AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 270 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Nemški rablji so ubili nadaljne tri češke dijake, razglasili obsedno stanje DEMONSTRACIJE DIJAKOV V BELGRADU PROTI NEMŠKI BRUTALNOSTI Praga, 18. nov. — Nemška vlada je razglasila čez vso češko in Moravsko obsedno stanje, da za-tre vsako protinemško gibanje. Obsedno stanje je bilo razglašeno takoj potem, ko so bili ustreljeni nadaljni trije češki dijaki, katere so obdolžili, da so se uprli vladi. Tako je bilo v teku 24 ur ustreljenih dvanajst čeških vi-sokošolcev. Obsedno stanje se pa ne tiče nemških državljanov. Predsednik češke vlade, Emil Hacha, je potom radia svaril češki narod, da nimajo nadaljne žrtve češkega naroda nobenega pomena. Povedal je, da bo vlada z silo zatrla vse demonstracije tar poživlja narod, naj bo narod miren in naj posluša vlado. V Pragi je vse mirno, vsaj na zunaj. Po cestah je postavilo vojaštvo strojne puške. Iz raznih poročil se posnema o dogodkih v noči od četrtka na petek sledeče. V petek zgodaj zjutraj so nemške napadalne čete. nenadno udrle v stanovanjske hiše dijakov, v Svehla inštitutu so dijaki skušali zabraniti vstop vojakom. Ti so s sekirami razbili vrata in udri i v notranjost. Vojaki Sijajen radio program S. D. na Zahvalni dan so odvedli osem dijakov in enega profesorja, o katerih usodi še ni nič znanega. Pred Masarykovem kolegiju se je okrog pete ure zjutraj slišalo močno streljanje. Dijaki so skušali ubežati kar v spalnih oblekah. Nekaj dijakov se je zateklo v stanovanje nekega jugoslovanskega dijaka v bližini. Vojaki so šli za njimi in jih aretirali. Več jugoslovanskih dijakov se je spoprijelo z vojaki, hoteč pomagati svojim češkim 'kolegom k begu. Vse kavarne in restavracije morajo zapirati ob desetih zvečer. London, 18. nov. —Jan Masa-ryk, sin. prvega češkega predsednika, se j5 let, doma iz Poljan v Beli Krajini. Pri društvu ni bil nobenem. Na detroitski radio postaji WE XL igra vsak večer od 10:30 do 10:45 slovenska godba* Benediktov orkester. Na Evelethu, Minn., je bil ponovno izvoljen za koncilma-na Louis Lesar. Poleg njega je bil izvoljen Joe Kovač. Oba sta doma iz Ribnice. Za namestnika sodniku je bil izvoljen Joe Goles. Na Calumet, Mich., je bila povožena od avta Rose Briški. Odpeljana je bila v bolnišnico. V Coalstripe, Mont., je umrl za srčno hibo John Banovec, ravnatelj tukajšnjega rudnika. Rodil se je n a Ely, Minn., kjer še žive njegovi starši. V Albia, Ia., je umrla Frances Ceglar, stara 60 let. Doma je bila iz Most pri Ljubljani in je prišla v Ameriko pred 30 leti. Zapušča družino. — Istotam je umrla Ana Golob, stara 60 let, doma od Št. Jerneja na Dolenjskem. Moža ji je ubilo pri delu pred 19 leti in ji je zapustil osem otrok. | V Broughton, Pa., je zadela kap rojaka Mike Omahne, star i 53 let. Vračal se je z dela in j se je zgrudil mrtev na tla. Doma je bil iz Režišev blizu Vač. Zapušča družino. Anglija dolži Nemčijo, da so to njene mine, ki so povzročile te katastrofe. To izvaja iz tega, Vesten raznašalec , Wiliam Grady, raznašalec ča- - sopisov v Painesville, O. je videl, . da njegova odjemalka, Mrs. Da- - vis, ni vzela izpred vrat časopisa J od prejšnjega dne. Zdelo se mu i je sumljivo, pa je poklical poli-a cijo. Našli so Mrs. Davis mrtvo. - Stari prijateljici umrli i Chardon, O. — Mrs. Eaton in a Mrs. Harington, stari 77 let, ki v sta bili obe rojeni na isti dan in e bili vse življenje veliki prijate-)- ljici, sta obe na isti dan umrli, namreč zadnji petek. V soboto popoldne je premi- n ni.'a po kratki bolezni v Woman's p bolnišnici Mrs. Josephine Fidler, g roj. Plesec, v starosti 70 let. Sta- f novala je pri bratu na 16823 Waterloo Rd. Doma je bila iz vasi Ljubno na Štajerskem, odkoder r je prišla v Ameriko prej 26 leti. j Tukaj zapušča žalujočega brata j Valentina, v stari domovini pa g čno v četrtek ob osmih zjutraj i ugledali PJailH Tukaj smb si 5 malo odpočili in smo v petek na- r ~ daljevali pot proti Havre, kjer - smo se v soboto ob 10. uri zju- ( traj vkrcali na parnik in prav i nič nismo vedeli kam in na kate- t e ri parnik bomo šli. Vse je bilo v i u strahu, mbj aženr mi je skoro ušla nazaj v Ljubljano. t K sreči je bilo še nekaj drugih ' žena, ki smo se skupaj vozili v i domovino, da je tako tudi ona do-1 bila pogum. Slovo iz Ljublja-a ne je bilo zelo žalostno, posebno od moje sestre in gospe Slapša-® kove, ki sta obe tako jokali, pa 1 kaj smo hoteli, če bi ne bili šli 6 takrat, bi bili morda še sedaj 18. . tam. No, pa smo vseeno srečne j1" prišlo skozi. Bilo je zelo nevar- a no. Mi smo odšli 7. oktobra in to . J. oktobra pa je bil že zajet ame-riški parnik City of Flint. Vozi-^ li smo se na francoskem parniku, . čeprav smo imeli plačano karto m za Normandie, smo morali biti aj zadovoljni s tem parnikom, pa ie ne samo to, ampak smo morali v Ljubljani še precej doplačati. 10 Sedaj pa naj bo kakor je, samo ia smo zopet tukaj, sc Nič mi ni žal, da smo šli poji- gledat, samo ko bi ne bilo te ne-a, srečne vojne, pa bi bili vse bolj ar veselo obhajali najino BO letnico ;e- poroke, kajti 2. februarja je poli- teklo 30 let najinega zakona in a- tudi bolj veselo bi bilo na novi ii- maši našega sina. Sedaj bomo va na Zahvalni dan obhajali pa po-n- roke naše starejše hčere, sm Če mi Bog da zdravje, bom pa p- še kaj napisal. Torej prav lepa en hvala vsem sosedom in prijate-ič. Ijem ter znancem za tako vesel a- sprejem. Pozdrav vsem skupaj, ii- Gak>rijel in Nežika Rus. -o- t Izjava Mr. Steve Lučiča Ko sva se z Mr. Steve Lučičem razgovarjala, sem sprevidel, da je bilo moje poročilo glede njega, napačno. Poročal sem, da bo on vodil hrvatski narodni ples na praznovanju ujedinjenja 3. decembra v Statler hotelu. Mr. Lučič je rekel, da je odboru, ki ga je v tej zadevi obiskal, naročil da naj isti najprej poiz-ve v Hrvatskem narodnem domu in pri Kuhinjskem klubu, da ga isti pozove za tako sodelovanje, kajti on sam na svojo roko tega ne more in tudi nooe storiti. iiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiK (e verjamete alv pa ne iiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmwmmm; Jim je bil provijantni oficir in je imel nalogo preskrbeti naročila za notranjo prehrano. Ko so Ker je odbor, ki je obiskal Mr. Lučiča, poročal, da upa, da bo Mr. Lučič gotovo dobil naročilo prirediti narodni ples, sem podpisani vzel poročilo kot tako in sem poročal v naših dnevnikih, da bo Mr. Lučič vodil hrvatski narodni ples. Da ne bo kdo smatral tega za sklenjeno, naj poročam, da t-j še ni gotovo. 