vsaj toliko talenta, kakor kak »naturalističen« umetnik, ki živi danes med nami v vsej svoji umetniški slavi. Potem pa ga poskušajmo razumeti. Ko je bila narava kot učiteljica umetnosti zavržena in se je pred njo postavljal duh, kot važnejši sotvorec umetnosti, je zrastla tudi naša struja. Ustvarjalna fantazija umetnikova vlada čez vse kraljestvo slikarstva.
Tako stojimo pred Kregarjevo sliko Revolucija v Španiji (št 17)1 Z razumskega stališča gledana, nam slika ne pove ničesar. Mogoče nas zadovolji figura dečka s kolesom, mogoče tihožitje na levi strani, morda morje, barve — vendar celotna kompozicija, ki bi nam morala po vseh principih človeške logike, po kavzalnosti posameznih delov, povedati nekaj o revoluciji v Španiji, je kot taka nesprejemljiva. Kje so običajni atributi revolucije, kje kanoni, požgana mesta, mrliči, barikade? In vendar nam Kregarjeva kompozicija tako zgovorno govori o strahotah revolucije. Na njej ni opisov materialnih grozot, marveč neka podzavestna, a pretresujoča gro-zotnost. Oglata figura malega dečka, ki s svojimi naivnimi otroškimi očmi gleda na temno morje, bridke beline trakov na njegovem ovratniku čudno kontrastira s sanjskimi, nestatičnimi podobami obrežnih skal. Ugasla sveča, mali plameni na stolu in suhe črne polipske rože, katerih ena kakor z bodicami prehode temno gladino morja in se odreže na svetlem obzorju, nam vzbuja vtis najbolj mračnega duševnega razpoloženja. Vsi predmeti, ki po svoji kompoziciji vzbujajo neko čudno strahoto, so podkrepljeni z mračnimi fantastičnimi barvnimi toni. Prav tako so globoko doživete njegove risbe z enakim naslovom št 22 do 25) kot krik neposredne forme rojene prav v umetnikovi podzavesti, podobne pošastim in rastlinam, ne pa oblikam, ki jih mi pričakujemo — v mirni, jasni krajini ali jarki svetlobi, vplivajo neizrekljivo grozotno. Dobra so njegova Tihožitja (št. 19), zlasti v barvnih ozirih.
Kiparji: Nikolaj Pirnat pravi o sebi, da je zastopnik »one večne umetnosti, katere začetek je zasidran v dobrem in poštenem poznavanju obrti«. Naši kiparji so jasno izpovedali svoj novi umetnostni eredo in gotovo je prelom med kiparsko tradicijo in mladimi v tej panogi umetnosti jasnejši kakor v slikarstvu. Kakšna je razlika med kakim Kraljevim kipom in n. pr. Pirna-tovim Fantičkom (št. 44)1 To je že odločen korak k stari učiteljici umetnosti — naravi. Tam človeško telo, spoštovano le v toliko ,kolikor je potrebno kot posoda umetnikove ideje, tu pa obratno že skoraj samo sebi namen. Telo je obdelano v vsej svoji plastičnosti in organičnosti. Imeniten je njegov 2rebec (št. 45) — res, pošteno poznavanje obrti. — Kalin Zdenko. Zdi se, da je posegel k antiki, z rahlim ostankom arheizma. Tudi odločen manifest voluminoznosti in krepke plastike telesa in njegovih posameznih delov. Ves
Pregelj: Kanji.
način obdelave stremi prav za čim večjo ponazoritvijo telesne polnosti. Dobra je njegova Mavra (»t 10) in pa Jernejček (št. 11). — Pntrih Kari, Moški torso (št. 68). Motiv je treba vzeti kot skico. Moško telo s tendenco, da se upodobi anatomsko pravilno, ne v deskriptivnem smislu, temveč v vsej organičnosti in pretehtanem sozvočju posameznih delov. Motiv stoje in zasuka-nosti zgornjega dela telesa spominja nekoliko na arhaično antično plastiko, poleg tega pa demonstrira masivnost in kubično razsežnost telesa. »Ženska glava« — ista težnja po organični in plastični upodobitvi človeškega obraza ter točni duševni karakteristiki upodobljenke. Impresionistični način obdelave posameznih partij obraza ter na ta način doseženo menjavanje svetlobe in sence vtis življenja še povečajo.
Ce povzamemo celoten vtis te razstave Neodvisnih, moremo ugotoviti, da v glavnem slede svojemu programu — zlasti kiparji, ki nam bodo, če bodo na tei poti ostali, prav kmalu ustvarili dobra in kvalitetna dela. ' Mikiiž Stane.
Maribor
m Društvo katehetoT sa larantinsko škofijo
vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek 27. septembra ob B popoldne v kateketski sobi v Kariinovi dvorani. Na programu je predavanje kateheta g. 1'. Poteka. Po predavanju odborova seja.
m Nizozemski publicist W. A. M. ran Heug-ten, velik prijatelj našega naroda, ki je prevedel več slovenskih narodnih pesmi v nizozemščino, obišče 28. t. m. Maribor. Zvečer bo v nemščini predaval kat. starešinstvu. Kat. akciji in damski kongregaciji o katoliškem življenju v Nizozemski.
Hiša sreče Vas vabi!
Nove srečke državne razredne loterije si čimprej nabavite pri glavni kolekturi, bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka 25
m Ljudska univerza v Maribora prične s svojim letošnjim kulturnim delom v petek 1. oktobra v nanovo preurejenih prostorih na Slomškovem trgu. Predvajal se bo kulturni film >Po Donavi od Passaua do Črnega morja«.
OTOMANE
madraee, žif-ne vložke, železne zložljive postelje
dobavlja najceneje »OBNOVA« F. NOVAK, Maribor, Jurčičeva nI. C
m Tujskoprometna zveza v Mariboru bo danes slovesno obhajala 10 letnico svojega obstoja. Dopoldne ob pol 11 bo v zgornji kazinski dvorani proslava, nato pa otvoritev novih prostorov zveze v gradu na Grajskem trgu. Vabimo občinstvo, da se proslave v velikem številu udeleži.
m Občinska oprava v Studencih opozarja vse one, ki gradijo svoje stavbe, da je po gradbenem zakonu strogo zabranjeno graditi brez stavbnih načrtov in komisijskih ogledov.
m Nogavice, jopice, dežniki! Ribarič, Rotovž. m Nesreča ne počiva. Alojziju Nežmahu, 17 letnemu delavcu v pivovarni Union, je stroj za pranje sodčkov zdrobil desno roko. — Rozmanu Karlu, 26 letnemu delavcu iz Ribnice, je pri spuščanju hlodov težak hlod j>adel na desno nogo ter mu jo prelomil. — Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravita.
m Revanina nogometna tekma med SK Misli-njem iz Slovenjgradca in mariborskimi gasilci bo v nedeljo popoldne ob 3 na igrišču v magdalen-skem parku.	_
Klavirji, pianini
svetovnih znamk StinRel, Ehrbar, Seiler, Forster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B a u e r 1 e , Gosposka ulica 56-L
m Tujski promet t avgusta. V tujskem prometu se pozna, da gre sezona h koncu in da se letoviščarji vračajo na svoje domove. V preteklem mesecu je skozi Maribor dojx>tovalo v Jugoslavijo 17.685 tujcev, odpotovalo pa 23.976. Dopoto-valo je največ Jugoslovanov in sicer 3239, Avstrijcev 11.011, Cehoslovakov 2347. Nemcev 761, Poljakov 316. Italijanov 119, Angležev 69, Madžarov 54, Francozov 64. Ostalo odpade na razne druge narodnosti. Iz Jugoslavije je odpotovalo 3038 Jugoslovanov, 13.654 Avstrijcev, 5800 Cehoslovakov, 788 Nemcev, 198 Poljakov, 115 Italijanov, 81 Angležev; ostali so bili pripadniki raznih drugih narodnosti. Skupno je preko Maribora potovalo v avgustu 41.661 tujcev, v prvih osmih mesecih tekočega leta pa 181.478. V tranzilnem prometu je potovalo preko Maribora skupaj 3321 oseb.
VSE ZA S0L0 V CIRILOV I!
m »Panonija«, klub mariborskih katoliških akademikov, ima jutri, v ponedeljek, popoldne ob 3 v Gledališki ulici izredni občni zbor. Člani, posebno novinci iz Maribora in okolice, iskreno vabljeni!
m Mariborsko gledališče sporoča, da je podaljšalo rok za prijavo gledališkega abonmaja do petka 1. oktobra. Abonma je prilika, da si vsakdo
zagotovi cenen obisk gledališča.
Dame!
Moderni plašči, elegantne obleke, Izdelovalnica
_TRGOVSKI DOM, MARIBOR
m Po nesreči strel v glavo. Z grozo je Marija 2erdin, pos. hči iz Lendave, našla svojo sestro Ano s prestreljeno glavo mrtvo pred gospodarskim poslopjem, v njeni bližini pa je ležal samokres, ki je bil last njenega očeta. Ana je iz očetovega predala vzela samokres, s katerim je hotela v vinograd, da bi s streli pregnala škorce. Ko se je vračala iz vinograda, ji je na strmem bregu spodrsnilo in je padla. Pri padcu se ji je samokres tako nesrečno sprožil, da jo je izstrelek zadel v glavo in jo usmrtil.
Naivetia izbira
jesenskih in zimskih plaščev po vsaki ceni in vseh velikosti, tudi za močne dame — samo pri »KONFEKCIJA GRETA«, MARIBOR v palači novega grajskega kina.
m »Strokovnjak* la prošnje sa skrajšan vojaški rok pred sodniki. Včeraj sc je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal vpokojeni narednik Franc Marat, ki trenutno sedi v zaporih zaradi stičnih deliktov, zaradi katerega se je moral zagovarjati tudi pri včerajšnji razprav. V času ko je bil še v sodni preiskavi, je oškodoval Alojza Sopingerja od Sv. Duha na Ostrem vrhu za 650 din z obljubo, da bo posredoval pri vojaških oblasteh, da mu znižajo vojaški rok. Pod pretvezo, da jima bo poskrbel službo v neki mariborski tekstilni tovarni, pa je osleparil Marjeto Kotnik in Janeza Bratino. ki sta bila toliko lahkoverna, da sta nasedla znanemu sleparju. Ker ima Marat že več »ličnih grehov na vesti, zaradi katerih je bil tudi ie kaznovan, so mu sodniki prisodili 22 mesecev robije.
Skrbno in zanesljivo dobro izdelane
tapetniške izdelke
in popravila dobite najceneje pri
Antonu Cerin, Maribor, Koroška c. 8
m Pohorski razbojnik, brezposelni ključavničarski puuiučnik Josip Gosak iz Maribora, ki j*
v noči na 1. avgusta v bližini Mariborske koče
Don Boskov zavod v Celju
Mesto Celje je igralo že v zgodovinski dobi važno prometno vlogo. Nič čudnega torej, če je tu cvetela trgovina že davno, če so tu zrasli prav kmalu ogromni tovarniški dimniki, ki so daleč naokoli naznanjali svetu, da se tu živi posebno življenje, da so okoli tovarn stanovanjska poslopja, v katerih prebivajo delavci, da se po ulicah potepa mladež ie od davnega časa brez nadzorstva, da je v tej delavski četrti prepuščena mladina sama sebi.
Toda ne bo vedno tako ostalo. Vse kaže, da bo ta tradicija ostala le še odlomek celjske zgodovine. Tu sem bo namreč prišla Boskova druži-na-salezijanska družba, tu se bo nastanil zavod, ki si bo nadel težko nalogo — vzgajanja poulične mladeži v dobre in plemenite ljudi, v cele katoličane. Že precej let sem so Be pripravljali sale-zijanci na ta prevažen korak, a bilo je treba premostiti precej ovir, danei pa se že čuje pesem lopat, danes pa že raste stavba, iz katere se bo v doglednem času lila med naše ljudstvo milost miru in ljubezni.
Kako teiko nalogo so si nadeli z ustanovitvijo mladeniškega doma salezijanci, to ve le tisti, kateremu so znane razmere industrijskega mesteca in delavskih revirjev. Tu se potepa iz dneva v dan mnogo mladih, tu gazijo v močvirje nemorale najmlajši otroci, potem šolarčki obojega spola, tu lahko čujemo vsak dan iz mladih otroških ust kletev in nedostojne besede.
Tu je doma tudi starejša mladina, ki je ie sicer ušla ulici, ker je to zahtevalo življenje, da si zasluži svoj borni kruhek. V dnu srca je morda dobra, toda narava je nevzgojena, je pod vplivom ulice.
Tu so doma tudi matere in očetje, ki delajo po tovarnah in nimajo časa za prevažno vzgojo otrok. Trdi so, ker jih je take naredilo življenje in večna skrb za otroke.
In Don Bosko hoče prav tu imeti svojo hišo,
svoj mladinski dom. Tu hoče po svojih delavcih brusiti mladega, dosedaj samemu sebi prepuščenega mladeniča, vcepljati mu hoče v srce plemenitost in nesebičnost, dati mu hoče bodrila in sredstva za življenje v moški dobi, ko bo stopil samostojen v toli vabljivo iivljenje. Potem matere ne bodo več jokale nad pokvarjenostjo svojih otrok, ne bodo več svarile mladine pred ulico in pokvarjenimi ljudmi. Pa tudi same bodo dobile tolažbe in verske utehe za svojo trnjevo Življenjsko pot prav tu v sredini delavskega revirja v cerkvici Don Boskovega doma. Očetje ne bodo več kleli svojih otrok in s pridušenim glasom govorili o njihovi bodočnosti, saj bodo otroci v varnem zavetju salezijanske ustanove. V dom bodo prihajali tudi revni dijaki z dežele, ki so tako rekoč ušli iz varnega materinega okrilja v vabljivo mestno vrvenje. Do sedaj ni v Celju razen kapucinskega konvikta, kjer so predvsem dijaki, ki se bodo odločili za redovniški stan, in Zdravstvenega doma, kjer je tudi nekaj dijakov na stanovanju, nikakega dijaškega doma. Celjski študent se preživlja z bornimi instrukcijami, sam pa ponoči študira, trpi pomanjkanje in prezeba ter se tako pripravlja za cilj, ki si ga je zastavil. Veliko duš se izgubi v tem trdem študentovskem življenju, kajti kaj hitro lahko zaidejo. Koliko pa je še ostale mladine I Koliko je mizarskih, krojaških, čevljarskih vajencev in drugih I Koliko takih, ki tratijo nedeljski počitek s prepiri in pretepi po gostilnah, ki zapravljajo težko prisluženi denar svojih staršev. Tudi za te bo Don Bosko skrbel. Skrbel bo zanje na dvorišču tega doma, ko se bodo po tedenskem naporu igrali v vsej svoji mladostni razposajenosti in svežosti. In tako bodo rasli v varnem okrilju dobre oskrbe v nove može.
Težko pričakuje delavski revir don Boskove sinove. V trdni veri, da bo Bog pomagal s svojo milostjo vsem, ki se trudite za duše. vas bomo na naših tleh iskreno pozdravili. Žetev bo obilna!
Državna himna
v slovenskem jezika
Naš članek pod gornjim naslovom je zadel v živo. Ker nam gre ie za načelo, ni6mo omenili niti kraja niti oseb, vendar so prizadeti izkoreninjenci zastokali v »Jutru« (22. sept.). Zagovor pa je nadvse jalov. Državna himna se po njihovem ne sme peti v slovenščini, ker jo morajo otroci tudi v drugem jeziku dovolj razumeti, če je učiteljstvo na pravem mestu (oajbrže, ker je v ljudski šoli obvezen pouk srbohrvaščine). Za lase privlečen razlog! Saj 6e je morala tudi v Avstriji poučevati v ljudski šoli nemščina — pa Se je vseeno državna himna pri nas pela v slovenskem jeziku. Dopisnik ne more, da ne bi ob tej priliki denunciral učiteljstva, češ proti ukazu je ravnalo. Ni naš namen braniti učiteljstvo. Vemo pa, da ni nobenega ukaza o petju držav, himne v srbskohrvatskem jeziku, kakor tudi ni nobene prepovedi o petju v slovenskem jeziku. Obratno vemo, da je poverjeništvo za uk io bogo-častje že leta 1920 odobrilo slovensko besedilo. Naš poziv na kr. bansko upravo, da ukaže petje državne himne v slovenskem ieziku, ni izšel zaradi tega, ker bi obstojal kakšen drug ukaz, ampak zaradi žalostnega dejstva, da je še vedno nekaj uči-
Celje
c Med. univ. dr. EMIL WATZKE ne ordinira do 7. oktobra.
c Kino Metropol Danes skrajno napet film
prekrasnih prizorov »NIČEVO«. (Ivan Moiuhin.)
c Na novo ustanovljeno zagrebško skladišče sukna, Celje, Glavni trg 10, bo prodajalo strogo po tovarniških cenah.
e Občni zbor Prosvetnega dmštva. Katoliško prosvetno društvo bo imelo v ponedeljek, 27 oktobra. v Domu v Samostanski ulici ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor. Udeležba je za vse člane obvezna.
c Pevsko društvo »Celjski Zvon* ima vaje ta teden za ženski zbor v torek, za moški v četrtek ob 8 zvečer. Stari pevci in novinci uljudno vabljeni!
e Smrt koti. V Pečovnikn je nenadoma zaspala v Gospodu 46 letna Krofel Terezija, rojena
Čater. — N. v m. p. I
c Nesrele. V Medlogu pri Celjn je padla v petek zvečer 16 letna hči zidarja Ogrin Jožefa in si pri padcu zlomila desno roko. — V Trnovem pri Laškem je podrl v rudniku jamski voziček 22 letno delavko Marinko Marijo. Voziček jo je pritisnil k steni in ji močno poškodoval desno nogo. Obe se zdravita v celjski bolnišnici.
e Teiaje ta nemški, francoski, angleški in ilalijantki ter event. tudi srbskohrvaški, češki in ruski jezik (začetni, nadaljevalni, konverzacijski), nadalje za nemško stonografijo, kartotečno knjigovodstvo, socialno ekonomijo in reklamo priredi kakor vsako leto tudi letos s 1. oktobrom Društvo absolventov dri. trgovskih šol v Celju za člane in tudi nečlane. Interesenti — tudi brezposelni, ki morejo obiskovati tečaj brezplačno — naj se oglasijo v uredništvu »Slovenca« v Celju.
KINO METROPOL
Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 skrajno napet film prekrasnih prizorov »NIČEVO« (Ivan Možuhin). Ob 10.15 in 14 matineja »Življenje po smrti«
c Zadnji pregled motornih vozil v Celju je preložen na 6. oktober ob 13 pred mestno garažo na Sp. Lnnoviu. K pregledu se pozivajo vsi lastniki novih vozil, ki še za leto 1937 niso bila pregledana in lastniki javnih vozil, katerih vozila še niso bila dvakrat pregledana.
c Licenciranje bikov. Licenciranje bikov za mesto Celje se bo vršilo v torek, dne 12. oktobra ob 8 na sejmišču v Celju. K licenciranju je |>ri-gnati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to ali je bil določen za pleme ali ne. Priženejo naj se tudi mlajši biki zaradi določitve, event. bodoče sposobnosti za pleme. Za prav dobre bike, ki so bili pri lanskem licenciranju odlično ocenjeni, bo občina iz razpoložljivih sredstev prispevala vzdrževalno nagrado. Lastniki rodovniških in subvencioniranih bikov naj prinesejo s seboj rodovniške podatke.
c Ukinitev toka. Zaradi nujnih vzdrževalnih del na daljnovodu bodo Kranjske deielne elektrarne danes ukinile dobavo toka od 12 do pol 2.
c. Nogomet. Danes ob 2 popoldne bo na Gla-ziji prvenstvena drugorazredna tekma med celjsko Jugoslavijo in Laškim, ob pol 4 pa prvorazredna med Celjem in Trbovljami. Tekmi bosta gotovo privabili precej navijačev, saj bodo to pot najbrž lahko brez dežnikov opazovali boj za točke, pa tudi igralcem ne bo treba v blatu plavati. Prvo tekmo bo sodil g. Hobacher, drugo pa g. Reinprecht.
Trbovlje
Ifor kino. Z oktobrom dobi tndi Društveni dom nov moderen zvočni kino-aparat. Kino bo igral ob sobotah in nedeljah, kadar ne bosta oder in dvorana oddana za Igre In druge prireditve. Ker se sedaj dobijo lepi filmi z dostojno vsebino in prvovrstno godbo, zato je upati, da bo novi kino Drufttveni dom ustregel vsem, Id si Selijo po napornem tednu eno uro odmora, smeha in godbe.
napadel Matildo H8tzl iz Avstrije in ji s silo odvzel ročno torbico, v kateri je imela zlatnine za okoli 3000 din, je danes stal pred sodniki, ki so ga za roparski napad in za druge grehe, ki jih zakrivil na Pohorju, obsodili na 1 leto in 4 mesece robije ter na izgubo državljanskih pravic za 2 leti.
m Tat v kavarni. Trcovčeva hči iz Smartna nn Pohorju, gdč. Marica Koren, je prijavila policiji, da ji Je v neki mariborski kavarni neznanec, med tem ko je bila pri telefonu, izmaknil iz ročne torbice bankovec za 1000 din. Tatu se je mora!« »,ei« muditi, ker ni odnesel iudi drugih 2000 dinarjev, ki so bili v torbici.
VAŠ DOM BO UDOBEN
če ga opremile z okusnim Dohištvom zlasti s stoli domače ro varne
REMEC -CO., DUPLICA-KAMN1K
teljev, ki ne čutijo oz. rtečejo čutiti slovensko deloma iz zaslepljenosti, deloma pa iz trme in zagrizenosti ter prirojenega oboževanja vsega kar ni slovensko.
Primera z latinščino, ki ni v nikaki resni zvezi z zadevo, pa ponovno dokazuje poleg sovraštva do slovenščine živo sovraštvo do katoliške cerkve. Sicer pa je itak znano: kdor izgubi vero, izgubi kmalu tudi ljubezen do materinega jezika — ostane mu le kult trebuha. — Presneto bi bilo žalostno, če ne bi 6meli Slovenci peti državne himne v slovenskem jeziku in bi jim hotelo to braniti članstvo neke organizacije. Ali ni60 taki ljudje res pravi »izkoreninjenci« 6lov. naroda. Čudimo se, da se 6ploh še poslužujejo slovenskega jezika. Pa kakor ti izkoreninjenci ki jim ni popolnoma nič 6veto danes izdajajo slovenstvo, tako bi z največjo lahkoto jutri pljunili na »jugoslovenstvo«. če bi upali . potom tretjega priti zopet do moči in veljave.
Naročajta In čitajte naša katoliška dnevnika »Sljvenec« in »Slov, dom«
Marenberg
Pripravljamo se na redko cerkveno slovesnost in se že zelo veselimo letošnje mihaelske nedelje, ki jo bomo obhajali dne 3. oktobra, ker bosta takrat posvečena dva nova zvona za tukajšnjo farno cerkev. Eden, večji ki so ga vlile Strojne tovarne v Ljubljani, že čaka dobra dva meseca na veseli trenutek, ko bo potegnjen v zvonik in izročen svojemu namenu, da oznanuje vernikom, kar je njihova dolžnost, drugi manjši pa bo vlit šele te dni od livarne Biihl. Tako bo po dolgih letih spet popravljena škoda, ki jo je naredila med svetovno vojno židovska pohlepnost in upamo, da bodo farani z njimi zadovoljni. K tej izredni slovesnosti pa vabimo tudi vernike iz sosednih župnij, da se je udeležijo ter delijo z nami naft> radost. Začetek službe božje bo ob 9.
Zal ni dočakala naših novib zvonov gospa Roza Šiker, soproga tukajšnjega uglednega posestnika in gostilničarja. Pred par dnevi je umrla v Gradcu na posledicah operacije in je bila tudi lani pokopana. Naj bo vrli gospej tuja zemlja lahka, njenim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
. j '',4	d*
I ?fete * i.
fll.AHMMttfUMt | Naših prvih 12 misi>onarjeT D. J. za Bengalijo
Nemške prireditve
na slovenskem Koroškem
f,Kiirn Iner Tagblatt" o letošnjih ob mej. prireditvah na Koroškem
Koroško katoliško glasilo »Karntner Tagblatt« prinaša dolg uvodnik, posvečen raznim »obmejnim« slavnostim letošnjega poletja. Ne pove sicer, da so bile vse te prireditve naperjene proti Slovencem, pač pa ugotavlja, da so imele vse izrazit narodno-socialistični značaj. Končno so mogoče vendarle tudi nemški katoliški krogi na Koroškem spregledali dvojno igro, ki jo uganja celovški Heimatbund.
Naravnost genljiva je neorientirauost, ki jo je nemško katoliško glasilo kazalo poleti glede hei-matbundovih prireditev. Tako je n. pr. prineslo o odkritju spomenika v St. Jakobu v Rožu v za-' četku septembra kar dve koloni dolgo vzhičeno poročilo, Šele pozneje je prišlo streznenje in nekoliko bolj kritično gledanje na dogajanja.
V omenjenem članku po daljšem uvodu preide na dogodke okoli slovesnosti pri odkritju spomenika in pravi med drugim: »Kar se je odigralo v Št. Jakobu v Rožu, se lahko mirno uvrsti med te, recimo, nekoliko svojevrstne obmejne in domovinske prireditve. Kot vedno pri takih prilikah so tudi tu nastopili nemški turnerji, vsi enotno opremljeni, ki so jih prignali od blizu in daleč, ter peli bojno pesem: »Hente gehdrt nns Dentsehland, morgen die canie W e 11...«
Nato obravnava članek svojevrstno zadržanje te mladine pri pozdravnih nagovorih: »Oprostilno pismo nekdanjega komandanta obrambnih bojev in sedanjega vicekanclerja HOlgertha so sprejeli molče na znanje, ravno tako pozdrave oficielnih zastopnikov... medtem ko je bil nemški konzul kot zastopnik rajha deležen naravnost demonstrativnega priznanja: vse to prav gotovo nima ničesar več skupnega z gojitvijo spomina na koroške boje ...« Nato članek omenja petje narod-no-sociaiistienih pesmi in hitlerjevsko pozdrav- j Ijanje ter nadaljuje:	'
»Tovrstne obmejne prireditve so nekoroška in nevredna stvar; zlorabili in ponižali so jih v umazane strankarske namene, tako da k temu ni več mogoče molčati. Državi zvesto koroško ljudstvo ne more več trpeti, da bi z našo junaško dobo uganjala strankarsko politiko nezrela mladina, ki v letih 1918—20 še sploh ni bila na svetu ali pa tega časa vsaj razumeti ne more in ne zna. Nastane resne vprašanje: kdo nosi odgovornost za vse to? Ali koroški Heimatbund nima več v sebi sile, da bi pri takih prireditvah, ki jih sam organizira, preprečil narodno-socialistične demonstracije? Ali ti krogi ne vidijo, da mladina, ki jo zbirajo okoli sebe, veliki čas tistih dni in njegov smisel popolnoma napačno razumeva? Če Heimatbund nima v sebi te moči, da bi preprečil zlorabo naše junaške dobe v strankarske namene, potem je očividno izgubil vodstvo in naj v interesu ne-jiotvorjene gojitve duha iz leta 1920 take prireditve rajši opnsti; kajti t njimi nikakor ne sinit mirn in enotnosti v deželi...«
Tako »Kirntner Tagblatt« K temu bi bilo treba pripomniti, da celovški Heimatbund niti najmanj ni izgubil vodstva, temveč da ima pred seboj popolnoma jasen načrt: zbrati okoli sebe mladino in jo s pomočjo narodno-političnih nasprotij v deželi pripeljati v hitlerjevski tabor. Čudno je pri tem le to, da so nemški katoliški krogi v svoji neorientiranosti tako početje kar navdušeno podpirali. Gornji članek daje slutiti, da so se končno tudi ti krogi začeli zavedati resničnega položaja. Želeti bi hilo, da bi v nemškem katoliškem taboru na Koroškem lavladala tndi t narodno političnem pojmovanja nekoliko večja jasnost in prerinem krščanska doslednost. Katoličan ne more in ne sme služiti dvema bocoTnma hkratiI
Vuanpin?
(HANGHAl
HANOTSCHOU
5severnih Kitajskih pokrajin
Ca
r ?
- ** * {f"* : ^OV J VJ J	•
✓ /
-...........7	{ K ^ .»MUKO«
^ f / v /C / •-•• -.s0 -■■■■-■'v '».n _ /mt ^
.\T Suivuan i A. *	f ^OS!^^
„ ......jž A-^EipiNoJ^^gff
/rVrrT.ENTSIN
■f : 78 000 OOO
Latinica, črkopis,
ki je star več ho 3000 tet
Kako je bilo v 13. stoletju pred Kr. rojstvom
Madolein Carrol, priljubljena angleška filmska zvezdnica je prišla na obisk v italijansko filmsko mesto blizu Rima. Poleg nje je Luigi Freddie, ravnatelj tega mesta.
Iz domačega šahovskega življenja sta predvsem dva dogodka vredna, da jih omenimo. Zadnjo nedeljo je bila ob priliki graškega velesejma velika prijateljska tekma med Gradcem in Mariborom. Mariborčanom, ki so v tej tekmi nastopili z večimi poiačanji, je skoraj uspel v Gradcu re-vanš za poraz v zadnji tekmi v Mariboru. Match na 21 deskah je končal neodločno 10 in pol : 10 in pol. Od slovenskih igralcev sta se posebno odlikovala Pire in prof. Gabrovšek, od katerih je prvi v lepi igri premagal znanega moistra Berg-hoferja in drugi pa Krasnika, ki je na olimpiadi v Monakovem uspešno igral v avstrijskem moštvu. Slovenski šah je z rezultatom v tej tekmi pridružil svojim letošnjim uspehom še nov zelo lep uspeh. Drugi dogodek bo današnja medklubska tekma v brzi igri v Trbovljah. Slovenska šahovska zveza bo s to prireditvijo začela izvajati svoj obsežni letošnji program, ki bo zopet mnogo doprinesel k dvigu našega šaha. S prireditvijo medklub-ske tekme v Trbovljah, kjer bo tamošnji šahovski klub praznoval na ta dan desetletnico svojega obstoja, je napravila Slovenska šahovska zveza hvalevredno gesto, s katero je pokazala, da ji je napredek vseh naših klubov enako pri srcu.
Na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo v Badenu pri Dunaju:
Reshevsky — Keres.
1 Sgl—13, Sg8—f6; 2. d2—d4, e7—e6; 3. c2— c4, b7—b6; (Keres se je odločil za Njeinovicevo obrambo, ki vodi do težke pozicijske igre, v kateri je ravno Reshevsky velik mojster. Njegov pogum ima v tej partiji uspeh) 4. g2—g3, Lc8—b7; 5. Lfl—g2, Lf8—b44-i 6. Lcl—d2, Lb4Xd2+; 7. Ddl Xd2 (sedaj bi na Ff6—e4 beli grozil že zelo neprijetno po Dd2—c2 z Sf3—d2.) 0—0; 8. 0—0, d7—d6; 9. Dd2—c2, Sb8—d7; 10. Sbl—c3, Dd8— e7; 11. e2—e4 (beli si je z izvrstno igro priboril važno točko e4 in stoji po teoriji odločno boljše. V nadaljnjem pa Keres pokaže, da je proti dobri obrambi iz te pozicije belemu zelo težko skrivati jasno prednost.) Ta8—c8! 12. Tfl—el, e6—e5; 13. Tal—dl (tu je prišlo v poštev Sc3—d5), c7—e6; 14. Ddl—a4 (črni je zavzel močno obrambno pozicijo in je zanimivo, kako se poskus belega, da bi poiskal slabe strani črne pozicije, razblini v nič.) Tc8—c7 (prepreči Da4Xa7 zaradi Tf8— a8). 15. Da4—a3 (grozi d4Xe5 in DXd6, kar pa črni z zdravo potezo ubrani), Tf8—e8; 16. b2—b3, g7— g6; 17. d4Xe5 (to po potezi b2—b3 preseneča, ker bi beli mogel računati na prednost le, če bi ie obdržal napetost v središču. Igro belega na d liniji, na katero beli še računa, črni brez težav parira.) d6X e5; 18. Da3Xe7, Te8Xe7; 19. Lg2—h3, Lb7—c8; 20. b3—b4, Sd7—f8; 21. Lh3Xc8, Tc7Xc8; 22. Tdl—d6, Sf6—e8; 23. Td6—d3, f7—f6; 24. Tel— dl, Rg8—f7 (vse črne figure eo pripravljene, da preprečijo vdor belih figur po d liniji v čmo pozicijo). 25. a2—a4, Rf7—e6; 26. Td3—d8 (s tem pride beli na dan še s svojim zadnjim adutom, poskusom vdreti na osmo vrsto), Te7—c7; 27. Kgl_
fl, Ke6—e7; 28. Td8—d3, Tc7—d7 (to odstrani zadnjo nevarnost za črnega, d linijo, in črni dobi sedaj celo nekoliko boljšo pozicijo, ker se mu obeta polje d4, dočim belemu odgovarjajoče polje d5 jemlje kmet c6. Beli mora sedaj že v obrambv. 29. Td3Xd7, Sf8Xd7; 30. Kfl— e2, Se8—d6 (napad s kmeti damskega krila sc belemu že maščuje). 31. Sf3—d2, Sd7—f8 (črni konj stremi preko e6 k polju d4). Tdl—al, Sf8—e6; 33. a4—a5, b6—b5; 34. c4X b5, Se6—d4-f; 35. Ke2—d3, c6Yc5; 36. Tdl—cl, Kc7—e6; 37. Sc3—e2, Sd4—c6; 38. Tel—bl Tc8— d8; 39. Kd3—c3, f6—f5; 40. c4Xf5, g6Xf5; 41. '2—13, Td8—c8; 42. Kc3-d3, Sd6—e8; 43. Se2—c3, Se8—f6; 44. Tbl— b2 (na Sc3Xb5 bi prišlo Sf6— d5) a7—a6; 45. g3—g4 (v težki poziciji olajša sedal beli črnemu delo) e5—e4 + l 46. f3Xe4, Sc6— e5+l 47. Kd3—c2, f5Xg4 (črni ima sedaj v možnosti, da si napravi na kraljevem krilu prostega kmeta dobrega poroka za zmago); 48. Kc2—b3, Se5—c4; 49. Sd2Xc4, Tc8Xc4; 50. Tb2-e2, Ke6-e5; 51. Te2— el, h7—h5; 52. Tel—dl, h5—h4: 53. Tdl— <18, g4 g3; 54. h2Xg3, h4Xg3; 55. Td8—d3, g4-g3; 56. Sc3—e2 Td3—g3 ni šlo zaradi Tc4Xc3-|-m beli je izgubljen). Tc4Xe4; 57. Se2—gl, Te4—el in beli ee je vdal, ker mora za črnega kmeta dati figuro.
