Najpomembnejša funkcija bivakov je funkcija zavetišča in v izjemnih primerih humanitarnega objekta, ki lahko reši življenje. Da to upravičijo, morajo biti stalno odprti in namenjeni vsem obiskovalcem gora: planincem, alpinistom, jamarjem … Namenjeni so prenočevanju za eno noč, in ne večdnevnemu bivanju oz. počitnicam. Namenjeni so tudi za izhodišče, oporno točko pri osvajanju teže dostopnih ali zelo oddaljenih ciljev v gorah, ki presegajo okvir enodnevne ture. S tega vidika so slovenske gore skorajda premajhne (prenizke) in ta razlog večinoma ni upravičen. Pomembni javni objekti Aktualni vidiki gradnje bivakov v Sloveniji TEMA MESECA Miha Kajzelj Da bi jih planinci in alpinisti lahko uporablja­ li, morajo biti postavljeni ob mrežo planinskih ozna­ čenih ali neoznačenih poti, tisti, ki so dostopni le al­ pinistom, so nesmiselni. Bivaki morajo biti oddaljeni od drugih planinskih postojank, sicer ponujajo mo­ žnost brezplačne alternative kočam. Nekateri so na­ stali tudi zato, ker na nekaterih lokacijah ni bilo dovolj razlogov ali energije za postavitev oskrbovane koče. V sekakor so pomembni javni objekti v dragoceni gor­ ski naravi in si s stališča arhitekture, enako kot koče, zaslužijo najboljšo obravnavo. Če je v času nastan­ ka jeseniških bivakov veljalo, da so namenjeni alpi­ nistom, koče pa planincem, se je to z leti spremenilo: danes so bivaki namenjeni vsem. Smiselnost bivakov v slovenskih gorah V naših gorah imamo kar nekaj bivakov, okrog 15 planinskih in nekaj jamarskih. Nekateri zasebni biva­ ki planinskih društev niso na seznamu planinskih po­ stojank. Glede na dostopnost in oddaljenost od izho­ dišča so pri nas upravičeni bivaki nad 1500 m oz. tisti, do katerih je najmanj dve uri hoda, najbolj smiselni pa tisti v visokogorju nad 2000 m. Ti, ki so niže ali bliže, so odveč, saj so preblizu urbanim območjem oz. ce­ stam. Namesto zavetišča so postali nekakšne počitni­ ške hišice odprtega tipa, kjer občasno kdo večdnevno počitniško biva. Lastniki jih zato zaklepajo, s tem pa se prvotni namen popolnoma izgubi in njihov smisel postane vprašljiv. V kategorijo preveč obleganih ali pa zaklenjenih spa­ da večina niže ležečih bivakov, med njimi na primer Bivak pod Luknjo, ki je preblizu Aljaževega doma v Vratih, Bivak pod Špikom (ki je sicer smiseln kot iz­ hodišče za alpinistične vzpone v visokih stenah) in nekdanji Bivak pod Ojstrico (preblizu Koče na Kle­ menči jami). Od slovenskih bivakov so v Julijcih naj­ bolj smiselni Bivak I v V eliki Dnini, Bivak II na Jezerih, Bivak IV na Rušju in Bivak na Kotovem sedlu, v Ka­ mniških Alpah pa Bivak pod Skuto, Bivak pod Grin­ tovcem in Bivak v Kočni, ki pa je preveč oddaljen od glavne poti skozi Dolce, ob kateri bi lahko stal. Poseben primer je bivak v severni steni Storžiča, ki je dostopen le po alpinističnih smereh in je njegovo postavitev težko razumeti. Izvrstno lokacijo ima naš najviše ležeči bivak na Morbegni, 1 ki pa je nelegalen in v zasebni lasti. Najboljše bi bilo, če bi lastnik sam 1 Pravo ime ruševin italijanske vojašnice pod Glavo v Zaplanji je bilo Vojašnica Vittoria Emanuela tretjega, o čemer smo v Planinskem vestniku izčrpno