6e se med tem m vse uredi, bo to vc"falo in oo ■bo še poročalo v naših listih, če pa ne, naj povem vsem, da je bilo napačno poročano. K temu naj podpisani pripomnim samo to, da želim, da bi se temu slavij u pridružili tudi bratje Hrvati, ker smo tudi drugače med seboj ožji prijatelji, če se skupno pokažemo, damo s tem domovini moralno podporo in ji pokažemo, da jo ljubimo in da mislimo na njo. Ako ne bo možnosti, da sedaj nastopimo skupno, bo pa mogoče kdaj kasneje, saj se dnevi vrste drug za drugim, časi se spreminjajo in tudi v naši stari domovini se ata prinesli municijo, sva zače-a riniti vsak svoj kvodriček proti gazdi. Ker ni hotel noben odnehati, je cenjeni gostilničar razsodil tako, da ni bilo nikjer zamere. Rekel je: "To bosta spila name!" Midva pa v jok, kakopak, saj naju poznate. "Gorko vreme imamo," sem rekel, da bi odprl diplomatska razgovore. "Aha," so rekli ata, "nič kaj dobro ni tako vreme za zajce." Tedaj sem naglo sunil Jima pod mizo češ, smo že na jagi. Predno je mogel Jim vrniti posojeno brco, so že začeli: stari uravnava bolj bratski sistem. Bodimo si bratje! Naj Mr. Lučič, oprosti to pomoto! Anton Grdina, poročevalec. IZ PRIMORJA BESEDA IZ HM0DA No, zdaj smo na jasnem! * __in Na naš uredniški članek, "Malo pojasnila bi bilo umest- V£ no," odgovarja danes Mr. Anton Grdina. Iz njegovega po- V£ jasnila je razvidno, da je prireditev 3. decembra, ko se bo ™ proslavljalo ujedinjenje Jugoslavije v elevelandskem hotelu Statler, prav za prav prireditev srbskega društva "Njegoš," ki bo tudi vzelo ves morebitni preostanek. i Iz prvega apela, ki ga je napisal Mr. Grdina in smo ga J priobčili na prvi strani zadnji torek, smo posnemali, da boli ta prireditev skupno podvzetje vseh treh jugoslovanskih na- i-rodov, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zato smo se pa tudi ču- i tili upravičeno užaljene, ker se je prezrlo k programu kato- ' liška prosvetna društva. Toda, kot se vidi zdaj iz pojasnila Mr. Grdine, je zasnovalo proslavo samo srbsko društvo in je ostala dva jugoslovanska naroda, Slovence in Hrvate, samo h povabilo na prireditev, odnosno na sodelovanje, kot je pova- li bilo Amerikance in druge. p Seve, v takem slučaju, ker naš narod kot tak ne prireja s te slavnosti, tudi ni upravičen odločevati, kdo naj sodeluje E pri programu. Torej je imel odbor popolno pravico odloče- j vati, kdo je zmožen in kdo ni za nastop pri programu in je z povabil, kogar je pač on hotel. Da primerjamo podoben slučaj. Ko so imeli pred nekaj l časom Slovenci prireditev za korist Jugoslovanskega kultur- t nega vrta, je Jože Grdina povabil tudi ruske 'Kozake. Od-h zvali so se in vsi smo jih radi gledali. Toda s tem še ni bilo L rečeno, da so zastopali ves ruski narod. Nekaj podobnega, h se nam zdi, je tudi ta slučaj in če bodo Cankarjevci nastopili h na programu 3. decembra, s tem ne bo rečeno, da bodo na- i stopili v imenu vseh Slovencev. Upamo vsaj, da ne v imenu < slovenskih katoliških prosvetni hdruštev. To bi si mi pač ■ odločno prepovedali. h Pripomnimo pa, da bi imela slavnost več pomena, če bi h bil odbor bolj previdno nastopal in povabil k sodelovanju obe struji, katoliško in takozvano napredno. Prepričani smo, ' da bi se bili obe odzvali, razen, kar je prav lahko mogoče, da napredni ne bi hoteli nastopiti poleg katoliških. Toda odbor bi si bil potem lahko umil roke in rekel, da je storil svojo dolžnost. Incident naj bi bil s tem zaključen. Žal nam ni pa prav nič, da je prišlo do teh pojasnil. Je dobro, da se je položaj razčistil in se popolnoma strinjamo z sobotnim člankom Rev. Jagra, ki nravi, da je prav, da se enkrat razumemo, pri čem da smo. Tako v bodoče ne bo prišlo več do enakih neljubih pripetljajev, ker bodo voditelji vedeli, kako stvar stoji. Mi se ne umaknemo niti za las in stojimo za tem, kar smo napisali v prvem članku in kar je napisal Father Jager. Naj se stališče razčisti, da v bodoče ne bo nobenega slepomišenja in napačnega razumevanja, in napačne akcije. Mejo med katoliškimi prosvetnimi društvi in naprednimi, so naprednjaki sami jasno določili in naj ostane. Če je kdo pozabil dogodke, ki so se vršili v letih, ko se je zidalo Jugoslovanski kulturni vrt, jih mi nismo pozabili in jih tudi ne bomo. Takrat smo vabili ves narod k skupnemu delu. Prosilo se je in apeliralo k sodelovanju. Ponovno in ponovno se je pisalo in trdilo, da je kulturni vrt ustanova vsega naroda in ne posameznega verskega ali političnega prepričanja. Pa bolj ko smo to trdili, bolj so naprednjaki trdili, da je to klerikalno podvzetje. Pisali so, da je kulturni vrt na-, rodni škandal, ker ga zidajo klerikalci, dasi sami niso hoteli zraven. Zmerjali so nas z kulturnimi zeljarji in ravno ti Cankarjevci so pisarili v Ljubljano, da bi nam vzeli Cankarjevo soho. Pozneje je bila ukradena in napraviti se je moralo novo. !n medtem, ko so naši ljudje, naša katoliška društva in organizacije žrtvovali in delali, znašali skupaj cent pri centu, ko se je pritiskalo na kljuke in prosilo za prispevke, so naprednjaki nabirali za špansko ambulanco in tisočake pošiljali nekam v Španijo, mesto da bi pristopili k slovenski narodni akciji. Tako je bila vse zgradba kulturnega vrta na ramah katoliškega naroda. In, kot vidite, katoliški narod bil je kos svoji nalogi, rešil je čast naroda, kulturni vrt ponosno stoji. In ko se je kulturni vrt bližal dogotovitvi, ko niso mogli naprednjaki v svojem onemoglem sovraštvu do katoličanov storiti drugega, so ustanovili kot protiutež kulturnemu vrtu "Cankarjev Glasnik." To sicer vrtu nič ne škodi, pokazali pa so se s tem naprednjaki v vsej svoji nagoti. S tem so hoteli dokazati, da hočejo biti popolnoma sami. Torej naj bodo, srečno pot in zdravo! Zato se ne sme pa nihče čuditi, če takih dejanj naših nasprotnikov ne bomo pozabili, jih naš narod ne bo nikdar pozabil. Naj si to zapomni vsak in naj ne poskuša delati kompromise. Našo roko se je odbilo, zato je ne bomo yeč prožili. Nam tudi ni potreba, ker gremo lahko sami naprej. Saj smo v ogromni večini in imamo na razpolago vsega, kar nam je potreba za nadaljno gojenje kulture in narodnih tradicij. Kadar je prišel javen poziv na naše narodne noše, na naše krožke, da gredo sem, da gredo tja, da zastopajo slovenski narod, je bil vedno sijajen odziv. Naše žene in dekleta so bile takoj na mestu. Pa nismo med temi nikdar videli kakih "naprednjakov." Pa smo bili pri tem še skromni in