Strupena kača
je rešila življenje
Čuden dogodek se je pripetil v mestu Gunput v Indiji, kjer biva neka Angležinja. Nedavno ji je kobra rešila življenje. Gospa, ki že več let živi v Indiji, je imela v stanovanju kobro, ki se je tako vdomačila, da ji ni bila več nevarna. Pred nekaj ledni je zločinec vlomil v gospejino spalnico in je prav hotel gospo zvezati. ko se je zbudila kobra, ki je spala v košarici ob vznožju postelje in je koj planila na zločinca. Preden je mogel zločinec opa-
A tudi sarkofag kralja Ahirama. ki je umrl 3200 let pred Krist. rojstvom, ima napis v latinici!
Torej je ta napis najstarejši dokument za črkopis. kar jih je sploh na svetu.
A kako je to mogoče? Latinica? Saj 6mo bili doslej vendar prepričani, da so ta črkopis iznašli Rimljani? Toda to prekletstvo, ki ga Atabbal, Ahi-ramov sin in tudi kralj v Byblusu, izreka nad skrunilci in roparji grobov, je bilo vdolbeno v kamen že 800 let prej. preden je nastala bajka o ustanovitvi Rima. Torej je bila na 6vetu latinica, še preden so bili tu latinski narodi?
Feničani so bili tisti, ki so iznašli ta črkopis. S Feničani smo torej več ko 3000 let posredno in nerazdružno 6pojeni. Človeštvo ima pač slab spomin, da je pozabilo na eno najvažnejših dejstev svoje preteklosti! Ničesar ne vemo, kako je nastala ta naša pisava, vsakršno oporišče zanjo 6e je izgubilo. Kar se ni ohranilo v grobovih Byblu-sa, je na vekomaj izgubljeno.
Le eno je resnično: da smo s to svojo tehnično izpopolnjeno sedanjostjo neskončno globlje zvezani s 6vojo najbolj davno in navidezno najbolj tujo civilizacijo kot 6i mislimo. In da čas. ta večni diktator bivanja in nehanja na svetu ne more uničit ničesar, kar je bilo nekoč znajdeno človeštvu v prid.
Cas je najčudovitejši čarodej na svetu Cas ustvarja, blagoslavlja, ubija, preklinja in odpušča. Stvari spreminjajo 6voje lice.
Kje stoji svet v 13. 6toletju pred Kristusovim rojstvom?
Kaj oznanja nejx>dkupljiva ura zgodovina, ki je takrat sestojala 6amo iz drobcev zgodbic?
Sredozemsko morje je še veliko evropsko svetovno morje, še nepreiskano, tuje. Kdo brodari po njem? Majhne barke ki se mogoče upajo od Ni-lovega porečja ven na Cijier, ki tedaj začenja stopati v oblastni okoliš faraonov. V obeh delih Egipta vlada veliki Ramzes, ustanovnik templjev, zakonodajalec, reditelj in rednik V6eh ljudstev Ozirisa. A "ludi on meni, da je to sinje, večkrat tako nemirno morje vidni konec okrogle svetovne plošče. Judje so 6e sjjet vrnili v Palestino. Salomon se pripravlja, da sezida tempelj, čudo 6veta. Njegov prijatelj Hiram, feničanski kralj, mu pošlje svoje najbolj izurjene rokodelce. Globoko 6podaj v Afriki živi kraljica iz Sabe, a od njenega kraljestva ni več daleč do drugega konca sveta. Ur in Ninive sta že vplivni mesti z veliko oblastjo. Babilonska in asirska poslanstva sklepajo zveze. Živijo tudi pravljice o velikanskih državah daleč tam na vzhodu; ena od njih je bajč Kitaj. Nihče še ni bil nikoli ondi. Zvezdoslovci vedo več povedati o zvezdah ko o deželah za vzhajajočim soncem.
Kako bi pa bilo, če bi bil kdo toliko junaški ln bi odplul po poti za zahajajočim 6oncem? Zgodi se, da zdaj pa zdaj odpluje kako neokretno vozilo z nekaj vesli in nizkim jamborom ven v strahovito daljo neskončnega vodovja. Večinoma 6e nihče več ne vrne. Ta in oni pa le pride še nazaj in poroča o otokih, pošastnih velikanih in tujih bogovih. A nihče mu ne verjame.
Tako tudi Grčija še ni odkrita. Zakaj bodočnost Fenicije je za zdaj še ob vznožju Libanona, a ne na morju. Trgovci in poljedelci imajo še dovolj prostora. Sidon še ni rojen, Berytu6 je nemara še ribiška vas. Le Tyrus 6e blesti v mogočnosti in bogastvu in dalje je še Byblus, najsever-
diana in nože iz zlata in srebra, posode iz ala-bastra bronasta zrcala, srebrne vrče, vse tako lfjx>, kakršno so 1000 let kasneje izdelovali Grki. — Okrasje je iz zlatih nitk — in 6ploh povsod zlato, zlato, zlato, pisani emajl! Ohranilo se je kraljevsko žezlo, srp z dolgim ročajem, ves okrašen z zlatimi vložki, v hieroglifih je zapisano ime kralja. Mogoče je to ime tistega kralja, ki je imel krasno izdelano vazo z zlatimi cvetovi lokvanja v naravni velikosti.
*
Raziskovalci francoske družbe za izkopavanje 60 odkrili velikanski, ves z zlatimi levjimi glavami posut sarkofag. Tega so našli v mrtvaškem mestu Byblusu. ki ga tri ali štiri leta počasi odkopavajo in ki vsebuje zaklade, ki so še lepši ko om iz Tutankamonove dobe. Zakaj, ko je bil Tutankainon zagledal luč sveta, so bila celo imena gospodov iz Byblusa že pozabljena!
Ka| piše evropejski, avstralski, ameriški človek? Latinico! Ali se vsa ta bujna skupina narodov tujih zemljin ne uči abecede belega človeka? Latinskih črk 6e uči! S katerimi črkami piše skoraj tretjina človeštva — torej več ko 6C0 milijonov — svoja trgovska in Ijubimska pisma in 6 katerimi 6i tiska časopise in knjige? Kaj tipka na sto tisoče pisalnih 6trojev? Latinico, (saj tudi gotica izhaja iz nje)!
Raziskovalec severnih polarnih krajev Wilkins je ž« pred nekaj tedni z letalom šel iskat sovjetske letalce. Zdaj pa tudi o njem ni nobenih vesti. Bojijo se, da se mu je pripetilo kot Amundsenu, ki je šel pred leti iskat italiiansko ekspedicijo, a je sam ostel žrtev večnih smrtnih poljan na tečaju
nejše mesto, že tedaj prastaro, čudo 6vela 6 svojimi egiptovskimi templji in z zlatom vloženimi oltarji, ki 6e pred njimi klanjajo najmodrejši vseh svečenikov.
Feniciji še zares ni treba, da bi si naplenila zemlje. Njeni čolni iz protja lovijo ribe in škrlatne polže. Nima še kolonij, ime Kartago niti še ni prerokovano in ne Masilija in še manj mrzlo jantarjevo obrežje severnih obmejnih dežela. V Prednji Aziji, v Severni Afriki je še neizmerno dosti prostora. Kdo 6e more zamisliti, kako je bil svet prostran in prazen okrog leta 1300 pred Kristusom!
Grčija — ena 6atna zmeda nevarnih, brezimnih otokov. Pojma za besedo Grk še ni na 6vetu, še manj rimski vojak. Bržkone so 6e tedaj Etru-ščani naseljevali po Italiji. Le v Knososu na Kreti vladajo 6veti biki in njih knezi. A tudi tam ne vedo do6ti o deželah zadaj za morjem.
Se manj o Evropi!
Stavbe na koleh 60 na jezerih, kjer 6e blestijo ledeniki in nepredirni gozdovi 60 polni samih divjih zveri. Povsod orjaška drevesa, veletoki, ki o njin nihče nič ne sluti, ne ve, odkod prihajajo, kam 6e izlivajo. Dunai je vas kamene dobe in tiči v globini med gozdovi. Pariz, London — prav tako! Bajka o Romulu pride na 6vet šele 800 let kasneje. Človek ie postransko bitje v srednji in severni Evropi. Ne grize ko volk, ni močan ko medved, ne zna teči ko divji konj. A njegova pamet se ukvarja z orodjem, orožjem. Niti ne sanja 6e mu, da so nekje tam na koncu sveta nekakšna znamenja, ki 6e imenujejo pisava. Saj celo v Egiptu ne poznajo drugega ko pisavo v podobah — hieroglife. nimajo pa črk.
Toda — Byblu6 piše s črkami.
Byblus pravi o 6ebi, da je najstarejše mesto •veti. Byblus ima že kralje, fino, bogato, odlično kulturo. Tam izdelujejo dragocene posode iz ob6i-
Zemljevid kitajsko-japonskih bojev, ki nam jasno pokaže vse pokrajine, ki jih Japonci zahtevajo zase,
katerih pa Kitajci ne bodo zlepa spustili iz rok
Plavajoča cesta -
Kadar gradimo cesto ali železnico čez reko, jezero, zaliv ali globoko dolino, moramo zgraditi mo6t, zasidran na obeh bregovih, treba je položiti konstrukcijo, ki 6loni na obeh obrežnih podporah in je navadno oprta še na stebrih sredi doline (reke, jezera, zaliva). Znano je, da zahteva grad nja podpornih 6tebrov na dnu reke ali jezera izredno težka, naporna in včasih življenjsko nevarna dela pod gladino vode; spomnimo se samo težav pri gradnji podpornikov za viseči most iz Belgrada v Zemun ko je nekaj delavcev resno obo-
Najnovejši načrt
60 se tako zbali konkurence Slovenije in se odločili za 6mer preko jezero Maggiore.
Da skrajšajo ovinek okoli jezera, je inž. Veroni napravil načrte za cesto, ki bo dobesedno plavala na vodi; za gradnjo mo6tu ali tunela zaradi velike globine jezera ni misliti.
Slika nam jasno pokaže tako plavajočo cesto.
Vzgon, ki je potreben za to, da cesta (most) plava na površini jezera, dajejo >kesoni« — zaboji iz armiranega betona. Kesoni 60 med seboj trdno Zvezani, tako da je mogoča avtomobilska vožnja
kakor na suhem, vendar so v 6vojem gibanju, in potapljanju toliko svobodni da se lahko prilagodijo različnim stanjem vodne gladine in morejo sledti njenemu valovanju.
Dolžina konstrukcije, ki veže breg in plavajočo cesto, je 100 m; tako ostane približno 55 m proste vodne gladine, da morejo ob bregu pluti par-niki iz enega dela jezera na drugi del.
Na jezeru Maggiore bo »plavajoča« cesta dolga nad tri kilometre.
Kesoni imajo 4 metre višine in so široki 16 metrov. Notranjščina je razdeljena na tri predele, katerih krajna dva sta napolnjena z zrakom, srednji pa 6e napolni z vodo. Naloga krajnih dveh je, da držita keson na vodi s svojim vzgonom, srednji prostor pa 6e napolni z vodo do take višine, da se potopi ves keson dovolj globoko v vodo. Na ta način 6e doseže, da so vsi kesoni višino nad vodno gladino, vsi kesoni dva metra in
»Križ božji, poglej, kamelo sva povozila!«
lelo. Včasih se zgodi, da na primer pri kopanju oziroma pri po6ku6nem vrtanju v terenu ne naletijo na trdno podlago (6kalo), ampak je podlaga 6am pesek. V takih primerih se je treba izogniti gradnji mo6tu in izpeljati cesto ali železnico okoli jezera ali zaliva, pri rekah pa do takega prehoda, kjer je teren trden in skalnat.
Da nastopajo pri gradnji mostov zare6 velike težave, je v dokaz dej6tvo, da se pri prehodu ceste ali železnice preko vode konstrukterji često raje odločijo za gradnjo podvodnega tunela kakor pa za most.
Italija ima 6edaj v načrtu veliko delo, da zgradi moderno avtomobilsko cesto, ki bo vezala Italijo s srednjo Evropo. Ta zveza pa mora biti neposredna, kajti Italija noče. da bi pot iz srednje Evrope vodila preko Jugoslavije, oziroma Slovenije, preko katere 60 vodile 6tare rimske ceste iz Italije v sred-I njo Evropo Slovenija bi z dobrimi cestami mogla I zaustaviti mnogo tujcev, kajti njena lepota je tudi | razvajenim turistom nekaj' nenavadnega. Italijani
ADI SLOVENEC
mrti
Kanarček tete Liže
ML
Ob Masarykovi s
Sonce je ▼ rožah jesenskih sijalo, ogenj njegov je bil ves tako vroč, živo zlato se v slovo je smehljalo, preden zašlo je v brezzveadno noč,
V hudem trpljenja se duše podijo, k nebu sprašujejo nemo: čemu? Črke na ustnah spokojnih drhtijo: »Bratje, moj dom je zdaj zlat, ves prostran, bratje, od luči je večne obdan, bratje, tu rože so rdeče, dišeče, kakor ljubezen neskončno goreče. Bratje, živim, na veke živim, čuvajte moj spomin!«
Milka Sešek, Ljubljana
Vesten služabnik
(Iz francoščine.)
Živel je kralj, ki bi rad dobil človeka, da bi mu rvesto služd vse življenje.
Poklical je k sebi svojega tajnika in mu rekel: »Razglasi po deželi, da iščem človeka, ki bi hotel biti en sam dan pri meni v službi.«
Oglasila 6ta se dva. Kralj jima je dal pleteno košaro in dva korca, rekoč:
»Vzemita ta pleteno košaro in ta dva korca. Pojdita k vodnjaku. Zajemajta vodo in jo zlivajta v košaro.«
Ko sta odhajala, je še zaklical za njima: »Zvečer pridem pogledat, kako sta svoje delo opravila.«
Delavca 6ta odšla k vodnjaku. Zajemala sta vodo in jo zlivala v pleteno košaro.
Prvemu delacu je bilo tega dela, ki ne rodi nobenega uspeha, kmalu zadosti. Rekel je drugemu dclavcu:
»Ali nisva neumna, da sva ubogala kralja? Mar naj ves dan zlivava vodo v to raztrgano košaro?« Drugi delavec ga je nejevoljno zavrnil: »Kaj nama mar, kar nama je kralj ukazal? Za svoje delo sva plačana in skončati ga morava.«
»Govori in delaj, kar hočeš!« se je razjezil prvi delavec. »To je preneumno. Kralj se norčuje iz naju in naju hoče ponižati. Tu imaš moj korecl Jaz pojdem!«
Prvi delavec je odšel, drugi pa je ostal na kraljevem dvoru do 6Voje smrti.
Mož z lokom
Neki mož je imel imeniten lok iz ebenovine, s katerim je znal spretno streljati. Nekega dne pa, ko si je lok pozorno ogledoval, je rekel:
»Lok je res dober, Bog ve, kako lep pa ni. Skoda !<
V tem hipu mu je nekaj šinilo v glavo.
»Ze vem, kaj bom naredil lc je rekel. »Nesel ga bom najboljšemu umetniku, da vreze vanj lepe slike.«
Rečeno — storjeno.
Odnesel je lok umetniku in ta je vrezal vanj najrazličnejše prizore z lova.
Mož je bil zelo vesel.
»Zaslužil si te okraske!« je zadovoljno rekel.
Ko pa je lok napel, da bi sprožil pšico, se je lok 1— prelomil.
Pavliha in Verica
Pavliha se je naveličal pustolovskega življenja. Sklenil je postati sluga. Novi gospodar mu je nekega dne rekel:
»Pavliha, tu imaš tri stotake. Pojdi v trgovino in kupi verigo, da bomo lahko privezali našo novo kravo.«
Pavliha 6e je znašel pred težavno nalogo. Prav nič ni vedel, kam naj zavije po verigo. Dolgo je kolovratil po mestu. Gospodar jt že mislil, da mu je 6luga pobegnil z denarjem, ko ga je naposled vendarle pričakal.
»Mojster,« je rekel Pavliha. »denarja je bilo premalo. Samo dve kratki verigi sem mogel kupiti.« Na te besede je potegnil iz žepa dve drobni zlati verižici za žepno uro in jo pomolil mojstru pod nos.
Mo|ster ga je seveda še tisto uro vrgel iz hiše.
Kanarček se je dolgočasil.
Ves ljubi božji dan je skakal 6 palice na palico, gor in dol, sem in tja, dol in gor, tja in sem. Včasih j« poskočil na vrhnjo palico ia na ves glas
zažgolel, da bi sam sebi krajši! čas, da bi sam sebe prepričal, da še ni pozabil peti. Zdajci je spet švignil navzdol, naravnost pred majhno jezero, ki se je širilo v kotu njegove kletke v globoki stekleni votlini Pomočil je glavo v vodo in jo tako vneto stresal, da so kapljice frčale na vse strani. Naveličal se je te igre in ker je bil lačen, je šel pogledat v svojo shrambo, kako je kai z zalogo zrnja. Hvala Bogu, dovolj ga je še bilo. Ko je bil trebušček lepo okrogel, je spet skakal s palice na palico — in tako je dan minil.
Pusto in enolično je bilo njegovo življenje. Kar je pomnil, še nI prestopil praga svoje hišice. Ko bi vsaj hišica bila tolikšna, da bi se lahko pošteno naletal. Tako pa ima peroti in ne ve, kam bi z njimi. Komaj se dobro obrne, že zadene z njimi ob železno omrežje svoje kletke.
Kako vse drugače mora biti v njegovi domovini! Mati mu je včasih pripovedovala o njej in bilo mu je, kakor bi slišal lepo pravljico. Tam se košatijo bujno zeleni pragozdovi, tu pa vidi samo železne stene svoje kletke. Tam letajo v mavričnih barvah leskeči se ptiči, tu pa je sam s svojo tugo in žalostjo Tam žvrgolijo njegovi bratje vsevprek, tu pa prepeva sam sebi žalostne pesmi o neutešenem hrepenenju po svobodi. Tam sije sonce, 6ije toplo, žareče sonce! Tu pa je zmerom dež in njegova kletka je ozka, tako ozka, da s pe-rotmi zadeva ob njo ...
Kanarček je žalostno povešal glavo in r. vsem srcem zahrepenel po zlatem 6oncu in zelenih gozdovih svoje daljne domovine. Kako lepo bi bilo ...
Nenadoma ga je v njegovih tihih mislih zmotil glasen ropot. Kanarček je dvignil glavo in se hudo prestrašil. Njegovi kletki sc je bližala ogromna temna krogla, neštetokrat večja od njega samega. Krogla je bila ena sama grda brazgotina, razpo-kana in umazana, na vrhnji plati pa poraščena z umazano sivo dlako.
Skozi mrežo je rinil debel kos mesa. Kanarček se je plašno stisnil v skrajni kot svoje kletke. Brazgotina je nabrala svoje razpokane gube v nežen smehljaj — vsaj njej se je najbrž tako zdelo. Kanarčku pa se je zdela v svojem smehu še bolj ostudna in grda.
Kanarček j« dobro poznal brazgotino. Bila je teta Liza, njegova gospodinja, ki mu je vsak dan nosila zrnja, sladkorčkov in vode. Nikoli mu še ni 6torila nič žalega, kanarček pa se je vendar bal. Kar tresel se je od strahu, ko se je bližala niegovi kletki. Nikoli se je ni mogel privaditi. Kako bi se tudi mogel droben kanarček privaditi takšne grde okrogle brazgotine?
Kanarček je vedel, kaj se bo zdaj zgodilo. Čakal je. In res, sredi brazgotine se je naenkrat odprla široka temna votlina, iz katere so zadoneli čudni glasovi. Hotelo je bili podobno žvrgolenju kanarčka, pa je bilo grdo in grozno hreščanje.
Moj Bog, kako je bilo kanarčku to zoprnol Brazgotina je zahtevala, naj ji odgovori s svojo pesmijo. Mar je Bog kanarčku ustvaril grlo za takšne grde pošasti? Ali naj ji zapoje svojo najlepšo pesem domotožja in hrepenenja? Saj je ne bi razumela. Če bi jo razumela, bi ga pri priči izpustila iz njegove tesne kletke, da bi lahko odletel svoji domovini nasproti. Nekoč je poskusil, pa se je brazgotina še bolj široko smehljala s svojim ostudnim smehom in nesramno buljila vanj, da mu je v hipu zamrl v grlu glas. Brazgotina ostane ostudna spaka vse žive dni in ne bo kanarčka nikoli razumela.
Kanarček se je tako razjezil, da ni hotel na hreščanje brezgotine odgovarjati. Drugekrati je tiho žgolel tja v en da«, da bi jo potolažil m bi mu dala mir. Niso bile to njegove pesmi o daljni domovini, o zlatem soncu, o sinjem morju, o bujnem zelenju — kaj šel Posnemal je hreščanje brazgotine in se ji rogal. Pa kaj, ko je bilo njegovo žgolenje še vendar lepše od njenega hreščanja.
Brazgotina se je smehljala in hreščala: na vsak način je hotela kanarčka pripraviti do tega, da bi ji odgovarjal. Kanarček pa je bil jezen in je molčal. Tedaj 6e je brazgotina razsrdila in bila je strašna. Iz njenih debelih bul sredi obraza so začeli švigati jezni bliski in iz njene mračne votline je zadonel strahovit grom.
Kanarček še nikoli ni videl brazgotine tako jezne. V strahu, kaj se bo zgodilo, se je tresel ko šiba na vodi. Tedaj je zadoned oddaljen grom ia brazgotina se j« oddaljila.
V jezi je pozabila zapreti vrata kletke. Kanarček sprva ni mogel verjeti svojim očem. Tudi njemu se je enkrat v življenju nasmehljala sreča. Prost bo in poletel bo lahko v svojo daljno domovino I
Počakal je nekaj časa, da je okoli njega v6e utihnilo. Potem pa: smuk! — in že je bil na oknu.
Zunaj je sijalo zlato sonce in gozd se je bahato košatil v svojem zelenju. Kanarček je začivknil od veselja. Svojemu Stvarniku je zapel najlepšo pesmico, kar jih je znaj.
Tedaj — o groza! — se je za njegovim hrbtom spet oglasil grom. Kanarček j« v blaznem strahu razpel peroti in sfrčal — naravnost na tla.
Revež je v svojem jetniitvu pozabil letati. Še dobro, da si ni vseh udov polomil. Malo je počakal, nato pa je poskusil znova. Ni šlo in ni šlol Nekaj metrov daleč je zletel in moral se je spet spustiti na tla.
Slovenska govorica
Ali jo rodila gora
jc mogočna
in jo razodela divja
vihra močna?
Ali so jo napisali
bliski zlati
na nebo — ker nam je niso mogli dati?
Mar jo je prinesel vetre iz daljave,
morda vzklika 6redi cvetne je dobrave?
Mar so dala jo pšeni&na polja zlata,
ker je kakor žito klena in bogata?
Mar jo je z višav zapela drobna ptica? — ker najlepša je slovenska govorica!
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici • • •
»Imeniten načrt mu je padel v glavo...«
Orožnik je ujel zloglasnega vlomilca in tatu. Uklenil mu je roke in ukazal: »Marš z menoj v luknjo!« — Ujeti nepridiprav pa je medtem napeto premišljeval, kako bi se rešil. In mu je nazadnje res padel imeniten načrt v glavo... Kakšen je bil ta načrt, ne vemo, zanima nas pa, kako bi bilo, če bi vlomilcu načrt v resnici padel v glavo. Poglejte sliko, pa bosle videli! Narisala jo je Ana Sever, učenka IV. razr. v Škofji Loki, Puštal 51.
»Eh,< si je mislil kanarček, »počasi se daleč pride, pravijo. Ne odneham pa ne I Kar poskušajmo naprej, enkrat se bo že posrečilo.«
In je frčal od kamna do kamna, od plota do plota, od hiše do hiše... Zmerom daljši so bili njegovi poleti. Bližal se je že gozdu.
Ko je počival na spodnjem hlodu nekega kozolca, je zagledal pred seboj črno pošast. Ni bila tako velika kakor brazgotina tete Lize, zato pa je imela sredi črne krogle, ki je bila pritrjena na sprednjem koncu njenega kačjega telesa, dvoje zlobnih zelenih frnikul. Ptiček je plašno vztrepetal in skušal zleteti na bližnje drevo.
Peroti so bile še premalo utrjene in so sredi leta odpovedale. Ptiček je padel na tla in si zlomil levo kreljut. Umakniti se ni bilo več mogoče.
Črna pošast pa se je bližala počasi ia previdno. Kanarček je medlel od strahu. Videl je, kako se je pripravljala k naskoku. Zvila je hrbet, ee vzpela na noge in švignila po zraku.
Kanarček je bil prepričan, da mn je odbila zadnja ura. Zaprl je oči in čakal, kdaj se mu bodo oetri kremplji zasadili v vrat...
Nič takega se ni zgodilo. Namesto v ostrih krempljih se je znašel v topli posteljici.
Odprl je oči in zagledal pred seboj svojo brazgotino. Ležal je v njenih toplih rokah. Hvaležno jo je pogledal in ko se je oglasil grom iz mračne votline, ji je zapel najlepšo pesem o svoji prelepi daljni domovini, čeprav je vedel, da je ne bo razumela.
Čez polje pa je bežala črna pošast — mačka, ki jo je teta Liza nagnala s krepelcem.
Mlada pesnica Olgi ca Kare iz Zagorja, ki je bila dolgo vreto let najmarljivejša in najzve6tejša 60trudnica 6tričkovega kotička. Z 06mim letom je poslala svoje prvo pi6mo, zdaj ji je 15 let, pa je kotičku še vedno zvesta. Bog jo živi!
Vzgleden sin
V vlaku sta ei sedela nasproti dva moža: imeniten gospod iz mesta in reven kmet z dežele.
Gospodu je bilo dolgčas, pa ee je hotel malo pozabavati na račun ubogega kmeta.
»Oče, ali imate kaj otTok?« ga je vprašat.
»Imam, imam, sina imam!« je odgovoril krnet.
»Tako, hm, sina imate? Ali kadi?«
>Nak, še nikdar se ni dotaknil cigarete,« je povedal kmet.
»Pije pa, kajne?«
>Ne, še nikoli ni bil v gostiln!.«
»Tako, tako, potem je pa dober fant,« ga je pohvalil gospod. »Potepa ee pa, kajne?«
»Ne, vsak večer gre takoj po večerji spat,« jo povedal kmet.
»Na takšnega sina ste pa kar lahko ponosni,« jo rekel gospod. »Koliko je pa star?«
»Včeraj je bil štiri mesece,« se je odrecal kmet.
Mihec: »Moj strie je pravil, da so v vsemlrju nebesna telesa, ki so tako daleč, da bi petsto let in še več potreboval do tja z najhitrejšim avtomobilom.«
Jakcc: »Pojdi, pojdi, kako pa tvoj stric to ve?«
Mihee: ^Kaj no bo, saj je za šoferja.« •
Učitelj: »Koliko pa si star, Tonček?«
Tonček: »Devet let. Pa če bi no bil eno leto bolan, bi bil žo deset.«
STRIČKOV KOTIČEK
Dragi Kotičkov striček! — Moj očka je naročen na »Slovenca« že nad 10 let. Zdaj, ko hodim v šolo, berem »Slovenca« tudi jaz, j>a 6em tako prišel do Tvojega naslova. Ne bodi hud, dragi Kotičkov striček, da ee tudi jaz pridružim Tvojim kotičkarjom. Prosim Te, deni me v kotiček, ne pa v požrešni koš brez dna, ki še vode ne drži. Is naših dolenjskih Benetk se — mislim — še noboden ni oglasil.
Vabim Te, da se prideš kopat v Krko. Pomagali Ti bomo tudi loviti komarje na trnek. Prinesi s seboj mrežnico in glej, da se boš dobro ogrnil, ker je že mrzlo. In tudi čudodelnih škornjev nikar ne jjozabi!
Če bo moje pismo [>oirl koš, ee mi boš zelo eameril.
Srčno Te pozdravlja Tvoj novi kotičkar — Stanko Pavlin, učenec II. razr. ljudske šole v Kostanjevici na Krki.
Dragi Stanko! — Kar odveč je tisti stavek v Tvojem pismu, s katerim trkaš na moje srce in me milo furosiš, naj ne bom hud nate, ker ee pridružuješ mojim kotičkarjem. Lej ga fanta, zaradi tega pa vendar ne bom hud! Kako ee razveselim vsakega drobnega sončnega žarka, ki pokuka v mojo samotno sobo, tako se razveselim vsakega pisemca, ki najde pot do mene. Je že res, da moram marsikatero pisemce izročiti ljutemu gospodu košu
v nadaljno uradovanje, a če bi Ti vedel, kako se za vsakim pisemcem m Ho jočem I Kakor da mi je bridka smrt pobrala ljubega prijatelja, se jočem. Vsak dan ee moram od enega ali dveh pisem posloviti in zalo uič čudnega ni, da kar ne pridem ven iz žalosti. Ljudem ta moja žalost ne gre v glavo in so na živo in mrtve prepričani, da žalujem 7.a svojimi lasmi, ki mi jih je hudoben veter tako zgodaj odpihal z glave. IIo, bo, ho, ali se motijo! Zaradi vaših pisem sem žalosten in nesrečen, zaradi las pa prav nič, kajli nisem tiste sorte Človek, ki presoja človeka po zunanjosti. Ljuba duša, kaj ti koristi, če imaš na glavi lase goste in dolge kot metliiče, pamet pod njimi pa redko in kratko kot požeta njiva! Poznam ženščuro, na vsa usta se baba, da je žlahtne krvi In da pozna vsakojakih gosjio-elrih ljudi na pretek — vsa čn»t il in živela! — ampak neznansko se moli iciišoura, če misli, da
bom jaz zaradi njene »žlahtne« krvi od samega spoštovanja padel v prah! Zame Človek samo toliko velja, kolikor v6 in zna. Tista ženščura pa pod milim nebom ne zna drugega kot prazno slamo mlatiti ...
Ob tistem Tvojem stavlcu, v katerem me vabiš na koj>anje, so mi pa kar zobje zašklepetali — drrrl, in po vsem telesu sem se stresel kot razobešena zastava — brrrr! Lepo povabilo, resi Zakaj nisi rajo še malo j>očakal in me povabil na kopanje — ob božiču ? Takrat bi bilo še lej>še — brrrl In na komarje me tudi vabiš. Saj pravim, prijazen si mi fantič! Kakor da so komarji že tako redka dragocenost, da jih človek drugod za nobeno ceno več ne dobi. Hvala Bogu. pa imam krvoločnih komarjev tudi v Ljubljani šc precej, celo takšnih, ki hodijo po dveh nogah in so za čuda podobni ljudem. Počemu naj bi torej hodil na komarje k v a m ? Na skledo mastnih ocvirkov me povabi, f>a boš videl, kako hitro si bom nataknil čudodelne škornje in jo primahal tjal Preden boš utegnil reči: »Dober dan!«, bom ie odprl usta: ham! in ocvirkov ne bo več...
Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Večkrat sem že mislil na to, da bi Ti pisala, a vselej mi je upadel jx>-
gum, ko sem se ejiomnila Tvojega koša. Danes pa sem se vendar ojunačila in Ti pišem.
Povedati Ti moram, da smo žužemberški otroci igrali lepo igro. Škoda, da je nisi videli Prihodnjič Ti j>ošljem jiovabilo.
Tvoj kotiček prav rada prebiram. Komaj čakam, da pride »Mladi Slovenec«, ki nas otroke tako razveseljuje in zabava.
Zdaj pa svojo pisemee golobčku v kljunček dam, da ga ponese v tisti kraj, kjer prebiva Kotičkov striček zdaj.
Sprejmi lep pozdravček od Tvoje Darke Smoletove, učenke V. razr. v Žužemberku.
Draga Darka! — Golobček s Tvojim pismom je srečno priletel v tisti kraj, kjer prebivam jaz. Kotičkov striček, zdaj. Gru, gru, grul me je jx»zdravil, mi prijazno pokimal z glavo, mi izročil pismo in spet odletel. ln je bilo to jako previdno in pametno od njega, kajli me je že obhajala grda skušnjava, da bi ga zgrabil, oskubil, vrgel v ponev in jiohru-»tnl r n vpčffrin. s hrepc::c?:mi očmi sem gledal za njim, mu mahal z robcem v slovo in klical: »Zbo-
gom, zbogom, okusna pečenkiea moja!« Na vso moč sem bil žalosten, da mi jo je pred nosom popihala. Ko r>a sem Tvoje pi6mo odprl, sem na golobjo pečenko prt priči pozabil in tudi blagorodvi gospod želodec mi je nehal kruliti in sitnariti: Lačen! Lačen! Od samega veselja, da se jo nazadnje tudi Smoletova Darka oglasila, je blagorodni gospod postal sit... Saj pravim, kakšno čudovito moč ima včasih kakšno pismo!