pisali, v spominu planincev pa bo ostala kot Morbegna. "Bivak" poleg vojašnice je predelan vojaški bunker. (Op. ur.) Bivak I v Veliki Dnini (avtor Drago Korenini, 1935), prvi jeseniški bivak, si kot naš prvi bivak (pred njim je le Aljažev stolp) zaradi svoje oblike in izpostavljene ter zahtevne postavitve na noge zasluži spomeniško zaščito. Arhiv AO PD Jesenice Bivak v Kočni iz leta 1952 z obnovljeno streho (2011), eden izmed štirih bivakov s klasično polvaljasto obliko. Zaradi oblikovanja in izpostavljene, razgledne lokacije na travnatem pomolu ga je vredno spomeniško zaščititi. Foto: Marjan Ručigaj Nekdanji (prvi) bivak pod Skuto iz leta 1946, arhitekta Vlasta Kopača, je primer izjemne arhitekturne zasnove z lomljeno aerodinamično streho in dvonamensko uporabo notranjosti s sklopnimi ležišči in mizo. Foto in skica: načrti Vlasta Kopača, knjiga Iveri z Grintovcev. popravil svojo napako in bivak podaril enemu izmed planinskih društev v javno uporabo. Bivaki kot kulturna dediščina Nekateri od starejših slovenskih bivakov zaradi svoje značilne arhitekturne zasnove in postavitve v prostor predstavljajo zanimiv košček slovenske arhitekturne dediščine, zato bi jih bilo smiselno spomeniško zava­ rovati. V to skupino zagotovo spadajo trije z arhetip­ sko obliko polvalja: Bivak I v Veliki Dnini, Bivak II na Jezerih in Bivak v Kočni. Vredna ohranitve oz. rekonstrukcije sta še dva nekdanja bivaka arhitekta Vlasta Kopača – prvi Bivak pod Skuto in skoraj identični Bivak pod Ojstrico – ki pa sta žal oba že davno propadla. Ob nedavni zame­ njavi Bivaka pod Skuto se na PD Ljubljana – Matica za to žal niso odločili, pri Bivaku pod Ojstrico, če bo do njegove obnove kdaj prišlo, pa je za takšno odloči­ tev še priložnost. Posebna naloga so zavetišča na lokaciji nekdanjih pa­ šnih planin (tistih najviše ležečih), kjer bi lahko pod budnim očesom spomeniškega varstva rekonstru­ irali nekatere izmed propadlih objektov in s tem re­ šili naselbinsko dediščino. Lep primer je zavetišče na 8 planini Zapotok, ki je bilo v organizaciji AO PD Bo­ vec že obnovljeno. Dogodki ob zamenjavi Bivaka II Ideja o zamenjavi Bivaka II na Jezerih v letu 2015 in s tem povezano živahno dogajanje je obrodilo dvojen rezultat. Bivak II je bil v organizaciji AO PD Jesenice uspešno rekonstruiran, zavrnjeni bivak arhitekturne­ ga biroja Ofis pa je pristal na Malih podih pod Sku­ to, kjer je zamenjal stari bivak PD Ljubljana ­ Matica. Glede Bivaka II se je prvič v zgodovini pokazalo, da so nekateri bivaki vredni zaščite kot objekti kulturne de­ diščine. AO PD Jesenice so z rekonstrukcijo dokazali, da znajo ceniti arhitekturno presežnost svojega biva­ ka in si zaslužijo priznanje za ohranitev pomembne­ ga koščka planinske arhitekturne dediščine. Pobuda o zamenjavi Bivaka II je nastala pri arhitektih, kar je nov pojav, hkrati pa ločeno in neodvisno tudi pri lastnikih. Pri izbiri najboljše oblikovne rešitve no­ vega bivaka je bil uporabljen način spletnega glasova­ nja na blogu organizatorja. Izbiralo se je med štirimi projekti, ki so jih pod mentorstvom arhitektov iz bi­ roja Ofis zasnovali študentje s Harvarda, kar je precej