nismo pripovedovali Amerikancem, da so to naše katoliške žene in dekleta Reklo se ie: to so naše vrle Slovenke! Tako so na- doma kuhajo žganje, brez da bi ^ morali kaj naznaniti ali pa plačati. Ker je bilo vsega sadja do- šg volj, posebno pa češpelj, bodo sedaj ljudje lahko skuhali kar niso v mogli prodati. Tako bodo imeli ^ dobro pijačo doma in včasih se ^ ga pa tudi kakšen liter na skrivaj proda. Kakor sem se jaz sam na svo- S] je oči prepričal, jim ni prav nič ' hudega,1 seveda delati pa mora vsak tudi tukaj, če delal ne bo pa 11 tudi nič nima. Vse je bilo praV " lepo, ampak koi se je pa začela ■ • vojska, je bilo pa vse drugače, ^ kajti ljudje so še vsi ostrašeni še ? od zadnje vojne. Tako, ni bilo c slišati drugega pogovora kot sa- u mo kam in kdaj bodo bežali in be- " žati bodo morali, če pride do voj- ' s na. Nobenega veselja ni bilo več, | ko so začeli klicati vojaštvo pod orožje, sicer ni še nobene vojske 1 v Jugoslaviji, a so vseeno pokli- * ( cali precej starejših in mlajših * ' vojakov in pa tudi vse ta boljše konje so pobrali. 2 ' Bilo je v nedeljo koncem av- ^ | gusta, ko so jih pri nas na občini | klicali od ranega jutra do večera | in proti večeru so že šli naprej, pa tudi konje so morali vzeti s j seboj. Vsak je moral vzeti tudi ( 3 hrane za tri dni zase in za konje Seveda niso. šli daleč, nekaj na J '' Bohinjsko Belo, nekaj v Moj-k strano in Škofjo Loko, tako da jih je nekaj že prišlo domov, ko sva bila še midva tam in sedaj e sem tudi že dobil pismo, da že e prihajajo domov, mojega brata sin je že doma in tako upam in Bog daj, da bi jim ne bilo kaj ^ hujšega. Kajti mi prav nič ne vemo kaj in kako je bilo v zad-j nji vojni, samo to vemo kar smo slišali od drugih. a Imeli smo se prav dobro vse i- povsod, ljudje so zelo postrežlji-il vi, samo ko se je pričela vojna, tj nismo šli več tako na okrog kar -j kor poprej, kajti nobenega vese-i- lja ni bilo več med ljudmi in mi-)- dva pa sva bila tudi že gledati ka-e ko bova šla nazaj, kajti Nemčiji- j a je bila takoj zaprla pot. Midva 5,1 sva imela potovati na Norman-s die in sicer 4. septembra, a sem ri dobil pismo, da odpluje 18. sep-i- tembra in od tedaj sploh noben parnik francoske linije ni šel več. >- Moral sem vložiti prošnjo na Ita~ a lijansko linijo in tudi ni bilo ni-ia kjer prostora. ,a Nenadoma pa pride telefon 2. :t oktobra ob 5 uri popoldne, da ti moramo biti takoj naslednji dan ž- v Ljubljani odpravljeni za od-ii hod. Tako je bile vse nahitro na-ij rej eno, da se še posloviti nisva mogla od vseh in niti nobenega ia spominka nisva kupila. Končno 10 nisem imel časa, da bi bil šel po ■a slivovko, ki mi je bila obljublje-a, na, da jo bom dobil za seboj vze-> ti. Potem sem si jo bil pa v Ljub- 11 ljani kupil pol litra. Zadnji večer i- smo se bili ustavili tudi pri moji ;r sestri pri Ivanki Gogala. Njen i- mož ima strojno mizarstvo in mu prav dobro gre, ima 12 delav-li cev, sicer on samo pregleduje, Kako je v stari domovini dc J m Čel Kakor je že nekaj France s ^ hriba omenil, da boste kaj sliša-li od "krojača' 's hriba, zato bom ^ poskusil malo opisati kako smo ^ se kaj imeli' v stari domovini. Reči moram, da je bilo prav pri- j jetno, posebno še, dokler se ni začela vojska. Ko smo prišli 5. julija v Ljub- ^ ljano, gmo bili prav lepo spreje- ^ ti na ljubljanskem kolodvoru. ^ Bilo je več govorov, kajti prišli smo kot turisti in nas je bilo 22 Slovencev. Nato smo pa imeli skupni zajutrk v restavraciji, na- q kar smo se seveda razšli na vse g strani. Seveda smo še večkrat ^ videli posebno na kongresu Kri- . stusa Kralja v Ljubljani. To je ^ bilo nekaj krasnega in tako si- ^ jaj na udeležba. Videli pa smo se ^ tudi večkrat na Bledu in seveda ^ tudi na naši novi maši. c Večkrat kdo povprašuje kako ^ ' je kaj v stari domovini — v Ju- ^ goslaviji. Povedati vam moram, da je jugoslovanska vlada prav i dobra in nikakor ni res kar sem | • čital kako neka oseba (opisuje, . 1 da je vse še starokopitno in da 1 so sami davki in nobenega dela. | ' To je res, da so davki malo pre- j visoki, pa saj so tudi tukaj vedno ( - višji. Dotična oseba tudi piše, : 1 da se ceste v (Sloveniji nič ne ; zboljšujejo — mogoče dotičnik ' ni šel drugam kakor v Babno po- ■ ; lje, ali dotičnik ni videl ko je šel ' v Ljubljano, ali k nam na Brezje ' 1 in na Bled, kako ravno sedaj vse " ceste izravnavajo in zboljšujejo " in kako se vse gradi okoli Ljub-" ljane, na Gorenjskem in tudi na " Dolenjskem in Notranjskem. 3 Samo poglejte ceste od Sevni-ce proti Studenem, Rovišče in na ! Rako, ali pa poglejmo cesto Kr-! šo — Raka, ali Št. Jernej — Ko-" stanjevica, koder sem jaz vozil " pred 30. leti. Takrat si komaj peš hodil po teh cestah in sedaj n pa so to lepe ceste, tako da živi-' n,a ne trpi toliko in tudi za avto-£ mobilski promet so dobre. Pa ne t samo to, tudi mnogo drugih iz-boljŠav se je naredilo, namreč,! ^ da so osušili razne močvare s s tem, da so prekopali kanale in pri j tem pa so imeli ljudje tudi zaslu-žek. y Ravno tako pa gre vlada na ro-u ko tudi izletnikom. Mi smo na [j primer dobili polovično vožnjo na železnicah in ob priliki kongresa 5 j Kristusa Kralja pa celo tri četrt popusta in ravno tako -ob priliki h gasilskega kongresa. Škof Rož-r man so nam povedali, da če bi t j bila še prejšnja vlada, da bi kaj .g takega ne bili dosegli. jI Kako pa se imajo drugače, pa j- se mora reči, da letos še posebno h dobro, ker je bila precej dobra letina, posebno po Gorenjskem, a kjer so ljudje pridelali vsega do-i- volj. Ko so ljudje pospravljali o žito, seno in posebno otavo je bill lo po Dolenjskem bolj slabo, ker O je bila precejšnja suša. Pridela-n li pa sa dosti viha in sadja in vla-i- da jim je dovolila, da lahko tudi "No ja, bom pa povedal. Vesta, nekega lepega jesenskega dne nas je šlo precej lovcev t je v Blošček na zajce. S seboj smo imeli pse. Razpostavil sem lovce po revirju, enemu pogajačev sem dal pa pse in mu naročil, naj gre ž njimi na drug konec, in tam pse spusti. Fant je bil prvič za poganjača in ni vedel, kaj bo njegovo delo. Zato me vpraša: "Kaj naj pa jaz delam?" Povem mu na kratko, ker se je že mudilo, naj napravi to, kar bodo psi. Pri tem sem mislil, naj gre počasi za psi, da ga bodo videli in jim bo kazal pravo smer. No, res se je kmalu oglasila pasja godba in nedolgo zatem je še začelo pokati v naši liniji. Lepo se je slišalo in tudi zabadava ni pokalo, vama rečem." "Vera!" prekine važen lovski pogovor Jim, "prinesi ga še vsakemu po eno mero!" ' • "Jim, nikar me ne moti, ko 1 najvažnejše še pride," ga pokarajo ata. "Jaz sem pa mislil, da ste že ! vse povedali, ker zajci že padajo," se izgovarja Jim. "Nak, ni še vse. Kmalu zatem - pridrvijo skozi gonjo psi in ž - njimi tudi naš poganjač, ki je - prigolopiral do nas, tam se je p^ - ves obnemogel zgrudil na tla. Pa kakšen je bil, vama rečem. 