V	prihodnjič pa mi pismo vendarle pošlji raje po pošti in ne jjo golobčku, kajti se utegne zgoditi, da golobčka ne bo več v Žužemberk nazaj. Moj blagorodni gospod želodec ima namreč golobčko tako strašno rad, da bi utegnil tudi Tvojega golobčka od same ljubezni — pojesti. Torej le glej!
Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Pišem Ti prvič v svojem življenju. Sprejmi tudi mene med svoje kotička rje.
V	šolo rada hodim in se prav pridno ufflm. Nnštevanko znam brez napake. Objavi svojo sliko v »Mladem Slovencu«, da bomo kotičkarji videli, kakšen si.
Lepo Te pozdravlja — Milenka Smole, učenka II. razreda v Žužemberku.
Draga Milenka! — Ce sem Tvoji sestri odgovoril, se spodobi, da odgovorim tudi Tebi. Bog ve, kako dolg ta moj odgovor sicer ne bo, kajti zaman sem grizel peresni k in skušal izsesali iz njega kakšno pametno misel. Pamelnih misli ni bilo — gorje mi, vesoljni svet se mi bo zdajle škodoželjno rezal: »Aha, aha, nazadnje eo pa vendarle tudi Kotifcko-vemu stričku pošle pametne mislil« Naj se vesoljni svet kar blagovoli režati in norčevati I Ali sem jaz kriv, čo so dandanes tudi peresniki ie tako zanič, da jih človek ure in ure čvrsto grize, pa ne iztisne ničesar iz njih? Se bo vsekakor treba pritoiiti v Belgradu čez tovarnarje, ki izdelujejo tako slab« peresnikel Včasih so bili peresniki čisto drugačni: Mimo nekaj minut smo jih grizli, pa smo kar koj izsesali iz njih najvišjo življenjsko modrost. In črnilo! Tudi črnilo postaja čedalje slabše. Včasih so lepe misli in posrečene šale kar same od sebe tekle iz črnila, zdaj pa dela Črnilo same parke in čačke. 0 zlati, stari časi, kje sto? Dobrih pereanikov in dobrega črnega črnila nam spet dajle, ljudje l<ožji, urugačo bo po naših knjigah in iistih kmalu zavladala takšna suša, da bo joj I
Tako, vidiš, pa sem Ti nazadnje vendarle odgovoril in sicer celo več, kot sem Ti nameravat. Hm, nemara pa moj peresnik le še ni tako zanič?
Pozdravljena in še kaj se oglasil — K o ti d' kov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Vsako nedeljo prebiram >Mladega Slovenca«. Zelo mi je všeč, ker je v njem zmerom dovolj povestic in pesmic. Posebno pa mi ngaja Tvoj kotiček.
Doma sem iz Pivke, v šolo pa hodim v Naklo. Imam še 4 bratce in 4 6estre. Mama mi tudi še živi. oče pa je umrl, ko sem bila še prav majhna. Nisem ga poznala. Zdaj je že deset let od tega. Moj rojstni kraj je Bohinjska Bela. Morda si že kdaj šel mimo in veš, kjo je?
Te prav lepo pozdravlja — Ivanka Goga-! a, učenka V. razr v Naklem.
Draga Ivanka! — Štiri brate in štiri sestre imaš še'.' Račka na vodi, potem vas je pa pri hiši
kot listja in trave in se ni bati, da bi naši hrabri vojski zmanjkalo vojakov in našim slovenskim njivam pridnih žanjic. Kaj ljubek mora biti prizorček, kadar vsi skupaj sedite za javorjevo mizo in zajemate iz velikanske sklede zabeljenih žgancev kup. Če ste kaj prida jedci, je ta kup gotovo visok kot Triglav in morate jako paziti, da z žlico ne napravite v njem preglobokega tunela. Takšne tunele znajo graditi samo inženerji, če jih pa dela nestrokovnjak, se gora kaj rada podre. Prav resno in prijateljsko vam torej |>olagam na srce: nikarte dolbsti preglobokih tunelov, kadar z žlicami razkopavate ajdovo goro! Če bi pa na vsak način radi kakšen globok tunel, pokličite mene na pomoč! Jaz sem v teh rečeh mojster in pol. Takšen visok in širok tunel v ajdovo goro vam bom izdolbel, da bosle kar zijali in nazadnje s praznimi želodci za mizo ostali. Poudariti pa kakopak morain, da znam tunele gradili samo v takšni ajdovi gori, ki je kaj prida z ocvirki-skalami posula. Če je pa ajdova gora brez ocvirkov, me kaj hitro mine veselje, gradili tunele v njej.
Torej kadar me bosle potrebovali zastran tunelov, kar pokličite me, vsak hip sem vam na razpolago!
Na svidenje! — Kotičkov striček
» n u ž. i n a
Mati samih fantov
Citateljica lista piše: Nedavno 6em sedela aa klopci zunaj mesta in poleg mene je sedela nežna, sloka gospa srednjih let. Marljivo je krpala hlače, ki 60 bile zadaj zares vse preluknjane. Mahoma se je oglasil pravcati bojni krik Indijancev. Iz gozda je ko vihra pridrvela četa deset- in štirinajstletnih fantov in hrumela po obronku nizdol, zdivjala počez po travniku in 6e 6pet zagnala v gozd.
Prestrašena sem se zdrznila, a moja soseda na klopci me je pogledala 6 šegavim nasmehom rekoč: »Zal mi jc, da 6te se tako prestrašili. Moji trije so pač najbolj divji.« — »Pa morete to prenašati?« — Zasmejala 6e je in dejala: »Se vam koj vidi, da niste mati fantov.« — »Mati fantov? Ali ni vseeno, če fantov ali deklet?« — »Ah ne, to je pa čieto nekaj drugega!«
Nato 6va 6e zaceli pogovarjati. Soseda na klopci je imela kakih štirideset let; njen "lož je bil pred štirimi leti odšel — kdo ve kam! Tedaj je bilo najstarejšemu trinajst, najmlajšemu pa štiri ieta. Sama je ostala 6 tremi fanti, vrh tega je morala še prestajati 6odni]'ske tožbe in pravde svojega moža. »Ko je bil odšel od na6, 6em 6poznala, kaj se pravi biti mati samih fantov. Sicer morajo pa vise matere več ali manj poznati to 6tvar, saj 6e oče navadno ne ukvarja z otroki.«
Umolknila je in prisluhnila proti gozdn, odkoder je odmevalo zmagoslavno tuljenje. Potem je položila lepo zašite hlačke v košarico in vzela iz nje šop samih nogavic: »S tremi leti se že začne,« je zamišljeno začela; »tedaj spoznaš, da imaš v rokah fante, ki moraš z njimi povsem drugače ravnati ko z deklicami. Mati si, pa ti uide včasih kaka nežnost, — a to so že majhni možje, ki ne marajo, da jih poljubiš ali pobožaš in ki se kmalu naučijo «kot 6e moškemu 6podobi» — požirati solze, če 6i razbijejo koleno ali zvinejo roko ali če dobijo kako gorko. Tedaj — Bog varuj —. da jih tolažiš! Ce mu kak tovariš razbije no6, ne
Nekaj o zelenjavi
in krompirja
Skoraj vedno je tako, da pri zelenjavi pome-čemo najbolj zdrave dele proč. Tako na primer zavržemo zunanje, zelene liste zeljnatih in 6olatnih glav, ki vsebujejo več vitaminov, kot notranji, bolj bdi listi.
Vemo, da zdravniki otrOkom priporočajo sok korenja in špinačo, ker je v njih železo in vitamini A, B-in C Iste dragocene 6novi pa so tudi v listju korenja, rdeče pese in redkvic. In vendar pome-čemo to zelenjavo proč!
Krompir ima najboljše snovi tik pod olupkom, zato bi morali jesti le pečen krompir z olupki vred. Francozi, ki 6e jako razumejo na jedila, pojejo himne pečenemu krompirju, a tudi Slovenci ga imajo radi in Jurčič je napisal kar zgodbo o pečenem krompirju. Torej ne pozabimo na to svojo jed in ee jo 6pet oprimimo!
Čevlje je Ireba negovali
Čevlji, ki jih neguješ 6 potrebno skrbnosljo, nosiš še enkrat tako dolgo, kakor tiste, ki 6e zanje

i
NAJNOVEJŠE
MODNE TKANINE
J MANUFAKTURA^
ne zmeniš. Ko 60 čevlji še novi. jih namazi z mazilom, preden jih prvikrat obuješ — a prav tanka mora biti plast mazilal Tako se vrhnje uenje
ne bo pokvarilo. Podplate namaži z oljem, da so -ibčnejši in trpežnejii. Ne smeš vzeti preveč olja, Jer bi se lahko zgodilo, da se olje vpije tudi v vrhnje usnje. — Ce so rjavi čevlji marogasti, jih očisti z raztopino pol žličke sode m 1 in pol žlice toplega mleka. S to raztopino ves čevelj namažeš, pustiš, da se posuši, nato ga namažeš z mazilom in lepo usvetiš.
6meš 6e zavzeti za svojega fanta, ampak mu porečeš: »Drugič se pa pazi in 6e sam brani»! — čeprav H je močno na jok, ko prinašajo otekline ia rane in buške vseh vrst. Tudi za njih zdravje se moramo le 6krivši brigati: če dosti izprašu-jemo, ti trma6to molčijo, dasi jim včasih kaj hudega preti. Borimo se za njih male duše in vendar se že zavedamo, da se oddaljujejo od nas in izginjajo v njih zakrknjeni, trdi moški svet. Prav nič ne smemo zahtevati, da bi kaj povedali o 6ebi in svoji druščini, ne 6memo jim 6voje razumevanje vsiljevati, čeprav jih vidimo, kako tavajo po gr-mičju svoje otroške nestakiosti. Zmeraj moramo biti čuječe in pripravljene, da jim slučajno s kakim na6vetom priskočimo aa pomoč, da jih opozarjamo spričo sovražnih vplivov in jih navajamo v dobro tovarišijo. A vse to je treba storiti neopazno, da ne zbudimo njih nagonskega ugovora zoper «ženski vpliv*. Sploh, pa: ženske! Ali ste že kdaj pomislili na to, kakšna odgovornost obremenjuje nas. matere, spričo V6e 6inove bodočnosti glede na njegovo poznejše ravnanje z ženskami? Ničesar ni. kar bi tako jasno in 6trogo gledalo ko oči fanta, bolje oči sina. Ce mati ni torej, da bi zmogla njegove najvišje zahteve glede na žensko popolnost, je že ničla v njegovih očeh, mu že izgine spoštovanje do žensk. To velja za nas v vsakršnem oziru, vsakršnem življenjskem položaju, za naše delo v gospodinjstvu, za naše ve-
denje, za oliko, besede, za duševne ia telesne zmožnosti, za naše vedenje z lastnim možem in z moškim 6vetom sploh.«
»In tisto večno krpanje in šivanje in plete-aje, ki ga ima aa plečin mati * se dodala.
fantov?« sem smejč
»To ni nič«, mi je resno odvrnila. »To ai najhujše. Najhujše je to, da se ti fantje že od ranega detinstva nenehoma oddaljujejo in odstranjujejo in — ki ne 6amo, da to mirno prenašaš —, ampak jih moraš v tem še utrjevati, če hočeš, da bodo to pravi moški. Kako ee moram oberoč držati za srce, če moj najstarejši, ki mu je 6edemnaj6t let, pride s hrioov in pravi: «Lepo je bilo, najlepše je pa to, ko sem vedel, da te nič ne 6krbi, čeprav ti nisem tri tedne nič pi6al.» In ne smeš mu povedati, da 6em skozi tri tedne 6koraj prečula noči
in po ves dan drhtela, kdaj pride pošta, kdaj brzojavka, da 6e je ponesrečil, da mrtev leži v prepadu. Ce bi mu to povedala, bi koj izgubil zaupanje vame zakaj ženska, ki 6e trese v skrbeh, ie zanj le čmerika in mevža... Da bi 6i ohranili Boga in zdravje tega pro6im v molitvah zanje — in zaupanje v Boga, da mi usliši to dvoje za moje tri fante, mi blaži ure skrbi in trepeta zanje.«
Še bi bili govorili, a z indijanskim rjovenjem 60 pridrvili njeni trije fantje s tovariši in 60 "irupn nedu
hrurmo zahtevali: »Lačen, lačen, kruha pa dosti
jih
tov» ni razočarala in jim je dala, da so 6e jim
medu in masla!« In tudi v tem jih ta «mati fan-
roke povesile pod kosom kruha.
Obleka za deklice
Šolska dekleta ni lahko oblačiti, zlasti če 60 že bolj odrasla. Saj obleka ne sme biti že več otroška in ne 6me biti preveč odrasla. Na sliki sta dva primera, ki 6ta za šolarice teh let. Slika 1: Siva volnena obleka z modro bluzo. Jopica je v
kroju bolero in krilo je okroglo urezano. — Slika 2: Rjava obleka s »špenzerjem« in bluzo iz 6urove svile. Krilo ima spredaj in zadaj globoke gube.
O kovinskih posodah
zaradi varčnosti, 6aj bodo pccode tudi dalj uporabne, če bodo očiščene.
Zdaj je najbolj razširjena posoda iz aluminija. ki je pa glede aa snago tudi najbolj sitna. S 6odo teh po6od ne 6memo umiti, ker postane aluminij od sode siv. Aluminijasto posodo daš le v vročo vodo in jo obdrgneš z milom do čistega, nato jo 6 krpo obrišeš in izlikaš.
Posode iz bele pločevine, zlasti pekače, ki prav rade počrnijo in po6tanejo lisaste, čistimo takole: V te posode damo najprej vročo vodo s sodo in pustimo stati četrt ure. Potem 6 pomi-valko in peskom do čistega obdrgnemo ia izplak-nemo z vročo vodo. Ko je posoda popolnoma suha, jo usvetimo z magnezijo. - Posode iz črne pločevine umiješ prav tako, le da nazadnje ne vzamemo magnezije, ampak navadno sol. Prav tako čistimo posode iz kositra, ki jih na koncu usvetimo še z limonovim sokom in obrišemo z mehko krpo. — Kopalne banje, ki so že potemnele. očistiš s petrolejem in izplakneš z vrelo in nato mrzlo vodo. — Navadne posode iz železa i a e m a j I a jc treba včasih prekuhati v močni 6odovi raztopini in obribati s peskom. — Potrebno je le, da gospodinja tudi s posodami čuti in se zaveda, da so del njene družine.
Rumene in rdeče kolerabe
Rumene kolerabe imajo največ dušičnatih snovi in so zato jako nasitljive. Vitamine kolerabe ohraniš, če očiščene kolerabe razrežeš na prav majhne koščke, da jih je treba manj časa kuhati Ce jih skuhamo kot pirč. «pk>h ni treba nobene vode dodati, tako da »e kolerabe vedno v svojem soku dušijo.
Rdeče kolerabe pa so zato pomembne, ker jih imamo lahko tako dolgo, dokler ni spomladne zelenjave Rdeče koierabe vsebujejo tudi snovi, ki redijo kri, a treba je, da surove naribaš in sok pomešaš z rdečim vinom
Plelena čepica
Pričujoča čepica je jako primerna šolaricam. Narejena je iz modre, bele in rdeče volne. Potrebuješ volno teh barv in pleteš s 4 debelimi in 4 tanjšimi pletilkami.
Začneš spodaj in nasnuješ 120 pentelj iz modre volne na debele pletilke. Pleteš naokrog vrsto desno in vre t o levo in potem dve vrsti po 2 pentlji desno in 2 levo in še eno vrsto 6amo levo. Nadaljuješ 4 vrste desno in ponoviš kot prej. Dobiš
dve progi, b čimer 6e bo čepica tesno prilegala, ker sta obe progi jako prožni.
Ostanek čepice pleteš desno, in sicer z modro volno, dokler ni 6 in pol centimetra visoko. Nato pa 3 cm z belo volno. Potem pleteš z rdečo volno, a le 3 vrste naokoli, nato pa 6nemaš takole: Najprej napleteš 10 pentelj, a druge po 2 skupaj — vso vrsto. Druga vrsta je brez snemanja, potem pa pleteš po vsaki deveti pentlji po 2 skupaj, na kar sledi spet vrata, da nič ne snemaš. Tako nadaljuješ brez snemanja in s snemanjem, in sicer snemaš najprej po vsaki 8., potem po 7. vrati in 6. in tako dalje, dokler nimaš več ko 20 penteli. Zdaj vzameš tanjše pletilke in pleteš vedno po 2 pentlji skupaj vso vrsto. Ko ti 06tane 10 pentelj, spleteš iz njih majhen, 2cm dolg repek.
iz kuhi v je v kuhinjo
Ce potrebuješ samo beljak,
tedaj previdno prebodi jajce z noževo konico zgoraj in spodaj in beljak izteče, rumenjak pa lepo ostane v lupini in je uporaben tudi čez več dni.
Majhne kuhinjske napake
Večkrat Se je že zgodilo, da je radi malih grehov nastala huda škoda in večkrat 6e je tudi ze pripetilo, da je kaka izvežbana, preizkušena gospodinja zagrešila v naglici take prestopke v kuhinji, kakršnih prav za prav ne bi 6melo več biti in ki povzročijo, da se kosilo popolnoma po\ kvari. Tako se kar če6to pripeti, da gospodinja, ko je razmišljena ali 6e ji preveč mudi, pristavi meso v mrzli vodi, s čimer se izgubijo beljakovine in je meso brez okusa. Drugič se tudi pripeti, da pristavi jedila, ki vsebujejo škrob, kar v vrelo vodo, nakar 6e vse sprime in je ko močnik. Vročina in voda ne moreta nič več prodreti v notra-
njost in velik del hraniv, ki so dragocene za telo, gre tako pozlu. Mlade gospodinje večkrat pozabijo pred kuho — namočiti posušena živila (fižol, iečmenček), s čimer 6o ta živila 6koraj neprebavljiva. Posušeno 6adje, sočivje itd. 6e mora vendar moče šele napiti, da se more pri kuhi v živilih razviti vodna para. Para pretrga 6tenc celic in osvobodi hraniva v sebi, da morejo priti v prid človeškemu telesu.
Sleherna gospodinja mora prav natančno paziti na to, da je ma6t za peko mesa ali močnatih jedil jako razbeljena. Ce damo kos mesa v premalo razbeljeno mast, 6e mast vpije v meso, ne da bi ga orumenila. Meso je tedaj svetle in nelepe barve in 6ok jx> nepotrebnem izteče ven, tako da moraš dati na mizo posušeno, grdo me60 — en 6am podplat. Ko pečeš meso, ga ne 6meš nikoli veliko hkrati dati v razbeljeno mast. S tem se mast preveč ohladi in 6e ne more narediti pravilna 6kor-jica na mesu. Druga grda navada je to, da meso med peko prebadamo z vilicami: 6ok izstopi iz mesa in je za nič! Ce že moraš žlico vtakniti v mast, pazi, da je žlica j»polnoma 6uha: če ai, mast zacvrči in 6e po nepotrebnem potrati mnogo kapljic masti, in tudi opečeš 6e lahko, ko škropi
mi^l M nAI«	ai,I ■ a X I. . I. « ! _ X__. - i_ ?_J _ _
Ko delaš omake. pazi. da v začetku ne daješ v posodo dosti tekočine. Potem tudi dolga kuha ne popravi okusa, kakršnega ima omaka, ki le počasi nastaja in ji polagoma dolivamo vode. Ce kuhajo kje v trdo kuhana jajca, imajo aavado, da jih dajo kar v vodo prav tedaj vrelega krom-
treba »na 6rce položiti«, da ne smejo mleka nikoli dati na hud ogenj: pripali se in pokvari okus! In take posode je težko čistiti in ve&rat 6e emajl 6 po6ode odkrhne in je posoda za kuho mleka ze zanič. Slednjič povejmo še to, da za kuho cmokov ne 6memo nikdar vzeti majhnih posod z malo tekočine; cmoki morajo prosto plavati v vodi (ali juhi). Skrbimo tudi, da 60 v kuhinji noži nabrn-šeni; s skrhanimi ae opraviš aič, le čas zamudiš.
»Zakaj pa rečete svojemu sinčku Kolumb?«
>Zato, ker jo bil prvi, ki je na našem radiu našel Amerikol<
Stročji fižol vložen v soli
Je ie bolj okusen, kakor v kisu, za katerega je bilo že prej navodilo tu. Mlad. zelen stročji fižol otre-bimo in opererao. Pripravimo slano vodo in sicer denemo na liter vode žličko soli, dodamo nekoliko celega po pra in pustimo to 15 minut vretl. Surov stročji fižol denemo v majhen vinski sodček, ki ga dobro oribamo ter ga pripravimo, kot je popisano za kumarice v soli. Dno sodčka pokrijemo z listi vinske trte ln napolnimo % sodčka s etročjim fižolom, nakar nalijemo do vrha sodčka to solno raztopino, položimo na vrh snažno deščico, ki Jo obtežl-mo z nekoliko helimi, čedno opranimi kamni. Zelo nam bo koristil tako vloženi stročji fižol pozimi. Tudi tega uporabljamo namesto malih kumaric in ga pozimi rabimo za garnlranje raznovrstnega mesa.
Pražena jajčka
Pražiš lahko cela ali razpolovljcna v trdo kuhana jajca v razbeljenem olju ali na masti. Se boljša so pražena v mehko kuhana jajca. Kuhaš jih 4 minute, daš v mrzlo vodo. nakar jih izlahka olupiš. Potem jih povaljaš v raztepenem jajcu in drobtinah in urno opražiš (kot meso).
k l 1 t .n A R O n r I K C I J A
OJiosiek,
MARIBOR prln»<» vedno nalnnv>J>e'
Naš domači zdravnik
J. P. — Lj. Zdravilnost čebeljih pikov je bila na tem mestu najmanj dvakrat omenjena in način domačega zdravljenja opisan. Mnogim ljudem z revmatičnimi bolečinami ali trdovratnim trganjem čebelji strup dejansko pomaga, vsem pa ne. Zdaj je menda najboljši čas za tako zdravljenje. Na boleče mesto ali pa tudi kje drugod, kjer oteklina po piku toliko ne mota, se nastavijo z nalašč pripravljenim lesenim precepom dve ali tri čebele po vrsti, želo naj se pusti v koži ne dalje od treh minut. Ko premine oteklina popolnoma, naj se p-ikanje ponovi s 4—6 čebelami, v trdovratnih ali zastarelih primerih bolečin še v tretje s 7—10 čebelami, kar menda zadošča za enkratno zdravljenje. Pripominjam, da ne prenaša vsakdo čebeljega strupa, zato naj se iz previdnosti napravi prvič samo en pik. Komur je to preprosto zdravljenje nevšečno, naj si da napraviti čebelno »zdravljenje« od zdravnika z umetno pripravljenim strupom.
M. P. — T. Otrdela koia na podplatih, ki vas zelo ovira pri hoji, se vam ponavlja navzlic kope-lim, zdravniškemu mazilu in rezanju? Obrnite se do katerega čevljarja usmiljenega srca, ki vzame mero za obutev po vaših nogah, izvrši pa naj jo, včasih smo rekli na ameriško, danes pravimo na športno obliko z nizkimi in širokimi petami in široko zaokroženim prednjikom. V čevljih nosite vložke iz slame ali koreninicam podobne snovi (j-lufec). Dokler nosite čevlje, narejene po modnih kopitih, vam ne pomaga nič!
A. R. — P. Živčnost v obliki raztresenosti, nemirnosti in slabe volje vas začenja skrbeti, zlasti z ozirom na življenje v bodočem zakonu? Ker ste iz trdne družine in živite zdaj redno — glede mladostne zablode, če je res opuščena, bodite brez skrbi — potem ne bo resnih težav, da spravite živce v ravnotežje. Poleg poklicnega dela vam treba razvedrila, poprimite se pametnega društvenega in, če ee da, zlasti športnega udejstvovanja; tudi v vašem bivališču je dovolj priložnosti za daljše sprehode in izlete po pokrajini, ki je vendar zelo zanimiva. Treba vam tudi notranje ureditve. Kot samotarju v tujini vam priporočam predvsem sv. pismo nove zaveze, ki je po splošnem mnenju knjiga vseh knjig, bolj vredna prebiranja, ko vse druge na svetu. Brskajte po nji, v njej najdete več, kakor vam treba za popolno uravnoteženje. Morda ne mine niti eno leto, ko se usposobite za zdravo in srečno življenje v dveh ali večih.
M. T. — B. Pivska strast je časih grda zakrivljena razvada, časih izrazita duševna bolezen. Zanesljivega domačega sredstva zoper njo ne poznamo. Mnogim nesrečnikom te vrste se pristudijo opojnine, če vživajo s kavo ali čajem zavrelico hrastovega želoda, praženega ali zmletega, kakor se pripravlja kava. Drugim utegne pomagati zdravnik, ki sočutno prevzame bolnika v zdravljenje po načrtu. Bolnik dobiva všečno opojnino, in takoj nato neškodljivo zdravilo v obliki vboda, da izbruhne povžito opojnino. Po nekajkratnem ponavljanju se mu pristudi tista, opojnina za stalno. Tako se dajo polagoma pristuditi V6e opojnine, če ima bolnik količkaj volje za ozdravljenje. V nekaterih primerih pa ne pomaga drugo, kakor trajno osamlje-nje bolnika — oskrba v primernem zavodu, kakor so hiralnice za take neboglience.
F. C. — V. Bedrenica (ishias) v desnem bedru menda ni nasledek poškodbe kolena na drugi strani, če ee vam je ta pozdravila. Upoštevajte, kar je danes pisano o čebeljih pikih in v prejšnjih odgovorih o trganju (n. pr. 1. avg. letos).
A. K. — Bolečine v križu pri priipogibanju ali dolgem sedenju so pogostna nadlega, ali so nasledek vzdigovanja in prenašanja težkih bremen ali izraz revinatizma. ne morem razpoznati čez toliko hribov in dolin. 0 domačem zdravljenju takih nevšečnosti je pisano dovolj tudi v današnji posvetovalnici, vam priporočam posebej še izdatno ogrevanje in krepko gnetenje (masiranje).
Isti. — Občutljivost palčnega sklepa na nogi po lanski poškodbi ob slabem vremenu in pri krep: kem ali nerodnem stopu pomeni, da sklep še ni ozdravljen. Pomenite se vendar z veščim zdravnikom, če ni morda potrebna kakšna začasna obveza ali operacija.
Isti. — Večmesečno potenje in zasliienje dihal se ne da odpravita ne z domačimi in ne zdravniškimi pripomočki? Izkušeni zdravniki vam soglasno zatrjujejo, da nadlega ni jetične narave. Verjetno. Enake nevšečnosti povzroča tudi zanemarjena hri-pa, ki je bilo o nji letos že večkrat pisano. Tudi vaše trganje v glavi, nespečnost in razburljive sanje so pogostni nasledki neprebolele hripe. Če le morete, pojdite z otrokom za več tednov na morje (v južnejšo Dalmacijo), kjer se vam vse te tegobe porazgube najlaže in najhitreje. Navadno se da zunaj poeedati in v morju kopati ves vinotok in še čez
L. M. — Lj. Videvanje pošastnih prikazni v
polspanju in temi vas napolnjuje z grozo, da morate klicati? Večerjajte zgodaj in kaj lahkega, preden ležete, si napravite toplo kopel za noge z mrzlim polivom, ko ležete, si zavežite oči in pripo-ročivši se angelu varhu se zamislite na razgled z Gradu ali Šmarne gore in — za6pite. Tisto zadevo (radi nebruhanja po operacijski omami) pa si izbijte iz glave, ker ni stvarne podlage zanjo.
F. II. — K. Zrast ključnice s prsnice je na levi strani vidnejša ko na desni? Na daljo je težko kaj reči, ker je več možnosti. Dokler ni občutne motnje in dokler ni nakaza znatna, ni nikakšne sile za zdravniško nardevanje, sicer pa treba sveta in pomoči veščega strokovnjaka za telesne napake.
F. R. — Z. Večerni napadi s pečenjem v želodcu in bolečinam na desni strani pod rebri in zadaj med pleča vzbujajo tako na daljo sum na čir v dvanajstniku ali vnetje v žolčniku (s kamenjem ali brez njega). Ta primer ne spada v področje domačega zdravljenja, marveč v bolnišnico z oddelkom za notranje bolezni za ugotovitev in potem bržkone na oddelek za operativno zdravljenje.
M. D. — K. Morebitno kilo naj jaz ugotovim in radi vaše sigurnosti« (menda gotovosti) razložim z opisom? Kile, zunaj vidne na trebuhu, so na popku, v dimljah in proti stegnu, vsaka od njih dela večje ali manjše težave, ki se ravnajo po kakovosti in velikosti izstopivšega ali izstianjenega drobja in mnogih drugih okolnostih. ZdTavnik, ki vam je na voljo, razloži te stvari takoj in poda napodila.	....	....
H p. _ Lj. Jutranje kihanje vas nadleguje že
nekaj mesecv, sicer imate mir; nahod ee ni razvil, kakor navadno po prehlajenju. Sitnost mi ni neznana. Opazoval sem jo prvič pri svoji tašči ki je skorajda po vsaki večerji kihnila po 20—30-krat
■nimuMMMimufinmniniiniuimm 0DRE2ITE »IU........................................
^mmrn ihmviiii"
I odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim ie priložen tale odrezek. j
I ..Slovenec", 26. seplem. 1937 1
po vrsti, po mojem domnevanju zavoljo tobakovega dima. Šaljivo taščo je kihanje zabavalo, Češ, da ji odganja muhe iz glave. Nekoliko te dediščine eem od dobre tašče dobil tudi jaz, samo da ne vem, kako in zakaj. Kaj vas draži na jutranje kihanje, ne morem pogoditi od daleč, morda kakšna posebna vonjava ali prah v zraku, morda kakšna sprememba v drobju, morda toplotna razlika? Oj>azujte in poskušajte!
B. Š. — L. Trganje po vsej levi straaj glave, hrbta in levi roka vas plaši? Bojite se usode svoje znanke, ki ne more jesti, ker ima neznosne bolečine, če odpre usta, da vpije in se valja po tleh. Strah je slab svetovaJec in še slabši zdravnik! Radi zhadanja v ušesu pojdite k strokovnjaku za ušesa in nos, da ugotovi dejansko stanje v glavi, če on ne najde nič stvarnega, poiščite še zdravnika za živčne zadeve, zakaj enostranost znakov vzbuja sum bolj za živčno kakor splošno bolezen (»revma-tizem«).
K. L. — C. Vetrovna napetost vas muči vsako jutro kot spremljevalka, vi trdite kot začetnica vaše desetletne želodčne bolezni, ki je prešla, pu-stivši vam občutljivost do kislih jedi in pijač. Po tolikih zdravilnih poskusih pri zdravnikih doma in treh bolnišnicah zunaj hočete imeti navodila za zdravljenje z domačimi pripomočki? Te odgovornosti ne morem sprejeti na daljo, ko ne poznam vašega dejanskega stanja. Zdi se mi, da je najbolje pogodil vašo bolezen zdravnik, ki je ugotovil začeten čir med želodcem in črevesom. Vrnite se k njemu, da vas jjonovno preišče, če je res čir in če se ni spremenil v brazgotino, ki ovira prehod.
Od točne razpoznave je odvisno nadaljnje zdravljenje, s prehrano in zdravili ali z nožem.
J. B. — S. Bele lise na ogorelem obrazu pustite letos v miru, prihodnjo pomlad pa ei omislite katero izmed mnogih maž, ki varujejo kožo premočnega ogorevanja. Sicer pa menim, da je malce marogast obrazek če ne lepši pa vsaj zanimivejši od mlečnega ali vsakdanje rdečega.
P. R. — L. Ženska bolezen (sprva močna krvavitev »v debelih zaplatah«, zdaj bolečine v spodnjem životu in zapira vode) se pač ne da zdraviti na daljavo in tudi ne samo z domačimi pripomočki. Treba je vendar, da vešč zdravnik najprej ugotovi dejansko stanje (nepopoln splav ali goba ali drugačen izrastek) in potem ali sam prevzame zdravljenje ali pa pošlje bolnico v bolnišnico ali zdravilišče. Pred nosom imate dobre zdravnike, ki so vam na voljo za skromno plačilo in v primeru dejanske siromašnosti celo brezplačno, čemu torej begate za pomoč v meglene dajjave?
Isti. Za nujne primere ni in ne inore biti naša posvetovalnica nikoli. Na vprašanja, ki se naberejo med tednom, pridejo odgovori na vrsto šele drugo nedeljo ali pa kasneje.
J. S. — S. Neuspelo poskušanje opustite popolnoma vsaj za tri mesece, da ee vam poleže raz-dražljivoet. Ves ta čas se utrjujte z vodo, obliva-njem ali pršenjem zadaj in spredaj dvakrat na dan. Ogibljite se tudi vseh dražil, za pomirjenje pijte zvečer hladen špajkov in metov oparek. Čim ntanj se begate, tem prej se zadeva uredi povoljno na obe strani.
Mnogim. Brez izkazila (izrezek na tej strani) ali opravičila ali podpisa ni in ne bo odgovorov, saj morajo celo redni in dostojni vprašalci večkrat čakati odgovora, da pridejo na vrsto.
Pravni nasveti
šuiiiiimm iiiimif
Sporna stanarina. A. P. K. Z razsodbo državnega sveta z dne 21. V. 1937 je bila katehetom na ljudskih šolah odvzeta stanarina, ker nimajo posebnih oddelkov na šolah. Zato je bilo po tej razsodbi s 1. junijem ustavljeno izplačevanje stanarine. Ce imate toraj terjati zaostanke na stanarini pred 1. 6. 1937 in hočete uveljaviti izplačilo teh zaostankov, ni izključeno da bo administrativna oblast zavzela stališče razsodbe državnega sveta in odrekla prisilno izterjavanje zaostankov. Na uspeh tožbe pred upravnim sodiščem z ozirom na gornjo prejudicijelno sodbo ni skoraj mislili.