nenavadno. Če bi res želeli, da se izbira med različ­ nimi projekti, bi bilo normalno izpeljati javni natečaj, odprt za vse arhitekte in s strokovno žirijo, ki bi izbra­ la najustreznejšo rešitev (kot za bivak bratov Fanton v Dolomitih 2014 – glej članek PV 1/2017). V prihodnje bi se morali takim pristopom izogibati, pri dogajanju pa bi morala kot pomemben glas aktiv­ no sodelovati strokovna komisija PZS in svoje mne­ nje tudi javno objaviti. Čeprav bivaki večinoma niso v lasti PZS, so javni objekti, in le PZS se lahko zavzema za širši javni interes. Novi Bivak pod Skuto (Ofis arhitekti 2016), oblikovan kot prispodoba gora samih, kjer se za vsako goro skriva še ena. Nesorazmerno velik kamnit podstavek bo ohranil spomin na to, da je bil prvotno namenjen za zamenjavo Bivaka II na Jezerih. Foto: Miha Kajzelj Novi Bivak pod Skuto je kakovostno izoblikovana gorska arhitektura, ki s kompozicijo treh zamaknje­ nih volumnov predstavlja metaforo neskončnosti gora – za vsako goro je še ena gora in za njo še ena. Zaradi privlačne zunanje oblike je prostorsko vzne­ mirljiva tudi notranjost. Bivak je bil načrtovan za lokacijo Bivaka II v Julijcih, potem pa uporabljen kot zamenjava starega Bivaka pod Skuto, ki pa ga še ni bilo treba zamenjati, saj je bil v solidnem stanju. Na tej lokaciji je to že tretji bivak, kar je pri nas svojevrsten rekord. Opazno je, da objekt ni bil namenjen za to lokacijo, saj je postavljen na nesorazmerno velik kamnit pod­ stavek, s katerim se je prilagodil novi. Nova zimska soba Doma Petra Skalarja na Kaninu Novi bivak je arhitekturni presežek z enoprostorsko zasnovo v obliki enostavnega prisekanega volumna, ki v dinamičnem položaju lebdi nad pokrajino. Sta­ tična zasnova je inovativna, bivak je izdelan iz tankih križno lepljenih lesenih plošč, ki sestavljajo zunanje stene in tri podeste za spanje, ki se skozi enotno po­ končno okno odpirajo proti razgledu v dolino. Lah­ ka montažna gradnja z lesenimi ploščami je vzorčni primer za prihodnje snovanje gorske arhitekture, ki je kot splošno razširjen trend v Alpah končno dosegla tudi nas, prvič pri projektu zimske sobe na Prehodav­ cih (arhitektura: Premica Celje). Lokacija bivaka v bližini Doma Petra Skalarja pa je nesmiselna, ker bi zimsko sobo, ki je po navedbah la­ stnikov glavni razlog postavitve, lahko zagotovili zno­ traj doma, ki bo, kot se govori, v kratkem obnovljen. Arhitekti bi se skupaj z lastniki objekta morali bolj PLANINSKI VESTNIK april 2017 9 potruditi glede izbire lokacije, saj je v prostranem Ka­ ninskem pogorju veliko bolj smiselnih lokacij – dve lokaciji dotrajanih jamarskih bivakov, lokacija stare Kaninske koče in še kakšna. Problem slabe izbire lo­ kacije izhaja tudi iz tega, da je že Dom Petra Skalar­ ja na neposrečenem mestu, saj je preblizu smučišča. Sploh je postavljanje novih objektov ob obstoječih ko­ čah napačna strategija, saj več objektov na istem me­ stu pomeni urbanizacijo, ki ni zaželena. Dobre so tiste rešitve, kjer so v enem celovito zasnovanem objektu zajete vse funkcije planinske postojanke. V naših go­ rah se je treba zavzemati zoper prizidkarstvo in gra­ dnjo vedno novih servisnih