1 raztrgan in opraskan, pa plalo - je po njem, kot bi nosil polena j na sv. Višarje. Eden lovcev DJU je vlil par kapljic žganja v usta> 3 da mu je malo odleglo in potem - sem ga vprašal, kaj da je počel, / da je prišel tako zdelan skozi go d njo. z "Kaj sem delal," mi je odgo-' voril, "tisto sem delal, kar so delali psi, kot ste mi ukazali. Laja sem, pa skozi grmovje sem se e plazil in obletaval hribe in doli-" ne in vedno gledal, da nisem " tal za psi. Bal sem se, da bi^ r^" slili, da sem slab poganjač, če v1 c prišli psi prej skozi kot jaz, z _ e to sem se pa tudi tako gnal. Ar>!' 2 pak pa rečem, pa se ne bom 3 bahal, da bi bil pse lahko še z 0 seboj pustil, če bi bil hotel, ta sem v nogah." a "Povem vam," je končal Tt»r e kov ata, "da smo se takrat sm J j ali na vse pretege temu t1 njfteu, ki si je vzel lov tak^ h srcu. ičis bosta še enega sPlla^() h raa bom še povedal, kako » medveda streljali." — Gorica, septembra 1939. v1 Dne 23 septembra se je zgodila n na Majnicah težka prometna ne- lc ireča, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. Ker je bil lep dan, g. sta Gabrijela Lukežioeva, urad- ^ niča v tiskarni Lukežič, in 14-let- g .ia Elvina Bresan iz Ločnika na- ^ pravili kolesarski izlet do Zagra- p ja. Nazaj grede pa ju je na Maj- ^ nicah doletela nesreča. Avto- v mobil, ki je vozil hitrostjo iz Go-rice, je obe podres na tla-. Ne- . srečo je prav za prav povzročil g voz poln koruze, ki je bil tistega r usodnega trenutka pred njima r n jima preprečil razgled po ce- r 3ti. Obe sta zadobili tako težke ^ i poškodbe, da sta kmalu nato ■ amrli. i —Opčine. Uprava tramvajske i proge Opčine—Trst bo odslej je- , i mala kot prtljago tudi kolesa. ' ; Tako se je izpolnila davna želja . vsak kolesarjev, ki posebno v ] i nedeljah radi obiskujejo hraško - planoto. —Solkan. Ker je najavil ste-, iaj, a ni vodil trgovskih knjig, 3 je bil kaznovan trgovec Marij i Pregelj iz Renč na 6 mesecev za- , a pora in plačilo sodnijskih stro-i škov ter odvzem koncesije za eno leto. Državni tožilec pa je pred-o [ožil ustavitev tožbe, zaradi dobrega obtoženčevega vedenja. —Trst. Umrli so: Negode Mi-.an 53 let, Rožman Olga 61, Bo-j žič por. Perič Ida 32, Sosič An-o ton 87, Sosič Vincenc 66, Matu-,- ii Marija 84, Colja Marij 12. n —Trst. S tramvaja je padla 'i 23-letna Danila Mikolova iz Her-o pel j. če ne bo komplikacij, bo i- ozdravela. —Trst. Uradni list fašistične a stranke "Foglio d'Ordini" vzpod-a buja kmetovalce, naj redijo v večjem številu kunce. Kunčevo il dlako morajo sedaj uvažati iz j, inozemstva za izdelovanje klo-bučevine. —Trst. Ker sta prodajala je-stvine po višjih cenah, kakor je predpisano, so oblasti zaprle trgovini trgovcema Maiellu Fran-n cu in Ferlugi Rudolfu, a —Trst. Uprava drž. železnic i- je uvedla za III. razred posebne o spalne vagone. Za posteljo je is treba doplačati 10 lir za progo do 5. 500 km in 15 lir za preko 500 km. )- — Gorica, oktobra 1939. Ko 1, je ob koncu septembra nastopila 5- nagla sprememba vremena, je, u po gorah padal sneg. Iz Podbr-1 a da javljajo, da je snežna plast 3, pokrila okolico in trg. V višjih a legah in na obmejnih prehodih je bila plast debela 5 cm. "Pa ker se ravno od zajcev pogovarjamo, mi je prišlo na misel, kakšen špas smo enkrat imeli pri nas na lovu." "Saj res," sem pomagal, "od lova nama kaj povejte, ki znate in ki ste dosti izkusili, ko ste bili za borštnarja pri tržaškem Lloydu." "Ja, dosti sem doživel in dosti vem, pa to rečem, da tisto so bili časi. Več kot dvajset let sem bil za lovskega paznika v revirju, ki ga je imel v zakupu tržaški Lloyd. Marsikaterega zajca sem prevrnil in marsikateremu srnjaku upihnil življenje." "Ampak medvede pa niste streljali, kaj?" se pritakne Jim. "Boš tiho!" je bil hud ata, "oh, medveda da nisem streljal? Ne samo streljal, tudi jedel sem ga in fina pečenka je bila, da se reče." x 'Kaj niste rekli, da boste povedali o zajcih," sem se naglo vtaknil vmes, ker sem se bal, da j mi debata o medvedih pokvari . lovske zgodbe. ►83 WINNET0U Po nemikem UTirmlkm K. M»y» "Pomerite puške!" je poveljeval. "Ne pustite jih blizu! Zadrževati jih moramo. Morebiti se bo dalo s pogajanji tudi kaj doseči." Komanči so obstali na robu ploščadi, štirinajst pušk je bilo namerjenih na nje, — obotavljali so se. Caballero Atanasio jim je stopil nekaj korakov naproti in jih vprašal v mešanici angleškega, španskega in indijanskega jezika, ki je na meji Mehike v navadi med belimi in rdečimi: "Česa želijo rdeči možje pri meni? Kako se drznejo stopiti v mojo hišo brez mojega dovoljenja?" Tudi njihov vodja je stopil pred svoje ljudi. Odgovoril je: "Bojevniki Komančev so prišli, ker je belokožec njihov sovražnik. Zadnjikrat je danes videl svit solnca." "Nisem sovražnik Komančev. Vse rdeče ljudi ljubim in ne Vprašam, katerega rodu so." "Belokožec laže! V njegovi hiši je skrit poglavar Apačev. A-paški psi pa so sovražniki Komančev. Kdor sprejme sovražnika Komančev pod svojo streho, sovraži Komanče in mora umreti. Zato boš tudi ti umrl." "Caramba—! Ali bodete morebiti vi odločali, koga smem sprejeti pod streho in koga ne? Kdo zapoveduje tu, vi ali jaz?" "Bojevniki Komančev so zasedli tole hišo, zato v njej zapovedujejo. Izroči nam Apača! Ali pa boš morebiti trdil, da ga ni pri tebi — ?" "Ne lažem! Laže le tisti, ki se boji., Jaz pa se Komančev ne bojim in zato vam odkrito —." Old Death ga je prijel za ro- "Ne počenjajte neumnosti!'' mu, jeiepnil. "Mar mislite, da bom lagal?" "Neumnost! Napadli so nas, v vojnem stanju smo in vojna zvijača je v vojski dovoljena. Sicer pa vobče ni treba, da bi govorili neresnico. Treba je le besede drugače postaviti. Zadrževali jih bomo in medtem se bo že našel izhod iz res sitnega položaja." "Se jih bojite —? Kaj premorejo tile siromaki s svojimi puščicami proti štirinajstim pu škam?" "Mnogo premorejo, ker so že na ploščadi. Večina bi seveda padla, pa tudi mi bi dobili takole nekaj puščic in nožev v kozo, senor! In če jih tudi odbijemo, smo še vedno v nevarnosti in št v večji. Zbežali bodo pa se oja-čeni vrnili. In izgubljeni smo, če pride vseh tistih pet sto Komančev, ki so