Poizvedbe v Ameriki. Z. A. R. — Že dve leti vam pošta iz San Francisca vrača pisma, ki so naslovljena na vašega sina, ne da bi sporočili, ali je nejx>znan ali mrtev. Vprašate, kje bi mogli poizvedeti za vašim sinom. — Obrnite se na izseljenskega referenta banske uprave v Ljubljani z navedbo točnih podatkov vašega sina. Ta bo jiotrebno oskrbel za uradne poizvedbe naših kon-sularnih oblastev pri pristojnih ameriških uradih.
Ponovna poroka ločencev. H. D. M. Vprašanje je presplošno stavljeno. V naši državi imamo, kar se zakonskega prava tiče, še vedno različna pravna področja. Zato ni mogoče odgovoriti, če je ponovni zakon veljaven, če ne navedete veroizpovedi ločencev ob času prvega zakona in ob času drugega zakona in kraja sklenitve teh zakonov.
Sluihena pogodba. Š. T. A. Z delodajalcem, lastnikom tovarniškega obrata, ste sklenili pismeno službeno pogodbo in se med drugim tudi dogovorili za 3 mesečni odpovedni rok. V pogodbi je bil še pridržek delodajalca, da ga ne veže odpovedni rok ob popolni ustavitvi obrata. Podjetnik pa je na 12 dni odpovedal vsem delo, nato obrat popolnoma ustavil, kmalu potem pa začel jx>d novim imenom v istem prostoru in z istimi stroji znova obratovati. Vprašate, če je prenehala stara pogodba in če imate pravico do plačane 3 mesečne odpovedi. — Tak način izigravanja je proti dobrim šegam. Zato je pri danem položaju po našem mnenju pridržek delodajalca, da ga ne veže odpovedni rok pri ustavitvi obrata, neveljaven in vam je dolžan plačati celo 3 mesečno odpoved. Gre vam pa vsaj 14 dnevna odpoved, ki je obvezna v vsakem slučaju. Z novim podjetjem morate skleniti novo pogodbo. — Glede kršitve pogodbe bo pa sporno. Če imate ubožno spričevalo, tožite, boste vsaj vedeli, kdo ima prav.
Rentne knjiiiee avstrijske poštne hranilnice. A. P. M. — Če so bile rentne knjižice avstrijske jioštne hranilnice pravočasno prijavljene v smislu navodil direkcije poštne hranilnice v Belgradu, do 31. V. 1923, potem imate upanje, da se bodo te knjižice tudi vpoštevale, ko se bo to vprašanje končno rešilo. Glede neprijavljenih knjižic pa niti upanja ni več.
Čatežke Toplice so najtoplejše toplice ▼ dravski banovini; toplina vode znaša 57" C
(ne pa 40"—45° C, kakor je bilo pomotoma tiskano v zadnji nedeljski številki, z dne 19. t. m., »Slovenca« v članku »Po dolinah Save in Krke«).
Pričevanje in morebitne posledice. K. T. R. — Vprašate, če sme podjetnik delojemalcu odpovedati službo, če priča pred sodiščem govori resnico podjetniku v škodo. — Postavodajalec noče, da bi kdo radi pričevanja pred sodiščem trpel škodo. Dolžnosti pričanja niso samo oproščeni bližnji sorodniki obdolženca, temveč tudi druge priče se nc morejo siliti, da bi odgovarjale na jx>edina vprašanja, če je verjetno, da bi nastala radi tega zanje velika neposredna tvarna škoda, ali sramota za nje in njih bližnje sorodnike. Pred vsakim zaslišanjem mora sodišče poučiti pričo, kdaj sme odkloniti pričevanje oziroma na kakšna vprašanja da ni dolžna odgovoriti. Ce torej delojemalec misli, da delodajalcu resnica ne bo ljuba, naj pri zaslišanju izjavi, da na tako vprašanje ne bo odgovoril. Delodajalec tudi brez navedbe razlogov delojemalcu lahko službo v odpovednem roku odpove. Proti taki pravilni odpovedi delojemalec nima pritožbe.
Dolg zapuščine. A. L. Dva brata sta prevzela po očetu prezadolženo posestvo. Prvi je prevzel večji del posestva, zato tudi večji del dolga, drugi pa manjši del posestva z manjšim delom dolga. Prvemu bratu so je posrečilo, da je dosegel znižanje precejšnjega dela svojega dolga. Drugi brat zahteva, da se upošteva to znižanje tudi pri njegovem dolgu, ker sta pač oba brata prevzela sorazmerno tako dolgove kot posestvo. — Za vaš spor je potrebno točno znanje zapuščinskega dogovora. Po istih načelih, kakor ste se tedaj domenili glede prevzema celega očetovega dolga, morate sedaj zmanjšati ta dolg, v kolikor ste eden ali drugi dosegli znižanje starega dolga. Notar, ki je vodil zapuščinsko razpravo, vam bo lahko najbolj točno svetoval, kako morate postopati z ozirom na sedaj nastali položaj. Če se ne bosta mogla sama sporazumeti, bo moral brat tožiti in bo končno sodišče odločilo, Čigavo stališče jc pra vi lito.
Doplačilo deleža zadrugi, ki je v likvidaciji. B. M. K. — Razmerje med članom in zadrugo je urejeno z zadružnimi pravili. V teh pravilih je tudi določeno, koliko znaša zadružni delež, kako in kdaj preneha članstvo, kako se smejo spreminjati zadružna pravila i. t. d. Za vse to ste se premalo zanimali. Med tem časom je zadruga pravilno sklepala o povišanju zadružnih deležev, in je tudi opravičena, da sedaj od svojih članov zahteva vplačilo povišanih deležev. Zmotno je vaše mnenje, da je vaše članstvo prenehalo s tem, ko ste v trgovini izjavili, da izstopate in potem res niste več v zadrugi kujx>vali. Vi bi morali pismeno javiti načelstvu zadruge svoj izstop in zahtevati izplačilo svoječasno vplačanega deleža. 0 vašem prijavljenem izstopu bi moralo načelstvo sklepati in šele s takim sklepom bi prenehalo vaše članstvo, vaše jamstvo kot člana pa šele po preteku časa, določenem v pravilu. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da plačate zahtevano doplačilo deleža, sicer boste nosili še pravdne stroške.
Začasno zavarovanje svojih pravic. N. M. —
Dobili ste neko pravdo na prvi stopnji. Nasprotnik je vložil priziv. Med tem je obremenil svoje zemljišče do vrednosti istega, tako da se bojite, da kljub dobljeni pravdi no boste dobili pri nasprot-
TODA
VSAK nima toliko denarfa,
da more potovati m kopališče
VSAKDO bi mor a i dati za zdravje letno 100—150 dinar/eo im piti mesec dni mesto drug« oode
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci.
niku kritja. Vprašate, kako bi vašo še ne pravo-močno terjatev mogli zavarovati. — Če bo prvo-stopnja sodba potrjena po drugi stopnji, potem boste lahko predlagali izvršbo v zavarovanje, čeprav bi nasprotnik še vložil revizijo. Sedaj bi pa mogli predlagati le začasno odredbo, s katero bi začasno varovali svoje pravice. V dosego začasne odredbe morate verjetno izkazati, da vaš zahtevek obstoji, da je pa nevarnost podana, da ne pridete do kritja radi takih dejanj nasprotnika, ki resno ogrožajo vaš zahtevek.
Sporna pokojnina. S. J. M. Sporazumno ste ločeni z možem od mize in postelje. Mož je prestopil v pravoslavno vero in se na novo poročil. Saj vam še plačuje preživnino. Ker je mož državni upokojenec, vprašate, komu bo pripadala pokojnina, ali vam, ali drugi ženi in če lahko do-sežete razveljavljen je drugega zakona. — Vprašanje pokojnine je sjjorno. Poznamo primere, da se je pokojnina v takih slučajih delila med prvo in drugo ženo. Za vas bi bil položaj precej drugačen, če dosežete, da se zakon, ki ga je mož sklenil z drugo ženo, proglasi za neveljavnega. Če živi vaš mož na področju Slovenije ali Dalmacije, potem imate upanje, da bi vrhovno sodišče v Zagrebu izreklo, da je drugi zakon neveljaven. Priskrbite si ubožno spričevalo in stavite pri okrožnem sodišču predlog, da se drugi možev zakon izreče za neveljavnega, ker je prvič bil poročen kot katolik in je bil ta prvi zakon ovira, da se sploh ne more poročiti, dokler vi živite.
Nepriznanje zaščite. G. B. V. — Kmetici je občina izdala potrdilo o tem, da je kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Na predlog odvetnika nasprotne stranke je sodišče občinsko potrdilo razveljavilo in kmetici odklonilo priznanje zaščite. Vprašale, ali more odvetnik oporekati zaščiti, ki jo ie priznala občina. — Po predpisih uredbe sme vsak interesent predlagati, da sodišče preizkusi resničnost potrdila, ki ga je izdala občina in o tem izdati sklep. Če je sodišče zaščito odreklo, ni nobene pomoči več.
Takse proste vloge. Č. — Radi bi vedeli, ali so spomenice, ki jih vlagajo stranke pri občini, oproščene plačila takse, če so splošnega značaja. — Plačila takse so med drugim oproščene vloge, ki jih predlagajo v javnem interesu privatne osebe.
Hmelj ob meji. R. G. M. — V naših nasvetih niste nikdar čitali, da se mora hmelj saditi v razdalji treh metrov od meje, ker tega nikdar nisuno pisali. Zato je vaše vprašanje, ki se naslanja na takšno trditev, neosnovano in odpade tudi odgovor.
Kmetijski nasveti
Uporaba samočistih droži. (A. Ž. iz K.) Bojim se, da bo letos precej gnilega grozdja in da se bo vino kvarilo. Nameravam zato naročiti čiste kvasnice. Kako se uporabljajo samočiste kvasnice?
Kako je predelati gnilo grozdje v vino, se ravnajte po odgovoru na to vprašanje. Čiste kvasnice pa uporabite takole: Kake tri dni pred trgatvijo natrgajte zrelega grozdja, ga zmastite, stisnite in potem zavrite; tak mošt (10—15 lit.) shranite v kako stekleno posodo (pleteno stekle- j nico), ali pa v sodček. Ko se mošt ohladi na 18 i do 20° C pa izpraznite v posodo eproveto samo- j čistih kvasnic. V 2—3 dneh prične mošt kipeti. Tak mošt je najbolj pripraven za vcepljenje či- ! stega kipenja v ostalih moštib. Za vsakih 100 1 navadnega mošta je potrebno 2—3 1 čistokipečega mošta. Večji vinogradniki naročijo več eprovet čistih kvasnic in si prihranijo večjo količino čistokipečega mošta.
Umetna gnojila za ječmen. (K. P. iz D.) Kmalu bom sejal ozimini ječmemn. Rad bi mu pognojil z umetnimi gnojili. Kakšna in koliko vsakega bi moral trositi na njivo, ki je bilo dete-ljišče in meri 2800* m?
Vsa žita in to velja posebno za ječmen se mora gnojiti z umetnini gnojem, ako hočete zares pridelati dobro in kleno zrnje. Najboljše je, da gnojite ječmen s superfosfatom in s kalijevo soljo. Dušičnatega gnojila v danem primeru ne bo treba preveč up>orabiti. Na to površino vzemite: 40 kg kalijeve soli, 80 kg rud. superfosfata in event. 25 kg apnenega dušika. Kalijevo sol in apneni dušik zmešajte skupaj in jih vsaj nekaj dni pred setvijo potrosite enakomerno po njivi ter plitvo podorjite. Po setvi potrosite pa še superfosfat in ga pobranajte.
Telica in paša. Imam pet mesecev staro telioo in ne vem, kaj je boljše. Ali bi jo pustil v hlevu ali bi jo puščal s kravami na pašo? J. B. — Pr. Menda mislite izrabiti za svoje krave jesensko pašo in jih pasti jx> travnikih. To bi naj storil, vsak živinorejec, zlasti pa še oni, ki nima druge priliko za pasenje svoje živine. Brez drugega bo bolj prav, če bo hodila telica s kravami vred na pašo, in bi bilo zgrešeno, če bi ostala sama v hlevu, pa čeprav ni več ko 5 mesecev stara. — Saj gredo telice, ko so stare vsaj 6 do 8 mesecev, v planinskih krajih — po predhodni primerni predpripravi na hojo na pašo in pasenje doma — ze na planinsko pašo. Hoja na pašo in sploh gibanje na prostem v svežem zraku in na sončni svetlobi je za zdravje in uspevanje vsake domače živali, toliko bolj pa še za zdravje in razvoj mlade žnvali, neprecenljive vrednosti. Lc na paši se dorasčajoča žival najbolj naravno utrjuje in utrdi ter postane odporna; le paša ji more dati pravo osnovo za trdno zdravje in poznejšo donosnost. Seveda se bo telica na pašniku zdaj bolj sprehajala nego pasla in se bo šele polagoma privadila na pašo. Zato ne smete računati, da se bo telica prehranjevala takoj ali sploh letos s pašo. Dobivati bo morala zategadelj tudi tedaj, ko bo redno hodila na pašo, dosedanjo krmo ne-prikrajšano v hlevu, da ne zastane v razvoju. Letošnje privajanje na pašo pa bo telici prišlo zelo prav za pasenje v prihodnjem poletju.
Naprava stanovitnega vina iz gnilega grozdja. (Z. S. iz N.) Prihodnje dni bom prvič podbiral
fnilo grozdje, ker nekatere sorte precej gnijejo. ansko leto sem tudi pobiral gnilo grozdje, pa ni bila pijača bogve kaj prida. Primešati sem moral to vino domači pijači, ker za kupčijo ni bilo primerno; imelo je hud duh po žveplu in je ostalo ves čas sladko. Kako «?ai ravnam pravilno z moi'om iz gnilega grozdja, da 'se ne bo 'pokvaril?
Lansko leto ste napačno ravnali pri razslu-zenju oziroma napravi mošta iz gnilega grozdja. Pri pretakanju ga gotovo niste dovolj prezračili in niste skrbeli, da bi mošt pravilno jx>kipel. Pri napravi mošta iz gnilega grozdja morate !et06 bolj paziti. Ko pretakate tak mošt po nekaj dneh, tedaj ga morate dobro prezračiti. Najbolje je, da pretočite mošt 6kozi kakšno cedilo ali sito v kako posodo, da se dobro prezrači in razduši. Ko ga pretočite v 6od, mu primešajte primerno količino bujno kipečega mošta, ki 6te si ga pripravili potom čistorejnih droži ali, ako teh ni6te uporabljali, pa vzemite nekoliko kipečega mošta od zdravega grozdja. Upoštevajte tudi vse pogoje brezhibnega kipenja. Predvsem poskrbite, da bo v kleti primerna toplina, t j. 15—18° C, ko mošti hitro po-kipijo.
Izdelava sladosoka iz grozdja. (F. B. iz T.)
Namenil 6em se letos napraviti nekaj sladosoka iz grozdja domačih sort, n. pr. iz grozdja od beline, kraljevine, lipne in škeline. Napraviti 6i ga hočem okoli 300 1. Pravijo, da se tak sladek mošt prav dobro da vnovčiti. Kako naj ravnam pri izdelavi sladosoka iz grozdja domačih sort?
Vaš namen, ko si hočete napraviti nekaj sto litrov sladosoka iz grozdja domačih 6ort, je z gospodarskega vidika gotovo na mestu. Po dobrem sladosoku iz grozdja bo pri nas čedalje večje povpraševanje. Dobro 6te 6i tudi zamislili, da hočete zato uporabiti grozdje domačih sort. Najboljši 6ladosok se prideluje iz grozdja, ki nima preveč sladkorja (od 13—16% sladkorja) in primerno količino osvežujoče vinske kisline (od 9 do 12 pro mile kisline). Poleg sladkorja je za prvovrsten 6lado6ok neobhodno potrebna primerna količina zdrave organske kisline. Za izdelavo sladosoka vzemite zrelo grozdje od domačih 6ort. Grozdje zmeljite, gnilo preje odstranite, nato ga pa sprešajte.
Mošt potem takoj od preše filtrirajte ali precedite skozi platneno cunjo v kak kotel (žganjarski kotel). Nato ga pri zmernem ognju segrejte na na 75—80" C. Pri tej toplini ga segrevajte 15 do 20 minut in ga večkrat med vrenjem premešajte. S tem ste uničili v moštu vse kipelne glivice. Razkužen mošt nalijte potem še vroč v prej 6krbno očiščene steklenice (zelenke, steklenice o«d piva itd.). Posebno pažnjo morate posvečati, da bodo steklenice temeljito oprane. Cim 6te jih dobro oprali s sodovim lugom, jih namakajte vsaj en dan v vodi. Pred uporabo jih denite v primerno posodo in polijte 6 toplo vodo do vrha. Pripravite si tudi dobre zamaške, ki jih morate pred uporabo najmanj par ur v vreli vodi prekuhavati ali pa razkužiti v vodi, kjer je raztopljen kalijev metabisul-fit. Steklenice jemljemo iz gorke vode 6proti ter jih napolnimo 6 toplim slaaosokom, takoj zamašimo in jih postavimo narobe na vrat. Ko se ohladijo, pomočimo vratove steklenic v raztopljen parafin, odnosno jih zapečatimo z voskom. Slado-sok v steklenicah hranimo potem v hladnih prostorih tako, da steklenice ležijo. Ako uporabljate sode za sladosok, jih morate 6krbno pripraviti. Vzeti morate bolj močne 6ode, jx>jx>lnoma čiste in jih pred polnjenjem z vrelo vodo segreti, da 6e čuti dobro toplina tudi na zunanji 6trani. Vzeti morate posebno veho. 6kozi katero 6e zrak razkuži preden pride v dotik 6 slado6okom. V ta namen uporabljajo tudi posebne zavite cevi — cedila —, ki so napolnjene z glicerinom ali špiritom, skozi katerega se zrak razkuži preden pride do soka. —> Vplivajte tudi na 6voio okolico, da bodo let06 tud; sosedje napravili veliko sladosoka. V ta namen naj uporabljajo tudi (kisla) jabolka in navadne mošt-mce. iz katerih se da napraviti tudi izvrstna sladka pijača.
Gozdni čuvaj
Po kosilu so »i pripovedovali lovske zgodbice.
Starejši prijatelj nas vseh, g. Boniface, strasten lovec in velik prijatelj vina, vesel in močan človek, poln humorja, poln ironije, ki je pripovedoval vedno samo vesele neumnosti, nikoli kaj resnega ali žalostnega, j« nenadoma začete
Vem za neki lovski doživljaj, ali bolje rečeno svojevrstno lovsko dramo, ki ji m enake. Tega nisem še ni koj i nikomur pripovedoval, boječ ie, da ne bo zanimala nikogar.
Imel sem okrog pel in trideset let, ko sem lovil ko divji. V tem času sem imel lovišče na zelo samotnem kraju v okolici Jumičges, obdaoo z gozdovi, Iti so bili polni zajcev. Tja sem Sel vsako Teto za štiri ali pet dni čisto sam, niti enega prijatelja nisem nikoli vzel s seboj.
Za čuvaja sem postavil tja dobrega, močnega človeka, strogega in strašnega napram divjim lovcem. Bal 6e ni ničesar. Stanoval je sam, daleč od vasi, v mali hišici ali bolje rečeno, v neki razvalini kuhinje in shrambe in dveh podstrešnih sobic. Ena, ki je bila dovolj velika za posteljo, omaro in stol, je bila pripravljena zame.
Oče Cavalier, tako se je imenoval čuvaj, je stanoval v drugi.
Če bi rekel, da je bil čisto sam. bi se zlagal. Pri sebi je imel še svojega nečaka, ki je bil pravi nepridiprav štirinajstih let, ki je hodil po hrano v tri kilometre oddaljeno vas. Pomagal je stricu pri vsakdanjem delu.
Ta suhi in dolgi dečko, nekoliko sklonjen, je imel svoje rumene lase tako nemarne, da se je zdelo, da ima na glavi kokošji puh in tako redite, kot bi imel plešo. Njegove noge so bile ogromne, roke pa kot kake lopate. Močno je škilil in zato najbrž ni pogledal nikoli nikogar v obraz. Spal je v luknji pod stopnicami, ki so vodiile v klet.
Toda med mojim bivanjem v teh razvalinah, ki sem jih imenoval Pavillon, je Marij odstopil svojo luknjo stari Celestini, ki mi je kuhala.
Sedaj, ko poznate ljudi in bivališče, evo vam zgodbe:
Bilo je leta 1854, 15. oktobra, tega dne ne bom nikoli pozabil. Jezdil sem v Rouen. Spremljal me je moj pes Bock, velik brak.
Bil je mrzel, ždlosten dan, veter je podil črne oblake, kot bi hotel zagrniti vse nebo z umazanimi odejami.
Na hribčku Cantalen se mi je odprl razgled v prostrano dolino Seine, ki se je kot kača vila preko vse doline, kolikor daleč sem videl. Rouen je bil na levi, z zvoniki, ki so vrtali v nebo; na desni pa ie obtičal pogled na oddaljenih, gozdnatih gričih. Nato sem prešel Rouenski gozd, včasih v diru, včasih korakoma in okoli pete ure sem prišel v Pavillon, kjer sta me čakala oče Cavalier in Celestina. Vedno sta me »prejela z istimi besedami: »Dober dan, gospod, kako je z zdravjem?«
Cavalier se ni mnogo spremenil, bil je podoben staremu drevesu, toda Celestine bi skoro ne spoznal več. Od neprestane hoje navkreber se je skoro prelomila na dvoje. Stara, izčrpana žena je bila vedno ganjena, ko me j« zagledala. Tudi ona me je pri slovesu vedno pozdravila na poseben način: »Zbogom, gospod, morda se vidimo posledttji-krat!«
•In žalosten, boječ pozdrav te uboge ženice, ta brezupna resignacija pred neizogibno smrtjo, ki ji je bila prav gotovo že blizu, me je vznemirjala vsako leto »nova.
Skočil sem s konja in med tem ko je oče Cavalier odgnal konja v hlev, sem Celestini podal roko in odšel z njo v kuhinjo, ki je obenem služila tudi kot jedilnica. Kmalu nato je vstopil tudi čuvaj. Takoj prvi hip sem opazil, da ni tak kot navadno. Zdelo se je, da ga nekaj teži. Bil je nemiren in brez vsakega veselja.
—	Ali vam gre vse po sreči? sem ga vprašal.
—	Včasih da, največkrat pa ne, je zamrmral.
—	Kaj pa je temu vzrok?
Toda on je odkimal:
—	Ne, gospod, nočem vas nadlegovati s svojo sitnostjo.
Še sem silil vanj, toda zaman. Razumel sem, da mu je težko. Ne vedoč, kaj bi mu naposled rekel, sem ga vprašal, kako je z divjačino.
—	Popolnoma v redu, gospod, moje oči so povsod, hvala Bogu.
To je rekel s tako muko in tako žalostno, da je bil naravnost smešen. Njegovi veliki, sivi brki so stali tako, kot bi hoteli vsak hip pasti z obraza.
Mahoma sem se spomnil, da še nisem videl njegovega nečaka.
—	In Marij, kje pa je, da se nič ne prikaže?
Starec 6e je divje zganil in mi pogledal v
obraz:
—	Dobro, gospod, bolje je, da vam povem vse od kraja, mnogo bolje, kot da molčim in da mi neprestano teži srce.
—	Kje je torej?
—	V hlevu je, gospod.
i— Kaj pa je napravil?
—	Poslušajte, gospod... Nekoliko je okleval, v obraz so se mu zarezale globoke gube, potem pa je s spremenjenim, tresočim se glasom počasi začel:
—	Opazil sem to zimo, da v Roseraijaketn gozdu love divjačino. Noč za nočjo sem oprezoval, pa nisem zasledil žive duše. Hujšal sem od jeze. Zdelo se mi je, da dobro vedo za moje poti in načrte.
Nekega dne, ko sem krtačil Marijeve nedeljsk" hlače, sem našel v žepu štirideset soldov. Kje jih je dobil, sem pomislil. O tem sem premišljal osem dni in opazil, da odhaja vedno, ko »e jaz vračam k obedu, gospod. In ko je nekega jutra veta! mnogo bolj zgodaj kot po navadi vstajam jaz, sera se dvignil takoj za njim in mu slediil. Da znam dobro slediti, to veste. In videl sem, kar sem ves čas slutil. Marij, moj nečak, nečak vašega čuvaja, je davil divjačino na vaši zemlji. Kri mi je zastala in toliko, da ga nisem na mestu ubil, tako sem ga premlatil. Da, pretepel sem ga in mu obljubil, da ga bom v vaši navzočnosti še enkrat.
Vidite, jaz hujšam in slabim od žalosti, on pa nama ne očeta ne matere razen mene. Zapoditi ga ne morem, saj razumete. Rekel sera mu še, če začne znova, bom napravil temu konec brez vsakega usmiljenja. Ali sem prav storil, gospod?
Ponudil sera mu roko rekoč:
—	Prav, oče Cavalier, bolje niste mogli.
Dvignil se je:
—	Hvala, gospod, grem, da ga poiščem, treba j«, da dTŽtm besedo.
Vedel sem, da je nemogoče, odvrniti ga od nje-fove namere. Zato sem ga pustil.
Pripeljal ga je, držeč ga za ušesa. Sedel sem na slamnatem stolu z obrazom kakega sodnika.
Marij se mi je zdel večji, še malo grši, kot prejšnja leta, s hudobnrtn, potuhnjenim obrazom.
Njegov stric ga je porinil tik pred menoj in ukazal:
—	Prosi odpuščania!
Deček ni zinil niti besedice. Starec ga ie dvig-nil in začel tepsti s tako silo, da «em skočil pokonci in mu zaklical, naj neha.
Otrok je zatulil:
—	Prosim, prosim ne več. Saj bom prosil.
Cavalier ga je postavil na tla in ga sunil v
hrbet tako močno, da je pokleknil:
—	Prosi odpuščanja I je zakričal.
Zanikrnež je zamrmral s povešenimi očmi:
—	Prosim odpuščanja)
Stric ga je dvignil in ga odslovil z zaušnico, ki ga je skoro pobila. Izginil je in nisem ga videl več do večera. Oče Cavalier je bil strt.
—	Hudoben jel je rekel.
Med obedom je neprestano ponavljal:
—	Ne morete razumeti, gospod, koliko žalosti mi povzroča.
Skušal sem ga tolažiti, toda zaman.
Odšel sem zgodaij spat, ker sera mislil oditi drugo jutro na lov. Moj pes je že spal na tleh ob moji postelji, ko sem upihnil luč.
Sredi noči sem se zbudil zaradi strašnega tuljenja psa. Takoj sem zapazil, da je soba polna dima. Skočil sem s postelje, prižgal luč in tekel odpreti vrata. Plamen je segal že čisto do vrat. Hiša je gorela.
Hitro sein jih zaprl, nato pa sva splezala »kozi okno ven, še prej pa sem zmetal ven mojo obleko, lovsko torbo in puško. Ko sem se rešil, sem začel na ves glas klicati starega čuvaja.
Toda oče Cavalier je spal trdno. Pogledal sem skozri okno v pritličju, ki ni bilo drugega kot ena sama velika žareča peč. Opazil sem tudi, da je bilo v notranjosti polno slame.
Ogenj je podtaknjen, mi je padlo v glavo. Začel sem znova klicati starca, toda zaman. Pomislil sem, da se je morda že zadušil. Naenkrat me je obšla dobra misel, dal sem naboje v puško in ustrelil v njegovo okno. To je pomagalo. Stari je slišal in se v sami srajci prikazal ob oknu, ves prestrašen, skoro nor od žara, ki je razsvetljeval vso okolico. Zakričal sem mu:
—	Hiša gori, skočite skozi okno, hitro, hitro, hitro!
Plameni, ki so sikali že skozi vsa okna in špranje, so lizali zidovje vsega nadstropja. Zato mu ni
preostal drug izhod, razen okna. Skočil je m padel na noge kakor mačka.
Bil je zadnji čas. Slamnata streha je pokala in se zrušila obenem z dimnikom in zgornjimi stopnicami. Neizmeren rdeč snop se je dvignil v zrak, se razširil, kot kapljice vodometa in »ejal ognjen dež na vse strani.
Prepadeni Cavalier je vprašal:
—	Kako js moglo priti do tega?
—	Ogenj je nastal v kuhinji, sem odgovoril.
—	Kdo neki js pustil tam ogenj.
—	Marij! sem na glas pomislil.
Stari je razumel.
Hipoma me je obšla strašila misel. Za vpil sem:
—	Celestina, kje je Celestina?
Nihče mi ni' odgovoril. Hiša pa se je zrušila pred našimi očmi in ni ostalo od nje drugega, kot ogromna grmada prasketajoče, slepeče žerjavice, kjer na moglo ostati ob uboge žena drugega kot žareče oglje.
Nismo slišali niti enega krika. Ko pa je ogenj dosegel stajo hlev, ki je sta! v bližini, sent se spomnil tvojega kooja. Oče Cavalier je tekel, da ga osvobodi.
Komaj so bila hlevska vrata odprta, mu j«
švignilo med nogami gibko in urno telo Marija in ga podrlo na tla. bežeč na vso moč. Stari se je dvignil v sni sami sekundi. V prvem hipu je hotel teči za njim, toda ko je pomislil, da ga več ne ujame, je napol nor od nepremagljive jez«, zgrabil mojo puško, ki je ležala pred njim na tleh in ustrelil, ne da bi pomislil ali je nabasana ali ne.
Eden izmed obeh nabojev, ki sem ga dal notri, da bi ga zbudil iz spanja, je zadel ubežnika v hrbet. Padel je na obraz m hipoma je bil ves v krvi. Z rokami in nogami je kopal zemljo, kot bi hotel še vedno po vseh štirih uteči, kot smrtno ranjena žival, ko vidi lovca za seboj.
Pognal sera se do njega. Otrok je še hropel. Izdihnil je, ko je žerjavica ugasnila, ne da bi izrekel ene same besede.
Cavalier, še vedno v srajci, z golima nogama, je stal pred nama nepremičen, blazen.
Kot priča sem na sodni ji pripovedoval vso dramo do podrobnosti, ne da bi kaj izpremenil. Oče Cavalier je bil oproščen. Izginil je še isti dan in nisem ga videl nikoli več.
To, gospodje, je moja lovska zgodba.
(Guy de Maupassant.)
Napoleon govori
Na majhnem belem arabskem konju Marengu. obdan z generali pribočniki, jezdi Korzičan vzdolž vrete 6vojih grenadirjev. Pet in štirideseti in še6t in dvajseti polk nimata nobenih zastav več; samo drogove. Nekaj svilenih krp frfota na njih. Cesar se spoštljivo odkrije, prikloni in jezdi dalje. Slehernemu pozorno pogleda v oči. Marsikaterega hrabrega sobojevnika spozna in v njegova bleda lica dahne rdečica.
Tambor Castagnet stoji v prvi vrsti stare garde. Njegov opaljeni obraz je zabuhel. Ves je zamazan. Saj |e Castagnetu smodnik in alkohol edino življenje. Nad senci mu manjka kos Ioba-
»Hm... seveda, glejte gospodje,« se okrene cesar k častnikom svojega štaba, »tale Castagnet in jaz sva stara znanca. Le da je že dolgo, odkar se nisva več videla. Malo čudaški je, tale moj stari tovariš. Ali ste zato pozabili, da bi bil povišan?«
S temi besedami vzame cesar lastni križec s prsi in ga pripne na umazano uniformo starega gardista.
Pomigne polkovniku.
Ko da polkovniku znamenje z mečem, zabob-najo bobnarji na vso moč in vrete stojijo ko izklesane. Polkovnik privede novega viteza časlne
nje. Ko vidi, da cesar jezdi proti njemu, se mu kar 6ami od sebe povesijo zavihani brki. Njegovo vojaško 6rce mu začne burno utripati. V6e telo mu ie začelo drgetati.
Cesar ga zagleda in dvigne roko h klobuku, jo podrži in pravi: »Zakaj se bolje ne očediš? Ce me spomin ne vara, si ti Castegnet in si se izkazal s hrabrostjo in prisebnostjo v bitki pri Monte-bellu, kjer 6i svojemu poveljniku v neki praski rešil življenje?«
»Umivam se zdaj že kar težko,« zajeclja bobnar in iztegne obe roki: manjkajo mu štirje prsti, na vsaki po dva.
»Zakaj 6i pa pri bobnarjih?«
Tedaj vtakne bobnar ostanke prstov v usta, drugega za drugim, in jih spet močno potegne ven. Lica počijo ko zamaški šampanjskih steklenic. Zna ponarediti sikanje puškinih krogel, svrščanje topovskih krogel, raztreščenje havbic. S pohabljenimi prsti in praznimi usti nareja peklenski trušč. Pridržani smeh skaklja od vojaka do vojaka skozi V6e vrste. A grenadirju 6e pri tem ulije solza po licu, se zaleskeče in pripolzi k rdečim brkom. »Jaz sem tu le za norčka, dragi moj cesar!«
»Ali zato nimaš križca na prsih, ki si ga prejel od mene v Bouloguu?« Slišati je ko očitek.
»Na golih prsih ga nosim. Avstrijec mi ga je razdrobil na kosce. S sabljo. Vaše Veličanstvo se brez dvoma spominja, kje eo vam klobuk sestrelili z glave? Tiste koščke imam v platneni vrečici: koščke od križca in vašega klobuka.«
Otroški voittkl wy- Ovokolssa, »ivalnl stroj; novsjlffi modelov motorji, trlclkljl porTMlJirl Po islo oliki osni I Cent* l frank o' „T*iauNN" ». SATJIl, i JU ■UM NA, Ksrtovifca 4 •a4rn«nlea: Maribor. Aleksandrova eesta M
legije pred fronto polka in zakliče z donečim glasom: »V imenu cesarja v pravičnost vsega koral Naznanjam vam imenovanje seržanta Castagneta za podporočnika vašega hrabrega polka!«
Trobentači zatrobijo fanfaro. Fronta jx>zdravi s puško.