objektov ob kočah. Vizualno izpostavljena postavitev bivaka je spreme­ nila percepcijo pojavnosti doma, ki prej s smučišča ni izstopal ali pa ni želel izstopati. S svojo magnetično pojavnostjo bo novi bivak hitro postal objekt arhitek­ turnega razglednega turizma s strani žičnice. Lokacijo za sponzorsko podarjeni bivak so na Občini Bovec izbirali predstavniki PD Bovec, LTO Bovec in DGRS Bovec (katerega predlogi glede druge lokacije žal niso bili upoštevani). Če bi pri tem aktivno sodelo­ vala PZS, do te napake ne bi prišlo. Namesto da bi se razpravljalo o tem, ali bivak sploh potrebujemo, se je razpravljalo o tem, kam naj se umesti darovani objekt. Seveda ga je še vedno možno prestaviti na drugo, bolj smiselno lokacijo. Zaradi pričakovane prevelike oble­ ganosti je objekt že od vsega začetka uvrščen v kate­ gorijo zaklenjenih in je kot zavetišče neuporaben. Bivaki so postali ambicija zvezdniške arhitekture Bivaki so najcenejša naložba za največji promocij­ ski uspeh. Gorska arhitektura je fotogenična, ker je fotogenična že sama gorska narava. Vsak objekt je v privlačnem gorskem okolju videti še bolje, to pa je s pridom mogoče uporabiti v promocijske namene in tudi brez težav pridobiti sponzorje za gradnjo. Gra­ dnja bivaka stane nekaj deset tisoč evrov, kar je za dobro organiziran tim, ki zna pridobiti sponzorje, majhen zalogaj. Zato novi pojav, ko arhitekti skupaj s sponzorskim timom lastniku ponudijo brezplačno zamenjavo objekta, ni presenečenje. S stališča finan­ ciranja je to za lastnika ugodno, sicer pa precej spor­ no. Lastniki s svojo privolitvijo v tak način financira­ nja izgubijo vlogo avtonomnega odločevalca o obliki, funkciji, načinu postavitve, saj se podarjenemu konju ne gleda v zobe. Arhitekturna stroka izgubi temelj­ ni vidik o demokratični izbiri rešitve za javne objek­ te. Bivak pod Skuto in zimska soba na Kaninu se v zadnjih letih v tujini in doma pogosto pojavljata v številnih uveljavljenih arhitekturnih in splošnih me­ dijih, celo na CNN in v National Geographicu. Obja­ vljanje arhitekturnih del v medijih je normalen pojav, saj ima javnost pravico biti obveščena, ne bi pa sme­ lo biti glavni namen gradbene naložbe. Povečano za­ nimanje javnosti za gradnje v gorah, ki lahko uspe le zvezdniški arhitekturi, bo imelo morda tudi stranske pozitivne učinke za obnovo celotnega fonda planin­ skih koč, ki so prav tako lahko zanimiva in kakovo­ stna arhitektura, vendar so naložbeni vložki bistve­ no večji. Vloga Planinske zveze V smislu zaščite javnega interesa bi morala Planinska zveza nujno prevzeti nadzor nad vsemi gradnjami v gorah in si pri ministrstvu za okolje izboriti status Zimska soba Slavka Svetičiča - Slavca pri Domu Petra Skalarja na Kaninu (Ofis arhitekti 2016) je primer nesmiselno postavljenega objekta, ki je zaradi pričakovane preobleganosti s strani smučišča zaklenjen in kot zavetišče neuporaben. Foto: Bojan Rotovnik 10 pomembnega glasu. Zanimivo je, da si tudi drugi od­ ločevalci želijo krovnega nadzora PZS. V okviru PZS je treba ustanoviti arhitekturno komisijo, ki bi spre­ mljala in usmerjala dogajanje na področju gradnje bivakov in koč in bi kot strokovno telo postala sogla­ sodajalec v imenu PZS za vse nove posege: novogra­ dnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, rušitve. Pred leti sprejeto stališče PZS, da se nove planinske postojanke ne postavljajo več, je smiselno in naj velja še naprej, saj jih imamo v naših gorah že dovolj. Vo­ lumen planinskih postojank naj se ne povečuje, saj apetiti turizma, ki prodira v gore, ne bodo nikoli do konca zadovoljeni, zato jih je treba omejiti oz. obdr­ žati sedanje stanje. PZS si mora prizadevati, da vpliva tudi na dogajanje glede postavitve jamarskih bivakov, treba je vzposta­ viti stik z Jamarsko zvezo in doseči sporazum. V letu 2015 je bil v brezpotju postavljen nov jamarski bivak na Dleskovški planoti, na Kaninskih podih pa že de­ setletja obstajata zasilna bivaka pod Kaninom in pod Vrhom Ribežnov. Za jamarske bivake bi morala ve­ ljati enaka pravila kot za planinske. Nekatera izhodišča za načrtovanje bivakov Za projekte v gorah, tudi za bivake, je pomembno poznavanje planinstva in njegove zgodovine kot specifičnega kulturnega pojava in iskreno spošto­ vanje neokrnjene gorske narave, ki je s postavlja­ njem novih objektov ne želimo pokvariti. Estetika je pri oblikovanju bivakov pomembna, vendar je pomembnejša premišljena arhitekturna umestitev na izbrano lokacijo, kjer se pokaže etični odnos do gorske narave. Glede odpornosti na veter je za bivake smiselno, da so volumni čim bolj kompaktni. To je smiselno tudi s stališča helikopterskega prevoza v celoti izdelanega objekta na lokacijo, kar je najboljša rešitev. Zunanja stena naj bo trdna in aerodinamične oblike, da čim bolje kljubuje vetru. Njena najpomembnejša naloga je zaščita notranjosti pred vetrom, zato ni treba, da bi bila stena pretirano izolirana in debela. Notranji prostor naj ima čim manjši volumen, da se hitro se­ greje, hkrati pa naj bo ergonomsko dobro izkoriščen. Pomembne so lopute za zračenje z možnostjo zapi­ ranja. Najboljši način oblikovanja zunanje oblike je oglata aerodinamika, ki je tudi najlaže izvedljiva. Za­ obljena aerodinamika je sicer še boljša, vendar težko izvedljiva in draga. Bivak naj bo postavljen na trden, vendar čim manjši temelj, da se gorska tla čim manj poškodujejo. V ne­ katerih primerih je možno sidranje neposredno v matično skalo ali postavitev na noge. Konstrukcija naj bo trdna, vendar zaradi omejitev helikopterske­ ga prevoza čim lažja. Najboljše so rešitve, ko je zuna­ nja opna oblikovana kot statično stabilna forma, npr. klasična oblika polvalja. V sodobnem času so postale možne rešitve s tankimi križno lepljenimi lesenimi ploščami, ki so hkrati konstrukcija in stena. Vhod v bivak naj bo zasnovan tako, da je vstop omo­ gočen tudi pozimi, ko je objekt zakopan v sneg. Ve­ trolov je dobrodošla rešitev, vendar pomeni izgubo prostora v notranjosti ali pa nepotrebno povečanje volumna navzven. m Zimska soba na Prehodavcih, obnovljena 2013 (Premica arhitekti), je v naših gorah prvi primer statične zasnove iz tankih križno lepljenih lesenih plošč in z učinkovito zasnovo nadkritega vhoda, ki omogoča vstop pozimi, ko je bivak zasut s snegom. Foto: Anže Čokl 11 april 2017 PLANINSKI VESTNIK