jih vaši ljudje videli! Pustite mi, govoril bom z njimi." Obrnil se je k poveljniku. "čudim se besedam svojega belega brata! Kako je prišlo Ko-mančem na misel, da je v tej hiši Apač skrit?" "Dobro vejo, da je skrit!" je Poveljnik rezko odgovoril. "Torej veste več ko mi." "Ali misliš reči, da se motimo? Tudi ti lažeš!" "Povedal si besedo, ki jo boš z življenjem plačal, če jo še enkrat zineš! Ne dam se psovati za lažnika. štirinajst pušk je namerjenih na vas. Le migniti mi je treba, pa pade štirinajst tvojih ljudi." "Nas je več ko vas. štirinajst bi jih padlo, drugi pa bi planili nad vas. Sinovi Komančev se vas ne bojijo. In tamle zunaj jih je še več, mnogo več, več ko desetkrat desetkrat pet. Prišli bi in do tal razdjali hišo." "Niti črez zid ne morejo, ker vemo za nje. Pripravili bi se in jih pozdravil s tolikimi kroglami, da bi nobeden ne ostal živ." -"ri, beli brat ima zelo široka u . , . Kak'1 da v obče govori z menoj? Kdo je in kako mu je ime, da si upa govoriti s poveljnikom Komančev?" Old Death je prezirljivo zamahnil z roko. "Kdo pa je tale poveljnik Komančev? Ali je slaven bojevnik? Ali sedi s starešinami pri posvetovanju? Ne vidim peresa belega orla na njegovi' glavi in tudi ne peresa krokarjevega. Vobče nima nikakega poglavar-skega znamenja. Jaz pa sem poglavar belokož-cev. Od katerega rodu Koman-5ev pa ste prav za prav, da šele poprašujete, kdo da sem in kako KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV mi je ime? Moje ime je Koša peve. Pipo miru sem kadil z 0-jo kolco, s poglavarjem Koman-5ev. In šele sinoči sem kadil pipo miru tudi z njegovim sinom Avat vilo in govoril z njim ter prenočil v najegovem taboru. Prijatelj sem Komančev, pa če me za lažnika psuješ, ti bom s kroglo odgovoril." Rdeči so mrmrali in pogledovali po Old Deathu. Poznali so njegovo ime, vplivalo je. Njihov poglavar se je obrnil k 3Vojim ljudem, se tiho posvetoval z njimi pa nam povedal: "Bojevniki Komančev dobro vejo, da je Koša peve prijatelj Belega bobra. Pa njegove besede niso besede prijatelja. Zakaj nam prikriva resnico? Zakaj .ne; prizna, da je Apač skrit v telje hiši?" "Nič ne prikrivam resnice. Odkrito vam pravim, da Apača ne bodete našli v tej hiši." "Pa je skrit v njej! čisto natančno vemo, da leži v tej hiši I inda nišo, ranjeni Apač." "Kdo vam je to povedal?" "Neki belokožec, ki smo ga srečali in ki se je podal v varstvo Komančev." Torej je bilo le res —! Lopov-ski Gibson se je hotel prikupiti Komančem pa je izdal senor A-vanasija —. t "Kdo je tisti belokožec?" je vprašal Old Death. "Njegovo ime ni narejeno za usta Komančev. Glasi se, kakor bi rekel tahihaho." "Morebiti Gavilano —?" "Da! Tako se glasi." "Tisti —? O, poznam ga, tistega človeka! Lopov je, laž in prevara prebivata v njegovem srcu. In Komanči so ga vzeli v svoje varstvo—? žal jim še bo!" "Moj brat se moti! Belokožec nam je resnico povedal. Čisto natančno vemo, da je Winnetou pripeljal v tole hišo Inda nišo in nato ušel črez Avat hono — Rio Grande —. Pa pohiteli bomo za njim, ga ujeli in peljali n,a naše domove, kjer bo umrl na kolu. Vemo tudi, da je Inda nišo ranjen na roki in na stegnu, čisto točno tudi vemo, kje je skrit." "Kje neki bi naj bil skrit?" "Treba je iti odtod dvakrat v globino hiša na hodnik, v katerem je mnogo vrat na desno in na levo. In zadnja vrata na levi strani peljejo v sobo, v kateri leži ranjeni Apač. Bolan je, ne more zapustiti ležišča." "Belokožec te je nalagal! Nobenega ApaČa ne boš našel v tisti sobi." "Torej pa stopimo v globino hiše in poglejmo, kdo govori resnico, Koša peve ali tisti belokožec." (Dalje prihodnjič.) NOVEMBER 22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom. 22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Baseball team društva št. 9 SDZ ples v Twilight Ballroom. 23—"SDZ Dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd. 24.—G. Ivan Zorman obdr-žuje predavanje o svoji' po< zijah v St. Clair Librpyy, ob o mih zvečer v veliki t. orani. 25.—Marie Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom. 26. — Koncei-t Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma. 26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 22.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance." DECEMBER 2.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 3.—Jugoslovanska kulturna društva prirede v hotelu Stat-ler praznovanje ujedinjenja Jugoslavije. 3.—Predstava Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Pioneers HBZ; ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 10.—Predstava Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N, p.oraa. 17.—škrjančki, božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma. 31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights. 31.—Silvestrov večer priredi Slovenski dom na Holmes Ave. JANUAR 6.—K. S. K. J. Bowlers ples v Twilight Ballroom. , 3.—Frances Rupert Cadets, 3. obletnica obstoja. Pecon orkester, vstopnina 30c, v S. D. Domu na Recher Ave. 14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma koneert v Slov. domu na Holmes Ave. 27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom. 27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šolski dvorani sv. Vida. FEBRUAR 3.—Predpustna 'zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. 4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega. odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—Predpustna v es e 1 i c a Slovenske zadružne zveze v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. 10.