Sf>et namigne cesar polkovniku. Polkovnik zamahne s sabljo nad glavo in vnovič zarožljajo bobni. »V imenu cesarja v vednost vsem tovari-šeml Naznanjam vam, da je bil podporočnik Castagnet povišan t poročnika vašega hrabrega polka!«
Castagnet ne verjame lastnim ušesom. Oči mu iščejo cesarja. Napoleonov obraz je nepremičen.
Io v tretje zaropotajo bobni in v tretje povzdigne polkovnik svoj glas: »V imenu cesarja za priznanje posebnih osebnih zaskig! Poročnik Castagnet je imenovan za kapitana!«
Fanfare zaorijo m hočejo druga drugo preglasiti. In Castagnet stoji ves smešen in ko be-daček in solze mu nočejo nič več obviseti na brkih; kar v svetlih progah se mu cedijo po umazani bradi.
Tedaj prijezdi Napoleon prav k njemu in reče prav glasno, da ga morejo slišati osramočeni častniki in ponosni, stari gardisti: »Kapitan Castagnet. tale norček vašega polka je od danes samo še vaš sovražnik.« ln bolj tiho, samo za Castag-netova ušesa: »Toda daj si prinesti svežo 6rajco, preden se oblečeš v novo uniformo!«
Ko da bi se ne bilo nič zgodilo, vzpodbode Napoleon svojega belega arabskega konja in spet začne pregledovati čete. Nihče ne sluti, da je to poslednja parada, da poslednjikrat vidijo svojega cesarja.
Sest tednov je minulo. Tedaj odpeljejo na predlog združenih velesil premaganega Korzičana na otok Elbo. A Napoleon ni osamljen. Sest sto mož stare garde mu prostovolj. sledi v pregnanstvo in vodi jih — kaoitan Castagnet.
tW. Auffermatin 1
Jurij, lovec
na divje gosi
\ i/>-A
• 1 / »m ■ -Kf
»It j
mimi '
mm
tmBjilmm'

Bilo je zadnje dni v majn. Midva s tovarišem Imkvilom sva v prostornem čolnu že več dni drsela po reki Leni navzdol, pa sva blizu Osinske iznenada naletela na starega sibirskega lovca, ki je bival na koncu, daleč v deželo segajoče, s trs-jem porasle lagune v koči, ki je skoraj vsa tičala v zemlji. Lovec je bil majhen, sivolas možiček, svetlih, rdeče obrobljenih, vnetih oči. Tu je pričakal veliki pomladanski jx>let gosi in je medlem že pripeljal barko gosi v Ortinsko, od koder so jih odpremili v Kirensk. Glavni polet gosi je bil že mimo, dasi je pomlad šele kasno nastopila, vendar sva ee rada odzvala iskrenim prošnjam starca, da naj nekaj dni ostaneva pri njem in naj mu s svojima puškama pomagava streljati gosi.
Pred kočo 6o plavale na vodi ponarejene gosje lutke; trsje se je pozibavalo v pišu, tajga je šuotela na strmih pobočjih in pola svojo večno pesem. Dva dni sva veliko naetreljala, tretjega dne pa je bilo konec plena. Gosi so frčale nad nami v daljo. Starec jih je vabil s koččkom brezovega lubja na ustnicah: Ga-gak-gak-gak. Zaman! Jate so odsvrščale mimo, glasno plahutajoč s perutnicami, vse ozračje je bilo napolnjeno z njihovimi ukazajočimi, hripavimi klici. Znoiilo ae'je, niti en strel ni počil.
Stokaje se je starec zarfl v svojo koSo. Kuhata sva si čaj, se pomenkovala o divjačini in lovu. Tedaj je stare« mahoma spregovoril in njegovo vnete oči so zažarele. Kar nič ni več z lovom, prestar je pač, ne vidi več dobro! Seveda, ko bi bil Jurij še pri njem, Jurij Zirajev! Brez dvoma sva že kaj slišala o njem! Kakšen junak ti je bil to. kakšen lovee, kakšen strelec!
Pred nizkim oknom koče se je pozfbavalo trsje, ki je bilo kar črno spričo svetlejšega nebeaa. V tajgi eo začele skovikati sove, še zmeraj eo frčale jate gosi nad nami mimo, njih kriki so polnili ozračje z nasilnimi, razburjenimi kriki. Zdaj pa zdaj je zarožljalo in udarilo na streho. Ponočna živad ee je pač podila okoli po smrekovih vejah, ki so visele globoko nizdol nad streho. Igle in vejice so tiho [Kidale nizdol, mogoče eo tudi miši švigale po strehi...
»Jurij rajev, ve«ta.< je zamrmral starec s hripavim, ubitim glasom, »Jurij je bil lovec, ki se na svetu ni zmenil za drugega ko za gozd in divjačino! Nihče ni tako streljal ko on; to ti je bil pravi pravcati vrag, sicer politični begunec, ki je bil pobegnil iz irkutske trdnjave. Tri leta dolgo so ga iskali, a ga niso našli. Tajga je velika, neskončno daleč se raztezal Kdo bi poznal njene skrivnosti?!
A pred dvema letoma, ko som se bfl spet nta-
boril v to kočo, kamor seveda prihajam le na lov na gosi, sem videl, da je zasedena. Zirajev je do-moval v njej! Dobro sem ga poznal, meni je vse zaupal. Večkrat sem ga oskrbni z naboji za puško. Toda — ali je bil to še fcirajeiv? Okostnjaki ,Zastrupljen sem, stari,' mi je potožil, «em že kaj požrl, kar je bilo s hudičem v zvezi. Zdaj ij>a imam mrzlico.' Njegova koža, ki je bila prej rjava in žilava ko usnje, je bila skoraj črna, napihnjena ko goba. Kar rumene so mu bile oči ▼ upadlem obrazu, usta so bila ena sama črna črta, z ustnic ee je luščila kožica. A sicer je bil videti dobre volje.
, Dok ler ne bom ozdravel, bom ostal kar pri tebi, Mari, veš. Pomagal ti bom gosd streljati, bo* videl, aK si jih ie kdaj več nastreljall' mi je govoril.
Pa je prišel dan — tega pač ne bom nikofl pozabil! Jurij ra imel ne enega naboja več; obesil « je puško čez ramo, trideset nabojev, \wp, kolikor jih je še imel, si je vtaknil v torbo in je izginil v hribe. Jaz sem se ulegel in zaspal. A pok strela me je zbudil in prestrašil. Dvakrat je še počilo tega dne. Popoldne se je Jurij vrnil, ojKrtekal ee j« ko pijanec. ,Tri srne sem ustrelil, tam in tam, pojdi si jih iskat, jaz jih nisem mogel več prinesti.' Vrgel se je na ležišče, kot bi padlo posekano deblo in je takoj zasjial. Jaz sem splezal v gore, trikrat tjš in trikrat sem se težko obložen vrnil nazaj. Jurij je še zmeraj spal. A ko so zvečer priletele gosi, je planil ven s pu^ko pod pazduho, se spustil v trsje in je do kolen stal v moči. Tako je oprezoval. Tedaj je prihrumela jata gosi mimo. on je začel streljati, perje je frfotalo okoli, krocla za kroglo je švigala iz cevi.
.Jurij!' sem za vpil, ,kaj pa delaš! Varčuj z naboji! Kdo ve, kdaj bom spet šel v Kirensk! Mogoče jih boš o priliki Se bridko potreben!'
Obrnil ee je s črnim, upadlim obrazom k meni in se zasmejal, rekoč: ,Kaj, stari, ali nisem bil ves čas dober strelec? A tako nisem prej Se nikoli streljal." Rumeni zobje eo se mu lesketali..., široka, črna špranja v zgornji čeljusti ga je kazila. Mislim, da so mu bili vojaki zobe izbili. .Sicer pa, jutri mi ni treba nobenih nabojev več!'
Preveč sem bil truden, da hi mu še kaj prigovarjal — in saj bi bilo tudi bob ob steno... K»r mimogrede sem zaspal. Zjutraj ni bilo ne duha ne sluha o Žirajevu. Iskat sem ga Sel. Ležal je.v trsju, prav tam. kjer je prejšnji večer stal in je imel kup praznih nabojev okrog sebe na tleh. Cev puške se jn bila zadrla v grez. Jurij je bil mrtev, videti je bilo, da se je bil še zvečer zrušil in umrl. A toliko časa se je pa le držal, dokler ni bil izstreljen poslednji naboj; kakor vojak na slraii.c
Stari je zavzdihnil. Pred kočo je trsje tiho šepetalo. Sove eo skovikale. Polegli smo po tleh. V ozračju je hrumelo. Še notri v sj>anec so se zatikali raskavi, hrepeneči in ukazujoči kriki vosi.
(J. VfiKer.)
Kaj pravi tehnika
Zračne turbine
Notica o »Zračnih turbinah«, ki je bila objavljena v nedeljskem »Slovencu« 15. VIII. 1937 v rubriki »Kaj pravi teh nika?«, je vzbudila živo zanimanje naših čitateljev.
Na številna pismena vprašanja objavljamo naslednji članek z željo, da ugodimo V6em, ki so se za stvar zanimali.
V Ljubljani, septembra 1937.
Turbine so pogonski stroji, ki proizvajajo vrtilno gibanje. Za turbine so značilne lopatice, katere z določeno brzino obliva delo oddajajoči tok tekočine (vode) ali plina (para, zraik) v 6meri vzporedno z osjo (aksijalno) ali pravokotno na os v smeri polmera (radijalno), ali pa pada na nje od po6etme šobe ali pa 6kozi vodilne lopatice (vodilno kolo). Pri vodnin turbinah izrabimo včasih tudi sesalno silo odtekajoče vode. V nekaterih slučajih imamo pri parnih turbinah stopenjsko ekspanzijo in kcmdenzacijo.
V uporabi 60 največ vodne in parne turbine; uporabljajo pa tudi plinske, zračne in vetrne turbine. O slednjih je »Slovenec« objavil že več dalj ših člankov.
SL1.

Prva »tOu nam kaže shematično skico ene vrste zračne-plinske turbine. Skozi votlo os 6tatorja pride plin z zrakom do prvih lopatic na statorju. V odvisnosti od brzine iztekanja plina, naobodne hitrosti rotorja in konstrukcije lopatic, usmerijo lopatice statorja tok plina — zraka na lopatice rotorja, od tod drugi venec statorja na naslednjo vrsto lopatic rotorja itd. (glej 6liko 2.).
Za lažje razumevanje se bomo ustavili pri čistih plinskih turbinah, na podlagi katerih je prišlo do iznajdbe, o kateri je bilo govora v zgoraj omenjeni notici.
Delovni postopek v plinski turbini je sledeč: zrak in plin 6e zmešata (gas) in stisneta, v posebni komori vžgeta ia se brez znatne izgube tlaka dovajata turbini.
Na izpopolnitvi tega pogonskega stroja dela že dolga leta več tovarn za 6troje v Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki in drugod. V6i stremijo za tem. kako Di v 6troju izrabili čim večji padec temperature in dccegli tžko stopnjo učinka, ki bi bila visoko nad batnimi stroji (batni ali ročični stroji: parni, avtomobilski in drugi).
Pri plinskih turbinah povzročajo največje težave lopatice, ki začenjajo radi visokih temperatur žareti ali pa 6e celo topiti. Pri reševanju tega problema so prišli do zanimivih rezultatov, ki jih bomo še navedli in bo iz njih razvidno, kako so pazili na to, da ne poslabšajo 6topnje učinka. Za hlajenje uporabljajo zrak ali paro. Izkazalo 6e je, da je hlajenje 6 paro mnogo bolj gospodarsko.
Leta 1905 je »Societč anonvme des Turbomo-teurs, Pariš« postavila prvo plinsko turbino v pogon. Za pogon turbine je služila nafta, ki 60 jo dovajali v komoro pod tlakom 5atm. Proizvajala je 400 KS pri 4250 obr/min. Premer Curtis-koleea je zmašal 950 mm. imela je 33 šob. ki so imele najmanjši premer lOmm. Slika 3. nam kaže komoro za izgorevanje, šobo in lopatice rotorja.
& 3
Nafta vstopa pod pritiskom pri A, 6e razprši in pomeša z zrakom, ki vstopa pri B; 6veča C vžge zmes. Pri trajnem pogonu 6e nafta uplini in vžge zaradi izžarevanja toplote iz obloge karborunda G. Voda za hlajenje vstopa pri E. mešanica dobi v šobi H hitrost. 6 katero piha na prvi venec lopatic K. Tudi pri tej turbini so bile težave radi visokih temperatur. Merjenja 60 pokazala, da znaša toplota pred V6topom v šobo o00°C.
Podobne plinske turbine je omenjena družba montirala kot pogonske 6troje v torpedih in 6 tem zmanjšala prostornino pogonske snovi (preje stisnjen zrak).
Angleška družba »North East Coast Institution of Engineere & Shipbuildere, Newcastle and Tyne« je odkupila in patentirala več iznajdb, katerih nekatere izpopolnjujejo opisani princip, druge pa slonijo na dvotaktnem sistemu prof. Stauber-ja iz Berlina.
Na shematični skici 4. vidimo steber vode, ki ga potiska tlak eksplodirajočih plinov skozi nekako vodno turbino, ter tako izvršuje delo. Pri navadni vodni turbini vsa voda odteka, tu pa se voda ne menja.	lt__
Stauberjev patent so kupile tudi tvrdke AtU, MAN, Krupp in Siemen6-Schuckert.
Značilno za Stauberjevo turbino je nizko število obratov. Tako im? Stauberjeva turbina za lOOOVvv 6amo 75 obr/min. Druga turbina ima sicer 500 obr/min in 200 eksplozij v sekundi, pa ima zato slab gospodarski laktor.
Preidemo na Lorenz-ovo turbino, iz katere se je razvila zračna — plinska turbina, ki je zainteresirala naše čitatelje. Lorenzovo turbino ženejo izpušni plini avtomobitekih in letatekih motorjev. Ta turbina izrabi 12 da 16% energije, ki se nahaja v izpušnih plinih. To energijo oddaja v obliki toplega zraka, ki ga s pretlakom (nadprifiskom) dovaja razplinjaču. Tako dobijo cilindri boljšo
polnitev in izkaže motor tudi pri manjšem številu obratov izredno velik vrtilni moment; dalje dobimo boljšo mešanico (gas), končno pa nam služi še kot dušilo ropota motorja. Slika 5. kaže delovanje Lorenzove turbine pri »Mercedes« avtomobilih.
Iznajdba ing. Milleta (Nedeljski »Slovenec«, 15. avg. t. 1.) sloni na Lorenz-ovem sistemu. Mil let-ove turbine ne ženejo več izpušni plini batnih-eksplozijskih motorjev, ampak plini, ki nastajajo pri zgorevanju v posebni komori. Turbina srka zrak od zunaj in ga potiska s pritiskom 6kozi predgrevač (zgoreli plini) v komoro. V predgre-vaču 6e zrak močno segreje in vstopa v komoro, kjer da mešanici visoko začetno temjieraturo.
Shematično ureditev take turbine, ki jo žene 6veža mešanica, kaže 6lika 6 a) in b). Opozoriti moramo na »6rkanje« svežega zraka, ki vstopa v turbino kakor v kakšen ventilator »Spotoma« hladi turbinske lopatice rotorja, ki so votle. Od difuzorja gre že topli zrak 6kozi spiralno kačo, da se v njej radi izgorelih plinov segreje do čim višje temperature, ki jo potem izkoristi v zgorevalni komori. Temperatura zgorelih plinov ee izrabi 6amo v predgrevaču.
Oznake na 6likah 6 a) in 6 b) 6i odgovarjajo.
(Te podatke je bilo zelo težko dobiti, kajti vse te iznajdbe so zavite v 6koro neprodiren plašč patentov.)
* dimnik

Uih.
T = turbina, P = pred-grevač, K = kurivo, sz — 6veži zrak, tz = topel zrak, zk = zgorevalna komora, 6tn = sveža uphnjena mešanica pred turbino, vi — votle lopatice, ip = izgoreli plini.
Križanica
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter
pomenijo:
Vodoravno: 1. v morje segajoč kos suhe zemlje, 6. dan v tednu, 11. tuja beseda za morskega roparja, 16. vrsta stropa, 17. ženska oseba iz Finžgar-jevega romana: >Pod svobodnim solncean«, 18. druga beseda za pri-rodo, 19. druga beseda za ročaj, 20. rusko pristanišče ob Črnem morju, 21. Roosvel-tova obnovitvena gospodarska ustanova, 22. del strehe, 26. izraz pri kartanju, 26. ud družine, 27. grenka zdravilna rastlina, 28. švicarski kanton, 29. domača žival, 32. krasen mladenič v grškem baje-slovju, ljubljenec Venere, 34. osje gnezdo, 36. tuja beseda za topoglavca, 38. svetopisemska oseba, 39. levi pritok reke Bosne, 41. druga beseda za upanje, 42. vrsta maščobo, 44. svetopisemska oseba, 46. svetopisemska oseba, 47. priprava za merjenje časa, 48. manjša tekoča voda, 49. javen prostor, 51. svetopisemska oseba, 52. prijatelj tuje lastnin«, 54. za-sovraien človek, 56. židovsko moško ime, 56. ločilni števnik, 59. sveženj žita, 61. tuje žensko ime, 68. domača žival, 66. druga beseda za strast, 67. ded živalskega telesa, 69. manjša država v Arabiji, 71. trgovski izraz, 73. stara vrsta denarja. 76. tuja beseda za nravoslovca, 78. Kristusova beseda na križu, 79. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov, 80. priprava za kuhanje, 81. belokranjska beseda za očeta, 82. prostor za igre in boj v starorimskem eirkusu, 83. vrsta čolna, 84. kraj pod Šmarno goro.
Navpično: 1. izgubljena bitka, 2. geometrijski
izraz, 8. druga beseda za silo, 4. del glave, 5. znano italijansko kopališče ob morju, 6. naklonjenost usode, 7. vrtna rastlina, 8. navadni števnik, 9. vas med Cerkniškim jezerom in Starim trgom pri Ložu, 10. kemična snov, ki jo uporabljajo v barvarski industriji, 11. glavno mesto večje evropske države, 12. višavje v notranji Ariji, 12. vodna žival, 14. ud izumrlega naroda, 15. redek dvoparkljar iz močvirnih krajev Južne Amerike, 24. roparska ptica, 25. bližnja sorodniea, 27. druga beseda za jamca, 28. pogansko božanstvo sreče in nesreče, 30. visoka gora v Armeniji, 31. večje mesto na Koroškem, 33. del dneva, 34. nadležna žuželka, 35. prebivalec osrednje Azije, 36. severno moško ime, 37. javni uradnik, 39. druga beseda za prevaro, 40. Kreite-nova drama iz rimskega življenja, 43. zdravilna tekočina, 45. vrsta papig, 48. prometno sredstvo, 49. del glave, 50. za Človeka častna stvar, 53. tuja beseda za glas, 55. večji desni pritok Save na Hrvaškem, 57. večji desni pritok reke Drine, 58. velik kamen, 59. del suhega žita, 60. stara vrsta denarja, 62. vrsta številk. 64. natančen rokodelec. 65. močvirni piin, 66. poijaki plevel, 07. druga beseda za
uboštvo, 68. velikonočna jed, 70. moško kTsrtno Ime, 72. rimski pozdrav, 74. večji gorski vrh v Grčiji, 75. velika gruča čebel, 77. del cerkve, 78. gTŠka črka.
Rešitev hrižanice z dne 19. septembra
Vodoravno: 1. Lotar, 6. sloka, 11. kamen, 16. oče, 17. Lot, 18. Oka, 19. voz, 20. uta, 21. žila, 22. Gotovac, 23. Ahab, 24. Atene, 27. lopar, 28. tnalo, 30. raj, 32. ime, 34. sel, 36. Rea, 37. Rab, 38. otep, 40. Amalija, 43. meso, 45. junak, 48. alina, 49. Ne-pos, 51. ena, 53. vrt, 56. tla, 57. bi«, 58. Uda, 59. ravs, 61. kolorit, 64. tram, 66. Otelo, 69. kisik, 70. krača, 72. kol, 74. Abo, 76. zev, 78. ara, 79. Bar, 80. Anam, 81. obuvalo, 82. veka, 83. vazal, 84. anali, 85. pagat
Navpično: 1. Ložar, 2. ofi, 3. tele, 4. Alani, 6. rog, 6. stol, 7. lotos, 8. okop, 9. kava.1, 10. Avar, 11. Koe, 12. Azana, 13. muha, 14. erta, 15. nabob, 25. tat, 26. Ema, 28. Tea, 29. las, 31. jen, 33. Ems, 35. Eli, 36. rja, 37. rep, 38. oje, 39. pav, 41. alt, 42. Ina, 43. meč, 58. Una, 47. Krk, 49. nit, 50. oda, 32. ave, 54. tok, 56. los, 57. bik, 58. ura, 59. rokav, 60. slama, 62. lizun, 63. rival, 64. trava, 65. Marat, 67. tona, 68. oboi, 70. krop, 71. čaka, 73. laz, 75. oba, 77. Eva, 78. ali, 79. beg.


A vi xv\ \xv\ 1
Hotelski vratar ima prosto.
Oglašujte v »Slovencu«!
Kurenčhuva Nešha
ma tud beseda
Dons m
glan ruji, de prou res na vem, kuku b jih začela vn stresat, de b na šlu kej u zguba. Puskusla bora holt. nej bo že koker če. Na usaka viža vam morem ta peru puvedat, kašen kfret sem jest mela in mam še zdej z mojem čevam zavle tega, ke ra jih je unkat naš dulenj6k tramvaj tku zbele-
__štrou, de se še doh
tari najne na 6puznaja. Ud tistga časa 6ein tud jest tku zmešana, de mojmu može večkat zjutri u kufe, ke ga ma za fruštek, suli namest cukra not na-tresem. Sevede, moj mož je zavle tega hud in me U6eli tku uzmerja in take imena daje, de prou res že sama več na vem, a 6em še Neška, koker 6em bla du zdej, al sem kej druzga. Sevede pa tist negau zmerjajne prou nč na nuca. Kufe negau U6tane holt 6lan, namest de b biu 6ladek, koker b mogu bit. Tulk špetera še neko! ni biu pr naš hiš, koker ga je zdej. Jest se prou res bujim, de zna enkat priaet med nama au kašne katastrofe, če prou jest soj ježek zmeri držim za zubmi. če mož še tku razsaja. Sevede ježek za zubmi držat pa ni glih moja navada. Zatu 6e jest zmeri bujim, dc bo enkat tud mojmu jezik putrpežlivast zmankal. Moj mož b 6e mogu prouzaprou pr maloželeznšk družb prtožet, ke more zdej večkat šlan kufe za fruštek natepavat, ne pa mene tku u nč devat, ke nisem prou nč uržah. Sej jest sem tla jit že u špetau, de b m čeva 6pet tku zrihtal, koker morja bit, pa me nisa tli sprejet. Sprejet me pa 6am zatu nisa tli, ke nisem vedla, kuku je biu ud mojga učeta starmu nčet ime. Ti6t gespnd, ke u špetale bounike sprejema, m je reku, de pu predpiseh na sme nubenga bounika pred u špetau sprejet, de puve kretne imena ud U6e soje žlahte du devetga kulena.
No pa jest s zavle tega na bom glave belila. Sej se tud na splača. Na un svet bom pršla lohka tud brez špetala. Glih prou puseben 6e m tku na medi. Druge reči 6a velik bi nujne. Ta peru nam bo usem treba jit u boj za puglubitu našga kulu-dvora, če čma pukazat, de sma discipliniran. Prec, koker bo kuludvor pud 6treha, se boma spraul pa na špetau. špetau nam bo tku delu tud še velik prglauc, ke ta reč ni tku ajnfoh, koker b 6 eden mislu. Jest b hmal rdela, de 6e nam prouzaprou za špetau še bi medi, koker za kuludvor. Kene, špetau nucama za bounike. Ke 6 pa bouniki na morja kar sami pumagat, jim mor m a holt mi, ke sma, hvala Bogu, še pr zdrauje, prskočt na pu muč. Kuludvor pa nucaia skor 6am zdrau in pa kulker tulk petičen Ide. Zdrou člouk s pa tku lohka sam pumaga če s le če. Kene, en zdrou člouk gre nazadne lohka tud h nogam, če ma kam za jit. H nogam pa lohka hodma tud, če prou ni nu benga knluavora na 6vet. Zdrou je pa tud bi tist, ke hod h nogam, koker pa tist, ke 6e voz. Asten, če tala reč eden prou dober premist, bo hmal pršou du 6puzmajna, de nam je špetau velik bi potreben, koker pa kuludvor.
Rorima, če kašna vojska kar naenkat vn zbrali ne, kar b pr teh krvoločneh časeh na bln prou nč čudrnga, bomo holt mogel met en voreng špetau, tak de bo lohka ležu usak ran ene na soj pojstl, ke kar
oa ccsi jih tud oa boma smel pestit ležat, de b se nazadne še ker prehladel. Z ena beseda: špetau nam bo zmeri prou pršou, nej bo že tkn al pa tku. Ce boma mogel jit nsi na boj za puglubitu kuludvora, tud na boma mogel pugresat špetala. Sej veste, de je pu usakmu voreng boje prou gvišen tud velik ranjencu, drgač pa še ta prau boj ni. Le pumislte, kuku hedu je zdej dol u špani ranencem, ke 6a že U6e špetale razbil in pudrlj noveh pa nimaja časa 6eziaat. S kuludvo-rem je pa use drgač: če jih glih mama, je dober, če jih nimama, pa lohka tudi mal putrpema. Kine-zari že veja, kuku je ta reč. Kene, kuik eneh me-ljonn 6a Kinezari vn zmetal za tist kuludvor u Hangčavu, pa za ti6tga u Šangaj. No, in kuga maja zdej ud tega? Japonci sa kar naenkat ud nekod prdeujal, pa sa jih U6e du frementa raz-djal. A ni biu škoda tulk eneh meljonu? Kuku b zdej Kinezarjem prou pršli. Vite, če b Kinezari na sezidal teh kuludvorn, b jih Japonci na mogel razbijat. Zdej pa Kinezari nimaja nč od tega, Japonci pa tud ne.
No, in z našem iblanskem kuludvoram. ke tku zajnga prgajnama, b biu nazadne lohka glih tuku. Sej nubeden člouk na ve naprej, kdaj 6 boja te al pa un 6pet u lase 6kučil. Puseben navarn b biu za kuludvor, če b ga kar na vrh zemle pustaul, koker zdej stuji. Nuč m dan b bli zajnga u strah. Ce b ga pud zemla pustaul, b že nč na rekla. Pud zemla je usaka reč bi na varnem. Mal bi brez 6krbi b že bli lohka zavle kuludvora, ke b ldem na biu tku na nc«.
Scer se pa jest za kuludvore na bom brigala. Sej nimam nc ud tega. Nej ga pustauja, kjer čja. Kuludvore nej le Ou6tl kumendera, ke 6e je začeu že vajoe utikat. Ce ga bo kej pulomu, bo 6am uržah. Jest s ruke umijem. Jest b sam tu še rada vedla, za kua maja glih pr železne tulk eneh Idi zaposleneh, ke b vnder lohka mal bi šparal. Pu-glejte kuku maja pr autobuseh ta reč lajn ušti-mana, pa pr tramvaje glih tku. Autobusi maja 6am pu enga šuferja nastaulenga, de autobus re-gira, pol pa še enga tacga. de ud pasažerju gnar pubira. Pr tramvaje pa glih tku, pa gre use tku gladku, koker de b biu namazan. Pr železne maja pa tulk eneh železnčarju nastauleneh, de 6kačeja ukul vagonu, koker kitbilce. Zakua je tu dober? Al b na bhi zadost, če b mel pr usakmu ulake enga vorengi hajcarja, de b fajn mašma zakoni, pol pa mašina pugnou. Vlak tku sam ve, kam ma za pelat. Zatu 6a mu ja šine puložel. Mašinfirar je prou či6t odveč. Kondukterje b tud čist lohka pogrešal. Ce že delaja tiste (uknee na karte al
Pa ne. Sej b ble brez lukenc karte glih tku dobre, lačat more pa U6ak že tku pr kas, če se če kam pelat. Puglejte, kuik se tle enga gnarja prou pu neputrebnem vn zmeče. Sevede pol lahko tist me nister, ke ma železnce čez, zmeri jamra, de mu gnarja manka. Sei ga lohka na ta viža manka, ke ga tku frečka. Pr ldeh b se dal precej pršparat. Ta gnar nej b 6e raj punucu za druge putrebe. Sej putreb je pr nas zmeri zadost. No, pa jest na bom tlela use putrebe naštevala. Tiet gespudi dol se na putrebe bi zastopja, koker pa jest. Te boja že vedel, kere lukne bo treba ta narpreh zamašit, če se jim bo glih kerkat preveč enga drubiža nabral.	K. N.
Širite katoliško časopisje!
Med Kolpo in Gorjanci
Nj. Vel. knez namestnik Pavle v soboto dopoldne ob konen manevrov v razgovora s predsednikom vlade g. dr. Stojadinovičem in poveljujočim armad-nim generalom g. Milovanovičem.
Metlika.
Zelo živahno je postalo te dni med Kolpo in Gorjanci, 6aj 60 prišli med nas naši hrabri vojaki, da bodo imeli svoje velike jesenske vojaške vaje. Zanimivo je kramljati s priprostim ljudstvom, ki po svoje razlaga vojaške manevre. Večina, zlasti mladina, 6e izredno veseli vojakov, ki 60 prišli peš, na avtomobilih, vozovih. V šoli 60 otroci silili k oknu in živahno komentirali V6ak dogodek na cesti. Pa 6mo šole na ukaz oblasti za čas manevrov zaprli. Tako bo tudi šolski mladini in učiteljstvu omogočeno prisostvovati voj. vajam iti gledati veliko revijo naše vojske ob zaključku vaj, v nedeljo 26. septembra.
Vojaštvo se je nastanilo po vseh prostih prostorih, v šolah in javnih poslopjih, častniki in višje vojaške oblasti pa po privatnih stanovanjih, ki jih je v ta namen glavaretvo razerviralo. Da 60 takoj pri prihodu vojaki dobili kar najlepši vtis, eo poskrbele občinske uprave. Povsod 60 vojake lepo sprejeli, z godbo in primernimi fiozdravi, pred vsem pa z vihrajočimi zastavami. Črnomelj m Metlika sta V6a zavita v zastave, tako da je vse prebivalstvo v najlepšem razpoloženju. Malo je sicer nagajal dež, pa to ni dosti motilo. V6i smo prepričani, da se bodo v najlepšem razpoloženju razvijali voj. manevri in tudi docela uspeli, kot nam zatrjujejo častniki 6ami, in Belokrajina bo dolgo pomnila ta veliki dogodek.
Moramo pa še povedati, da smo se tudi v Belikrajini spomnili velikega češkoslovaškega državnika T. u. Masaryka s slovesno komemoracijo, ki smo jo priredili v Metliki v nedeljo 19. t. m. Naša mestna občina je slavnost združila obenem s spominom padlim metliškim vojakom, ki 60 6e tudi
borili z Masarykom za zvestobo svojega naroda. Spominski govor je imel Masarykov rojak, tukajšnji g. prošt in župnik dr. ing Stanko Dos tal, ki je lepo orisal življenjski lik velikana Osvoboditelja češkoslovaške države. Kot Ceh je zlasti poudarjal češko zavednost pokojnega in ni pozabil omeniti, da je bil Masaiyk tudi veren, da je spoštoval katoliško cerkev in njen nauk. Godba je zaigrala češkoslovaško himno: »Kde dumov muj«, nato pa
so sledile žalne molitve za pokoj, prezidenta in za padle vojake mesta Metlike. Zaključili pa smo pomembno slovesnost s pesmima »Oi Doberdob...« ia »Slovan nt dan...« ter z jugoslov drž. himno. Komemoracija je naredila na vse navzoče lep v t i*.
Ta žalna slovesnost je eicer za hip prekinila veselo vojaško razpoloženje, a ni motila premikanje čet in vojnih enot. Kakšen bo pote« manevrov, kakšen bo uspeh, o tem bodo pa ie po sebni poročevalci sproti poročali. Kakšen vtis bomo pa mi Belokranjci naredili na vojaštvo in oni na nas, o tem pa kdaj drugič.
Prosvetni tabor v Železnikih
Prosvetni dom v Železnikih obhaja letos 25 letnico svojega obstoja. To je bil zunanji povod, da se je številnim taborom širom Slovenije letošnjega poletja pridružil tudi prosvetni tabor srenje za Selško dolino. Zeleznikarji so za to priliko preuredili in popolnoma prenovili svoj dom in ga ob tej slovesnosti prekrstili za Jegličev dom. Pokroviteljstvo tabora je blagovolil prevzeti gosp. ban dr. Marko Natlačen, ki se je tabora sam udeleiil. Gosp. ban je bil tudi pred 25 leti slavnostni govornik ob otvoritvi doma.
Jubilejna slovesnost se je začela v soboto, dne 18. t m. s slavnostno predstavo. Poleg društvenega predsednika Jakoba Tavčarja, ki je podal kratko zgodovino doma, je dobila proslava poseben poudarek z govorom urednika in profesorja gosp. Fr. K o b 1 a r j a , ki nam je obujal spomine na osebe in razmere ob nastanku doma. Podčrtal je pa prav posebno moralne koristi, ki jih nudi in more nuditi dom. Pevski zbor je zaj>el venček narodnih, dramatski odsek pa je vprizoril Finfgar-jevo >Verigo<. Nedeljsko jutro s svojimi nalivi nas je navdajalo s strahom. Vendar pa se je ob sprejemu gosp. bana in za sprevod toliko zvedrilo, da se je oboje moglo isrvTSiti. Seveda ni moglo biti vse tako, kakor je bilo nameravano, tem bolj vsa čast udeležencem sprevoda, ki se niso ustrašili slabega vremena. Tako mogočnega in pestrega sprevoda naša dolina še ni videla. Težko je reči, katera skupina sprevoda zasluži večjo priznanje. Od zelo odlične osebe, ki je gotovo videla že mnogo sprevodov in parad, smo dobili priznanje, da je bilo nad vse lepo.
Po sprevodu nas je dež prisilil iti k maši v cerkev, ki pa je bila za to priliko premajhna. Pridiga gosp. župnika Kiopčiča nas je prepričevala, kako velikega pomena za krščansko vzgojo in izobrazbo je dom, ki naj nas z Jegli-čevim imenom spominja tudi Jegličevih idej in prizadevanj na verekovzgojnem polju. Tabor po maši na trgu je prekinil po prvem slavnostnem govoru gosp. profesorja Šolarja močan naliv, tako da je bil drugi slavnostni govor preložen na popoldanski program. Velika škoda je, da obeh govorov občinstvo ni moglo slišati. Toliko tehtnih misli bo treba obdelati na zimskih sestankih.
Namesto telovadnega nastopa na prostem ee je popoldne mogla vršiti le akademija v dvorani, ki pa je bila seveda trikrat, jjetkrat premajhna, da bi sprejela vse navdušene gledalce. Najprej je nastopil gosp. ing. dr 2 u m e r Matija s svojim govorom, namenjenim za dojx>ldanski tabor. V
izklesanih besedah je kazal potrebe našega slovenskega naroda, ki naj se jih mladina zaveda, da bo plodonosno gojila svoje izobraževalno delo. Za slavnostnim govornikom je k 25 letnici čestital g. banski svetnik Lovro Planina in spodbujal mladino, naj rada zahaja v Jegličev dom. — Med 12 telovadnimi točkami je zlasti ugajal nastop dekliškega krožka Ljubljana-mesto in K ropa rji a svojo talno telovadbo, posrečeni pa so bili seveda tudi Skofjeločani in dekliški nastop s Trate. Akademijo za zaključila kmečka obeet, ki eo jo vprizorili člani prosvete iz Bukovščiee. — Družabna zabava, ki je bila omejena na društvene prostore, je potekala v tako prijetnem razpoloženju, da se je bilo kar težko ločiti, ko je prišla določena ura.
Gotovo bo vsem udeležencem ostal tabor v Železnikih v prijetnem spominu. Čeprav na zadnjem mestu, pa zato ne z najmanjšim priznanjem moramo pohvaliti Selško godbo, ki je izvrstno sodelovala pod vodstvom župana gosp. Matije M e • gušarja pri celodnevni prireditvi: od sprejema gosp. bana na Cešnjici, med sprevodom, pri maši, med akademijo in na veselici zvečer. V soboto zvečer pa so pri slavnostni predstavi izpolnili odmore bratje Arnol s svojim šramel-kvar-tetom.
Selška dolina je s to prireditvijo pokazala, da sledi svetlim vzorom, ki sta ji vidna simbola Krekov dom v Selcih in Jegličev dom v Železnikih Selška dolina pa se tem potom zahvaljuje tudi svojim rojakom-lzobražencem, ki svoje' znanje vsak po svoje obračajo svojim rojakom v korist Narodu vračajo, kar jim je narod prejeti omogočil.
Vsem, ki ste na tem taboru kakorkoli sodelovali, kličemo na svidenje, ko se bomo spet zbirali j>od geslom: Prosveti v luči križa.
Radeče pri Zidanem ntosfn
V nedeljo 3. oktobra bo v dvorani Narodnega doma prva letošnja prireditev. Društvo Fantovski odsek bo s pomočjo Dekliškega krožka uprizorilo igro »Domen«. V6i prijatelji vabljeni.
Slomškova proslava je letos bila v manjšem obsegu kot lansko leto ko je Kmetska knjižnica priredila akademijo. Pomen te proslave pa je v tem, ker je pri šolski 6v. maši po dolgem ča6u 6pet pela šolska mladina, ki jo je vzel v roke naš orga-nist g. Ovca Franjo.
Odgovor na anketo o srednji šoli:
Nagluhim ušesom!
t
Jos. Wester:
VI.
Trav ob desetletnici knjižice iliriza naše srednje šole« (Ljubljana 1927) se hočem zopet oglasiti v javni razpravi o tem prevažnem vprašanju. Pri tem me navdaja bridko zadoščenje, da so se nekatero moje neugodne najiovedi že uresničile; dosti predlogov je ostalo pa nerešenih.
Centralistično upravljanje vsega našega šolstva, kakor ga je bil započel (L 1924) tedanji minister za prosveto Pribičevič s svojimi nasilnimi odredbami kar sredi šolskega leta in ki so ga njegovi nasledniki pod geslom unifikacije zvesto nadaljevali, se je v svojih posledicah izkazalo za zgrešeno. Zakaj pokazalo se je, da osrednja prosvetna instanca ne more sama zadovoljivo obvladovati ogromni sestav našega šolstva. Vsako šolsko leto se pričenja v znamenju nereda glede učnega osebja in šolskih knjig, medtem ko bi v dobro urejenih razmerah morala biti vsaka šola v začetku šolskega leta kakor navita ura, v kateri je vse kolesje precizno urejeno, tako da teče gladko skozi vse šolsko leto. Zdaj pa se dogaja, da se mora zaradi nezadostnega števila učnih oseb pouk krčiti in zaradi stalnih prememb nči-teljstva med šolskim letom predmetnik in urnik po pet- do desetkrat menjati, kar pomeni neopravičljivo motnjo rednega pouka.
Učni načrti izenačene srednje šole daleč ne ustrezajo, zlasti kar si tiče pouka modernih jezikov in realnih predmetov. Dasi se mladina uči francoščine od I. razreda dalje skozi osem let in nemščine od II. razreda dalje skozi šest let, vendar velika večina učencev ne zmaguje ne enega teh jezikov v taki meri, da bi ga mogla v govoru in pismu gladko uporabljati. Vse znanje je zgolj pasivno. Izjemo delajo le učenci premožnejših Htaršev, ki jim pioskrbč privatni jx>uk v teh jezikih ali pa jih o počitnicah pošiljajo v inozemstvo, da si tam pridobš spretnosti v konverza-ciji. Opravičena je zahteva, da bi moral vsak absolvent srednje šole obvladovati vsaj en tuji kulturni jezik, naj si je to nemški ali francoski ali italijanski ali angleški in tudi ruski, ko pride čas zanj.
Prenatrpanost naših srednjih šol, zlasti nižje gimnazije, se mora odpraviti s preosnovo učnih načrtov v tem pravcu, da dobi že nižja gimnazija značaj izbirne (selekcijske) šole. Kako važen kriterij za učenčevo inteligenco je bilo prej (in je še dandanes na klasični gimnaziji) učenje latinščine že od I. razreda dalje 1 Sedaj pa se ta predmet, čigar vsaka učna ura pomeni uro logičnega vež-banja (po izreku francoskega filozofa Fouillčeja), poučuje šele od V. razreda dalje, ko učenčeva miselnost ni več tako dovzetna za učenje novih besed in slovniških pravil. Torej pričetek latinskega pouka nazaj v nižjo gimnazijo! S tem bi že nižja srednja šola zopet dobila značaj elitne šole in bi se kot taka kmalu znebila manj sposobnih učencev. Zato pa naj bi meščanska šola (ta naziv za praktično usmerjeno šolo je neprikla-den, v Avstriji so jo preimenovali v Hauptschule) nudila svojim absolventom isle ugodnosti in pravice ki jih uživajo učenci za malo maturo. Starši bi potem otrok, ki jih hočejo pripraviti za kak
Sraktičen poklic, ne siliti več v gimnazijo. S kva-tetno izbiro učencev bi seveda znatno upadlo
število srednješolcev, tako da ne bi več imeli mamutskih zavodov s trideset in še več oddelki, kakršna šolska >monstra« imamo še letos v Ljubljani.
Vedno bolj se pogreša taka srednja šola, ki bi dajala mladini osnovno pripravo za tehnične poklice, t. j. realka. Vsi vemo, da se v tehničnih strokah neprestano [»javlja velikanski napredek in da jc zaradi tega potrebna srednja šola, iz katere bi prihajal naraščaj za tehnične fakultete.
Tako sem v lapidarnih potezah nakazal potrebo trojnosti srednje šole, kakor sem jo širše utemeljil v »Krizi naše srednje šole«. V večjih mestih — pri nas v Ljubljani in v Mariboru — naj bi ostala po ena gimnazija (klasična), poleg nje pa liceji. Tako nazivljem po francoskem vzorcu (Lycče) sedanjo realno gimnazijo. V večjih mestih naj bi se zopet vzp>ostavila realka, v manjših pa bi ostali liceji kot posredovalna oblika obeh omenjenih srednjih šol. Vzdržujem slej ko prej tezo trojnosti, kakor sem jo označil v »Krizi« (str. 39—52), in njen učni načrt (str. 41). Učni načrt za I. razred bi bil za vse tri tipe enoten zaradi prebire učencev za to ali ono smer nadaljnjega študija.
Pereče je tudi vprašanje srednješolske vzgoje ienske mladine. Sedanji naval deklic na gimnazijo je treba omejiti na osnovi stroge izbire ie na samostojnih ienskih zavodih, kaj šele na zavodih, ki dopuščajo koedukaeijo obeh spolov. 2 o nadštevilnost moškega naraščaja v srednjih šolah množi inteligenčni proletarijat, ki povzroča težko skrb za narodno občestvo. In če bodo v vrste nezaposlene inteligence stopile še ženske z gimnazijsko in akademično izobrazbo, kako se bo moglo vzdržati ravnovesje tega občestva? Zato bi previdna prosvetna uprava morala vzgojo ienske mladine napotiti v drugo smer, ki bolje ustreza ženski biti in njeni iivljenjski nalogi kakor taka srednja šola, katere učni smoter ima predvsem izobrazbo moške mladine pred očmi. Ce pojde tako brez omejitve dalje, se bodo naše srednje šole in filozofske fakultete, kamor se zateka večina gimnazijskih absolventk, povsem — po-ženščile.
Kakor ie poudarjeno, se centralistično urejena prosvetna uprava razčlenjenosti vsega šolstva ni obnesla. Zato je zahteva po njeni decentralizaciji in šolski samoupravi povsem opravičena. Le taka uradna instanca s široko kompe-tenco, kakor je bil n. pr. prejšnji višji šolski svet, bi mogla zopet napraviti in vzdrževati red na naših šolah. Tako prosvetno poverjeništvo bi imelo svoj forum v banovinskem prosvetnem svetu, v Čigar področje bi sodil velik kompleks upravnih zadev, zlasti nameščanje in premeščanje učiteljstva ljudskih in meščanskih šol. postav. Ijanje suplentov na srednjih šolah, priznavanje napredovanja v službenih stopnjah, odobravanje učnih razporedov itd. naravno, da vse v okviru zakonitih uredb in predpisov. V banovinskem prosvetnem svetu bi r*>'eg načelnika in hanovin-skih šolskih nadzornikov imeli besedo in glas tudi zastopniki oddelkov za soc. politiko in narodno zdravje, za notranje zadeve, za trgovino in industrijo, za kmetijstvo, dalje odjioslanci univerze, učiteljstva srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, mestnih ohčin ljubljanske in mariborske, obeh škofijskih ordinarijatov," zveze »Šola in dom«. Ta-
ka po demokratičnem načelu sestavljena in po istem načelu poslujoča skupščina bi bila najvišja prosvetna instanca za Slovenijo. Analogno bi se prosvetna uprava uredila v ostalih pokrajinah v kraljevini.
Vrnimo se k srednji šoli! Poleg obveznih učnih predmetov naj bi se v večji meri gojili tudi neobvezni predmeti, ki jih sedanji učni ustroj skoraj da ne uvažuje, dasi jih moderni čas zahteva. Učencem naj se da priložnost, da se pri-učč stenografije in strojepisja, spretnosti, ki jih današnji mladi človek težko pogreša. Pouk realnih predmetov se mora poživiti • praktičnimi vajami v laboratorijih fizikalnih, kemičnih, pri-rodopisnih (mikroskopi ran je) Učne zbirke, sedaj nedostatne, je treba obnoviti in izpopolniti. V krajih, kjer je dana možnost, bi morala šola skrbeti, da se vsak učenec priuči plavanju. Sploh bi se morala telesna vzgoja moške mladine tako uravnati, da se bo fant, ko obleče vojaško suknjo, lahko uživel v novo disciplino. Lep primer v tem pogledu nam nudi vzgoja bolgarske mladine. Nisem še videl pri nas tako vzornega nastopa šolske mladine kakor letoe maja meseca v Sofiji, kjer je mladina, vsa enako oblečena — tudi za deklice je predpisana uniforma — ob spremlje-vanju lastnih in vojaških godb prav na vojaški način defilirala pred spomenikom earja Aleksandra mimo članov ministrskega sveta in drugih dostojanstvenikov. Kako klavrno ohlapni pa so javni nastopi naše šolske mladine I
Navesti bi mogel še mnogo drugih momentov, ki naj bi dvignil raven naše srednje šole. Življenjski standard profesorskega stann je treba znatno izboljšati, da bi si mogel vsak profesor z nabavo novih knjig, s posečanjem kulturnih prireditev in s potovanji v inozemstvo svoje duševno obzorje širiti. Ministrstvo naj bi uvedlo počitniške tečaje v vseučiliških mestih, kjer bi strokovnjaki predavali našim profesorjem o novejših znanstvenih izsledkih. Zakaj naravno je, da učitelj okori v svoji stroki, če ji ne dovaja vedno novega poživila.
Šolam je potrebno redno nadzorovanje pouka med šolskim letom. To naj bi upravljali ugledni strokovnjaki, ki bi z didaktičnimi in pedagoškimi navodili vzdrževali istosmernost vsega učnega postopka. Kolikor mi je znano, je v sedanjem državnem proračunu poskrbljeno za nastavitev takih didaktičnih inšpektorjev za vso driavo, a doslej še ni bilo čuti o njih Imenovanju. Za slovenske srednje šolo bi bila potrebna dva: en humanist in en realist
V prednjih izvajanjih sem se dotaknil le bistvenih nedostatkov, ki zadevajo naše šolstvo. Odpraviti se dajo le s temeljito reformo celokupnega sistema. Potrebna je revizija šolskih zakonov, zlasti zakona o srednjih šolah, potrebna je ne samo poprava, temveč preosnova srednje šole, potrebna je decentralizacija prosvetne uprave in ustanovitev prosvetne samouprave. Naj bi se naši zakono- in naredbodajalni činitelji zavedali pikre resnice, ki jo je opetovano povedal odlični profesor belgrajske univerze dr. Ivan Gjaja: »Naša je srednja Škola jedno ruglol« Zakaj le klena srednja šola s smotrnim učnim načrtom, solidnim poukom In strogo vzgojo jo paladij boljše bodočnosti.
Holandski Slovenci za hraliev rojstni dan
Hoensbroek, septembra 1937.
Na lep način smo holandski Slovenci obhajali rojstni dan uašega mladega vladarja. V nedeljo, dne 12 septembra je bila v iieorlerheide ob 10 sv. maša, katero je daroval č. p. Prah liug. iz Belgije. Pri sv. maši je prepeval pevski zbor društva sv. Barbare iz rieerlerlieide sloveuske cerkveno pesmi. Službe božje ao se udeležili tudi 6. gospodje: dr. Miličič, gen. konzul ii Rotterdama, dr. Logar, vicekonzul iz Kotterdama, ter g. Dupont, generalni konzul is Heerleoa.
Po službi božji eo ae vsi zbrali v dvorani Bender bliau cerkve. Dvorana je bila okusno okrašena. Na odru velika jugoslovanska zastava z okrašeno sliko našega kralja Petra II. Pri častni mizi pred odrom, so poleg zgoraj omenjenih gospodov zavzeli jjrostor se g. pater Prah, predsednik Zveze jug. društev sv. Barbara g. M. Štrucelj, ter zvezni tajnik g. Rud. Selič.
Predsednik Zveze je uvedel slavnostno zborovanje • krščanskim pozdravom in iskreno pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnike uaše države. Nato je mešani pevski zbor sajjel državno himno. Gospodična Paula Strman is ilerrlerheide, oblečena v gorenjsko narodno nošo, je pozdravila generalnega konzula dr. Miličiča in mu izročila šopek rdečih nagelnov. Sinček in hčerka zvezi-nega predsednika sta pa deklamirala lepe dekla-macije na čast našemu mlademu vladarju in Izročila šopke nagelnov še g. dr. Logarju in g. I>u-ponu. Sedaj je spregovoril č. g. dr. Miličič. Prinesel nam je lepe pozdrave lz domovine, poselmo še od g. dr. Korošča in dr. Stojadinoviča, za katere pozdrave smo prav hvaležni, ker vidimo v njih znak, da se danes zanimajo za nas uboge izseljence res ie najvišji državni predstavniki doma. G. dr. Logar nam je pa podal prav zanimivo in lepo sliko o življenju našega mladega kralja. Vsi navzoči so z resnostjo prisluškovali njegovim besedam. Njegov govor o našem kralju je napravil na vso ugoden in globok vtis. Govoril je tudi Č. pater Prah in prosil g. gen. konzula dr. Miličiča, da naj izroči vdanostne pozdrave na najvišjih mestih doma. Gen. konzul g. Dupont lz Heerlena ee je pa še zahvalil zvezinemu odboru g. Štrueelnu in g. Seliču, ki so tako lepo organizirali današnjo proslavo.
Potem je j>evski zbor zapel še nekaj narodnih", nakar je bilo to lepo slavnostno zborovanje končano.
Zvečer sta g. dr. Miličič ter dr. Logar v spremstvu p. Praha in zvezinega tajnika R. Seliča obiskala še vinsko trgatev, katero je društvo ev. Barbare organiziralo v isti dvorani.
Jesenice
10-letnica kaplanovanja g. Križnmna. JeseniSki kaplan, odnosno »savski župnik« g. Križman obhaja 10. letnieo svojega bivanja na Jesenicah. V tej delovni dobi beleži veliko gospodarskih uspehov. Ponosni Krekov dom, ki eo ga katoliški delavci takorekoč iz skale izklesali, je imel v njem jakega graditelja, kakor tudi vse gosj>odarske ustanove, ki domujejo v tem domu. Jeseniška posojilnica je postala moderen denarni zavod in je pod njegovim vodstvom močna gospodarska postojanka v kraju. Jeseničani imenujejo g. Križmana enostavno »gospodarski kaplan« in ga kot takega visoko cenijo v sposobnostih. Agilnemu delavcu Čestitamo k delu, ki ga je v teh letih storil ta svoje ljudstvo in želimo, da bi svojo 10-letnieo praznoval med nami v prepričanju, da smo mu hvaležni.
Senzacija ia Jesenioe bo
1. ohtoDra
nova manufakturna trgovina prfierneHi'
Gosposvelska eesta 12
Kino Krekov dom predvaja danes ob 15 popoldne in ob 20 zvečer dvojni spored: Abrahamovo oj>ereto »Katja« z glavnim igralcem SzOke Szakal-lom in Mary Losseff. — Druga oj>ereta »Raj na zemlji«, uglasbil Stoli, polna humorja in smehs, z odličnimi igralci: Hans Moser, Teo Lingen, Adela Sandrok, Lizzi Holzschuh i, dr. — Oba filma sta nemška.
Radio
Belgrajska kratkovalovna radijska postaja bo v no61 od M. septembra na 1. oktou-r oddajala nu valovni dolžini 49.Is m XIII. 6e»oceausko emisijo ju naš*- izseljence. Trogram m prične ob 1 ponoči In konča ob 2.15. Govorit bo trgovski minister dr. Vri banlč o (Trgovini in Industriji v Jugoslaviji«. Srbski umetniki bodo ob spremljavi glasbil peli narodno pasmi Dragan AleksU bo govoril o »Otokih, prese ljenih v Ameriko« Vinu« bodo nail Izseljenci sllS&li poročila t srbskem, hrvatskem la siovon.-kem Jeitkn lz domovine.
Programi Radio Lfnbffanai
Nedelja. SS. septembra: 8 Vesel nedeljske poidrar! (Kmečki trio In pioSče) — i C as, poročila, spored —, 9.14 Nekaj okroglih (ploiče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 10 Prenos cerkvene glanbe iz stolnice — 11 OtroSka nra: Jnrček in Jerica — 11.Sil Promenadni koncert godbe »Mlogu. (prenos z oktogomi Kreditne banke) — 13 Ca», vreme, poročila, spored, obvestila - 13.14 Kar telite, to dobite (ploSčo) — 17 Kmet. nra: Priprava ensilaine krme (Ing. Matija Av seč) — 17.30 Koncert lnhke glasbe. Sodelujejo: Kad. orkester ln brata Uolob idu«>t harmonik) — is Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila — is ..lu Nac. ura: Sodobna hrvatska pripovedka (Novak Simli. prof. Zgb) — 20 Prenos Iz Prnge: Koncert filhariuoničnega orkestra ller&nek — T Ca«, vreme, poročila, spored —i 32.14 Radijski Jnzr.
Ponedeljek. 27. sept.: IS V sodobnem ritmu (plo-»če) — 12.« Vreme, poročila — IS Cas. spored, olive stila — M.1S Oporni odlomki (pioftče) — 14 Vreme, lior-i za - 1« Koncert Radijskega orkeetra — 18 4ft Pogled v bodočo sezono (vodja nprsve g pirof. Fr. Koblar) —i 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19..10 Nae. nra: Skandinavol in Jugoslovani (I.nka Smodlnka) — 19..VI Zanimivosti — «| Mozartova nra. Sodelujejo: gg. Vekoslav Janko, Svetozar nanovec in Rad. orke ster — 21 Koncert lat je glasbe (Rad. ork.) — 2! Cn*, vreme, poročila, spored — 22.15 Prelovčevo samo.npcvo poje gdč. Poldka Zupanova.
Drugi programi!
Nedelja, i*, septembra: Brlgrad-Zagreb-Praga: 30 Konoerl če«ko filharmonijo - Dunaj: JU.IIO 1'iosnu glasba — 22.3U Zabavni koui-ert — Budimpešta; IS.JI) Glasbena revija — 22.20 Plesna glasba - 33.05 Orkestralni koncert — Tr«f-MUan: li GltdiillAki prenos — 21 Igra In i>e«ter koncert — Rim Bari: 21 Igra — 21.40 Izbrana glasba — Vatlara: 2n Moški zbor — 21.15 Ve, sol program — J2.4H Vokalni koncert — Berlin: 211 Ops-ra 'Divji lovec — Bratislava: 19 Itudan-ka godba —i 30.1*1 Opera .Idoineno. — Lipsko: to Glasbene slike — Stuttgart: Ji) Zabavna in plesna glasim — Monakom: 30 opera «Fioncosoa da Iiiinlnl■ — Strassbourg: 21.311 Gledališki večer — Bukurelta: 20.;m Opereta.
Ponedeljek. !7. srtembra: Belgrad: 30 Opera —• Zagreb 211 Pesmi domačih avtorjev — 21.20 l.alika glasba — Dunaj: 19.25 Slovansk" impresije; i'fl.4<l Spevoigra: 21.40 Dadiarske pesmi; 22.3n Plesua glasba —, Dudapeila: 19.28 IManino: 20.30 Kitari-; 22 Plesna glasba; 23.05 Tlganska glasba — 7r»M/i/iis.- 17.15 Plesna glasba. 21 Igro; 3149 Orgle — JNm-Bari: 21 Sinfonlftnl koncert — Praga. 30.05 legenda sv. Vaelavn: 11.15 Ole-daliikl koncert — Berlin: 21 Hayiln Mtuart — Kfinigs-bergv 20.1» Plesni večer — Liptko.- 18 \VagnerJcva opi. 1» • lauuuaasrr, — Siurigari: ji Opera «Ulgoietto< r-i Stranbourg: 31.30 Vojaka *odba; 22J0 Oporeta.
Zakon o gospodarskih zadrugah
»Službene novine« z dne 24. septembra prinašajo v celoti novi zadružni zakon, ki je s tem dnem stopil v veljavo. Zakon nosi naziv: Zakon o gospodarskih zadrugah in obsega 121 paragrafov. Razdeljen je v 12 naslednjih poglavij:
1.	Splošne odredbe (čl. 1—2).
2.	Osnovanje zadruge (čl. S—9).
3.	Organi zadruge 1. odsek: Upravni odbor (od čl. 10—22). 2. Nadzorstveni odbor (ČL 21—27).
3.	Skupščina (28—38).
4.	Pravni odnošaji med zadružniki in zadrugo ter med zadrugo in tretjimi osebami. 1. odsek: Pridobitev članstva v zadrugi (člen 39—44).
2.	odsek: Prenehanje članstva v zadrugi (čl. 43 do 50). 3. odsek: Spisek zadružnikov (čl. 51—52).
4.	odsek: Pravni odnošaji zadruge (čl. 53—55).
5.	odsek: Računovodstvo (ČL 56—60).
5.	poglavje: 1. odsek: Razlogi prenehanja (čl. 61—64). 2. odsek: Likvidacija (čl. 65—71).
3.	odsek: Spanje (fuzija) (čl. 72—74). 4. odsek: Konkurz (čl. 75—88).
6.	poglavje: Zadružne zveze (čl. 89—96).
7.	poglavje: Revizija (čl. 97—104).
8.	poglavje: Nadzorstvo (čl. 105).
9.	poglavje: Ugodnosti (čl. 106—100).
10.	Kazni (čl. 110—115).
11.	poglavje: Prehodna določila (čl. 116—119).
12.	poglavje: Zaključne odredbe (člen 120 in 121.
Splošna določila.
V prvem členu je definicija zadruge: Gospodarska zadruga v smislu tega zakona je društvo neodrejenega števila članov (zadružnikov) z izpremenljivim delom poslovnih deležev, v katerem vsak član sodeluje neposredno in katero ima nalogo, da 8 skupnim vodstvom poslov, po načelu vzajemne pomoči članov, pospešuje njih gospodarstvo.
Nato našteva zakon zadružne posle, navaja določila o razdelitvi obresti na deleže ki ne sme biti višja kot obrestna mera za vloge, ozir. eskontna obrestna mera Narodne banke, v nobenem primeru pa ne sme biti dividenda na deleže večja kot 6%.
Zadruga posluje načelno samo s svojimi člani in poslovno zvezo razen v točno določenih primerih, ko sme poslovati tudi z nezadružniki. Ti primeri so utemeljeni z naravo dotičnega posla.
0 kreditnih zadrugah pravi zakon, da smejo svoje denarne presežke poverjati samo svojim poslovnim kreditnim zvezam, zveza pa državnim ali pooblaščenim ali samoupravnim denarnim zavodom ali onim, v katerih imajo oni in njihove zadruge večino delnic, ali Zadružni banki, ko se ta osnuje, vse dotlej pa po odobritvi pristojne revizijske zveze tudi drugim denarnim ustanovam.
Glede neomejenega jamstva vsebuje novi zakon določilo, po katerem ne more postati član zadruge z neomejenim jamstvom ona oseba, ki je že član take zadruge.
Osnovanje ladruge.
Za ustanovitev zadruge je potrebnih najmanj ileset oseb. Zadruga obstoja pravno od tedaj, ko
Slajenje mošta v vsej banovini
HAV0DIL0 VINOGRADNIKOM ZA SLAJBNJB VINSKEGA MOŠTA.
Sadi neugodnih vremenskih raimer, ki sadr-žnjejo normalno dozorevanje grozdja in povzročajo. da grozdje letos izredno gnije ter propada, je isdal gosp. ban za letos splošno dovoljenje ia sla-jenje vinskega mošta.
Nabavo trošarine prostega sladkorja Je finančno ministrstvo ie dovolilo. Na 1 hI mošta se sme dodati največ 4 kg sladkorja, sladiti mošt od samorodnie je prepovedano.
Radi (hiranja prošenj sa nabav* trošarine prostega sladkorja veljajo sledeča navodila:
Občine zberejo od vinogradnikov prijave sa rfajenje mostov v dvojnika po obrase« A, kakor ga predpisuje pravilnik k vinskemu sakona ter jih pošljejo sa ozemlje bivše ljubljanske oblasti kletarskemn nadzornika pri kraljevski banski npravi v Ljubljani, ia področje bivše mariborske oblasti pa pomočnika kletarskega nadzornika pri okr. načelstvn Maribor levi breg.
Istočasno pa morajo predloiiti občine tndi skupne prošnje na finančno direkeijo v Ljubljani sa izdajo trošarine prostega sladkorja. Tem prošnjam, ki morajo biti kolkovane s 30 din ia vsakega prijavljenea, je priložiti setnam vinogradnikov i navedbo količine pridelanega mošta v litrih, kar mora potrditi občina, in pa mnoiino sladkorja, ki ga rabi posamezni vinogradnik ia sla-Jenje mošta.
Ker je treba v prošnji navesti, odkod naj se občini trošarine prosti sladkor dobavi, sporočamo, da sta prevzeli razdelitveno akcijo (poverjeni od državne tovarne sladkorja v Belju) Gospodarska iveia v Ljubljani in Kmetijska dražba v Ljubljani. Obe omenjeni sadragi bosta izdali občinam še posebej potrebna navodila.
Izvoz lesa in rud
Po uradnih podatkih smo izvozili v avgustu mesecu letos 81.500 ton lesa v skupni vrednosti 83.1 milij. din (lani avgusta 45.323 ton za 45.6 milij. din). V prvih 8 mesecih letos je znašal izvoz lesa 793.786 ton za 750.1 milij. din (lani v 8 mesecih 423.119 ton za 401.8 milij. din). Letos je šel izvoz lesa v te-le najvažnejše države: Anglija 138.000 ton za 159.8 milij din, Italija 181.618 ton za 138.0 milij. din, i Nemčija 95.749 ton za 112.2 milij. din, Madžarska 86.458 ton za 51.9 din. Grčija 38.730 ton za 28.1 milij. din. Izvoz surovega bakra je znašal v avgustu letos 63.8 (lani 29.8) milij. din, ostalih rud 32.8 (13.7) milij. din. Skupno je znašal izvoz bakra v prvih 8 mesecih letos 32!7.3 (269.8) milij. din, izvoz ostalih rud in izkopin pa 387.6 (126.4) milij. dinarjev, skupno vseh rudarskih in topilniških
proizvodov 714.9 (396.2) milij. din.
★
Konkurs je razglašen o imovini po pok. dr. Ernestu Kobetu, sodniku v Ljubljani, oglasiti se ie do 23. oktobra, ugotovitveni narok 29. oktobra L L
Borza
Denar
25. septembra.
se vpiše v zadružni register. Zakon nadalje taksativno našteva, kaj vse morajo vsebovati pravila zadruge, ki morajo biti sestavljena pismeno. Tudi je dana možnost, da se za spore v zadružnih odnošaji med samimi zadrugarji in člani upravnega odbora osnuje lahko razsodišče. Nadalje določa zakon, kaj se mora vpisati v zadružni register za vsako novo zadrugo.
Organi zadrage.
Upravni odbor mora imeti najmanj tri člane. Morejo biti izvoljeni za najdalj tri leta. Isto velja tudi za nadzorstvo. Zakon točno določa, kakšne so dolžnosti in pravice članov upravnega in nadzorstvenega odbora. Za prisostvovanje na skupščini določa zakon osebno udeležbo zadrugarjev. V pravilih onih zadrug, ki imajo nad 1000 članov, se lahko odredi delegatski sistem sodelovanja na skupščinah.
Novo je določilo, da je za vsako izpremembo ali dopolnilo pravil zadrug ali zveze potrebno soglasje revizijske zveze, ozir. Glavne zadružne zveze. Skupščina mora biti v teku 6 mesecev po poteku poslovnega leta za to poslovno leto. Poziv se mora objaviti na način, ki je predpisan po pravilih, označiti se mora tudi dnevni red, posebno če gre za izpremembo pravil ali načina glasovanja. Poleg tega mora biti na vpogled popolni tekst predloženih izprememb najmanj tri dni pred skupščino v poslovnih prostorih zadruge. Med dnevom objave sklicanja in dnem skupščine mora preteči najmanj 7 dni. Skupščina polnoveljavno sklepa, če je navzoča vsaj polovica članov, v kolikor zakon ali pravila ne določajo drugače. Vsak zadrugar ima pravico samo na 1 glas, razen v zadrugah za proizvodnjo, predelavo in prodajo, kjer se sorazmerno jamstvu lahko dodeli zadru-garjem več glasov, toda največ do 5.
Če na skupščini ni prisotnih dovolj članov, se lahko skliče nova skupščina, ki sklepa brez ozira na število navzočnih, seveda pod pogojem, če je bila ta možnost označena že v razglasu o prvi skupščini. Če pa gre za izpremembo pravil, odstavitev članov upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi glede prenehanja ali fu-zije zadruge, ne sme biti rok za novo skupščino krajši od 15 dni. Sklepa se z nadpolovično večino glasov.
Člani upravnega hi nadzorstvenega odbora ter likvidatorji ne morejo glasovati o svoji raz-
rešnici.
Sklepe skupščine mora upravni odbor prijaviti v 30 dneh registrskemu sodišču, če gre za stvari, ki spadajo v register.
Proti sklepom skupščine je možna tudi pritožba ne samo revizijske zveze in upravnega odbora, ampak tudi vsakega posameznika pristojnemu sodišču. Tožba se mora vložiti v mesecu dni. Poleg tega je tudi važno določilo, da se more vsak zadrugar vmešati na svoje stroške v pravdo. Nato zakon določa vse podrobnosti v zvezi z eventualnimi tožbami.