—A m i g o s Club ples v Twilight Ballroom. MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. APRIL 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. MAJ 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JUNIJ 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. -o- . Odgovor in pojasnilo Na uredniški članek z dne 16. novembra glede prireditve praznovanja 21. letnice 3. decembra, ki se ima vršiti v Statler hotelu, o kateri sem poročal, odgovarjam sledeče: Za to stvar se je zavzelo Srbsko pevsko in dramatično društvo z imenom "Njeguš." Patron tega društva je "Njeguš," katerega spomenik stoji v kulturnem vrtu. To društvo Njeguš praznuje letos 10 letnico. V ta namen je to društvo izbralo dan za svoje praznovanje in za praznovanje ujedinjenja 21. letnice Jugoslavije na isti dan kot se praznuje vsako leto. Društvo "Njeguš" ima za svojega p e v o v o d j o glazbenika, profesorja, Charles De Her-rika, ki je drugorodec obenem pa izboren glazbenik. Društvo Njeguš je pod njegovim vodstvom dobilo že več nagrad v kontestih. Da se zanimam za društvo "Njeguš' 'au,štejem v dolžnost, ker je potom tega društva prišlo sodelovanje Srbov z nami Slovenci za vrt. Društvo se je zanimalo za Njeguša in srbski narod se je radi tega zanimal za vrt, Angleški letalci so v častnem spremstvu spremili na pokopališče dva, nemška letalca, ki sta bila ubita v spopadu na Firth of Forth na škotskem. Angleške visoke dame pletejo in šivajo jopiče za vojake. \Na< koncu mize na levi strani sedi angleška kraljica Elizabeta. prav tako kot mi Slovenci potom škofa Barage. Kako sem jaz prišel do tega, da sodelujem s tem odborom, je sledeče pojasnilo: Nekako pred tremi tedni sem bil povabljen, da se udeležim seje z odborom društva Njeguš. Do tedaj še nisem ničesar vedel o kakšni prireditvi. Dan pozneje sem bil povabljen na sejo odbora društva Njeguša, ki se je zanimal za omenjeno praznovanje. Na seji se mi je pokazalo že del programa in sporočilo, da je cela zadeva že v teku, da je sedaj še potreba, da Slovenci prisostvujemo s skupino za slovenski narodni ples v narodnih kostumih, kakor so bili naprošeni tudi ostali narodi. Vse to je mene spravilo v zadrego, časa je bilo tako malo, vprašanje pa važno in delo bi se moralo hitro izvršiti, kaj naj storim? Poznavajoč vedno pripravljenega in sposobnega Dr. James Malleya, ki je ob enem tudi predsednik Jugoslo-venskega univerzetnega kluba, sem se obrnil na njega in ga povabil na drugo sejo pripravi javnega odbora, da še on uvidi kaj bi se dalo napraviti v tako kratkemu času. Ko bi se nas vprašalo kako hočemo mi in bi se nam dalo časa na razpolago, bi se začelo mogoče na drugačen način, toda, ker je bil prostor v Statler hotelu že najet in so bili že mnogi zastopniki časopisov povabljeni in častni gostje tudi ter del programa v delu, ni ostajalo ničesar drugega kakor da storiva to kar se je ali bi se dalo v naglici narediti v namenu, da se razvije v program res za jugoslovansko praznovanje. Ker smo bili Slovenci vprašani za narodni ples v narodnih kostumih, nisva videla z dr. Mallyem nobenega drugega izhoda kakor, da se obrneva na društvo, ki je to možno izpolniti. Dr. Mally se je strinjal, da se v temu slučaju obrneva do društva Cankar, ki ima svoje narodne noše in je ob enem dramatično društvo kakor nalašč za take prireditve. Istočasno so imeli za program pevskih toček tudi samo društvo Njeguš, ,umevno, da to rte odgovarja duhu "Jugoslovenskega večera" ali praznovanja. Kaj storiti v tem: Po njih načrtu bi se zamoglo upoštevati še samo eno društvo za točke programa, mi Slovenci pa imamo toliko pevskih zborov. Da se hitro reši zadevo. sva zopet menila z dr. Mallyem, da naj se vpraša Sam. Zarjo, ki je za hiter nastop najbolj pripravljena radi mnogih eper in drugih .nastopov. Tu se ni šlo kdo je kdo, marveč, kdo bo lahko takoj odgovoril in pripravljen nastopiti. Društvo Zarja ima tudi narodne kostume. V tej zavesti je dr. Mally, na j moje priporočilo vprašal omenjena društva, ki so povabilo tu* di sprejela. Ne daj Bog, da bi v resnici preziral vsa naša farna, katoliška društva in mesto njih vabil drugega prepričanja društva, toda, ne vem če bi mogel kdo drugi v tem slučaju storiti drugače kakor sva storila z dr. Millyem. Jaz sem bil vesel, da so se imenovana društva odzvala in to mislim še danes. Radi toliko preizkušenj, preko katerih sem šel v tem, da sem vabil in prosil društva k sodelovanju za narodno stvar, sem že tako utrujen in zmučen, da bom vsakemu društvu hvaležen, če bo brez posebnih prošenj rade volje sodelovalo za narodno stvar. Kar se tiče dobička in zgube je vzelo društvo Njeguš nase. Za dobiček se nič ne bojim, da bi ga bilo preveč, bojim se pa zgube, je društvo Njeguš dramatično društvo, ki potrebuje vsestransko podpore. Udeleženci bodo dobili za to kar bodo plačali vsak svoje priznanje in zadovoljstvo iz programa in nesmemo biti v tem prav nič zavidni. Naš vrt še tudi ni plačan, Če bi društvo Njeguš, ki je odgovor no za stroške res kaj zaslužilo, bo lahko še nam zopet nekaj poma galo. Zadnje čase sem že večkrat apeliral za darove pa brez uspeha. Delati, delati je težko in še težje je vstrezati ljudem. Kdor bo šel preko toliko preizkušenj kakor sem šel jaz, bo vsakemu hvaležen, kdor bo za narod rad in dobre volje kaj naredil. Apeliram, da se vsi zavedni Jugoslovani udeležite te prireditve. Tudi za nadaljna pojasnila me lahko uprašate če hočete bom lahko odgovarjal. Udani pozdrav, Anton Grdina član priprav, odbora. \l PR1M0RJA —Trst, oktobra 1939. V bolnico so pripeljali 6-letnega Karla Gregoriča iz Bazovice z ra-njenq roko. Pred hišo je našel«, patrono, ki mu je eksplodirala v rokah. —Trst, oktobra 1939. Pri delu za novo stavbo v škorkoli sta bila zaposleni pri kopanju temeljev delavca 28-letni Andrej Fur-lan iz škofelj in 32-letni Ludvik Kaleč iz TrebČ, ko se je nenadoma vsul plaz zemlje in ju pokopal. Furlana so še lahko rešili, ker je bil zasut do vratu in je imel glavo prosto, Kalca pa jo popolnoma pokopalo ker je bil tisti trenutek nagnjen in se je zaradi pomanjkanja zraka zadušil. — Gorica. 25-letni Armand Selfert, bivši natakar, je bil kaznovan na 3 leta, 4 mesece in 10 dni zapora tar leto dni policijskega nadzorstva, ker je s krivimi podatki ogoljufal trgovca Ker-ševana. — Ribemberk. 15 dni zapora in 400 lir denarne kazni, ter eno leto policijskega nadzorstva je dobila Veronika Benkova, stara 41 let, iz Šmarja, in stanujoča v Branici, ker je kuhala žganje. —Gorica. Umrli so: štrukelj Franc, Medved Ivana 49 let, Ka-naletič Ariji 45, Koglot vd. Vuk Marija 60 let, Bizjak Luka 67, Umek Jernej 88, Makuc Anton 63. —Gorica. Pred prizivnim sodiščem je bil oproščen Ipavec Anton iz Kala pri Kanalu. Obtožen je bil, da je ukradel Ipav-cu Stanislavu 4200 lir in je bil od goriškega okrajnega sodišča kaznovan na 3 leta zapora in 2,-000 lir denarne kazni, sedaj pa gai je prizivno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. —Trst. Močan sunefc burje je v ladje delnici pri Sv. Andreju podrl železna rata, k j so padla na delavca Petra Bertoka, starega 23 let. Njegovo stanje je nevarno. —št. Peter pri Gorici. Družina Franca Faganpla* je dobila 600 lir nagrade za dvojčke. MALI OGLASI Dekle dobi delo za hišna opravila. Vpraša »e na 626 E. 124th St. po 6 uri zvečer. (270) Tri sobe se oddajo, kopališče; bomo l§po dekorirali; rent samo $12.00 na mesec. Vprašajte na 1252 E. 59 St.-, tel. Liberty 7388. Mr. Elrad. (270) PRI NAS dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, Domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. 1939 NOV. 1939 Mo |Tul|We| Fr||Sa| 2] JLLiJ 5 16 7||8| 91 101111 12 JX3J 16) 17JJL8J 31 1 11 127 |21||22| 1281(29 23: 30| 24||25j PREPARE YOUR: (TAR FOR WINTER DRIVING WITH THESE MONEY-SAVING SPECIALS In res je bil pogum, ki ga je kazala markiza, nekaj izrednega, da, nekaj čudovitega, čtutila je, da če se enkrat poda, da bo za vselej odvisna od tega lopova, kot je že bila odvisna od tete Medeje. "Na kratko povedano," reče Blanche popolnoma mirno, "vi me dolžite umora gospodične La-cheneur, in obenem grozite, da me naznanite, ako se ne podam vašim zahtevam?" Chupin pokima z glavo. "Dobro," odvrne markiza. "Poberite se od tod!" In zdelo se je, da bo s svojim nevarnim igranjem in s svojo predrznostjo zmagala v tem slučaju, od katerega je bil odvisen njen bodoči mir. Chupin je bil ves iz sebe in je stal pred marki-zo ne vedoč, kaj'bi naredil, ko za-krikne teta Medea, ki je stala pri oknu in poslušala: "Blanche! Tvoj mož Martial prihaja!" Igra je bila zgubljena. Martial bo prišel v sobo, videl jo bo v družbi s Chupinom in vse bo prišlo na dan. (Dalje prihodnjič) wxmm Vlada je priredila tečaj za avijatičarke v Lake Erie kolegiju, Painesville, Ohio. Na sliki vidite eno izmed pilotk, ki bo zastartala motor, nakar bo poletela med oblake. Don't let winter stop you cold. A complete check up today may save you money. MIDGET RADIO FRIGITONE John D. Rockefeller Jr. je lastnoročno zabil v 1U. in zadnjo stavbo na Rockefeller centril vijak, ki je iz srebra. Osem let že gradijo ta poslopja. (AN ETHYLENE GLYCOL PRODUCT) No evaporation or boiling away. One ^SgSSEa filling lasts all p^JWj* winter. «!_SI»M| | GALLON QSm Can be used vmi after y«or. Zanaprej je Blanche kar najlepše, vljudno in navidez iskreno postopala s teto Medeo, ki je dobila fine obleke, lastne strežnice. Nastala je taka sprememba, da jo je celo Martial opazil. "Kaj pa pomeni vse to?" vpraša nekega dne. "Nazadnje bomo to dragoceno teto zavili v zlato?" Blanche se je stresla in zardela. "Dobro teto Medeo imam v resnici rada," reče Blanche. Kar po zabiti ne morem njene udanosti in postrežbe ob času moje nesreče." " To je bil dober izgovor, tako spreten, da Martial ni več mislil na vso zadevo, in tudi ne bi mogel, ker je imel v glavi vse polno drugi naklepov. Zastopnik, katerega je vna--prej poslal v Pariz, da kupi palačo! Sairmeuse, mu je pisal, da se požuri, ker so nastale težave pri nakupovanju hiše. "Vrag naj ga vzame!" reče markiz jezno, ko je dobil to novico. "Kakšnega bedaka sem poslal v Pariz! Nobene zabave ne bo za mene v mestu, ako ne kupim naše nekdanje palače." Tako nestrpno je čakal, da pride v Pariz, da je že drugi dan potovanja izjavil, da če bi se vozil sam, bi potoval tudi ponoči. "Saj tudi sedaj lahko," reče Blanche nežno, "jaz nisem prav nič utrujena in ponoči je še bolj mirna vožnja kot telpm dneva." In res so vozili vso noč tako, da so drugi dan ob deveti uri zjutraj prišli v hotel Maurice. Marital si je komaj vzel dovolj £asa, da je zajtrkoval. "Nemudoma moram videti zastopnika," reče, ko hiti iz hotela. "V kratkem se vrnem." In res se je vrnil v dveh urah; Lice mu je žarelo od veselja. "Moj zastopnik je bil pravi tepec," vzklikne. "Bal se je mi pisati, da zahteva mož, od katerega je odvisna prodaja hiše, petdeset tisoč frankov bonusa. Takoj mu jih plačam." In obrnjen proti svoji ženi še reče: "Druzega ni potrebno kot podpisati listine, toda podpisa ne bom prej, dokler ne vidiš hiše in poveš, Če ti ugaja. Ako ni- PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. SAVE AND BE SAFE NOW SUPER ANTS-FREEZE Has greater j^gSg strength than BBHHI alcohol. Pre- JgMjj vents corrosion. fm,. (Special this week only) quick starting special 1 Clean, test and reset spark plugs 2 Check ignition cable 3 Clean and Uphten battery cables 4 Recharge battery and two days r6iit8.1 5 Generator set for winter driving 98^ Lew Coil Protection REGAL The outstanding heater of the year. Custom -fit defrosters. Vsi, ki imate v stari domovini še starše, sorodnike, prijatelje in znance, se istih radi spomnite, posebno ob praznikih kot je božič in Novo leto. A ne samo, da sc jih spomnite, tudi razveseliti jih želite s kakim primernim darilom. Najbolj primeren dar pa jc denar.. Da pa bodo vaši dragi točno in v redu sprejeli to, (kar jim pošljete, se vam svetuje, da se obrnete glede pošiljanja denarja na: mid winter special BE SMART—BE THRIFTY BUY NOW ^gfjUft WHILE SfflSfgEjSl PRICES S§k ari LOW QimBSifk 1 change oil to correct grade (limit 5 qt. your choice) 2 Drain Radiator and refill with Firestone Super anti-freeze (5 qt.) 3 Check Radiator Hoses and Heater Hoses 4 Fan belt adjusted CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd. KEnmore 3536 J. DOVGAN, Proprietor _ August Hollander Slov. Narodni Dom. 6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Napravite to najsrečnejši Zahvalni dan. Pošljite rože svoji'gostiteljici . . . prijateljici . .. ženi ... in materi. Vsakdo ljubi cvetlice! Zanesite se na vašega florista ki ima izkušnje za izvanredna priložnostna darila. Ohranite ta kupon, jc vreden 250 HOLLANDER pošilja deinar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Vsaka pošiljatev je garantirana in je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so zelo ugodne ... Pri Kollanderju dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke. Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden 250 Božič se bliža f" /ola, THANKSGIVING j Srce je^ zastalo gospej Blanche, pa vendar je imela še toliko poguma, da je izzivalno pogledala fanta in rekla: "Ah! Mogoče sem vam kaj dolžna?" "Osebno mi ne dolgujete ničesar, gospa, toda dolžni ste visoko svoto mojemu očetu. V čegavi službi je oče poginil? Siromak stari, kako vam je bil zvest in udan! Njegove zadnje besede so se tikale vas. "Strašna zgodba se je pravkar pripetila v Bor-derie, fant moj," je rekel. "Mlada markiza je sovražila Marie-Anne, pa je šla in jo zastrupila. Da ni bilo radi mene, bi bila markiza prijeta. Jaz moram umreti in ponesem odgovornost s seboj; meni ne morejo nič, toda pazi na mlado gospo. Prepričan sem, da te bo bogato nagradila, in dokler boš živel, ti ne bo ničesar manj-likalo." Kakor je bila njegova nesram-. nost velika, pa je Chupin prenehal ves začuden nad hiadnokrv-r nostjo svoje poslušalke. V njegovi notranjosti so se že ■ pojavili dvomi, če mu je oče resnico povedal. jem." | Toda predno je imel sluga čas!p; se spoštljivo prikloniti in zapu- gi stiti sobo, je že Blanche spreme- fs nila svoje mišljenje. "Trenotek, prosim," reče. d( "Premislila sem si. Pripeljite moža sem!" ss Sluga zgine iz sobe in obe žen- s\ ski se spogledati. si "Mora biti eden izmed sinov st Chupina," končno zajeclja Blan- u< che. sc "Brez dvoma; toda kaj išče pri bi nas?" d< "Gotovo bo zahteval denar." d; Teta Medea pogleda proti ne- A bu. D "Bog ne pripusti, da sin ne ve k: ničesar o tvojih sestankih z nje- ir govim očetom. Sveti Jezus! Kaj m če mu je vse znano?" ir "Nikar ne obupujte že vna- te prej. V par trenotkih zvemo vse. bi Bodite mirni. Obrnite se s hrbtom i k proti nam; glejte na cesto, toda ne glejte fantu v obraz. Toda n zakaj ga tako dolgo ni sem?" h Blanche se ni motila. Bil je v n resnici starejši Chupinov sin, o-ni, kateremu je umirajoči tihota- p pec zaupal skrivnost. n Odkar je prišel v Pariz je ta- ~ val od jutra do večera po mestnih ulicah in vsakogar vpraševal ( po naslovu markiza Sairmeuse. Končno je dobil naslov in brez t dolašanja je krenil v hotel Mau-j rice. V tem trenotku je stal pri vhodu v hotel, žvižgal in držal roke v žepih ter čakal, kdaj se sluga x vrne. "Gospa je privolila, da vas , sprejme v sobi. Sledite mi!" Chupin uboga. Sluga je bil sil-1 no začuden, da tako visoka gospa sprejema takega potepuha v - kmečki obleki v hotelu. Nalašč i je vodil Chupina po ovinkih do - stanovanja markize v nadi, da j bo spotoma zvedel od njega kaj - novega. "Ne rečem vam tega, da bi se s vam prilizoval, fant," pripomni - sluga, "toda pri vašem imenu se / je gospa markiza začudila."' Previdni Chupin je skrbno i skril veselje, ki ga je prevzelo, e ko je slišal to vest. a "Kako je vendar mogoče, da vas. ona požna?" nadaljuje slu-,i ga."Ali megoče prihajata oba iz enega kraja?" "Jaz sem njen pol brat." Sluga ni verjel niti ene bese-i- de, kar je Chupin povedal, toda a medtem sta dospela do stanova-t, nja markize, kjer sluga odpre i- vrata in potisne Chupina v notranjost. ir- Mladi kmet je pripravil že vnaprej celo zgodbo, kako bo go-voril, toda sijajnost tega stanovanja ga je tako obsenčila, da je i- stal dalj časa ves zaslepljen v so-t. bi. Njegovo začudenje je še na-rastlo, ko je nasproti vratom za-" gledal veliko ogledalo, kjer se je ij lahko samega sebe ogledoval od j- nog do glave, in zlasti ko je zrl na krasne cvetlice na preprogi, r- tako da se je bal potlačiti jih s svojimi težkimi čevlji, [a Blanche je bila prva, ki je > spregovorila. "Kaj želite?" vpraša, in Z mnogimi izgovori in ovinki a- Chupin končno raztolmači, da je i- bil prisiljen zapustiti Sairmeuse j- radi številnih sovražnikov, katere si je nakopal tam, in da ni rao-a, gel najti skritega očetovega za-e, klada, torej je enostavno berač in sam na svetu brez vseh pripo-lo močkov. jI, "Dovolj!" ga prekine Blanche. Potem pa nadaljuje s precej neprijaznim glasom: "Jaz vas ne razumem, zakaj ste se obr-n- nili baš na,mene! Vi in vsa vaša družina ima najbolj sramoten u- sloves v Sairmeuse. Toda ker /a prihajate iz mojega kraja, sem pri volji vam izročiti malenkost la pod pogojem, da me ne nadlegu-v jete več." Chupin je poslušal te litanije bi in je sklenil, da postane nesra-o- men. Ko je Blanche končala z govorom, je dvignil glavo in ponosno rekel: "Jaz ne prosi mmiloščine." tie "Toda kaj vendar želite?" o- "Moje plačilo!" si preveč utrujena, greva lahko C1 takoj tja. čas beži in mnogo tekmecev je na razpolago." nj Hiša je bila ena najbolj sijajnih v Parizu, z vhodom na Crenelle cesti, z ogromnim vrtom ^ in senčnimi drevesi. Vrt se je raztegal prav do VarGnnes ceste. n K nesreči pa je bilo to veličast-no poslopje več let brez stanoval- C( cev in so bile potrebne gotove poprave. P "R "Najmanj šest mesecev bo vzelo, da spravimo vse zopet v stari tir," je rekel Martial. "Mogo- n če bodo v treh mesecih vsaj toliko napredovali, da lahko stanu- r< jemo v enem delu poslopja." "Končno bomo vsaj v lastni hi- p ši," pripomni Blanche s hvaležnim pogledom na Martiala. "Ah, torej se strinjaš z me- v noj! če je tako, bodi prepriča- 11 na, da bom požuril vso zadevo kar najbolj hitro mogoče." Martial Sairmeuse je vedel, da je osebi najbolj postreženo, ako 1 se sama zanima za vso zadevo, zato je hitel s posvetovanji z raz- ^ 1 nimi arhitekti, inženirji in po- v godbeniki, katere je priganjal na v delo. Kakor hitro je zjutraj vstal, s 1 je šel na delo, ne da bi čakal zaj- ' trka in se je redkokdaj vračal r pred večerjo. s ! Dasi je bila Blanfche prisilje- 1< na ostati radi slabega vremena j večino v hiši, se pa ni pritoževa- s la. Njeno potovanje, nenavadno t ' življenje v Parizu,-novosti hote- r " la, vse to je odvračalo njene misli od vsakdanjosti. Pozabila je v " na svoj strah in bojazen. Do- 's godki v Borderie so utonili v j " preteklosti. Zdelo se ji je, da se začenja £ novo življenje, bodočnost se ji je ' • zdela rožnata, ko pride nekega dne sluga v njeno in reče: 1 "Spodaj je neki moški, ki bi 1 ■ rad govoril z vami." < Dvainpetdeseto poglavje. Sloneč na zofi je gospa Blan- ■ che poslušala vsebino neke no- < ve knjige, katero je čitala teta i 2 Medea. Niti glave ni dvignila, J ko je sluga donesel omenjeno spo- 1 ročilo. < Končno jo opomni teta Mer- - dea na ta dogodek. "Neki moški?" vpraša brezskrbno. "Kakšen moški?" Blanche ni nikogar pričakova- : i la; najbrž je bil kdo izmed delavcev, katere je Martial najel. "Gospej ne morem pojasniti," - reče sluga. "Mož je še precej " mlad, oblečen je kot kmet in najbrž bi rad dobil kako delo." "Najbrž želi govoriti z markizom." "Gospa naj mi oprostijo, toda rekel je razločno, da bi rad govoril i vami." "Torej ga vprašajte za ime in po njegovi želji, čitajte kar naprej teta," rečd Blanche, "prekinili smo čtivo, kjer je bilo najbolj izanimivo." Teta Medea še ni dobila časa, da bi prečitala eno stran knjige, ko se služabnik vrne v sobo. "Moški mi je povedal, da bodo gospa razumeli, po kaj je prišel, ako pove svoje ime." "Ime?" "Chupin." Blanche se je zdelo, da je bomba eksplodirala v sobi. Tudi fceta Medea zakriči in spusti knjigo na tla in napol mrtva omahne v naslonjač. Blanche plane kvišku bleda kot zid. Ustnice se ji tresejo, v očeh jo začne skeleti. "Chupin!" ponavlja, kot bi pričakovala, da služabnik ni povedal pravilnega imena. "Chupin!" In jezno zapove služabniku: "Povejte temu možu, da ga ne Y želim videti pod nobenim pogo- Za čast in poštenje (ROMAN)