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.026 milij. din v primeri z 10.077, 4.239. 6.482 in 10.073 milij. din v prejšnjih tednih. Curih: Belgrad 10. Pariz 111.92, London
21.5625, Newyork 435.375, Bruselj 73.25, Milan 22.925 Amsterdam 240.75, Berlin 174.70, Dunaj 79*75 (82.06)~ Stockholm 111.175, Oslo 108.35, Ko-'
penhagen 96.25, Praga 15.21 (14.35), Varšava 82.25, Budapešta 86.25, Atene 8.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.53, Buenos-Aires 130.
Vrednostni papirji
Dnnaj: Slabo razpoloženje na zahodnih borzah je vplivalo tudi na dunajsko borzo, na kateri so tečaji nadalje oslabeli. V kulisi je obdržala višje tečaje le Steg, tečajne izgube pa so blažili Alpina, Rima in Semperit. V zagradi so nazadovali v znatnejši meri kovinski papirji in nekatere specialne vrednote. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Don.-sav.-jadr. 63.20 (63.90), delni e e : Creditanstalt-Bankverein 273 (279), L8n-derbank 76 (77), Narodna banka 165.50 (165.50), Don.sav.-jadr. 20.05 (20.10), Graz-Kdflach 27 (27.25), Steg 28.10 (28.02), Steweag 28.80 (29.50), Magnesit 90.50 (91), Alpine 48.15 (49.30), Rima Murany 95.55, SteyT-Daimler-Puch 232 (234), Semperit 80.40.
Živina
Mariborski sejem, 24. septembra: Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 283 svinj; cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov 75—100, 7—9 tednov 85—110, 3—4 mesece 130—170, 5—7 mesecev 210 do 340, 8—10 mesecev 350—440, 1 leto 630—780 dinarjev komad; 1 kg žive teže 6—7.50 din, 1 kg' mrtve teže 9—11 din. — Prodan je bil 101 prašič.
Hmelj
Zalee, 25. sept
Hmeljska zadruga poroča, da se vkljub obsežnemu prevzemanju in odpravi že nakupljenega blaga nadaljuje i nakupovanjem letošnjega pridelka. Pri sicer nekoliko bolj mirni tedenci so ostale cene v glavnem neizpremenjene in se slej-koprej plačuje za res izbrano prvovrstno blago 25—26 din, za prvovrstno 24—25 din, za dobro srednje 23—24 din, za srednje 21—23 din, za slabo srednje 19—21 din in za slabše do 19 din za 1 kg. Prodanih je doslej iz prve roke že nad 80% letošnjega pridelka in je zlasti boljše blago le še v bolj čvrstih rokah. Več povpraševanja jo predvsem za srednje in najboljše blago.
Zatee, 25. sept
Pri bolj ali manj živahnem zanimanju in povpraševanju za vse vrste letošnjega pridelka se nadaljuje z nakupovanjem in plačuje za boljši in najboljši letošnji žateški hmelj 13—20 Kč, to je 19—30 din za 1 kg. Četudi so ostale cene v glavnem neizpremenjene, je vendar slabše blago znatno pridobilo na ceni, ker je najboljše že moČ-no razprodano. Sicer pa se računa, da je v ža-teškem okolišu prodano iz prve roke že nad 60% letošnjega pridelka.
V	Ušteku in Roudniri je kupčija nadalje prav živahna in so plačuje letošnji pridelek 10—15 Kč, to je 15—23 din za 1 kg. Sicer pa je v Roudnici že prodano iz prve roke nad 75%, dočim je v Ušteku sploh neprodanih Ie še kakih 1500 stotov letošnjega priidelka.
V	Nemčiji bo po zadnji cenitvi znašal letošnji pridelek komaj 89.000 stotov, dočim je lani nekaj nad 100.000, letos torej za kakih 11.000 stotov manj. Kupčija je prav živahna in za najboljše blago, ki pa je že mnogo razprodano, se eem-tertje plačuje tudi najvišje dopustne cene. Sicer pa so okoliši, kjer se je pridelalo boljše blago, že skoraj popolnoma razprodani in je sploh prodana iz prve roke pretežna večina letošnjega pridelka.
V	Franciji je kupčija prav živahna ter se plačuje za letošnji pridelek 8—15 frankov, to je 12—22 din za 1 kg.
Na Poljskem se je končno tudi razvila kupčija za letošnji pridelek. Cene so zelo različne, kakor ie pač tijdi lijilimrnal hlagn jn «» plahijo
po 0.80—2.60 Zloiov, lo je 7—21 din za 1 kg.
Današnji nogomet v Ljubljani
ŽSK HERMIW.SK JADRAN I.
SK LJUBLJANA, jun. : 2SK HERMES. jnn.
Obe tekmi 86 Trši ta na igrišču Herm&sa.
MLADIKA : KOROTAN.
MLADIKA, jun. : MARS, jnn.
Obe tekmi se vršita na igrišču Mladike na Ko-deljevem in prične prva ob 9.
LAHKA ATLETIKA:
Na igrišču SK Planine na Stadiona s« vrši lahkoatletski dvoboj med juniorji Planine in juniorji KAC-a it Celovca ter seniorji Primorja ter seniorji KAC-a ii Celovca. Program, ki bo zelo pester in zanimiv se sačne razvijati ob 14.30. — Vhod na Stadion je ii Kolodvorske ceste. Vstop prost, programi celotne prireditve se bodo pa prodajali po 2 din.
TENIS:
Medmestni turnir Ljubljane in Trsta v tenisa se nadaljuje danes dopoldne na igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom.
Zveza »lovenskih lahkoatletskih klubov (službeno). Važna in nujna seja kazenskega, tehničnega in upravnega odbora zveze bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 20 v tajništvu hotela Miklii, nova stavba IV. nadstr., soba št. 434. Udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. Na sejo kaz. odbora se vabita tudi gg. ZupanSie Neli in prof. Dobovšek Marjan.
\\Nomoi
T5©VOsti sos iloTOSK«
plati® t
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parlumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom »Soir de Pariš" Bouriois.
BOURJOIS
★ Soir de Pariš ★
Priložnostni nakup
letnega blaga 6 din, crep za ženske obleke, se dobi pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska št 15.
Državna razredna loterija
Slovenska banka d.d„ Ljubljana, Krekov trg 10
Naročam za I. razred 35. kola državne razredne loterije sledeče srečke:
_______celih po 200*— Din
- polovic po 100'— Din
_ četrtink po 50'— Din
Denar pošljem po prejemu srečk najkasneje do 19. oktobra 1937.
Točen naslov:________
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta itd., gospoda
NANDETA MAROLTA
direktorja dr ž. učiteljske šole izrekamo vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem onim, ki so mu poklonili nešteto cvetja, vencev in šopkov, našo iskreno zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. g. župniku Košmerlu in g. dr. Debevcu, ki sta mu lajšala zadnje ure njegovega življenja, dalje celokupnemu profesorskemu in učiteljskemu zboru drž. učiteljske šole in vad-nice, ter vsem stanovskim tovarišem, dalje društvu Sokola I Ljubljana-Tabor za častno spremstvo in godbi za lepe žalostinke, kakor tudi vsem ostalim sokolskim društvom za častno spremstvo, gg. govornikom starešini Sokola I inž. Bevcu, prof. Gralenauerju kot predsedniku profesorskega zbora, prof. Kolarju in učiteljiščniku Slapšaku, zastopniku sokolskega društva Sodražica g. Ivancu za prelepe poslovilne besede, nadalje gg. pevcem za žalostinke pod vodstvom g. prof. Repovža, oficirskemu zboru za častno spremstvo, sorojakom iz Sodražice, ki so mu prinesli zemljo iz njegovega rojstnega kraja, ki ga je nad vse ljubil ter končno šolskemu pomladku Jadranske Straže za spremstvo. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 28. septembra 1937, ob 8 v farni cerkvi Sv. Petra.
Vsem še enkrat — iskrena hvala I
Ljubljana, dne 26. septembra 1937.
META MAROLTOVA S SINOM MARKOM IN OSTALIM SORODSTVOM

Mali oglati
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienllovanjsU oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Malt oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. S mm visoka petitna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko*
UNION
Ker film „T0P HAT" nI pravočasno prispel predvajamo reprlso velikega filma LnU Tren-kerja
Condottlerl
TEl.
27-30
SLOGA
Warn«r oiannd ln Boria Karloff v valenape-tem filma
Meflsto v operi
Dlvne operne arije. MalnovelH tarnal; pogreb T. O. Kanarska,
predsednika 0. S. K. V nedelte ob 10-80 nri ljndfka prelstava po snitanlb cenah od Din « 60 do Din 10-—.
ilužbodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj Zarnlk, Gajeva 9.	(b)
Hlapca
pridnega ln poštenega takoj sprejmem. Črnuče 17.
TEl. 21-24
MATICA
Filmski llagsr nallepllh Španskih romane
KITARE
(Melodije ljubezni) TIHO ROS si
Predstave danes ob 15., IT., 19. In 21. uri
Sluzbciičejo
Šofer-mehanik
JSfte službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« St. 15.314. (a)
Za prenočišče
bi rada delala en ali dva dni v tednu oseba brez stanovanja. Cenjene ponudbe na gospo Butolln, Slomškova 9.	(a)
Perica
gre prat na dom. Naslov * upravi »Slovenca« pod St. 15404.	(a)
Kuharica
82 letna, vzorna gospodinja, želi priti v župnlšče. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 15895. (a)
Službo kuharice
Iščem pri boljši družini. Plsm. ponudbe na postno ležeče pod A. B., Gornja Radgona.	(a)
Pek
eamestojen m »vest, lSčo elužbo predpečnlka ozlr. skupnega delavca. Slavko Furman, Loče.	(a)
500 dinarjev
dam tistemu, ki ml preskrbi stalno službo v tovarni. najrajši v Kranju. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 15.862.	(a)
Službo hišnika ali sluge
ISče 88 let star kmečki fant, vesten, trezen ln posten. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« Bt 15.178.	Ca)
35 letna ženska
ISCe službo pri dobri ln pošteni družini v okolici Celja ali v Savinjski dolini. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St 1694.	(a)
Oskrbnik
s večletno prakso ISče službo na večjem živinorejskem posestvu. Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Absolvent kmet. šole« St. 16425. (a)
Nudi se potnik
prodajo moke ln mlev sklh Izdelkov. Strokovna dobra moč. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16448.	(a)
Dekle
ki zna samostojno kuhati 1n opravljati druga hlSna dela. želi službo na deželi. Ponudbe podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod St. 15467.	(a)
Kmečki fant
trezen. nekadilec. ISče primerno službo v trgovini, kot skladiščnik ali čuvaj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija »000« St. 16.344.	(a)
Kuharica
Belo dobra gospodinja — ž»11 premenlt! službo. Cre najraje na orožnisko postalo. kjer Je že vajena službovanja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16.353.	<a)
Mesto gospodinje
ali za pomoč v gospodinj stvu ISče boljSa gospodi nja. Gre tudi k stari gospe ali gospodu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »SkrbnR gospodinja« st.
i;.u;.	<»>
Šofer
ISče službo; gre tudi v tovarno, skladišče, zmožen pisarniških del ln kavcije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Diesel« «t. 15.268.	(a)
n
Vajenci
ii
Vajenko za pletiljstvo
takoj sprejmem. Tyrševa cesta 37.	(v)
Vajenka
z dežele, ne pod 18 let, se sprejme v »Menzl« — Kolodvorska ulica 8. (v)
Za mehanika
se želi Izučiti ln ISče mojstra Karol Leskovec, Rovte 68. pri Logatcu. v
Dva pekovska vajenca
se takoj »prejmeta. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16484.	(v)
Vajenko
poSteno, sprejmem za strojno pletenje. Sajovlc, Gosposka 16.	(v)
Sprejmem učenko
z Jesenic ali okolice za Šiviljsko obrt. Naslov v podružnici »Slovenca« Jesenice pod St. 16470. (v)
Šiviljstva
se želi izučiti pošteno de kle, z oskrbo v hlSi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« 16.841. (v)
Kot vajenka
Iščem mesto pri dobri šivilji. najraje v Ljubljani Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16390. (v)
16 letni fant
z dovršeno osnovno šolo želi zaposlitve kot vajenec prt strojnem ključav nlčarju. Naslov: Osolln Slavko. Sp. Jarše St. 9, p. Domžale.	(v)
Pekovskega vajenca
poštenih staršev, z vso oskrbo v hlSl, sprejme Franc Podobnikar, pekarna. škofja Loka. (v)
Vajenca
sprejme trgovina mešan, blaga z vso oskrbo. Dečki z dežele Imajo prednost. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 16.3*1.	(v)
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslu žlte s primerno majhnim Investiranjem, mesečno c delom doma. PoSlJem material prevzamem gotove izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«. Pančevo, Brače Jovanovič br. 20.
Oglašujte v edino i uspešnem dnevni ku »Slovencu«!
Sprejmem dekle
vajeno kmečkih del. Spodnje Gameljne St. 20. (b)
Steklobrusač
se sprejme v stalno službo. Ponudbe na »Krlsta-lljo«, Celje.	(b)
Hlapca
k živini sprejmem. MIha Anžič, Dobrunje pri Hru-Slcl.	(b)
Krojaškega pomočnika
za male kose sprejme takoj Odar Josip, LJubljana VII, Janševa ul. 7. (b)
Salon »Truda«
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, Išče pomočnico ln vajenko za takoj, (b)
Služkinjo
16—20 let staro, poSteno, zanesljivo, sprejmem. — Povšetova 4a, Kodeljevo.
Sprejmem služkinjo
vajeno pospravljanja, pranja ln molže. Zaje, Poljanska cesta 79. (b)
Hlapca
pridnega, vajenega vseh kmečkih del. takoj sprejmem. Tomačevo 28. (b)
Sprejmem postrežnico
ki zna kuhati. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 16448.	(b)
Pletilje takoj sprejmem. Stalno, dobra plača. • Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15.376. (b	Tesarskega preddelavca zmožnega, sprejmem takoj za LJubljano. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Zmožen samostojnosti« »t 15428. (b)
čevljarskega pomočnika zmožnega vseh del, takoj sprejme Janko Zavrl, čevljar, Tržaška cesta 11, Ljubljana. (b)	
	Dekle z dežele ataro nad 18 let. vajeno kuha, za pomoč v gospodinjstvu, tudi začetnloo, sprejmem s plačo 150 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16418. (b)
Več mizar, pomočnikov ln strojnega delavca takoj sprejme Franc Kregar A Co.. Vlžmarje 87, St. Vid nad LJubljano, (b	
	Dva solidna zastopnika za dravsko banovino ISče kemično podjetje v Sloveniji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« št. 16478. (b)
Trgovskega sotrudnika z znanjem nemščine — sprejmem za dellkateso. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« 15392.	
	Slugo k! je tudi vešč Izdelave zabojev, sprejme Industrija v Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15479. (b)
Gozdni in poljski čuvaj (majar) se išče na večje posestvo na deželi. Vprašanja na Benkovlč, Ljubljana, Vel. Stradon 5.	
	Vzgojiteljico ki govori pert. nemSko. francosko ln poučuje klavir, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudb« z referencami poslati: Hadl, Noto mesto. (b)
Perfektna kuharica se Išče k boljši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva In poštena« St. 15468. (b)	
Krojaškega pomočnika dobro izurjenega »a velika boljša dela, sprejme za stalno Anton Medve-Sek, Trbovlje. (b)	
	Strojnega tehnika mlajšega, ■ nekoliko prakse — takoj sprejmemo. Hrana ln stanovanje even-tuelno v blSl. Natančne ponudbe s spričevali ln zahtevki plače poslati na upravo »Slovenca« pod »Irvežban« St 16421. (b)
čevljarskega pomočnika sprejmem. Plača po dogovoru. Ivan Ahlln, čevljarski mojster, Grosuplje St. 48. (b)	
	Prodajalka samostojna, se sprejme v trgovino na deželi. Navesti zadnje službovanje ter zahtevo plače prt vsej oskrbi v hiši. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Zanes-ljva« St. 1642». (b)
Poslovodjo za realltctno pisarne v LJubljani ali Mariboru, z 2000 din pristopnine, proti delitvi zaslužka, sprejme takoj Zagorski. Maribor, Aleksandrova cesta St. 83. (b)	

8?
DIN 10.-5.-3.-brez trošarine

Vis? P
<3
O.
DIN 2




O^ltur slane SMojkoina, noga ?
Dnevni strošek se sploh ne da izraziti — tako malenkostna je vsotica za razumno in smotrno, kožno nego. Dobite celo jnnogo dražja toaletna mila, toda samo Solea milo z aktivnim lecitinom ie znanstveno tako sestavljeno, da na najprimernejši način dopolnjuje Solea kremo.
Pri,tem pa.to nf nikaka „grenka medicina",-ne, to je nasprotno čudovito- lepo in trajno dišeče toaletno milo, ki daje izredno obilno peno in temeljito čisti. In. Solea krema tr kolesterinom, ki krepi kožo? Po« skusite! ^En a sama velika doza zadostuje tudi pri največji nporabi (masaža celega telesa po kopeli!) za več tednov. Mlada, hapeta in voljna koža - ali morda vaSe zdravje ni vredno tega malega izdatka?
J&l
A
Prodajalko
lzufeno v trgovini meš. blaga, sprejme trgovec na deželi. Prednost brezposelne, verne, poštene, dobre računarlce. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1. november 1987« 16488
Zaradi opustitve trgovine
RAZPRODAJA
vse zaloge moiklti In deiklh oblačil
globoko pod lastnimi cenami
od 20. septembra do 20. decembra 1937
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
Hlapca
za poljska dela. vajenega konj — takoj sprejmem. Pogačar, Zgor. Slška 84.
Čevljarja
dobrega in poštenega — sprejme »Trlumf«, Ljubljana, Kolodvorska 11.
60 din dnevno
lahko vsak zasluži s prodajo dobrih predmetov. -Pošljite znamko za odgovor. Jos. Batlč, Tyrševa c. 16. LJubljana. (b)
Krojaškega pomočnika
zanesljivega, takoj sprejme Kavčič Zdravko, krojač, Jesenice.	(b)
čevljarskega pomočnika
takoj sprejme Dremelj Anton, Petrušnja vas, p. St. Vid pri Stični. (b)
Dober čevljarski pomočnik
7.a vsa dela »e sprejme.
Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16398. (b)
Elektromonter •
obenem ključavničar, se sprejme. — Ponudbe na: LJubljana, poštni predal 163.	(b)
Samostojno dekle
snažno, vajeno kuhe In vseh hišnih del, z dolgoletnimi spričevali, sprejme družina brez otrok v centru v stalno službo za dobro plačo. Kesljeva 4.
Natakarico
simpatično, čedno kmečko dekle, marljivo, pošteno, začetnico — in kuharico, zmožno tudi gospodinjskih del, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pnri »Na deželi« 15.383. b
Trgovski pomočnik
mlajši, verzi ran v modi (perilo), se sprejme s 1. oktobrom. Ponudbe s «11-ko upravi »Slovenca« pod
»Gorenjsko« št. 16.317. b
Kuharica
perfektna, do 36 let stara. sc sprejme v trgovski hiši na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop 1. oktobra« St. 16.309.	(b)
Trgovski pomočnik
zmožen v mešani stroki, Izučen na deželi, priden ln pošten, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« št. 15.298.	<b)
Dekle
26 do 35 let, se Išče za samostojno delo pri živini, na vrtu In polju. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ekonomija zdravnika« St 16488.	(b)
Usnjarna
manjša, dobro Urejena, v ugodni okolici za slrovlne
In trgovino, sprejme podjetnega. v usnjarski stroki Izvežbanega družabnika z nekaj knpltala. — Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod zn. »Usnjar« st lfi»a	(b)
Pletiljo
Izurjeno, sprejme Čuden. LJubljana, Staretova 14fl.
Dekle
ki Je zmožno samostojno prodajati sadje, se takoj sprejme. Resljeva c. 4. b
Krajevne zastopnike
sprejme nova tvornica za kvas. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zastopnik« »t. 16.491.	(b)
Začetnico
veščo strojepisja ln knjigovodstva, sprejmem. — Ponudbe podružnici »Slovenca«, Tyrševa c. 36 b.
Starejše dekle
30—40 let, vajeno vsega kmetskega dela, se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 15.492. b
Prikrojevalka
ki je »možna za večje podjetje perila, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prikrojevalka« »t. 16.611. (b)
Vpeljano Industrijsko podjetje živilske stroke Išče
reprezentativnega krajevnega
zastopnika
za Ljubljano. Ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod »Agllcn« št. 18.015.	(h)
Dva čevljar, pomočnika
za zblto delo sprejme takoj Franc Roblek, čevljarstvo, Skofja Loka. (b
Mizarskega pomočnika
takoj sprejmem. - Mizarstvo Ličen, Celovška 209, Ljubljana.	(b)
Služkinjo
ki zna šivati, sprejmem. Jeraša, Rožna dolina, cesta X. St. 19	(b)
Gospodinjsko pomočnico
k triletnemu otroku, prijazno, zanesljivo, sprejme Brandt, Rožna dolina c. II. 8t. 14. Predstaviti se samo danes v nedeljo.
Kmečki fant
s 15—20.000 Din. ki Ima veselje do avtomobila — dobi stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« »Maribor« pod St. 1608. b
Žagar
razumen, se takoj sprejme (Krouzgatter). Prednost Imajo tesarji. - Naslov v upravi »Slovenoa« Maribor pod št. 1808. (b)
V službo
se sprejme prometni žrl. uslužbenec (zvaničnik) ali upokojeni preglednik finančne kontrole enake kategorije. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 18.023. - Ponudbe naj reflcktantl napišejo lastnoročno	(hI
Denar*
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Brežicah kupim za gotovino. Ponudbe upravi »Slov.« pod St 16.287.	(d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. tel. 37-62.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni ln takojšnjemu izplačilu — lzposlujs vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle
najkalantnaje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova nliea 14/1. Telefon 35-10.
Kdo mi posodi
v gotovini 300.000 din? Dam visoke obresti. Ponudb« upravi »Slovecan« pod »Popolnoma varno« št. 15.384.	(d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova aliea St. 40
vnovčuje
HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, k a p u J e vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni cent.
Knjižico z vlogo 3500 din
Ljudske posojilnice v Novem mestu kupim. — Ponudbe s ceno podružnici »Slovenca« v Novem mestu pod »Gotovina« Stev. 15428.	(d)
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12
Telefon 38-19.
Kateri vinski trgovec,
vinska klet ml preskrbi
85.000 dinarjev posojila na vknjžbo na prvo mesto na posestvo? Postanem njegov odjemalec vina proti gotovini. Ponudbe pod »Dober gostilničar« uprav! -Slovenca« 15454.
Otroka
vzamem za svojega na manjše posestvo proti posojilu, ki ga vrnom. CtJ gan, LlmbuS 128. (d)
Denarne posle:!
Posredovanja kreditov —
vaovtenle »log ia takoltno goiovino - Nalolbe kapitala Poravnave - Upravo nepremičnin — Baviae napovedi — Inlormadle — ureditve* reilzlle, bilance, ln stalno bontrolo knjigovodstva ter vse dm«e trgovsko gospodarske pošla livede
SVETOVALEC
konoesllonlrana trgovsko - gospodarska
poslovalnica M. Kovači«
▼ Ljubljani. Cesta £9. oktobra Stev. T.
Službo trgov, pomočnlkai
dobi, kdor posodi v gotovini do 100.000 din ali v hranilnih knjižicah do 160.009 din. Ponudbe pod »Hvaležen človek« 15.494 upravi »Slovenca«, (d)'
Obrtnik v Savinj. dolini
Išče družabnika, ki M razpolagal s 80.000 din, za dobro obrt z deželnimi pridelki ln lesom. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod St. 18.008. d
Pouk
Prikrojevalni tečaj za damska oblačila
se bo vrSU od 4. do 28. oktobra t. 1;
Cena tečaja 250 din.
Priglasitve sprejema dnevno
TEODOR KUNC
lastnik od kralj, banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 6/II.
Popoldan, angleški tečaj
za dijake priredim. Prijave : PetrtSi«, Jurčičev trg J/HI.	(U)
Angleščina
na Državni trgovski akademiji. A-B-C. Prlčetek v ponedeljek ob 7 zvečer, u
Sedmošolec
Išče Inštrukclje za vse predmete ntžje realne gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16387.
LEfOUlŠČR
Slovenski pension Milano
središče, bližina Duomo.
Dom««- postrežba, ugodna cene. - Vončlna. Via Saccht 7, telefon 55094.
Priti iina hiša
štiri sobe, prltlkllne, vrt — na prodaj. Društvena St. 1«, Moste-LJublJana.
Hišo v Rogatcu
»t. 31 prodam. Vprašati Rojko, Ljudska samopo moč, Maribor.	(p)
Prodam dve stavb, parceli
v Rudniku prt LJubljani Cena nizka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod kt. 16457.	(p)
Večje zemljišče
primerno za parcelacijo, »e proda. Polzve se v npravt »Slovenca« pod št. 16410.	(p)
Skoraj novo trgovino
v prometnem kraju Savinjske doline prodam ali
dam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Celje pod št. 15.374.	(p)
Hišo v Karlovcu
s sedmimi stanovanji ter enim lokalom, blizu kolodvora, prodam. Joseflna Alešovec, Starčevičeva 10, Karlovac.	(p)
Parcela
7i6m*, v neposredni bit tlni postaje Dev. Mar. v Polju, se proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 6t. »726« — St. 15417.
Hišo kupim
v Ljubljani v šentpeter skem okraju, do 200.000 din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »200.000« Ht. 15.319.	(p)
Kmečko posestvo
t—8 oralov, 1 uro oddaljeno od Maribora ali Celja. kupim. Posredovalci Izključeni. — M. Vrečko, Praprotnlkova 18, Maribor.	(p)
Nova hiša z vrtom
blizu Sole ln cerkve, s hipoteko, naprodaj v Studencih. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1602.	(p)
Vila v Celju
dvostanovanjska, zaradi prezadolžltve za vsako sprejemljivo ceno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Vila« St. 15397.	(P)
Posamezne parcele
prodam. Dam tudi celo posestvo v najem pri Medvodah tistemu, kl mi posodi nekaj gotovine. -Naslov v upravt »Slov.« pod St. 15.234.	(p)
Posestvo
vlnogradno ln sadonosno, v bližini Maribora prodam. Izplačati 10.000 din, ostalo po dogovoru. Pridela se 10 polovnjakov vina. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod it. 1593.	(p)
Posestvo
z gospodarskim tn dvo-stanovanjsklm poslopjem. 10 oralov zemljišča, ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru pod St. 1594. (p)
Trgovino-pekarno
s hišo, vrtom, njivo ln na zeljo z blagom, v trgu pri Mariboru zaradi smrti poceni odproda nelzučenl edini dedič. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 16.303.	(p)
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Krasna vila
enonadstropna, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, v bližini gimnazije na Poljanski cesti v Ljubljani, 14 sob, pripravna tudi za sanatorlj, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« 14895.
Lepo posestvo
26 Johov naprodaj. Cena po dogovoru. Roje, Arja vm 37, Petrove«. (p)
Posestvo
4 orale. gozd. sadonosnlk dvojno gospodarsko po slopje, ugodno proda Mez gec, Selnica ob Muri 133
Krasna stavbna parcela
zelo ugodno naprodaj. — Krasen teren. — Pojas ntla pri trgovcu Rahnetu
Moste-LJubljana.	(p)
četrt posestva
s poslopjem, četrt ure od zadnje želez, postaje na Dolenjskem — naprodaj Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Polovico knjižice« St. 16478.	(p)
Novo hišo
podkleteno, vtsokoprltllč-no, s tremi sobami, pet
minut od postaje Domžale, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 15480.	(p)
Hiše, parcele
vseh vrst — kupite ali prodaste potom pisarne Adamič, LJubljana, Gosposvetska 8/II, telefon 32-86.
Parcele
lepe, sončne, tik bežigrajske šole, proda A Jelene, Celovška cesta 54, LJubljana VII.	(p)
Krajevni šolski odbor
v Prevaljah ima naprodaj hlSo s tremi velikimi prostori. - Najnižji ponudek je 20.000 din, plačilni pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema ln pojasnila daje Krajevni Šolski odbor Prevalje. p
Velika ugodnost
Prvovrstna manufakturna trgovina v večjem mestu na štajerskem, v najpro-metnejSi ulici, z modernimi izložbami, zelo dobro vpeljana, se zaradi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe pod »Sreča« na upravo »Slovenca« pod St. 15432.	(p)
Naprodaj žaga
na vodni pogon z dvema polnojarmenikoma, inventarjem ln žično vzpenja-čo. Obvezne ponudbe staviti do 20. oktobra t. 1. na: A. Pogačnik, P o d n a r t. Istotam se dobe potrebne informacije
DSH39
IŠČEJO:
Gostilno ali trgovino
vzamem takoj v najem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kjerkoli« 16.526. m
Lep moderen lokal
Iščemo v sredini mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Lokal« št. 15505. (m)
V najem vzamem
kmečki ali valjčni mlin v dobrem stanju. Ponudbe navedbo najemnine poslati upravi »Slovenca« pod značko »Mlin« 16471.
Vinotoč
koncesijo ali brez koncesije vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vlnotoč« 16441.
Urarska delavnica
za cenena popravila. Prevzamem tud| preclzljske In komplicirane ure. - F. Čuden. Prešernova ul. 1.
Večjo kolarsko delavnico
vzamem v najem takoj ali pozneje v prometnem kraju. - Ponudbe upravi Slovenca« pod »Obrt« St. 16.156.	(m)
Posestvo
z gospodarskimi poslopji in 66 arov zemlje oddam v najem pod ugodnimi pogoji v lepem kraju Gorenjske. Najemnina : preživljati starSe, plačevati davke In zavarovalnino. Posestvo oddam z vsemi premičninami. — Kavcije 8000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.998.
ZA JESEN
□ zimo krasne modne novosti za obleke, plašče s u k n j e i. t. d. ter
MAMUFAKTURO
vseh vrst v ogromni izbiri dobro in najceneje kupite
V MANUFAKTURNI TRGOVINI
NOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15 nasproti nunske cerkve
Večjo stoječo blagajno
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15466
Zephir peč
rabljeno, 12 cevno, kupim Zabka, Smartinska 10. (k
Lažji komat
malo rabljen, kupim. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Komat« 15.291. (k)
2-3000 kg tepk
za vkuhavanje takoj kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.530.
V najem oddam hišico
v bližini LJubljane. Poizvedbe: Dobrunje 23. (n
Kavarno
v Škofji Loki oddam v najem. Plantarič . (n)
Suha lepa klet
za vino, primerna tudi za vskladlSčenje sadja, se odda v najem. — VpraSa se lahko pri hišniku Ce-ktnovega gradu. (n)
V najem oddam
zaradi družinskih razmer dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 1544«.	(n)
Lepo stanovanje
4 sobe. kopalnica, prltlkllne, oddam novembra na Blelwelsovt cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.312.	(č)
Lepo dvosob. stanovanje
s kabinetom, oz. trisobno,
Kupimo
Sladko seno
kupi graščina Kodeljevo, LJubljana.	(k)
LuŠčilnico
za luščenje bučnega semena kupim. — Ceno in ostalo Javiti na: Stjepan Capara, Hleblne pri Koprivnici.	(k)
Rezani les
smrekov, deske debeline 18, 24, 28, 38, 48 mm,
I. IV. vrste, vsako množino kupi Rudolf Buko vac. Novo mesto. (k)
palnico, plinom Itd.), v novi hiši Ilirska ulica 8 se odda s 1. novembrom Pojasnila: g. Tavčar — Sv. Petra cesta 79. (č)
Oglje
z vsem komfortom (ko-1 rabim nujno. Ponudbe na
Logar, Trzin 147.
(k)
Lokal
na Tyrševl cesti, blizu kavarne »Evrope« oddamo. Primeren za odvetniško pisarno, trgovino tehničnih predmetov itd Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dva prostora« St. 16456.	(n)
Gostilno
z vsem Inventarjem oddam kavcije zmožnemu. Pri gostilni je prostor za balinanje, veranda, dve lepi vinski kleti in drugo. pripravno za trgovca vinom. Polzve se: Zaloška cesta št. 46, Moste, Ljubljana.	(n)

Sprejmem dijaka
na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15449.	(D)
h stanovanje sprejmem
brez hrane dva akademika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15411.
Za svojo hčerko
Stud. medicine, iščem primerno stanovanje s hrano. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mediclnka« St. 16.269.	(D)
Akademik
iščo stanovanje eventuel-no tudi hrano proti tn-trukcljl v vseh predmetih. — Ponudbe upravi Slovenca« pod št. 16378.
tfanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Sv. Križ 63, To-mačevo, Ljubljana. (č)
Dvosobno stanovanje
kabinetom oddam decembra. Celovška c. 271, nasproti gostilne Kmet. č
Enosobno stanovanje
veliko, oddam 1. novembra samo starejšim. Tyr-Seva cesta 91.	(fi)
Dvosobno stanovanje
komfortno, za dve osebi, oddam. Cesta v Rožno dolino 26/1. Ogled pone-
deljek.
(6)
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, oddam za oktober aH november. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15481. (č)
Trgovino z meš. blagom
na prometni točki na deželi, event. tudi gostilno vzamem v najem ali pod ugodnimi pogoji tudi kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovnica« pod St. 16459.	(m)
ODDAJO:
Lokal
ob prometni cesti v LJubljani, event. b stanovanjem, oddam v najem —'se: Gradbena pisarna, Polzve se: Zaloška c. 19. Rimska cesta 2-1.
Enosobno stanovanje
predsobo se odda v novi hISI blizu šišenske cerkve. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Vlsoko-prltllčno« št. 16415.
Trisobno stanovanje
kopalnico v Dalmatinovi ulici St. 3. III. nadstr., oddam takoj, eventuelno 1. novembrom Polzve
ODDAJO:
Lepo opremljeno sobo
v	centru oddam dvema osebama. Naslov v upra
vi	»Slovenca« pod 15.383.
Sostanovalko
sprejme Gale, Mestni trg št. 13, čez dvorišče, Ljub ljana.	(B)
Lepa soba
opremljena, se poceni odda solidni osebi. Alja ževa 17/1, levo, Spodnja
Šiška.	(S)
Elegant opremljeno sobo
s kopalnico ln strogo posebnim vhodom oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16484. (s)
Sobica
prazna, v centru, se odda takoj ali pozneje. Gosposvetska 10/11, nasproti stopnišča.	(s)
Lepo, mirno sobo
separirano, novo pohištvo, ves komfort. center, odda družina brez otrok samo boljšemu gospodu. Informacije: Resljeva 4.
Gospodično
sprejmem na hrano ln stanovanje sredi mesta. Cena zmerna. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.535.	(s)
Novo opremljeno sobo
kopalnico. posebnim vhodom ln dobro domačo oskrbo ugodno oddam za 1. oktober za feno ali dve osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15414.
Opremljeno sobo
posebnim vhodom v Gregorčičevi ulici 29, oddam solidnemu akademiku ali gospodični. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 15427.	(s)
Ježice
vagonske pošiljke, kupujem. Drago Hadl, Novo meato.	(k)
Kupim
več voz raznovrst. desk. Ceno poslati upravi »Slovenca« pod »Les« 16.012.
Baterijo
6 voltov, in obroč ter plašč za »Chevrolet« kupi »Triumf«, Ljubljana, Kolodvorska 11.	(k)
Polževe stopnjice
železne, premer 140 cm. kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stopnjice« St. 15.514.	(k)
Vsakovrstno
Kupim
večjo količino la. kravjega kuhanega masla. -Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na Muhameda Pašlča, Tuzla.
Stalno kupujem
vsako množino kostanje vlh kakor tudi hrastovih taninskih drv. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Takojšnje plačilo« št. 15.373.	(k)
zlato
kupuje
po najvišjih cenah •:ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Rabljeno stružnico
(Drehbank) na nožni po gon kupim. Jože Cokan, Lukovlca.	(k)
Kupimo
vagonske množine
rumenega krompirja
okroglega.
Ponudbe z vzorci je poslati na naslov: Gorenjska kmetijska z a-d ruga, Kranj.
Lokomobilo
70—80 HP, s stopnjasto rešetko (Treppenrost) za kurjenje z žagovino, dobro ohranjeno, ln polno-jarmcnlk v dobrem stanju, 85—95 premera, kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod 16.020. k
Staro zlafo, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana. Miklošičeva 14
Hrastove prage
normalne dimenzije, večje množine kupim za suk cesivno dobavo po dogo voru. Pri sigurnih doba vali možna primerna akontacija v gotovini. Stavite ponudbe. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, Tel. 38-10.
\mm\
Moderno in kvalitetno
pohištvo
zajamčeno, že od 1800 din spalnice 675 din kuhinjske oprave 375 din kuhinj, kredence 400 din omare 180 din postelje Itd. Sprejemajo se naročila. Oglejte si veliko Izbiro pohištva pri
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Pisarniško opremo
kupim novo ali staro, dobro ohranjeno, moderno, po možnosti dva do tri fotelje zraven. Ponudbe takoj na upravo »Slov.« pod »Kupim pisarno« št. 15.517.	(š)
Pohištvo
navadne spalnice 1530 dinarjev, več šperanlh spalnic ln kuhnljske oprave nudi po zelo nizki ceni Vraničar Franjo, Krakovska 7, Ljubljana, (š)
Modroce
peresnlce, kauče, otoma-ne, zložljive postelje, spalnice, kuhinje dobite najsolidneje ln najceneje pri
F. Sajovlc
komisij, zaloga pohištva Ljubljana. Stari trg St. 6
Prodam
2 nizki ln 2 visoki omari In poateljo. Novi Vodmat, Ribniška ulica 1. (S)
češnjevo spalnico
zelo lepo, čisto, zaradi selitve poceni prodam. — Prešernova ulica 64/11.
Obrt
Sode
vseh velikosti Izdeluje najceneje Ledlnek Pavel, Maribor, Oozdna ulica C, Magdalena.	(t)
BELO BLAGO
zelo dobro in poceni, rujava kontenina že od 4.80 din, bela od 5.80 din naprej le pri
Modni atelje »Linija«
Marijin trg 3 — Izdeluje najceneje ln najsolidneje ter se priporoča cenj. damam.	(t)
Brivsko-frizerski salon
letoviškem kraju radi obremenitve ugodno pro dam. Naslov v vseh po slovalnlcah »Slovenca pod št. 15466.	(t)
I. TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c.38
Mizarstvo, stan. opreme
Maver Anton, Maribor, Koroška cesta 46, se pri poroča za vsa v to stro ko spadajoča dela. Isto tako se sprejme v popra vilo staro pohištvo po najnižjih cenah.	(r)
Vabimo vas,
da posetlte nas provrstnl modni atelje
B. PAVL0ČIČ
v Gledališki ulici št. 4/II
(nasproti opere) kjer se lahko prepričate Izvrstni Izdelavi, točni in solidni postrežbi ln nizki ceni plaščev, kosti inov, plesnih in drugih toalet. Ne zamudite ugodne prilike!
BaHMHMVmB
tnmTn
Ccba ne imore nlhCei
Zamenjavamo sta-re plosce, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu doplačila.
Gramofon
25 ploščami prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16.227.	(g)
Gramofonske plošče
ln gramofone bivše tvrdke Rasberger dobite po raz prodajnih cenah. Dalmatinova 10. nasproti ho tela Štrukelj.	(1)
Vpeljano industrijsko podjetje živilske stroke rabi za razširitev obrata inteligentnega, samostojnega
INICIATIVNEGA URADNIKA
Ponudbo z navedbo referenc na upravo sSLO-VENCAf pod »KOMERCIALNI VODJA- št. 16016.
Najmodernejši in najnovejši Telefunken radio aparati so prispeli za sezono 1937-38
Pridite in si pustite radio aparate brezobvezno predvajati! Ugodna mesečna odplačila! — Zelo nizke cene!
RADIO STARKEL, Maribor, Teti
_ Svobode It. 6 Telefon 26.85
Klavirje - vijoline
kitare, Hohner harmonike, strune in vse glashllne potrebščine knpite poceni pri
R.Warbinek, Dom glasbe
Ljubljana, Miklošičeva 4.
Vse instrumente
za godbo na pihala po ceni proda Bolčič Jakob, Zagreb, Jelačičev trg 9 (Amerikan bar). (g)
Stare instrumente
za tamburaški zbor, še dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na Prosvetno društvo Sv. Katarina — Trbovlje.	(g)
Pianino
svetovne znamke »F8r ster«, črn, nerabljen, poceni proda Dobrajc, Maribor, Tattcnbachova 21.
NASA GLASBILA SO MED
NAIB0USIMI NASVETU
MDDIC W
IIUBIIAN
A5AZA NEBOTIČNIKA
Halo!
vsi po vino ln delikatese v restavracijo R a h n e.
Peči, Bled! ,
Prezidave tn popravila »Lutz« peči na Bledu in okolici prlčnem 27. sept. Hotel Triglav, Bled. Zahtevajte ponudbe Istotam takoj!	(r)
Preselitev
Cenjenim naročnikom sporočam preselitev obrti z Vodnikovega trga v Kolodvorsko ulico St. 11. Se priporočam
KASTELIC - krojaštvo.
Krojni tečaj
v daniskem salonu
Jožice kumelj
jamči popoln uspeh. Cena tečaja Din 250 — Pričetek 4. okt. - prijave
Ljubljana Židovska ulica 3/1II.
Izgubil sem
na dan bojevniške slavnosti na Brezjah v vlaku, kt Je peljal z OtoC proti Kranju, srebrno uro ln zlato verižico. Najditelja oziroma tistega, kl o tej stvari kaj vo, prosim, da javi upravi »Slovenca« pod »Ura« št. 15431. (1)
Manufakiuro
za Jesen v veliki izbiri in po solidnih cenah nudi ugodno
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Tyrševa c. ?9
(hiša Gospodarske zveze)
Do preklica nudimo raznovrstno blago tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani
SEME^i
Obrtnik
26 let star, kl Ima svojo lastno delavnico ln svoje posestvo, želi poročiti takoj dekle, staro 20 do 25 let, s kapitalom, zaradi povečanja obrata. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečen zakon« št. 16460.
I
Automofor
i
Motorno kolo
s prikolico v zelo dobrem stanju, malo rabljeno — prodam ali zamenjam za sadje. Resljeva c. 4. (f)
Avto »Ford«
dvosedežni, zelo dobro ohranjen, zelo ugodno naprodaj. Prav tako nov motoclkel, 200 ccm, vožen 4000 km. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.533.
mami
Žrebca
ameriške pasme, dve leti taregft. prodam. Naslov upravi »Slovenca« pod St. 15.354,	(J)
Lovci pozor!
Nemški kratkodlaki ptl-čarjl, dva ln pol meseca stari, z rodovnikom, iz la. rodu, se oddajo pri Gustavu Ozmec v Ormožu. Cena po dogovoru. (J)
Voliera
152x140 s petimi pa-pagujčki ln štirimi drugimi eksotaml — ugodno aprndal Naslov v nprn. 1 »Slovenca, pod 15.510.
NA ČRNILNIKU JE KI GA DRUGI SKUŠAJU POSNEMATI
Skoro v vsaki tvornici nalivnih peres skušajo posnemati parker vacumatic črnilnik v nalivnem peresu, ki Ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnila: — T dokaz, da je to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. parker vacumatic je odkril vse napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal. Na ta način so razumljive naslednje prednosti parker vacumatic črnilnika :
•	vidna zaloga črnila v držalu c celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila.
•	14 prejšnjih sestavnih de-
ČRNILNIK : Din. 750.--450- PRIKLADNI SVINČNIK : Oln. 250,- ja 350..
lov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 103% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša vpora-bljivost.
•	mehanizem ie vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer tu more priti v stik s črnilom in kjer je oksidl-ranje in razkrajanje onemo-gočeno.
•	edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli Imajo navadna zlata peresa.
ParLer VACUMATIC
N O T T E R I DRIIO, OUNDULICEVA ul 5, ZAOREB.
([223533
Kislo zelje, repo, sarmo
prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan, Sv. Petra cesta 81, LJubljana. -(Telefon 8C-S*.	(1)
Kožuhovlno
M najugodneje kupi ln strokovno Izdela pri Do-tenec Josip, Ljubljana, Sv. Petra eeata l»t telefon 32-62.	(1)
Zl jesensko setev
priporočamo prvovrstno pSenlco, rž, Ječmen ln zimsko grahoro. FRAN POGAČNIK d. 1 O. BJubljana, TyrSeva (Dunajska) cesta (t 33 Savna skladišča (Balkan)
Modroce
posteljne mreže, železne Bložljivo posteljo, otoma-ne. dtvano ln tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik • Mestni trg 13
Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus-plaSče Itd. Dober nakup. Preskor, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.	(1)
Skrbite za zimo
ln zanimajte se za Kožarje vo vino, sadje ln grozdje! Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi.	(1)
Šiv. stroji
skoraj novi — »Slnger«, »Pfaff«, ki Stikajo ln Stopajo, po zares nizkih cenah naprodaj pri
»Promet«
nasproti krlžanske oerkve
Elektromotor
38 PS, 380 V, v brezhibnem stanju, proda Opekarna Ormož.	(1)
I a. orehi
novi, suhi, 60 kg 210 din, Jederca Ia. 10 kg 165 din, franko vožnja razpošilja Q. Drechsler, Tuzla. (1)
Pisalni stroj
»Remlngton«, novi model, zajamčen, brezhiben, poceni proda Iva Kokalj, Gradišče 11/11.	(1)
Vinski sodi
močni, transportni, dobro ohranjeni, od 400 do 600 litrov, in ležnl sodi po 798, 1118, 1485, 2800 ln 4000 litrov, naprodaj. — Hotel »Orel«, Maribor.
Dežni plašči
največja Izbira od 180 do 440 din; otroške polerlnce od 85 din naprej; huber-tusl damskl ln dekliški od 160 do 290 din » nudi F. I. Goričar, LJubljana, Sv. Petra cesta 29. (1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve.	(1)
la nove orehe
60 kg 210 din, Jedrca bela 10 kg 158 din, suhe slive 10 kg 79 din, 60 kg 340 dinarjev, franko . voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
MALIN0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJubljana, nasproti »Ne botlčnlka«.
HORNVPHON
MODEL 1938
samo z t gumbom za iskanje postaj in istočasno za pojačenje glasu. 10 različnih barv glasu z novim bas registrom, selektorjem in magičnim očesom itd.
PRINC 38, 3+1 polni soper ORD 38, 4+2 luksuzni super OLYMPIC38, 6+Sluksui. velesuper
Generalno zastopstvo
RADIO TSCHARRE, Maribor
Ugodni plaiilni pogoji	Zrlnjskega trg 9
Otroški voziček
rabljen, prodam za 200 dinarjev. Poizve se Ceg-narjeva ulica 12. <1)
Stekleno streho
kompletno, za dvorišče ali tovarno, 6X8 m', betonsko stopnice in nekaj oken poccnl proda Ster-
meckl, Celje.	(1)
7 panjev čebel
žnldaršlčev, dobro ohranjenih, proda Franc Godec, Sostro 1, Sp. Hru-šica.	<1)
Zahvala
\
Vsem, ki ste delili našo bol ob smrti, gospe
Olge Tancig
in jo poslednjic lako lepo počastili, se najlepše zahvaljujemo.
Obilelj Tancigova
in ostalo sorodstvo
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10. telefon 25-91. (1
»DURUN«
EMAIL
kralj lakov, dobite ga v vseh barvah. Krije z enkratno prevleko, eušl popolnoma v šestih urah ln je trajen. Zahtevajte prospekte pri
BARVE-LAKI:
Hafner Rudolf, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3« ln
Celovška c. 61. Tel. 35-65.
Kolesa
ln dele dobite najceneje v trgovini Splošne trgov, družbe v St. Vidu nad LJubljano.	(1)
Prvorazreden trgov, lokal
(Bonbonlera) v centrumu mesta, z dobrim prometom, naprodaj z vso opremo in zalogo. Reflektantt naj sporoče svoje naslove upravi »Slovenca« pod »130.000« St. 15.400. Posredovalci izključeni. (1)
Več vinskih sodov
od 300 do 1800 litrov tn tehtnico za živino do 1500 kg ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1596/S7. 1
Namizno sadje
kanadka, Baumanova re-neta, krlvopocelj, kulvil. londonski peplng. boga-tinka ln dr. - v najboljši kakovosti po ugodni ceni kupite pri članih Podružnice sadjar, ln vrtnar, društva Dobrna pri Celju.
Elektromotorji novi ln rab ijeui za vse napetosti veinc r veliki lzbiuna preda). Lastna dela vnioa za previjante in popravljanje dluarrov, avlo dtnnm, elektromotorjev ter vseb eleatroaparatov. - Izvr-Salem vse električne mitala clje za razsvetltavo in pogon
ELEKTROPODJETJE FRANJO PERČ1NLIČ Liubljana, Gosposveiska i
V neposredni bližini
LJubljane naprodaj 100m' surovih smrekovih hlodov ln 200 m" borovih drv. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Les« št. 16.021. (1)
Elektromotor
za E KS, še malo rabljen, prodam ali zamenjam za motor na plin. — Anton, Pogorele, Struge, Dolenjsko.	(1)
SRAJCE
KOLESA
skoraj nova, prvovrstnih znamk, po zares nizkih cenah naprodaj pn
»Promet«
nasproti krlžanske cerkve
moške - kravate, nogavice še vedno najceneje pri
I. TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
Vedno Je pomlad
v hiši, v kateri se kuri s
ZEPHIR-PEČMI
Zahtevajte brezplačni prospekt od
Tovarne „ZEPHIH" d. d., Subotica
Samoprodaja za: Ljubljano, Venceslav Breznik Celje, D. Rakuscb Maribor, Pinter & Lenard
Otroški voziček
ohranjen. Sv. Petra (1)
globok, dobro proda Tavčar, cesta 79.
Prodam
2 kompletni postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik, 2 omari. Oddam tudi sobo ln kuhinjo s 1. oktobrom. Grebene, Velika čolnarska ulica 15. (1)
Širite »Slovenca«!
Dobra vožnja
tnampion svečkami!
Glavno zastopstvo in zaloga: Robert Welnberger, Zagreb, Gundollfava otlea 11
Kompletno orodje
za ključavničarsko in mehanično obrt za delavnico prodam po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.295.	(1)
PERJE
mešano po 8 DiD, kemično čiščeno po '25 Din, prvovrstno od 45 Din dalje dobite pri »LUNA«, Maribor, Glavni trg št. 24
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15.489.	(1)
Kolesa in šivalne stroje
kupite najceneje na Res-ljevi c. 16. Stara kolesa in stroje vzamem v račun.
Vrata in izložbeno okno
oboje ločeno z železnim rolojem 330x150 in 300x 94, proda Hotel Slon — Ljubljana.	(1)
lomnai
Radio aparat
z vdelanim gramofonom »Marelll«, primeren tudi
za vsak lokal, in novo preprogo 3x4 m — takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.532. (1
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1., razpisuje na dan 8. oktobra 1937 pismeno dražbo za ca. 3300 plm bukovine na panju v območju šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje, Grčarice A in B. — Razglas, pogoji, tiskovino in pojasnila so dobijo pri gornjih upravah.
Trgovca, gostiničarji!
Dne 7. oktobra 1937 ob 10 dopoldne bo pri sodišču, soba št. 16, sodna dražba:
1.	dveh hiš št. 31 in 43 no Rudniku z gostilno >pri Zebalur, trgovino, gospodarskimi poslopji, baliniščem, gostilniškim dvoriščem in vrtom. — Najmanjši ponudek znaša 245.000 din.
2.	stavbne parcele ob Dolenjski cesti pri dol. kolodvoru v izmeri 719 m5. Najmanjši jionuilek znaša 22.000 din.
Pojasnila: GLOBOČMK, Miklošičeva cesta 6.
Jjbira ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno« močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal
Javljamo žalostno vest, da nam je umrla naia mama, tfospa
Josipina Vončina
Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. sept., ob 4 pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Praga. Idrija, 25. sept. 1937.
Vilka, por. Breth, hčerka: Slavko, sin: Rudoli Breth, zet: družina Prelovec in
ostalo sorodstvo.
Vsemogočni je poklical k sebi, danes zjutraj ob 7, gospo
IVANKO NEUH0LT-T0MINEC
učiteljico v pokoju
Pogreb bo v ponedeljek, 27. septembra ob 8 pop. na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo darovana, dne 28. septembra, ob 7 v stolni in mestni žujini cerkvi. Mir in pokoj njeni duši! Maribor, 25. seplembra 1937.
Žalujoča rodbina Mlekuš.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
ZASTOPSTVO ELITNIH ZNAMK
RADIO APARATOV
»INGELEN« »SACHSENWERK« »BLAUPUNKT«
»TEHNIK« J. BANJAI
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20 PRODAJA TUDI NA UGODNE OBROKE I
Št. 48.755/57.
Razglas o licitaciji
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za napravo municijskih skladišč v k. o. Gorica pri Celju ponovno II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 191? ob 11 dopoldne v sobi št 25 v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek (zneske) odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za posamezne skupine del:
I. Skladišče tipa I > . > a a	■ TI. Skladišče tip« II •«■■■■
III.	Skladišče tipa III •. , , , ,	,
IV.	Stražnica.........
V.	Stanovanjska zgradba * -. ■	, VI.	Stranišče in drvarnica , . ,	, . din
VII.	Razna manjša dela s a • •	a t din
VIII.	Ceste in nasipi . . ■ , v ,	. . din
Skupaj .	.
din din din din din
350.044— 117.631.— 108.075.— 228.479.76 216.218.19 16.147.01 77.500— 468.108—
. . din 1,582.202.%
Predpisana kavcija znaša din 130.000— za vsa dela skupaj, za posamezne skupine pa:
I.	,	,	din	36.000—
II.	.	.	din	12.000—
HI.	■	,	din	11.000—
IV.	»	.	din	23.000—
V.	,	k	din	22.000—
VI.	,	.	din 2.000__
VII.	, , din 8.000.—i _
VIII.	, . din 47.000—
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II, soba št. 7.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 25. septembra 1937.
Predsednik: Dr. Juro Adlešič 1. r.
Kauie
otomane modroce
poceni la tolidno Izdeluje
Ivan Habli, «aP«»..m
Ljubljana • Poljanska c. 17
Sprejemam popravila
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite naiceneje v trgovini
H. NIČ H A N, L J U B L J A N A. Kopitarjeva ulica 2
DANES še zdrav in močan — toda J U T R M ?
Ali ste za ta slučaj že preskrbeli svojce? Kot dober mož in skrben oče jih ne bodete prepustili negotovi usodi! Največje ljudsko zavarovanje
1.	Posmrtnlna,
2.	Starostna preskrba«
3.	Dota.
KARITAS:
Vas reši vseh teh mučnih skrbi za bodočnost.
Zavarujte se še danes!
fKARITASf
Jutri bo mogoče že prepozno!
Zlasti pa morajo s pristopom pohiteti tisti, ki so rojeni leta 1923, 1918, 1913, 1908, 1903, 1898, 1893, 1888, 1883, 1878, 1873, 1868, 1863, 1858.
Do 31. oktobra 1937 Ima]o Se čas!
Če se bodo prijavili pozneje, bodo pri istem mesečnem prispevku zavarovani za manjše zneske! Pojasnila in prospekte dobite brezplačno pri:
KARITAS« Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS. Maribor, Oroznova ulica S
mmj
dospela •
kroji in navodila zastonj
II. DRENIH
LJUBLJANA
Kongresni irg %
2enska ročna dela, tisk in malerijal za šolo in dom
VINA
dolenjska, štaierska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Cunje
KroJaSke odrezke, stan papir, tekstilne odpadke. ovSJo volno, »ovejo dlake (aravco) — kupi vsake množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska It
ca
1 a ® 5
s »P S
iSs-S
Oroiarna
PASTUOVIC
Zagreb. iarUlteva aLi
Najvetja izbira oroija za lov, iport in obranbo.
F. N. Browniue pištole ....	Din	450 ~, 520' —
Mauser na 9 strelov..........(1	540'—
Cenejše pištole od............„	320"—
Naboji (patroni) 100 kom. od .	„	42'—
Optično-filmske puške ....	„	350"—
Imamo preko 60 vrst pušk renomiranih beograjskih, nemških in francoskih tovarn. Za cenik številka 3B je treba poslali Din 3— v znamkah.
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/L, razpisuje na dan 8 oktobra 1937 pismeno dražbo za ca. 8550 plm bukove hlodovine in ca. 15.180 prm bukovih drv na panju v območju šumske uprave razlaščenih gozdov v Kočevju, revir Travnik in Podstenice. — Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah.
Oddaja sob
v novozgrajenem ženskem azilu Delavskega doma v Ljubljani
V novem delu Delavskega doma na Bleiwei-sovi cesti bomo oddajali mesečne sobe za mesec november. Prednost imajo ženske osebe .delavke in privatne nameščenke z nizkimi prejemki. Prav tako bomo oddajali sobe tudi v moškem oddelku. Vselitveni termin je 1. november. Cene sobam so zelo nizke. Prošnje s točno navedbo poklica je vlagati na upravo Delavskega doma, kjer se dobe tudi vse nadaljnje informacije.
UPRAVA DELAVSKEGA DOMA V LJUBLJANI.
Trgovci s podeželja!
Večja množina moških klobukov naprodaj
po znatno znižanih cenah.
MIRKO BOGATAJ, Ljubljana, Btari trg 14.
BBK VODOVODA!
Veselje In vedrosf zdravje in svežosf
so prednosti higijenske kopeli.
HROMI
Dobivajo se v vsaki Selesnl trgovini alt direktno prt tovarni ..Ferollm" vinkovcl
V mestih In vaseh, hfer nI vodovoda
odlično služi
„FER0Lirr
patentirana automatska
peč za kopalnice, ki daje hitro (čez 25 minut) in poceni (50 para) toplo kopel.
Proizvodi: „ra»OLIM" VllthOTCl
Minimalna nabavna ceno, nobenih slroShov za ln$talacl|o.
Prospekte po Sili a na zahtevo
brezplačno ..FER0LIM" vinkovci
Agnes Gunther:
101
Dušica - Rožamarija
»Nikdar več. nikdar,« zaihti Rožamarija. Marro jo povede v njun kotiček in jo posadi na svoja kolena. Tu 6e igra z njegovimi kodri in 6e skriva pred jeklenoniodrim 6ijajem v njegovih očeh. Ni mu treba vsega videti, kar 6e tako jasno zrcali v njenih sivih očeh.
»Harro, tega ti vendar nisem mogla jx>vedati in napisati 6e to tudi ne da! To je bilo nemogoče! In oče ie takoj zaslutil, da 6e boš radi mene ozlovoljil.«
Harro 6e hudomušno in bučno nasmeje.
»Tako? To je slutil? Lepo! Povej mi. ali bi me še hotela kdaj zapustiti, četudi bi imela še tako tehtne vzroke?«
»Nikoli več,« obeta Rožamarija, hudobna Roža. In vendar bo še ponovila 6voj pobeg.
»Zdaj si pa oglejva nered, ki si ga tamle zagrešila!«
»Tega vobče ni več!«
Harro je obledel in huda slutnja ga obšine. — Cistilke!!!
»Jaz bi bil od tebe pričakoval, da jih malo nadzoruješ. Opazila bi bila, kako hudo znajo te ženske gos[X>dariti.«
In Harro stopa z njo, pripravljen je na najhujše. Zimsko sonce ob6eva s svojimi žarki Ilarrov atelje. Toda glej! Vse mape so imenitno urejene, zastori ob policah so odgrnjeni, da se vidijo modeli in rezbarije, plasti načrtov na veliki mizi 60 v najlepšem redu!
V ma jhni omari 60 shranjene razne snovi, srebro, ploščice iz biserovine, vosek. Z veliko bojaznijo seže med modele. Ne, hvala Bogu. niso jih čistili 6 strgalom!
Globok vzdihljaj priča, kako mu je odleglo. Njegov pog!ed 6e je ustavil na prilepljenih listkih. Vsebinski seznami, rokopis Rožamarije! Rožamarija pa stoji zadi, bojazen 6e ji zrcali na čelu.
Pri 6rcu ji je, kot bi bila pri najhujšem izpitu 6vojega življenja.
»Rožamarija, tega bi ne bil pričakoval niti v 6nu! Započela in dovršila! Mislil 6em, da me boš pozvala na pomoč.«
»O Harro!« vzklikne breznadna učenka tete Helene, »zdaj sem vendarle zate nekaj 6torila! V hiši pripovedujejo, da 6i nekoč, ko 6i se ukvarjal z reliefi v tetini 6obi na treskah in odstružkih zaspal in 60 te drugo jutro našli spečega.«
»Kdo je po nepotrebnem gobezdal?«
»Mart. Je že dolgo od tega, toda prav danes 6em 6e spomnila. Zdaj 6e mi dozdeva moja ošab-nost prav smešna! Ne smeš namreč misliti, da 6em bila pri mapah židane volje! Ti 6i velik umetnik in vendar si moral v hiši opraviti marsikatero hlapčevsko delo!«
Zdajci vzame Harro njeno glavico med 6Voje roke, ki se skrijejo v njenih zlatih laseh.
»O ti noričica! V skritih kotičkih svoje duše 6em gojil nado. da boš to delo dobro dovršila, Rožamarija. In 6anjaril 6em, da ti hočem v tem primeru v 6vojem 6rcu skovati kronico. — O ti princesa kot gosja pastirica! Mesto gosi si brez posebno bujne domišljije lahko predstavljaš cistilke!
Zdaj pa pridi in pozdravi mojega prijatelja Ivana Friderika! Hudo se te boji in ne brez V6ega vzroka. Cemu 6i 6e prav za prav tako izredno na-lepotičila?«
Na to vprašanje Rožamarija ne da odgovora. V obednici je za tri pogrnjeno, toda Ivana Friderika ni nikjer.
»No, mar ni lačen? Dosf>ela sva zelo kasno ter 6va prišla iz Kupferberga. da bi te ne motila. Hočem pogledati za njim. Rekel mi je sinoči, da ni verjetno, da ga najdem danes v njegovi postelji.«
Harro steče gor in najde svojega prijatelja v velikem nemiru. Fina. črna umetniška glava z valo-večimi. negovanimi dolgimi lasmi mu sedi med 6pa-čenimi rameni. In vendar navdaja rahla eleganca vse njegove gibljaje, posebno njegove izrazite
živčne roke z ozkimi tenkimi prsti, katerim je videti en člen odveč.
»Pridi dol, Ivan, k zajtrku!«
»Ljubi Harro, ti boš gotovo imel stolero slug v svoji zlati hiši. Mar bi ne 6mel tu gori zajtrko-vati? S praznim želodcem (»zdraviti princeso je nekaj, česar bi ne zmogel!«
»No potem pa reci samo: ,Dobro jutro, g06pa Rožamarija'. Smatrala bo to za zelo izviren umetniški pozdrav.«
»Mislila bo, da 6em drzen sejmarski muzikant!«
Harro 6e bučno nasmeje. »Hočem ti nekaj svetovati. Stori kar sva često 6torila kot mlada, razposajena praporščaka pri starih odličnih damah. Kloniš nad njeno roko ter zamrmraš: beli bob, črni bob! — Kruli mi že v trebuhu, ne pusti me predolgo gladovati!«
Ivan Friderik 6e je vdal v 6vojo usodo in že korakata po 6topnicah navzdol. Harru 6e posebno mudi.
»Halo, Harro, bolj počasi! Priteči vendar ne 6meva!«
Zdajci se obrne Harro ter reče:
»Zdaj, Ivanček, brzdaj 6e in čuvaj nad 6Vojim srcem. Posvaril 6em te!«
Obednica 6e potaplja v sončni svetlobi. Glasbenik doji hipoma pred visoko, mlado kraljico, ki mu ponuja svojo nežno roko ter ga ogovori z milim glasom:
^Dobrodošli. go6pod Friderik!«
V nekaj trenutkih 6e Ivan Friderik že zaveda, da je bilo vse svarjenje zaman. 2e je izjpibil svoje ubogo srce! K teni upije še V6e preveč močne kave, kajti mlada kraljica vedno znova vliva v njegovo skodelico. Harro pripoveduje o skupnih doživljajih in Rožamarija ga plaho vprašuje, če se bo dalo zborno delo razvozlati.
Ivan Friderik upa, meni, to 6e pravi, on ne dvomi. Ce se bo dalo vprizoriti, je drugo vprašanje. Delna vprizoritev ho morda mogoča.
»Kako bi me to veselilo!« vzklikne mlada kraljica.
Ivan Friderik hoče vse 6loriti, kar je v njegovi moči.
Zdaj pa gredo vsi trije v glasbeno 6obo h krasnemu klavirju, ki 6e doslej še ni bil oglasil. Toda tudi zdaj se ga še ne 6mejo dotakniti. Harro tega ne dovoli.
»Glasbo hočemo uživati šele zvečer. Tu 6e mi najbolj prilega! Ivan Friderik itak tiči dopoldne navadno doma, šele zvečer ga prešine življenje, tedaj pa 6e izživlja. Radi tega 6em sklenil, da ga tukaj malce prezračim. Njegove roke so mi pre-prozorne. Zato predlagam, Rožamarija, da gre6ta vidva malo na izprehod. — Ivan, 6i vobče kdaj že videl gozd ob zimskem jutru? — Roža, ni hujšega zapečkarja. nego je ta človek!«
Ivan Friderik 6e pri najboljši volji ne more spomniti, da bi bil kdaj hodil po gozdu ob zimskem jutru.
»Jaz vaju pa ne morem spremljati, moram še malce pogledati 6vojo sliko. Pri tem moram biti sam!«
Ivan Friderik in mlada kraljica 6topata pod temnimi hojami, ki stoje na blazinicah iz mahovine z rahlim usnjatim nadihom. Čvrsti zrak osvežuje kri, vzbuja v človeku ščemeč občutek življenja. Veselje do življenja 6e pojavlja, 6e oživlja. Ivanu Frideriku je, kakor bi prestopil prag v novo življenje.
Je li mogoče, da se 6Kriva pozimi v gozdu ves ta domači, zeleni, malo posrebreni svet, da 6e ma-hovje tem lepše blešči? In ne 6pminja blesk onihle okroglih gobic, ki stoje pod drevesom, na pravljično knjigo? Rožamarija pojasnjuje, da na teh kolobarjih 6ede majhne vile ter se zabavajo ob turnirjih gozdnih mišk.
Iz katere pravljične knjige pa je mlada kraljica 6 hermelina6tim ovratnikom in krrnasto čepico, v svoji toplobarvni žametasti halji, kalero si je malce dvignila in pritrdila s 6vetlo zapono? Imenitni sveži zrak je rdeče nadihnil njena ličeca, njen jx>gled je jasen, njeno čelo vedro! In ničesar ne prezre! Ne zlatih sončnih peg na mahovnati blazinici tamle na pestrih šojinih perutih ne nežnih 6ledi mlade 6rnice na zamrznjeni poti.
ZA DAME
največ novih modelov za lesen In zimo, naisolldnelšo Izdelavo In najboljši krol nudi v plaščih, kostumih In paletojlh konfekcija
PAUL IN. Ljubljana. Kongresni trg 5
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi
bdaiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič