m
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BEXEflJO
PRIHORSKI DNEVNIK
_	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Uto Vili - Ste v	/orno'!	Poštnina	platana	v	gotovini
Spedlzlone in abbon. oost 1 ar
TRST, torek 19. februarja 1952
Prispevajte za Kulturni dom
Cena 20 lir
!LpOROČH«A DELEGACIJE OF O OBISKU PRI MARŠALU TITU
Jugoslavija za dokončno ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja
jjominforuiouslte in druge laži
Po*iua »se demokrate, da okrepijo
Včerajpopcldne je bi-bUt. ,edežu OF *«)'<* «•
tfcfi - ®? ,°dbcra. na ka-1 it e e3°Ctja glavnega Odbora, ki je obiskala
maril, že POrolali — iala Tita na Brionih,
?r la ™°)e pori čilo. ki „>3® izvr.ni odbor so* nit!0 Pobril. V nuslad-J.m pcda.-amo glavne V cVuj Poročila.
^	pre<iilodnim skle-
?l-nega odbora Osvo-
^ga tnh6 3e delegacija S,. ora Osvobodilne L!e *?!la sprejeta pri %Q j 1 LJjl’ ^Hrjcla nalogo, da ^fiala T.,P obn° informira
Kl5,^n-k<,a,T i)reko n3ega JU'
Položaj,. ~ . ?° 0 celotnem Povsem rza^ega ozemija, tfžr-jaii 0 razpoloženju in '8lflva (p-1116 tržaškega prebi-°ev tv, er 0 Položaju Sloven-
^ Cnn ! erlškeTn pod-Oele e. A STO.
v!!‘3a 3e obširno prika-0 se položaj Sloven-
o «baralio intameb in ^prodajanju Trata Italiji» dokončno razkrinkane • aktivnost za uresničenje res Svobodnega tržaškega ozemlja
cev v Trstu po drugi svetovni vojni rti korenito spremenil, kot bi lahko pričakovali po porazu Italije in z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja, čigar statut dolcča enako, pravnost italijanske in slovenske narodnosti. Res je, da obstajata osnovna in srednja šola toda nista enakopravni z italijansko.
Več kot sto let je poteklo od prve slovenske gledališke predstave v Trstu. Skromni začetki gledališkega življenja nosijo pečat narodno obrambnega sredstva in kulturnega uveljav. ljanja. Diletantsko gledališče z intenzivnim delom ob začetku stoletja preraste kmalu (1906) v pro esicnalno gledališče. Ob istem času se razmahne glasbeno življenje tržaških Slovencev s število mi pevskimi zbori. Z ustanovitvijo glasbene šole (1909) so bil] postavljeni temelji za globlji glasbeni razvoj. Obstajal je osrednji pevski
^enauer se je sestal
zunanjimi ministri
^'čila ar n (> 8B8t*nku bo izdano bbIb dHnRS-Neuradnn 1,8,MPrt!CB)š"iHm Napredku*• Francosk« namd* 'na bo danes končno le glasovala o evropski vojski
Sffi*0?: «• ~ Kancler A-!^vZo6 J* bil
tUr.!!i,,5®jah konference
danes prvič
žp- v nedeljo, -i !iko zamude, ker ^asno ,.ni tncgel priti pra-,Jr‘ža. Zdi se, da 50 6 dveh sejah trije
.»trt
zadostno so
/a*°3em stališču do
SJ AdentC da so lahko po-
Dh' k pred!!”?15® že v pone-^dpcidne, čeprav so
Po'rf,e3e lahl*11, da bD 1° ,Kup' •dne. oko prišlo šele po-
‘Jev-,
A-
dveh sejah z
1, liko so jih zvečer
Mi . “°Ij neuradno nada ■
vm1 EdenVt-4erii' ki jo je Dri* ]e se bilo mogoče iz
v*?110 ‘^,l0 podrobnosti. U-L tfit L 0 1)0 i^ano šele
^bili'V*eLvnevnem redu pa mili .or razgovori o linami 7 bonns!to vlado in 1 H,[h *,I »vezniki in o po*a-
Ce!*! nadcm !^ne sporazume. yJ*ki statut sedanji oku-
^Mttt<dv8«mrV*BB vprašanja ^ za stroške za
!J>h S}* zavezniških »var-
čtt,n.»	nameiče-
ItiJ.e bfc°“ml]u- Dolo-
Vek °bsegala 8kuPn° vsoto, ,£* H »vAa‘a nemški prispelih za v'£i ,° v°3sko in pa et v N'em»”Van3e zavezni-
n^a Sov "emčiji. Dnion vm:,„
*Vrr,
N'^n.5ajo
ji. Druga vpra. na odnose
v'JP,in NATO preko tnc-^Jtll- l^e. na posebna
?f' .na posebna taJdte , k, 51. Dih bodo oku-
'D]f,ir“-e vV	nadalje
K^Zločinc.,^131’ vpra»anje ,ivM ia nemšv in omeJitve na 'blk"ie'ki n^e !°3ažke pro-
lifeelJavl! °SlaneJo ie na-
Virs*Z^* iz dobro obvešče dose»"* današnjih raz-
precejšen na-‘h^eRli snn-! h z'°5incev Dl^v!tve ' ‘™zum na osnovi
5^‘d.
ki	orga-
“h	mj	Hw««njcznw
^il »'^‘ncev u,re.. zaprtih voj-Prihi'« kh je v Nem
naj posamezno
tudi
Mu1; bi *°delovali W'nHtri ^
!* br-niu miJ0,vorlM tudi o Ji. v^psvku ^kfga finančne-
W “»novci6 op*kf obr;u> *tl bJ Zača-n! *° vzeli pripo-jH^dvide"^9 °dbor, NATO.
SWPr'»P«-
? 'ŽUj,Ta števifk bemtkih mark !’0.SCq mmšl " se holj prl. ifc Zi-mil|ionov) .Predlogom
^iia ^2dUv(	Drvot*
>11^ fc“htev^ 03
t«tj ttJOBei i |da Adena-
^ ^ to štiM^n, ^^ončno Dri-^'^vuko, , 5e Pn
i?tri»u Pdar *Jani svoje •l'9 i> * tudi j • kar bi
sito .
n« bo delala večjih
mogoče
in sicer
5at Po kaUr-f-^fn^Ra pred-Nlk, svet in m W Imel* ,t,
»k 1 ficX,kat®remVKi evropske ^*ja, 3 P° zastopan,
U^kn t-ki a u do tasa
te«^*arg
St.u.kmerišit’ da bi bili so_
& M ” ‘Prejemu v - -
c> 2? 30 1'mik,^. vprašanje n3. napAn°:)e*i J^Jalke tw-‘trilNm nimi ! Am-r kF.n-
'iJdi Se o! J m O-
Pov^ Pa. da Sp ne * precej dra-
konskimi francoskimi zahtevami.
Po jutranji seji Je bil Adenauer Edenov gost na kosilu, medtem, ko je Aoheson kosil s Churchillom. Zvečer so vsi štirje ministri večerjali skupaj, ob. enemstremi visokimi komisarji v Nemčiji in z nekaterimi svo-jimi sodelavci. •
Popoldne so se trije zahodni ministri sestali najprej sami. medtem, ko je Adenauer obiskal Churchilla. Rečeno je sicer bilo, da je bil obisk »vljudnostnega značaja*, vendar je bil precej dolg jn je trajal 45 rmnut. Kasneje je Adenauer od. šel na Fcreign Office in se pridružil konfet enci treh ministrov.
Jutri predpoldne ob 9.30 bo francoska narodna skupščina Končno glasovala o evropski vejski. Manever goiistcv je v noči od sobote na nedeljo “v zadnji minuti prisilil Faura, da je postavil zahtevo pc zaupnici ■n s tem cšocegel odložitev glasovanja. Kg se je skupščina že pripravljala na glasovanje o vladni resoluciji, ki je dobila podporo socialistov, so golisti zahtevali tako imenovane «jav-no glasovanje na tribuni«. V francoski parlamentarni praksi pomeni to, da mora vsak posla, nec osebne prinesti svojo glasovnice na tribuno in da nihče ne more glasovati s pooblastilom. Ker je bila ura že 4,30 zjutraj, je vsaj polovica vladnih poslancev že odšla spat in pustila »vejim tovarišem pooblastila. Glasovanje po tej proceduri bi pomenilo gotov poraz vlade. Zaradi tega Je bil Faure prisiljen rešiti položaj z zahtevo o glasovanju c zaupni, ol. ker predpisuje ustava, da ino-ra med tako zahteve in glasovanjem poteči vsaj 24 ur.
Atlantski namestniki
so se sestali v Lizboni
LIZ.UONA, 18. Včeraj in d--r>es se je sestal v Lizboni atlantski svet namestnikov, ki pripravlja dnevni red bližnje Konference atlantskega sveta in proučuje načrte za notranjo reorganizacijo atlantske organizacije. Zvtčer ao začeli namestniki razpravljati o dokončnem besedilu protokol, o vključitvi evropske obrambne skupnosti v NATO.
Glede predlogov za reorganizacijo NATO je treba razčistiti predvsem tri vprašanja: 1. pooblastila glavnega tajnika, ki bo vodil novi »talni orgamzem za opravljanje dnevnih poilov atlantske organizacije: 2. dokončni izbor osebe, kj ji bo poverjena naloga glavnega tajnika: 3. Izbor kraja, kjer bo imela sedež'stalna atlantska organi zac na.
O drugem vprašanju menijo, da ima največ možnosti, da postane glavni tajnik, kanadski zunanji minister Lester Pear-son. aedanJi predsednk atlantskega sveta. Sodijo, da bi Pear. son, sprejd to nalogo.
Glede sedeža ostaja Izbira med Londonom in Parizom: mnoge države podpirajo kandidaturo Par.za, medtem ko se Anglija, ki ima za sabo ie nekatere delegacije, poteguje za London, Odločitev o tem pripada svetu mmistrov, ki se bo se-»ta| v sredo.
Protokol o vključitvi evropske obrambne »kuonorti v NATO bo imel obliki priloge atlantskega pakta; poudarjal bo, d, bo vsak oborožen napad na katerega koli člana evropske vojske smatran zp napad na vso atlantsko organ *V}0 v skla-Je k atlantskemu paktu.
Današnji seji svpta namestni. kov at, prisostvoval* prvič tudi zastopnika Grčlje in Turci-
J Ca
zbor, vzgajali so se bodoči člani orkestra in pevci. Deset tisoči knjig iz osrednjih knjiž nic so bili na razpolago tržaškim Slovencem. Dvoran za kulturne prireditve in zabavo je bilo 31, od teh v mestu in spodnji okolici 11. Od vseh teh je bilo 12 narodnih domov, o-stale dvorane so bile v rokah zasebnikov, ki so jih dajali rade volje Slovencem na razpolago.
Vse to bujno kulturno življe-. nje je Italija uničila. Kulturne ustanove in društva je razpu. st la, narodne domove požgala ali izsilila njih prodajo.
Tudi določbe mirovne pogodbe, ne glede na tiste o terito-rialno-politični phrdnosti, niso rešile vseh vprašanj, t ste določbe pa, ki so za Slovence ugodne, se ne izvajajo Imetje Slovencev, kj ga je oropal fa. šizem, še ni bilo povrnjeno in tako so Slovenci še vedno gospodarsko odvisni.
Stanovanjske hiše, ki jih gra-dj trž-ška občina v nekdaj Čisto slovenskih predmestjih in vaseh ob obali, kamor se naseljujejo samo Italijani, kr žejo na načrtne težaje, da se etnično stanje spremeni. Temu se pridružujejo še druge vrste nasilja, ki jih z odobravanjem zavezniških ob'asti izvaja italijanska šovinistična uprava, s tem da rve priznava enakopravnosti Slovencev jn slovenskega jezika ter da izvaja diskriminacijo Slovencev na vseh področjih. V veljavi so še fašistični zakoni, ki ne priznavajo ob-stoja Slovencev v Trrtu Se vedno niso razveljavljen« cb-sodbe posebnega fašističnega sodišča.
Delegacija je nato obrazložila škodo, ki jo je tržaškim Slo-venem prizadejala Italija. Italija jo slovensko gospodarstvo v Trstu do mala unič la. Težko je tudi približno oceniti višino škode. Samo vrednost premože. nja slovenskih in hrvatsklh denarnih zavodov je znašala ob italijanski zasedbi okrog 50 milijonov zlatih kron', ki bi danes predstavljale vrednost okrog 25 milijard lir. Temu bi morali še prišteti škodo za premoženje ostalih gospodarskih ustanov, ki bi po današnji vrednosti znašal^ najmanj 5 milijard lir. Tržaški Slovenci so ob zlomu Italije ostali brez denarnega zavoda, brez zadrug in, večjih podjetij, z uničenim ribištvom in zaostalim poljedelstvom Ko je ItaPja zasedla to ozemlje, so imeli Slovenci samo na ozemlju področja A STO 15 zavarovalnic. 28 konsumniih, II proizvajalnih, 14 denarnih zavodov in Zadružno zvezo & sedežem v Trstu, v kateri je bilo včlanjenih 86 kreditnih zadrug in 52 gospodarskih ter proizvajalnih zadrug Iz širše tržaške okolice. Vse to je Italija domala uničila.
Priroden je torej odpor vseh tržaških Slovencev, da bi ponovno prišli pod Italijo, ker so rane, ki nam jih je zadala Ita lija, še sveže, ker vidimo, kako se godi soriškim in beneškim Slovencem, in čutimo Italijanski politični pritisk celo danes, ko je to ozemlje pod vrhovno upravo anglo-ameriških vojaških sil.
Pri podajanju slike o tem položaju je delegacija izhajala iz stališča mirovne pogodb« z Ita. lijo, L j, iz dejstva, da je z mirovno pogodbo bilo to ozemlje dokončno ločeno od državnega ozemlja Italije in da se s tega ozemlja ustvari tamoetojnp teritorialna en< ta z imenom Svobodno tržaško ozemlje, za katero je bila s posebnim rtatutom določena široka demokratična uprav* ir> popolna narodna e-nakopravnost tu živečih narodnih skup a Delegacija je pod-robno prikazala maršalu Titu, da v nasprotju z določbami mirovne pogodbe še vedno ni v coni A STO izveder«* demokratizacija upravnega življenja in da je s pomočjo anglo-amer'»ke-vojnc uprave vso oblast monopolizirala klika italijanskega iredentističnega vodstva, ki vodi polit.ko dejanskega priključevanja tega ozemlja k Italiji.
Končno je delegacija, ko je preko maršala Tita zaprosila jugoslovansko vlado, naj »e zavzame za prav.lno rešitev vseh teh vprašanj, opirala svojo zahtevo na dejstvo, da je večina prebivalstva Tržaškega ozemlja obeh narodnosti odločno proti ponovni priključitvi tega ozem. Da k Italiji.
Delegacija Je maršalu Titu o vseh teh vp/ šanjih izročila ob. šVno spomenico, podprto s po-drobnim in konkretnim materialom.
Marša) Tito Je delegac jo pri srčno sprejel, se z v večurnem razgovoru, se podrobno ranim,^l za vsa vprašanja ln obljubil vso prin-^i, ki jo lahko Jugoslavija da naši
borbi za dokončno in pravilno no laž v borbi proti socialistič-reš tev vseh navedenih' vpra- ni Jugoslaviji, dji bi lahko še šanj.	nadalje, vsaj v omejenem šte-
Iz vsega poteka razgovora i vilu, držalo ok' li sebe svoje pa je delegacija prišla do trd- [ prevarane prisl, še. Izkušnja rega prepričanja, da se je Ju- ] nam ponovno potrjujejo pravil, goslavija vedno iskreno zavze- nost znanega izreka: «Laž imh
mala, da se uresničijo težnje demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja in da se
kratke nege«.
Ob tej pr liki poz.vam-o vse, ki jim je res iskreno pri srcu,
da ” da se uresničijo težnje veiine
IZVEDEJO DOLOČBE MI ROVNE POGODBE O USTANOVITVI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLIJA.
To jasno stališče Jugoslavije ponovno r.azkrinkuje, vse laži in insinuacije naših nasprotnikov, predvsem komfnformističnega vodstva, da Jugoslavija prodaja Trst Italiji, o «barat;to infa-me», da prepušča tržaške Slovence svoji usedi in o vsem mogočem, kar je bilo v zvezi s tem rečenega in napisanega od naših nasprotnikov. Kominfor. mistično vodstvo si bo peč mo-ralo izmisliti novo propagand-
našega prebivalstva, da se v bo■ deče ne dajo zapeljati po vsej mogoči propagand 1 in lažem. odkritih in prikr tih pcberni-kov priključitve STO k Italiji (italijanskega iredentističnega in keminjormist čnega vodstva) in da z večjim zaupanjem gledajo v svojo prihodnost. Vse pozitivne in demokratične sile, ki nočejo več povratka Italije v naše kraje, pa pozivamo, da še bolj strnejo svoje vrste m pojačijo akt.vnest za dokončno uresničenje res Svobodnega tržaškega ozemlja.
Nobenega sporazuma
pri pogajanj h v Teheranu
TEHERAN, 18. — Danes je bil nov plenarni sestanek med Mosadekom in, predstavniki Mednarodne banke. Ro sestanku jP iranasi pred-tavnik izjavil, da do sedaj nj bil dosežen sporazum, o nooeni važni točki. Izjavil pa je. da morebitni odhod delegatov Mednarodne banke, ki je predv.den za sredo. ne bi pomenil, aa so se po. Bajanja razbila. Prav tako m izključeno, da bi v Teneran prišla druga delegacija, ki bi pogajanja nadaljevala. Nov sestanek je bil določen za popoldne pa se je ameriški posla, mk Hendersor, sestal z iransk m zunanjim ministrom. O tem razgovoru je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je Henderson zanikal govorice, aa j« Eksportne-importna banka sklenila, da ne bo dovolila Perziji posojila 23 milijonov dolarjev, Dodal je. da banka še Proučuje to vprašanje.
Po včerajšnjem sestanku »o bili sklenili, da se pogaianja prekinejo, ker je Mosadek vztrajal na določbah zakona o Dodržavljenju petroleja, m določen je b:l odhod delegacije Mednarodne bank«. Pozneje pa so s« soorezumeli. da se danes ponovno sestanejo.
TEL AVIV, 18. — Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je nozoj sporočil, da je izraelska vlada formalno
PLAZOVI im zameti V COBSJI naSKI DOMKI
25 ČLOVEŠKIH ŽRTEV
V Borjani Žagi in Sofit so plazovi odnesli 13 hi, 14 hlevov, 1 p aninsko mlekerno ter poškodovali 20 h š in 8 hlevov . Pod težo snega so je zrušilo 14 hiš Plazovi odnesli 200 ovac m koz - Idrija in Bovec še vedno odrezana od sveta
Izredni ukrepi slovenske vlade
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 18. — Z velikimi naperi so železničarji Slovenije obnovili železniški promet z Italijo in Avstrijo. Toda še vedno ni vzpostavljen promet Jesenice - Gorica. Sele danes se je po šestdnevnih naporih posrečilo vzpostaviti zvezo s Tržičem na Gorenjskem. Se težji je položaj v krajih, kjer ni železniških prog.
Dolina Idrijce je popolnoma odrezana od sveta. Telefonske zveze z Idrijo še niso vzpostavljene. Da bi se čimprej obnovil promet in telefonska zveza z Idrijo, so poslali dva buldožerja in okrog 1500 delavcev, ki čistijo sneg med Hotedršico in Godovičem ter med Sv. Lucijo ln Idrijo. Prav tako še niso vzpostavljene zveze s Tolminom, Bovcem. Bohinjsko Bistrico in Zgornjo Savinjsko dolino na Štajerskem. V teh krajih že primanjkuje prebivalstvu hrane. Zato je svet za blagovni promet Slovenije izdal ukrep,
pristala na vabilo Zahodne, da se lahko začnelo izkoriščati Nemčije za začetek pogajanj o rezerve moke. Na idrskem, Tol-reparacijah.	|	minskem,	Bovškem	in	Kobari-
Ponovna nota FLRJ Madžarski zaradi zasedbe otoka na Muri
Mešana komisija naj reši vprašanje vseh mejnikov vzdolž meje med obema državama • Kcitvnformovske tatvine plovnih objektov FLRJ na Donavi 'Zaradi ugodnih con bo letos obiskalo Jugoslavijo okrog 100,000 turistov -30 let »Borbe"
zemskih turistov iz Anglije, A-mer.ke. Švedske, Danske, Belgije, HcLndije ln držav Bližnjega vzhoda. Inozemski turisti bodo imeli 20 odstotkov, popusta v hotelih in poseben popust na železniških ladjah in avtobusnih. Novi tečaj dinarja bo omogočil inozemcem zelo cenen obisk jugoslovanskih turističnih središč. Računa se. da bo angleškega turista stal enodnevni penzion okrog 1 funta. Ameriški turisti bodo lahko za nepolnih sto dolarjev v 15 dneh obiskali najlepša turistična železnicah, ladjah in avtobusih. Novi tečaj dinarja bc lepših hotelih Italije in Francije.
Današnja beograjska lista »Politika« in «20 Oktober« objavljata daljše članke o proslavi 3Q-letrlee izhajanja «Borbe», glasila KPJ, Nocojšnja «Borba» pr podaja v uvodnem članku zgodovino svojega 30 letnega delovanja. »Sedanja prodava »Borbe« — piše »Politike« — ni »smo njena proslava, temveč je hkrati pomembna za našo svobodoljubno misel in tiskano besedo. «Bcrba» je samo neizrazitejši primer in vtelešenje teh teženj. To je proslava 30-letne borbe, katere osnovna zamisel se uresničuje v današnjem skupnem delu. v socializmu«.
• •	429«
Predsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar (med velrrcnhurkom Brilejem in njegovo ženo) ob prihodu v Lcnd&n, kjer se je udeležil pogreba angleškega kralja Jurija VI
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18, — Zunanje ministrstvo FLRJ je danes izročilo madžarskemu poslaništvu v Beogradu ponovno protestno noto zaradi madžarske zasedbe jugoslovanskega otoka na reki Muri in ponovno zahteva, da madžarska vlada sprejme jugoslovanski predlog o ustanovitvi mešane komisije jugoslovansko-madžarske meša-ne komisije za rešitev tega vprašanja Hkrati zahteva jugoslovanska nota, dti se pro-
uči vprašanje mejnikov vzdolž jugoslovansko madžarske meje.
Jugoslovanska nota poudarja, da madžarska vlada ni mogla v svojem odgovoru dokazati, da otok na Muri pripada madžarskemu ozemlju. Nasprotno, dejstvo, da madžarska vlada ni sprejela jugoslovanskega predloga. da bi se spor rešil g pomočjo mešane komisije, dokazuje neupravičenost madžarske trditve. Spor o pripadnost; oto-ka na rejci Muri dokazuje potrebo, da se dokončno reši
ZSSR bi rada posegla
»uradno" v korejsko vprašanje
31 mrtvih
pri letalski nesreči
l-ALERMO, 18. — Včeiaj se je n.ad Sicilijo zrušilo letalo, ki je bilo last neke angleške privatne druioe. V letalu je bilo 26 potnikov in 5 mož posadke. Pri tem so bili vsi potniki ubiti,-
Danes so reševalne skupine našle razbitine letala na griču Cint* in trupia ponesrečencev.
škem je povzročil sneg veliko j dneh so komaj sinoči vzposta-škodo in človeške žrtve.	vili telefonsko zvezo. S plugom
V Tolminu in okolici je sneg	’f(|ret‘	** *>	^^,uetre*
visok 2 metra, v Kobaridu 2.5:	®°_Ae»“ 1®
v Bovcu pa 3.5 metrov. Snežni
zameti so ponekod dosegli vi- v®®4.1 ni 6® ia 3 J, dmfnf šino 8 metrov, V vaseh Borja- ^asi v zgoJn^,.Te^kl na, 2aga in Soča so plazovi od- Oblasti ‘“Redile da se posije nesli več hiš. Po nepopolnih
podatkih so plazovi odnesli; 8e dimprej obnovijo zveze.
13 hiš, 14 hlevov, 1 planinsko mlekarno in poškodovali okrog 20 hiš in 8 hlevov. Pod težo snega se je zrušilo 14 hiš.
Do sedaj so ugotovili 25 smrtnih primerov.
Poleg tega so plazovi odnesli 200 ovc in koz. Prebivalci tolminskega okraja skupno z borci Jugoslovanske ljudske armade neprestano čistijo poti. Za čiščenje glavne ceste je poslan na pomoč buldožer. Z velikimi napori je vzpostavljena telefonska zveza Sv. Lucija - Kobarid in Bovec ter železniški promet od Sv. Lucije do Gorice. Na Tolminsko, Kobariško in Bovško in v Sv. Lucijo so poslali skupine, ki bodo vodile reševalne akcije.
Zaradi hude nesreče, ki je zadela Slovenijo in zaradi nevarnosti poplav in plazov je vlada Slovenije imela danes izredno sejo ter sklenila, da se uvede splošna mobilizacija delovnih sil in transportnih sredstev. V ta namen je ustanovljena pri vladi posebna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki najvažnejših ministrstev, sindikatov,
OF in množičnih organizacij.
Poleg tega so v vseh okrajih ustanovljeni posebni štabi, posebne smučanske skupine in re-šavalne skupine, ki bodo odšle na pomoč prizadetim vasem.
Vladna komisija je takoj začela z delom. V Tolminu, Kobaridu in Bovcu, ki so najbolj prizadeti, so poslane skupine radiotelegrafistov na smučkah.
Računajo, da bo pot do Bovca očiščena šele v 6 dnJh.
Ljudske oblasti bodo takoj začele reševati vprašanje preskrbe prebivalstva s hrano. V Tolminu in Kobaridu imajo samo za 6 dni hrane. Idrija je ivoraj popolnoma brez moke.
V primeru potrebe bo ljudska oblast poslala prizadetim hrano z letali.
Resen položaj
v Beneški Sloveniji
VIDEM, 18. — Danes se Je posrečilo odpreti pot preko Klod;ča do področja Dreke, ki je bila blokirana zaradi snega, i Iz Klodiča je odpeljal tovorni ‘ avtomobil poln živil in zdravil.
Skupina alpincev je sporočila. da so bili prebivalci vasi Trinko in Spodnja Dreke, ki sta bili najbolj prizadeti zaradi plazov, ki se od časa do časa valijo s Kolovrata, |e deležni prve pomoči. Tudi v vasi Kraj je velika nevarnost plazov.
Tudi v dolini Reziie, ki Je popolnoma blokirana zaradi snega, in kjer je prebivalstvo ostalo tudi brez živeža, je položaj precej resen. Po štirih
V Rimu je umrl
senator Facch.netti
RIM, 18. — Včeraj je v himu umrl republikanski senator Ci-pnano Facchinetti. Rojen je bil leta 1889. Z 19. letem je postal novinar. Leta 1924 je bil izvoljen za peslanca y rimskem patiamentu. Pri razpustitvi poslanske zborn.ee leta 1926 je faš zem odredil njegovo aretacijo, ki p* se ji je Izognil, s tem da je zbežal v inozems.vo. Bil je med vi-Juuni predstavniki antifašistične koncentracije v izgnanstvu. Leta 1940 po c-kup.ciji Pariza je zbežal v Marseille, februarja 19*3 je bil aretiran in odgnan v zapor v Italijo, Izpuščem je W1 po 25. juliju Ir« je zbežal v Švico, kjer j« ostal do decembra 1943.
Po vojnj Je bil imenovan za minstra v narodni koncu'ti, kjer je zastopal akcijsko stranko Pozneje je pos-al pristaš republikanske stranke in julija 1946 je bil po proglasitvi italijanske republike imenovan za vojnega ministra v drugi De Gašper jevi vlad* ter za o-brambnega ministra v četrti De Gasparijevi vladi. Imenovan je bil za dosmrtnega senatorja.
Bil je tudi predselnik Narodne zvez« itel.janskega tiska ter predsednik upravnega sveta in ravnatelj agencije ANSA
Tudi Anglija sporoča
Delegacija OZN |e «pogo]no scre|ela> predlog o sklicanju politične konference o bodočnosti Korele, odkianja oa, tia bi bili sovjetski predstavniki med < nevtralnimi opno/a ci» premirja
PAN MUN JOM, 18. — Vče. | istočasno in takoj odobrit; na-raj je načelnik odposlanstva I N?-otnikovo imerovt*.je nev.
Združenih narodov vice drmral Turner Joy izjavil severnim zastopnikom, da povelj- tvo Združenih narodov pogojno sprejema njihov predlog za sklicanje politi.ne komerence po sklenitvi premirja. Pri tem je poudaril, da te mora taka konferenca omejiti samo na korejska vprršanja in naj na njej razpravljajo o odpoklicu tujih sil s Koreje Severni so zaprosili za odlo« do danes, zato da lahko pripravijo odgovor. Danes pa so ponovno zaprosili za odlog do Jutri, ne da bi navedli vzrok za to zahtevo.
Štabni častniki pa so nadaljevali razpravljanje o tretji in četrti točki dnevi ega reda. Polkovnik Cana Cun San je nr či-t-al dolgo izjavo, v kateri zahteva od zavezniških delegatov, nai umaknejo svoje ugovore proti imenovanju sovjet-kih zastopnikov za nevtralne opezo valce. Dodal je. da ni na svetu »nobene nev.ialne drž ve, če se nio zadržcl Sovjetska zveza ne more imet za nevtralno«. Prav tako »je čudno, da Združeni narodi snre mejo CSR in PoLsko, d«-čim odklanjajo SZ«, V izjavi te dodaja, da morala' ob« strani
tralnih držav, če se je treba držati postopka o odobritvi, drugače pa mora biti vsaki od obeh strani dovolje.io navesti, katere nevtralne države ie izbrala, ne bi bil potreben kak »odobritveni postopek«.
Po izjavah severnih odgovarjajo tri države, ki so jih oni določili, zahtevanim pogojem,
»da niso sodeloval« s »voj'mi sj. lam; pri sovražno t h na Koreji«.
Za tem so nadaljevali razpravljanje o doh-odnih pristaniščih .obe strani pa sta ostali na svojih zahtevah.
Z odločno odklonitvijo delegacije OZN, da prepusti sovjetske predstavnike v komisijo nevtrrlnib oP' Hvalcev, se lahko reče, da se je začela polemika, ali Je Sovjetska zvezt-nevtrelna v sedanji korejski vojni. Ce pa bi združeno poveljstvo »prejelo predstavnike SZ kot predstavnike nevtralne države, »o nekateri mnenja, da ne bi Sovjetska zveza prišla v ooštev pri mirovni konferenci, ke’- je ne bi mogli hirati imeti tudi za »zainte' erirrno drž vo». Nai bo kar koli. se zdi. da Je Sovjetska vLda odločena posr. čl na ta ali oni nač n uradino v korejsko vprašanje.
vprašanje mejnikov. Za časa druge svetovne vojne so madžarski vojaki na mnogih mestih poškodovali in odstranili mejnike. Uradni zaetoprlk Madžarske je leta 1943 v Beogradu priznal, da na meji danes manjka okrog 800 mejnikov.
je možnost "za nove incidente, da bo preskusila atomsko bombo
predlaga jugoslovanska vlada,	HPM
da se sestavi mešana komisija in da se podpiše medsebojna konvencija o čuvanju teh mejnikov. Predlog jugoslovanske vlade je ponovni dokaz miroljubnost; njene politike.
S posebnim letalom je danee prispel v BeogTad predsednik Prezidija zvezne ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar na zemunsko letališče
V članku pod naslovom »Tatvine na Donavi« piše današnja «Borba», da so sovjetske oblasti po vojni zaplenile in zadržale večje število jugoslovanskih vlačilcev ter rečni ladji «Junak» in «Vitez», ki so bile tedaj v premaganih državah.
Samo vrednost vlačilcev, ki jih sovjetske oblasti kljub jugoslovanskim zahtevam nočejo vrniti, znaša okrog 5Q milijonov dinarjev. Poleg tega pa je Sovjetska zveza zaplenila rečne plovne objekte Nemčije ln Avstrije in prevzela pod svojo upravo romunske, bolgarske in madžrr-ke rečne ladje in vlačilce. Na ta način razpolaga danes Sovjetska zveza z največjim delom donavskega bro-dovja. Sovjetska zveza je na podonavski konferenci leta 1948 v Beogradu obljubila, da bo vrnila vse jugoslovanske plovne objekte. Toda do danea svoje obljube ni izpolnila. Nasprotno, njeni mornarji in mornarji rečnih ladij satelitskih držav na potovanjih po Donavi čestc kradejo in odvlačujejo s seboj čolne in druge manjše plovne rečne objekte na Donavi.
Italijanska unija za Istro ln Roko je danes začela izdajati revijo »Panorama«, ki bo izhajala dvakrat mesečno. Prva številka objavlja članke mladih jugoslovanskih književnikov in javnih d'lavcev
Agenc ja «Putnik» vodi pogajanja z raznimi inozemskimi turističnimi agencijami za le-t'4nji obisk inozem kih tur:, stov v Jugoslaviji. Rrčuna se. da bo jugoslovanska letov ščo obiskalo letos okrog 100.000 ino.
LCNDON, 18 . V zunanjim minis.istvu javljajo, da bo zunanji min.st r Eden jutri zjutraj še pred sestankom treh zahodnih zunanjih ministrov sprejel egiptovskega poslanika.
Mednarodna komisija, ki jo je na podrcč.u Sueškega prekopa posala Mednarodna organizacija za delo, da ugotovi, ali ie utemeljena egiptovska prP tožba, da so br.tanske oblcati na tem področju kršile izjavo o človeških previcah in mednarodno konvencijo o prisilnem delu, je objav.la svoje poročilo. V ten) poročilu prihaja do zaključka, da trditve egiptovske vlade niso petrjme z ugotovitvami te komisije.
je lahko nosi reakcijski bombnik »Canberra«, kar da »daje prednost Anglij; pred Ameri* kanci v možnosti atomskih napadov«.
Vprašanja Mc Carrenovega zakona se je dotaknil danes tudi predsednik amer ške senatne
v-l	1	VI	S	*	g	I	f	J	.	.111	.	K*	aiHCI	9RC	ffv-IiaiUB
Porocro ong eškego ministrskega predsedstva praui, da bodo v tem komisije za »timsko energijo letu v Avstraliji izvršbi atomsKe poskuse • Nov >ušen|e oog cškega SSjJSi ufe dl je »vS tisio * McMohoa govori o spremembi McCarreoovega tokooa nesrečnih okomčin preprečila,
B	r	B	da bi jaz sl* moji tovariši iz
posebnega senatnega odbora za atomsko energijo izvedeli za angleške pr spevke pri izgradnji prve atomske bembe. ko smo pripiavijzlj Mc Carrenov zakon«. Mc Mahon je dodal, da bo verjetno potrebno ves položaj še enkrat pregledati in »upoštevati vsa dejstva«. Dejal je tudi, da bi g» zelo vesel-lo, ko bi 'Angleži hoteli »prejeti ameriško ponudbo in izvršili poskus na enem izmed ameriških preskusnih strel šč. Mc Mahon je tudi dejal, da bo angleška atomska eksplozija prispevala k stvari miru. «ker bo povečala skupno moč svobodnega sveta in zmanjšala pogum napadalca«.
Komaj nekaj ur po angleškem porcčilu o atomski eksplo. z.ji je tudi ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da izvajajo na atolu Enirvetok na Tihem oceanu priprave za nove atomske poskuse. Poroč lo je zelo skopo s pedatki in deda-ja »amo, da so priprave »že zelo napredovale«, da pa strokovnjakov, ki bodo prisostvovali poskusom, je niso začeli prevažati.
V znanstvenih krogih ZDA menijo, da bi utegnili b.ti tl poskusi izvedeni še pred angleškimi. Sodijo tudi, da gre za orožje z izredno rušilno mečjo, zaradi česar bi ga bilo nevarno preskušati na atomekrm strelišču v Nevadi. Drugi fnet menijo, da gre za vrsto orožja, ki zanima predvsem mornarico.
Iz Osla pa poročajo, da Je izginil norveški atemski znanstvenik Perweren Skjold, sin slavnega norveškesa slikarja. Skjold je bil star 30 let. samski in je čiclnl v zavodu za
LONDON. 18. — Predsedstvo angleške vlade je danes, objavilo sledeče uradno poročilo: »V tem letu namerava vlada Velike Britanije izvesti poskus z atomskih orožjem, ki so ga izdelali na področju Združenega kraljestva v ozkem sodelovanju z avstralsko vlado. Poskus bodo izvedli na tak način, da zaradi radioaktivnosti ne bosta ogrožena zdravje in varnost ljudi y Ccmmonwealthu».
Eksperiment bodo verjetno izvršili na poskusnem strel šču v Woomeri, približno SCO km severno od Adelaide, kjer so že preskusili razne vrste orož ja. kot brezžično vodene jzstrel-ke. letala brez pilotov in časovne vžigalnike. Vendar menijo nekateri avstralski listi, da bodo za poskus izbrali puščave v osrčju Avstralije.
Danes so tudi sporočili, da sta dve ladij angleške mornarice pripravljeni na odhod v Avstralijo. Po nekaterih poročilih sta ladij vkrcali vso potrebno opremo in material za atomske poskuse v Avstraliji. Čeprav uradno niso dali nobenega pojasnja k lakoničnemu poročilu ministrskega predsedstva, sodijo v tehničnih krogih, da bodo v Avstraliji preizkusili rakete ali brezžično vodene izstrelke z atomskih razstrelivom.
Poročilo z Downing Streda. da bo Anglija v tem letu preskusila atomsko orožje, objavljajo danes skoraj vsi londonski časopisi z velikimi naslovi in na vidnem mestu, čeprav se je že skoraj leto dni vedelo, da pripravljajo Angleži atomsko bombo.
Večino listov men>. da bo no. ročilo o angleških atomskih po skusih morda povzročilo spremembo v ameriškem stališču
na atomskem področju. V Angliji so se že večkrat razburjali zaradi ameriške skrivnostnosti zlast; še. ker so angleški znanstveniki med vojno precej prispevali k izdelavi prve atom-»ne bombe.
Čeprav zahteva izdelava a-tomskega orožja ogromne stroške. sprejemajo številni komen. tatorji vest z vel kim veseljem m izražajo mnenje, da se bo mednarodni prestiž Anglije pa večel. »Mar lahko kakšna država čez noč poveča svoj pomen«? se vprašuje #Caily Ekspress« in odgovarja: »Velika Britanija je to stor.la. Vest, da bo Anglija preskusila las mn atomsko bombo, ustvarja vsaj eno osnovo, na kateri lahko m sli r;a vojaško enakopravnost z Rusijo in Ameriko. To ne ka risti samo Angliji, temveč tudi miru«.
»Manchester Guardian« pa kaže nejevoljo in se vprašuje, zakaj mora Anglija metati ska zi okno mil jone, da bi opravila delo. ki je bilo že storjeno v Ameriki. »Nemalo čudno je, da moramo trošiti milijone, da bi naredili vti» na našega najboljšega zaveznika, in te bolj čudno je. da moremo Izdelati fctomsko bombo, da bi odstrani-11 Mc Carrenov zakoni. Mc Carrenov zakon pripoveduje namreč sporočanje emerških atomskih tajnostih tujim državam
Pravo jezo pa kaže kominfor-movski «Daily Worker», ki pravi, da si je Velika Britanija nakopala »prekletstvo brez olajševalnih okoliščin« in da ie a-tomska bomba »orož'e zrhrbt-nih strahopetcev«. List pravi tudi, da je angleška atomska
bomba močnejša kot tista, k> je nuklearna raziskovanja v padla na H*rcšimo ali na Na | Trcndhiemu. Del t ska govori o gasaki, vendar toliko lahka, da »novem primeru Fontecorvoa,
Danes, torek 19. februarja
Konrad, Miloslav Sonce vzide ob 7.03, zaton* o 17.36. Dolžina dneva 10.33. vzide ob 2.14, zatone ob 10.«-Jutri, sreda 20. februarja Stanislava, Gojslav
1/l/lutalOi
mutandib...
»Pripravljeni smo prezreti, da živi ta
mrčes sredi.  1 Pogoj
v nasi Glavni Pa je,
J da ta 'm rde ‘ tiho prespi v
senci. Ce se to ne zgodi, bodo imeli J u goslovanj priliko gren-ko razm'šljati o posledicah...«
(Tržaški li?t «Nazione» leta 1921)
Šovinisti S" tudi izpreminja-jo. Ce so pred dobrimi tr desetimi leti odkrito pikoli 0 «jugoslovanskem mrčesu», so se sedaj v toliko «zboljšali», da ne pišejo več o umrčesus. amVak o snezadcvoljnežihn. ki se upirajo državi, blatijo italijanske ob’asti itd.
Vendar so bili cilji' pcv cd. isti. Pred leti so prav tako kot danes uporabljali vsemogoče izraze in spletke za izigravanje Slovencev Konec koncev Pa se vprašaj-mr: 4!i je ka’ šna razlika v končnih sredtvh; t^ko takrat ka’-or danes se hočejo šovinisti iznebiti «;unos'ovamkega mrče-sas. Zakaj sicer odklanjajo Goričanom priznanje italiicn kega državljanstva in zapiralo slovenske šole (Krmin docet).
SEJA POKBAJINSK E GA STE TA
Reševali so upravne zadeve
Odobritev obračuna prejšnje uprave Podpora turistični ustanovi za operno sezono - Razpravljanje o cesti Tržič Gradež
Provokacija!
GORrCA, 18, — Ze nekaj čaša opažamo v «De!u» malodušnost glede procesa proti gari-ba dineem v L,ucci. Kolikor bolj se je razprava bližala koncu in s tem prizadevala pripornikom krivco, tol'ko manj smo v «De-lu» lahko brali o tem protizakonitem nojenju italijanskih borcev za svobodo. Njihova nesramnost te prišla celo tako daleč da so v svoji zadnji štev l-ki objavili samg poročilo, koliko let ječe je za posamezne ob sc ece zahteval javni tožilec
Očividno se bojijo, da bi pad’i v protislovje, če bi znao-variali italvamke borce za svobodo, ker so se z ramp ob remi borili z jugoslovanskimi partizani za iste ideale. Niih^vo glavno načelo je na mre: vztrajno blatiti Jugoslavijo, če pa tega ni, potem je o njej boljše molčati.
Ko po eni strani puščajo na cedilu italijanske borce za svobodo, ca po drugi strani pijejo izmt-ljene vesti, ki naj bi se v St Mavru šrilg v zvezi s prav tako neutemeljenimi govoricami, da bodo mejo v njihov j vosi v -emrknili Na vodlagi takih Vziti so zgradili celo s,avho laži, češ da se prebivalstvo pripravlja na izpraznitev vasi itd., ker nočejo v Jugoslavijo.
Tako Pisanje je provokator-sko. Uporablja pa ga lahko samo tisti, ki se igra z ljudmi in njihovimi interesi, nikoli P° kaj takega ne bo napisal poštenjak.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
GORICA, 18. — Izredni seji pokrajinskega sveta, ki je bila preteklo soboto v sejni dvorani Treovinske zbornice, je predsedoval pokrajinski predsednik odv. Culot.
Otvoritvi seje, katere so se udeležili skoraj vsi svetovalci, je sledilo čitanje zapisnika prejšnje seje, ki ga je svet soglasno odbril. Preden so prešli k obravnavi dnevnega reda sta svetovalca KPI Toros in Poletto protestirala v zvezi poplavljenci iz Polesine, nastanjenimi v Krminu, ki še niso prejeli podpore.
Nato s0 svetovalci prešli sedmi točki dnevnega reda in odobrili predlog, po katerem se je pokraiinska uprava zaradi težkega ekonomskega stanja v katerem so številne družine, ki živijo z delom pri pokrajinski upravi, odrekla poročnim poiojilom, ki jim jih je svoj-čas dodelila.
Preden je odv. Culot preči-tal poročilo o delovanje prejšnje pokrajinske uprave in odobritvi obračuna za upravno leto 1950, je predsedniško mesto zasedel najstarejši odbornik dr. Cicuta, ker se je poročilo nanašalo na bivšo upravo, pri kateri ie bil Culot pred'ednik. Na predlog svetovalcev Samba in Delpina je svet dal svoje priznanje bivši upravi. Ko je tajnik dr. Grion prečital obračun za leto 1950, so odv. Culot, kot predsednik bivše uprave, odbornik Gaspardis in svetovalec Poletto zapustili dvorano. Medtem so obračun dali na glasovanje. Svet ga je odobril soglasno.
Po odobritvi obračuna je predsednik odv. Culot odredil četrt ure odmora. Po odmoru je svet nadaljeval s proučevanjem dnevnega reda in odobril vrsto prispevkov. V zvezi 6 prispevkom Pokrajinskemu inšpektoratu za poljedelstvo za eksperimente proti toči na površini 500 ha zemlje med Krmi-nom in Koprivo, kjer je toča lani in tudi že prejšnja leta uničila tri četrtine pridelka.
Poročilo o eksperimentih proti toči je podal odbornik dr. Gaspardis, ki je predlagal, da bi pokrajinska uprava prispevala 50 tisoč lir. Svetovalci skrajne levice so predlagali, naj pokrajina prispeva 100 tisoč lir. Temu predlogu je ugovarjal odbornik dr. Zemetti. Svet je pristal na kompromisni predlog, ki ga je dal predsednik, in sicer, da bo pokrajina zaenkrat prispevala samo 50 tisoč lir in po potrebi svoj pri-, spevek dvignila na 100 tisoč- .
Sledilo je poročilo dr. Que-rinija o sporedu prihodnje operne sezone. Turistična usta nova je namreč za prihodnji marec organizirala dve operni predstavi v gledališču Verdi: »Lucijo de Lammermoor« in «Fausta«. Za kritje primanjkljaja, ki ga bodo imeli pri vsaki predstavi, ker je dvorana majhna, se je turistična ustanova obrnila na razne
ustanove za prispevek.
Svet je sklenil prispevati za operno sezono največ 75 tisoč lir s pogojem, da tudi vse ostale ustanove do katerih se je obrnila turistična ustanova, ugodijo prošnji.
V zvezi z dvanajsto točko dnevnega reda, oziroma s proučitvijo načrta za novo cesto Tržič - Gradež, se je oglasil k besedi svetovalec iz Gradeža ki je v obširnem in s statističnimi podatki podprtim poročilom, kritiziral načrt za gradnjo te ceste. Številne napake omenjenega načrta, izvedba katerega naj bi turistično poživila Gradež, ki je v zadnjih letih močno občutil konkurenco dru gih obmorskih letoviščarskih krajev, sta svetu prikazala tudi odbornika dr. Querini in Zarnetti. V tej zvezi se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni svetovalci. Ker si zaradi nasprotnih mnenj odbor ni bil na jasnem, kako sestaviti predloge v tej zvezi, je predsednik sejo odložil na prihodnjo soboto.
Prof. Lavoslavi Koršič v hvaležen spomin
Gorica je bila njen dem. Goriška zemlja jo bo sedaj pre-kr.la. Ob itm pa se utrinja človeku. ki mu je kdaj koli bila vzgojitelj, vse polno spominov.
Moji spomini segajo v njena tolminska leia, p dobo, ko je b'-la profesorica slovenščine na učiteljišču v Tolminu. Mnogo pred tem, na začetku svojega dela med mladino je bila šolsko-demska učiteljica v Gorici. Med prvo svetovno vojno je poučevala v begunskem taborišču go-riških Slovencev nekje na Gornjem Štajerskem. V Telmnu so jo potem tudi ponižali na a opmjo učiteljice otroškega vrtca. Da bi vsaj nekoliko popravili to vse prekričečo krivico, so jo nato imenovali za profesorico nemškega jezika v Gorici. Kdo in kaj je b,la.prof. Kor-sičeva, koliko je pomen la naši doraščajoči mladini, pa je vedel vsak. Zato ji je bilo tudi preprečeno, da bi se med njo sprcst.la in delovala tako, kot sta ji velevala razum m srce. Zato m smela biti profesor slo-ven.kega jezika, ni smeh uživat' te svoje največje sreče
Vedno jo bom Videla, kako sto. ji pred klopmi. Visoko zravnana te. Vsa njena visoka, sloka pojeva ima na sebi nekaj svojstvenega, očarujočega kar mladino na mah zagrabi m pritegne za seboj. V roki drži Cankarjevo »B Jo krizantemo». Pe sti ji počivajo na odprti knjigi, da bi se stran, pri branju ne dvigale in bi je ne motile.
Mirno plava njen glas po prostoru. Od časa do časa se pretiga. Misel ji cbjemije Dunaj m Cankarjev dom na Olac-kringu Od tam potuje misel k Ivanu Prijatelju, k Vuku Ka-radžiču, k Celakovsklm, k Ja nu Kollarju, Miklošiču. Korsi-čeva ume podajati snov. Njen pouk je bogat in nekaj od tega
lju zaradi spoznanja in bolečine, ki sta se že dotaknila tudi naših src. Svete, nedotakljive so nam njene besede. Sledimo vsa-k>mu zgibu njenih ustnic, vsaki nemi, neizgovorjeni prošnji.
Naš sovražnik to ve. gleda, o-pazuje, dopusti celo, da zrežira ».Legionarjev, ki jih tolminski študentje postavijo na odprtem odru. Toda zdaj ima vzrok za njeno odstavitev z učiteljišča. Ona, ki so se ji italijanski profesorji morali sPoš-štljivo klanjati pred njenim znanjem, mora v istem Tolminu na otroški vrtec.
MisVli so, da jo bo zlomilo, upognilo za vselej. Pa se je znašla tudi na tej težki, pretežki poti osebne m narodne ža-
narld^prVjej Jse jkar°je pri«o °bde Otfaicew zemlje* v Štandrežu
Občni zbor
Ranmskego društva v Gorici
V nedeljo ‘je bil v prostorih restavracije «Pri zvezdi« 5. red. ni občni zbor Slovenskega planinskega društva, katerega ze 1 je udeležilo lepo število članov, i
Otvoril je občni zbor pod- j predsednik, ki je v kratkem govoru pozval vse člane, naj so- | delujejo in pomagajo društvu, da se bo okrepilo in razvijalo. Društvo deluje že dolgo vrsto let in si šteje v ponos, da v tem času ni nikoli razočaralo tistih, ki ■ so imeli zaupanje vanj. V svojem govoru se je tudi spomnil preminulih članov Makaroviča in Veliščeka in pozval navzoče, naj počastijo njun spomin z enominutnim molkom.
Sledilo je poročilo tajnika, ki je podal sliko delovanja društva v preteklem letu. SPD je organiziralo skupno 13 izletov v oddaljene in tudi v bližje kra. je; udeležilo se jih je 390 planincev. Organiziran je bil izlet v Planico, katerega so se pa lahko udeležili le tisti člani, ki so imeli petni list Izostala sta ob čajno miklavževanje in že tradicionalni planinski ples za radi pomanjkanja primernih prostorov. Vse prošnje, da bi dobili v najem primerno dvorano. so ostale brez odziva. Naprosili so tudi Aero Club za u-porabo velikč dvorane ob go-riškem letališču, toda povsod so naleteli le na gluha ušesa.
Sledilo je še poročilo blagajnika in preglednika računov. Društvo je tudi letos zaključilo svojo bilanco v aktivu. Tudi gospodar Peter je podal svoje poročilo in med drugim je tudi dejal, da obžalujejo vsi, ker so nam lepi izleti v našo ožjo domovino za sedaj otežkočeni, u-panje pa je. da se bo to stanje izboljšalo ter da bo ponovno tudi Soška dolina odprta za naše planince. Ce se bo to zgodilo. bo delovanje društva boljše, ker druge izletniške točke so oddaljene in izleti v Camio ali Dolomite predstavljajo s finančne strani problem katerega vsak član ne more rešiti.
Nato je dobil odbor razrešni-co in sledile so volitve v novi odbor. Med tem ko so potekale volitve pa so pevci in pevke zapeli nekaj pesmi. Prijetno je bilo poslušati ta improvizirani pevski zbor v lepo okrašeni dvoiani, ki je spominjala na lep in tih gorski kotiček.
Po štetju glasov je novoizvoljeni odbor zasedel svoja mesta. V imenu odbora se je zah-hvalil Kumar Karlo, ki je pozval vse navzoče, naj se udeležijo kratkega popoldanskega izleta v Oslavje in zaključil 5 občni zbor SPD.
ša. To je izrecna želja Standreš-cev in upamo, da jo bodo pokrajinske kmetijske oblasti u-poštevale.
Pevmskemu kronistu
..Dela" za klobuk
PEVMA, 18. — «Delo» je v svoji zadnji številki napadlo domačinko iz Pevme, k; je šla pred kratkim na obisk v Jugoslavijo. Nadobudni kronist je bil tako podjeten, da je celo zvedel, kaj je dotična oseba nosila v kovčkih in je seveda iz tega napisal vrsto bedastih ugotovitev. Pevmčani ali kakor jih imenuje Delo Pevčarn pa se takim gorostasno: tim smejejo prav iz srca. Saj je vendar naravno: če gre nekd0 koga obiskat, ne bo šel praznik rok, četudi ne bo šel čez mejo. Kronistu pa bi svetovali, naj bi se tudi malo pozanimal, kaj je neka oseba, ki je verjetno zelo blizu pisca omenjenega članka, dobila iz tiste Jugoslavije, kjer je v bujni fantaziji kror ista tako velika lakota. Ne verjamemo, da bi lačni ljudje pošiljali svojcem v Italijo hrano, če ne bi je sami imeli dovolj In še nekaj.
Pogled na goriški grad.
SELE OB SMRTNIH ŽRTVAH
so se v Vidmu spomnili BeneškeSlovenije
Seznam prijavljenih dohodkov po zakonu Vanoni dokazuje
kako so mnogi izigrali zakon, kako so pa drugi prijavili dohodek do zadnejg
Prefektov spožrtvorulni« pobnd proti Dreki, ki seje koneul že pri Mv. l enarili ali alpinizem po ravnem - l.juilstvo zahteva pomoč
V n<-či med preteklo sredo in četrtkom smo imeli v Benečiji in Furlaniji hud snežni metež. Od tedaj je že preteklo več d i in drnes lahko ugotovimo, kje je ta metež povzročil največ škode. Tako' lahko ugotovimo, da je bilo središče meteža bolj proti vzhodu kakor proti severu.
Mi smo že delj časa opozarjali na težki položaj, kj je nastal v Benečiji zaradi snega, toda yidems’-i dnevni ti'k se je ves čas zanimal le za Karnijo in za Kanalsko dolino, ker vodi po niej važni orometna cesta in železnica. Medtem ko so časopisi pisali o tem, kako so morali predstavniki furlanskih oblasti, ki so bili na neki konferenci na Koroškem, ostati tam, se ni nihče zanirngl za položaj vsesa beneškega ljudstva, ki je' bilo
ooDolnoma odrezan0 od sveta in ogroženo po plazovih. Da sta se n. pr. «Messaggero Venelo« in «Gazzettino» zbudila, je moral v soboto popoldne prihiteti v St Peter Slovenov smučar. ki je obvestil oblasti o nesrečah v občini Dreka.
Občni zbor neposrednih
iz Rima, kar se mu je od tam vsiljevalo. Ko sva se potem čez mnogo let prvič videli, sem spoznala, da je bila vedno ista Korsičeva, kot je bila nekdaj med nami.
»Tud v male sem se vžive la Tudi dijakom, Ici sem jih učila nemščine, sem predavala prav tako bogato. Bili so popeči ni Slovenci, ali tudi pri Italijanih sem imela lepe uspehen.
Tako mi je pripovedovala. Pogovor je tekel o vsem. Za vse se je zanimala; z vsem, kar se je tedaj dogajalo na Trnovski planoti je živela. Bila je taka, kot da leta nevidno bežijo mimo nje. Sla je s če som naprej, kot vam je vedno v razredu polagala na srce. Ni mo presenetila, ko mt je pomdala, da je že čitala knjigo, ki ji jo je priporočil njen n očak, ko je prišel ob osvoboditvi v Gorico.
Da bi imel naš narod v zamejstvu še veliko takih vzgojiteljev! Njej pa naj bo lahka domača zemlja! Saj tudi ona je ni nikoli težila. Mara Samsa
obilja v bogastvu v mladih.	.	it/
sprejemljivih	srcih	potem	ved-1 RoOreb	DrOl KorSifPUP
no ostane.	Zdi	se,	da	se	tega	s	3	"
GORICA, 18. - Danes popol dne ob 3 smo izpred hiše žalosti na Trgu sv. Antona pospremil; pokojno Leopoldo Koršič v stolnico, od ta pa na po kopališče k večnemu jjočutku.
Pogreba	se je udeležilo veli
ko število	ljudi. Poleg ve*im
goriškega slovenstva, so bilj tudi slovenski srednješolci dijaki Dijaškega doma itd. Vsi so se hoteli odd'	'žiti spominu tako
plemenite	slovenske žen« V
stolnici so 'i pevci zapeli v pozdrav žalost nko Njen sveži grob so pokrili s številnim, venci.
polnostjo zaveda, zato se tako razsipno razdaje, zato vsa živi za ta ed ni cilj; da bi pokazala mladini čim več lepot rod nega jezika da bi ji dokazala, da je malt slovenski narod dosegel kulturno stopnjo velikih evropskih narodov. Taka je njena tiha. neodjenljiva borba. Tak njen odgovor vsem, ki nas prezirajo, smeš jo, zasužnjujejo, ki bi nas z gledališča lastne zlagane kulture rad i strli.
Mladi smo nimamo izkušenj ali vseeno slut mo, kaj hoče. Z njo vred stremimo k istemu ci-
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v Štandrežu vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor. ki bo v ponede ljek 25. februarja t. 1. ob 18.30 v Lutmanovi dvorani v Stan-drežu. Občnega zbora se morajo udeležiti osebio vsi člani V primeru, da bi se ne mogel kakšen čian udeležiti seje. ga bo mora) nadomestili kak član njegove družine. Ce se ne bo kak član udeležil občnega zbora ali ne bo poslal svojega pooblaščenca. ga ne bo društvo prihodnje leto sploh obveščalo o svojem poslovanju in mu ne bo nudilo nobenih društvenih ugodnosti.
Standrešci si želijo
slovenska predavanja
STANDREZ, 18. - Izvedeli smo, da bo organiziralo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v prostorih osnovne šole pre 'a-vanja o vrtnarstvu. Predavanje bo od >3. do 8. marca od sedmi uri zvečer.
Standreški kmetovalci se predavanj zelo veselijo, ker je ta posel njihove življenjske važnosti, Standrešci so daleč naokolj znanj kot dobri vrt narji.
Vendar pa jim pri vsem tem nj pogodu ena stvar. Predavanja bodp namreč v ital janskfm jeziku. Na tem mestu moramo oripommti, da jih bodo poseča li predvsem starejši prebivalci, ki italijanskega jezika ne poznaj' tako dobro, da bi lahko uspešno sledili podajanju Zato bi bito pravilno, da pošljejo slovenskpga pred vntelia. če so že sklenili predavanja organizirati V tem primeru bi bila tudi sama predavanja plodovitej-
Ta smučar je povedal, da ljudstvo nima zdravil, da mu primanikuje živil, da je plaz zasul dva moža, podrl šole in kabine. Tedaj so se listi spomnili. da obstaia nekie Beneška Slovenila in so se teh novic polastili ter jih objavili z velikimi n°slovi.
Mi sm0 že dolgo pozivali oblasti, naj se spomnijo n. pr. Učeip ti listi na so šele sedai omenili to vas, kjer je sedaj več kak^r tri metre sneaa ,"n ni izključeno, da so se tudi tem pripetile ne'reče. Nihče oa se še ne spominia vasi v Kmahtski in Terski dolmi, kjer tudi groze plazovi. Niti se ne spomnijo slabega gospodarskega položaja teh ljudi. Kp pride pomlad, bodo ugotovili, da je večina stal na plan'nah porušenih Tedaj bi morali imeti že načrte in sredstva za obnovo teh staj. Ni smeti podcenjevati pomena teh olanin. kamor žeoeio na poletje več tisoč glav živine. Isto velja tudi za Nadiško doliro. kjer so se zaradi snega podrli številni hlevi.
Morda se bo zdelo nekritično, če obtožujemo oblasti zaradi tega položaja, toda njihova odgovornost je jasna Ce bi bilt oravočamo pogozdili hribe nad prizadetimi vasmi, ne bj se zeo-dile te nesreče. 2e mnogokrat smo tudi pisali o tem. da bi morali pogozditi naše hribe, ker je Beneška republika uničila gozdove, da ie dobavljala les 'volim lad’edelnlcam. Toda nikoli niso skrbel) za nogozdova-nie Sedaj, ko se bodo Dosur'le njihove hinavske solze, maj končno nosvetijo več pažnje tem krajem.
Sedai odniraio ceste z velikimi snežnimi plugi; toda ceste v Dreko ni, čeprav smo že večkrat zahtevali, da jo je treba zgraditi. Res je, da naravnih katastrof ni mogoče preprečiti, toda mnogo škode je večkrat kriva nemarnost ljudi.
Zato se morajo sedaj zadovoljiti z gazmi v snegu. V časopisih pa čitamo takšne naslove: «Ponoči so odorli cesto do Sv Lenarta — Dolgotrajen obisk prefekta v hribih«. Vse to je smešno, Sv. Lenart je v dolini, malo kilometrov od St Petra Slovenov, precej daleč od hribov.
Kar se tiče prefektovega o-biska. občudujemo »požrtvovalnost« tega moža, ki je hodil po «visokogorju». Velecenjeni gospod prefekt dr. Mozzi se je peljal z avtomobilom v Beneško Slovenijo in so ga spremljali polkovnik karabinjerjev Fantuzzo. načelnik Tehničnega urada ing. Sclavi, podpolkovnik Gabazzi in šef prefektovega kabineta dr. Antonio Antonietti V istem časopisu beremo, da se le napotil prefekt z avtomobilom v Dreko ter dospel do enega kilometra daljeve pred Sv Lenartom. Kdor ne pozna teh krajev, bo mislil da se je prefekt res približal Dre’"i. Na ta način lahko gremo tudi mi vsak dan v Rim. dov'lj je da 'e napotimo v tisto smer. Iz istih vesti pa izvemo, da se je prefekt, s svojim spremstvom
vrnil v yidem že ob 23. uri. In vse prebivalstvo bo seveda ploskalo njegovi »veliki žrtvi«. Ce bo kdo kdaj očital oblastem, da niso nič naredile, se bodo seveda sklicevale na prefektov o-bisk. Mi pa moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da so morale nastati smrtne žrtve, preden so se _spc.rr.nilj v Vidmu na Beneško Slovenijo. In-tudi to zanimanje je demagoško, kakor kaže omiljeni primer Ko bo minula. najhujša .stiska, bodo seveda stvarj ostale pri starem.
Nesreča v Safog
GORICA, 18. — Pri delu v Livarni «Safog» se je danes ponesreči! 40-letni delavec Ric Avgust, iz Pod gore. Za njegovim hrbtom se je namreč nenadoma pognal nek stroj, ki ga je ranil v hrbet.
Rica je rešilni avto Zelenega križa pripePal v mestno bolnico. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravel v 15 dneh.
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvor ■ Severna postaja,- ob delavnikih odhodi z
glavnega kolodvora ob 5. 5,45, 6.20. 6.40. 6.50, 7. 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20 20.30 20.40. 20.50 21 21.15, 21.35 21.50. 22.15. 23, 23.10 in 23.40, Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6. 6.15, 6.40. 6.58, 7.10,
in čilafte
fhimotit hi dneimih!
7.20. 7.30. 7.42. (do 20.2 vsakih 8 minut), 2»J.10	20.20,	20.30,
20.40. 20.50.	21	21.10	21 20,
21.35.	21.55	22.40.	23.20.
23.30 in 23.55. Ofc praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5 5.45. 6.20, 6.40. 6.45, 7, 7.15, 7.25, (do 21 vsakih 8 minut), 21,15,	21.25.	21.35,	21.45.
21.55	22.15	23, 23.10. 23.40.
— Odhodi s severne postaje ob 5.20 6 6.15, 6.40 6.58, 7.10.
7.20, 7.30. 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10.	21.20,	21.35
21.45, 21.55 22.10 22.30, 22.45, 23.20 m 23.55.
Glavni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9, 14. 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50, 15.20. 16.30. 17.50.
GORICA, 16, — Objavljamo prvi seznam davkoplačevalcev in dohodkov, ki so jih prijavili preteklega oktobra. Spodaj navedene vsete predstavljajo čiste dohcdlke, cd katerih so že odšteli cdlbitke, 'predvidene po zakonu.
Ana Albanese. prodajalna mo-ncipolskega blaga 440.000; Mar-CO' Albanese, lekarnar 193.000; Leo Altberger. lesni trgovec 290.000; Anton Cusolin, indu. strijec 1,040.000; Norina Andria. ni, lastnica gospodinjstva, 250.000; dr. Humbert Anversa, trgovinski izvedenec. 131.000; grofica Edina Attems 240.000; Sigismund Attems, kmetovalec 440.000; dr, Karlo Avogadtro, kirurg 200.000; Anten Orzan, trgovec 3,933.000; Alojz Bachetti, industrij ec 260.000; Ludvig Ba. dali. avtoprevozno podjetje 550.000; Attilio Bacehin, lastnik kioska 260.000; Cesar Badier, zasebnik 430.000; dr. Alojz Bader, kiiurg 458.000; dr. Antenore Barnaba, kirurg 400.000; Gil-bertb Barnaba, mesar 50.000; Jakob Barone 20.000.
Egon de Bartclomei, lekarnar 180.000; dr. C-laiuco Bassi 110.000; Viljem Orzan. trgovec 1,816.000; Lino Mattioni praženje kave 2,500.000; Bruno Per. co. gradbeni podjetnik 1,000.000; Hektor Bassini, trgovski posredovalec 300.000; Albert Bastia-ni, trgovec 110.000; Edvard BavcGn, gostilničar 18.000; Rafael Bavcon, prodajalna šivalnih strojev 200.000; dr. Jožef Beatcr, odvetnik 67.000; Viktor Belli, lastnik barg 20.000; Fri-derik Beltram, taipetnik 10.000: Jožef Bellina. trgovski zastopnik 70.000; Ciril Benettoni, čevljar 30.000; Irene Bensa, trgo-vee 100.000; Bruno Gerbec, skladiščnik 246.000; Egone Berka, zobozdravnik 330.000; Robert Berka, zobozdravnik 420.000; Alojz Tacchino . podjetnik 740.000; Mario Tacchino, indu-strijec 2,500.000.
Anton Bassanese, trgovec z vinomi 1,140.000; Antonija Bar-zoni, trgovka 160.000; Viktor Bertuzzi, graver 50.000; dr. Hanibal Beviglia, kirurg 74.000: dr. Hadhijan Bevilacqua 163.000; Ivan Bigot, trgovec 810.000; Albina Bisiach, prodajalna kruha 90.000; Srečko Bisiach. trgovina jestvin 510.000; Marco Bissi, mehanična delavnica 310.000; dr. Karmelo Blessi, cdv. 190.000: Virgil Bombi, trgovec 40.000; Jrtž«f Bnni, kavarnar 10.000; Just Boškin, trgovina jestvin 100.000; Jožef Braini, sadje in zelenjava 140.000; Jožef Bramo, trgovec 450.000 tisoč; Friderik Braunizer. trgovski zastopnik 240.000; Alojz Brciunizer. zlatar 570.000; Emil Bregant', pek 390.000; Graziano Bregant, e-l:'ktrieist 358.000 tisoč; Guido Bregant, trgovec 100.000: Linn Bregant, trgovec z gradbenim materialcm 185.000.
Mario Bregant, trgcvec 20.000: Avgust Bressani, trgovec 640.000; Jožef Bressan. gostilničar 180.000; Jožica Bregant, gostilHčarka 100.000; Marija Bressan, trgovina z je stvinami 50.000; Jurij Della Torre. trgovec 1,340.000; Bruno
Dcnati, trgovec 2,400.000; Fcsca Gaiuppo vd. Berengan 1,060.000; Ariodante Golobresi. kmetovalec 2,250.000; Ozvald Kreiner, trgovec z železom 1,220.000; I. Mattiroli, podjetnik 1,180.000; Just' Montena, zdravnik 2 mdli-jonai 848.000; Maksim- Bressan, mizar 220.000; Scclastica Bras-san. trgovec 20.000; Ivan Bric, trgovec z vinom .80.000; Michelangelo Brizziccni, trgovec z vinom 320.000; Marco Bruni, trgovski zastopnik 30.000.
Dr. Albert BrunnschvveiUer, industrijec 20.000; Ivan Morassi, trgovec 1,240.000; Henrik Mat-ticni, trgovec 2.600.000; Ruggerc Perinctto, indiustrijec 1,960.000; Ivan Pinni. dijak 1,140.000; Ivan Bukovec, trgovec z živino 100.000; Karlo Bnlfoni 492.000; Leone Busatta, obrtnik 50.000; Ezio Callini. mehanična delavnica 110.000; inž. Franc Cacce-se 770.000; Bruno Rosconi, trgovec 940.000; inž. Ginc Selenati 2,291.000; Cesare Aldc Marzolla, trgovec 3,300.000; Ivan de Pariš, ravnatelj SELVEO 1.628.000.
Iz navedenih podatkov bistremu opazovalcu in poznavalcu gorišfciih razmer ne bo zbežalo dejstvo, da je nemogoče razumeti, po kakšnem kriteriju so bili prijavljeni letni dchcdlki. So ljudje, ki so pri javili neznatne vsote v primeri z zaslužki, so pa zopet drugi, ki so prija-
vili vse, dc zadnjega vin® Iz tega se vidi, de je v m skoraj zakon, da moraš pur javljanju dohedkov za car davkov, igrati na lažnive ^ in s tem varati državo, t , uspe prav, če ne. tudj za one, ki se jim Je “ ’ posrečila.	:'-.~
Sklepi občinske
gradbene komisije
GORICA, 18. — Na sejtjjj je občinska gradbena M*Lj. imela pretekli petek sedstvom župana dr. ^ sa, so pristali na sp°daJ dene gradnje in popra’h • ?
Gradnjo tovarne ^ monopola v Ul. XX. * bra; gradnjo stanovanj"® v Ul. Anton ini. last ,R®sC Carla; popravilo Proc5!liniai'l Di Lenardo v Ul. $• gradnjo zida pri pos^p,.ri<r kuc Marije v Lil. della v0j-Ia; gradnjo mehanične ce na cesti ob Soči. la**.,jč Martino; vzpostavitev “ * J3. nega kamna na pokopali^« dr. Principeja. Ve0‘.V Brunu so dovolili v Ul. Ciconi in pristali stavitev sedem žarnic tf, scentno razsvetljavo v vrtu na Korzu Verdi.
ŠPORTNA NEDELJA
Dleščeča zmaga Pro Corizie
Pro Gorizia - Parabiago 4”!
Moštvo Pro-Gorizie je nastopilo v nedeljo v isti postavi kot v Trentu, a le vratarja To. masello je zamenjal rezervni vratar Masofti. Zdi se, da jc kriza v goriškii enaistorici že končana stvar, saj je neaeijsko delovanje napadalcev hvalevredno. Imeli smo priliko videti, kako dobro jn brezhibno je deloval napadalni kvintet, kateremu gre zasluga za talcu visoko zrr.ago. Izkazali pa so se tudii Cuzzot, Orzan in Venturi. ni. Tako so se vsi upi predi tekmo stokratno izpolnili, kajti vsi so pričakovali zrn; go riad nu lo zahtevnim moštvom Para-r.aga vendar si m .nihče pred1, stavljal, da bo ta tako visoka. Upajmo, da bo tudi v bodoče šlo tako in da nam ne bo treba več godrnjati o slabo urejeni napadalni vrsti.
Tekma pa se je razvijala takole: Goričani so takoj prešli v napad in dokazali, da o-brambna vrsta gostov ni neprehodna. Po stalnem napada-ju se j« vendar nokazal uspeh: Orzan je v 12. tr.inuti zabil prvi gol za domačine. Minuto pozne, je še je Macorju izneverila druga krasna prilika, vendar se je rezultat zvišal v 24. minuti, kc je Merci zbežal z žogo s polovice igrišča in pred vrati uka-nil vratarja Vilio. Pet minut pozneje je po lepo kombiniranj akciji zvišal rezultat za Go. ričane Di Biagio. Pred koncem pTvega polčasa p« je Brumat vrgel v stran krasne žogo. Prvi pclčas se je tako končal s premočjo domačinov s 3-0.
V drugtm polčasu pa so se gostje reorganizirali in tako smo videli tudi njihove lepo igro; obramba je v tem polčasu bolje delovala, pa tudi napad je začel ogrožati Masottijeva vra. ta, tako da je ta moral večkrat rešiti svoja vrata iz velike nevarnosti. V 10. minuti pa je za. ladi nedovoljenega udarca Venturinija prisodil sodnik gostom kazenski strel, katerega je Fa-vinj spremenil v uspeh, v 28 minuti pa je Brumat zabil še četrtj gol za svoje moštvo. Do konca tekme pa smo videli ka ko so gostje na vse mogoče načine iskali m žrost zbližanja in morda tudi £mage. Goričani pa so iskali še višji rezultat, a ven. dar je vse ostalo pri starem. I
Kcnčni rezultat je tako bil 4-1 za domačine.
Pravično je sodil Rusconj iz Torina.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
PRO GORIZIA; Maeotti; Nu. nin, Cuzzot; Medect, Venturini, Orzan; Di Biagio, Meroi, Macor, Tulissi, Brumat PARABIAGO:	Villa;	Sala.
Facccni; Cbiari. Raimcndi, Gar. dini; Morcsi, Marchesi, Goria-ni, Papini, Favini.
Prc Gorizia ima sedaj sedmo mesto, katerega delj z moštvom Pro Lissone in je oddaljena sedem točk od prvaka Piacenze.
Prvenstvo II. divizije
Edero-Juveatina 6 1:1
V nedeljo smo imeli priliki gledati na Rojcah zanimivo tek mo med moštvi Edere iz Gorice in Juventine B iz Štandrežu. Juventina je nastopila v sledeči postavi; Stakul; Hmeljak, Malfatti E.; Polo. Pavlin, Mal-fattj S.; Manfreda. Corolli. Lakovič. Trampuš, Marega,
Edera pa je imela takole se. stavljeno moštvo; Miani; Cladi-ni, Costi; punteri, Bregant. Mu. Ion; Pieroni, Chieselotto, Ma gnarini, Zanipa. Malavolti.
Tek c; j po začetnem sodnikovem žvižgu so Standrešci prešli v napad in resno ogrožali nasprotnikova vrata; vendar pa nismo videli v prvem polčasu nobenega gola, kajti po dobro izvršenih akcijah je žega vedno končala alt v rekah vrstarja alj pa izven igrišča, V tem p l. času se je izkazala obramba Edere, ki je Dokazala leipc igro Vendar je bila premoč ves čas na strani gostov, kajti samo enkrat se je posrečilo nasprotnikovim napadalcem priti do Sta-kulovih vrat. a brez uspeha.
V začetku drugega polčasa pa je napad Juventine deloma odpovedal, kar so spretno izkoristili igralci Edere in začeli napadati. Uspeh se je pokazal v 15. minuti, ko je zabil sredmp napadalec Magnarinj prvi gol za svoje trršfvo. Standrešci so so hoteli takoj oprati to sramo to, in se z vso silo vrgli v napad; toda vsi njihovi napori so ostali brez usneha, kajti odlična obramba Goričarov jih je vsa ko/krat odbila. Zaradi težka igre dveh igralcev Edere ki sta podrla na tla juventinskegn igralca Manfredo, je sodnik od-
redil kazenski strel, katerega je v 28. minuti Trampuš spremenil v gol. Tako je bflo doseženo izenačenje. Edera je odgovorila na to s hitre akcijo, ki pa ni uspela. V 32. minuti se je zara-dj udarca v nogo odstranil z igrišča Chieselotto. V ostalih trinajstih minutah pa sta skušali tako ena kot druga ekipa zabiti toliko zaželeni gol in tako pobrati obe točki, a napori obojih so ostali brez uspeha. Re. zuttat je ostal izenačen ip vsak je odnesel domov polovico nagrade.
Ob koncu naj še omenimo, da je bilo igrišče zelo slabo zaradi obilnega blata. Sodnik pa se je izkazal po svoji nepristranosti in dobrem sojenju.
kratke: vksti
iz beneških vasi
Prvenstvo I. divizije
Za prvenstvo prve divizije bi bila morala Juventina igrati v Vidmu proti Esperiji. Tekma je bilt odložena zaradj snega. V nedeljo je igralo edino šest ekip io od teh je bila najbolj zanimiva tekma med San Loren-zom in Mosso, ki se je končala z zmago San Lorenzo z 1-0. Tako je sedaj ekipa San Lorenza prva s 25 točkami, Mossa druga z 21. tretja pa Juventina z 20 in eno tekmo manj. V nedeljo bo Juventina igrala doma proti Zagraju.
Dreka
V tej občini smo opazili močno dejavnost fašističnih elementov. ki so prišli tudi od drugod in ki skušajo vpreči v svoj voz nove pristaše. Zdi se, da pa niso imeli pri tem mno-go_ uspeha. Ljudje ne zaupajo več tem zanešenjakom, ki ribarijo v kalnem. Njihove sisteme smo že spoznali za časa zadnjih volitev. Novi fašisti sicer skušajo izkoristiti zaostalost naših ljudi, ki so jim vedno zapirali pot do izobrazbe, toda vsaka igra ima svoj konec.
# £
V nedeljo smo javili vest, da sta bili žrtev plazu dve osebi iz naše občine. 2rtvi sta 65-letni Stefan Zouda in njegov 31,-letni sin Mario. Plaz ju je zasul, ko sta bila v tukajšnji električni kabini, kjer sta čakala. da se vreme izboljša. Do sedaj sta to edini žrtvi obilnega snega v Furlaniji.
Brdo
Vas Muzec, ki leži naprej od izvira Tera, je y zelo težkem položaju. Padlo je namreč okoli dva metra snega, ki zapira pot. Terska dolina se tod zoži v sotesko, kjer je prehod nemogoč. Tu pade mnogo snega, ker piha mrzel veter s severa, in sicer iz Učeje in iz Soške doline. Zato je v Muzcu bolj mraz kot drugod.
& *
Po dolgem času je cesta, ki vodi v našo občino, zopet odprta. Ta teden se bo zalo obnovil avtobusni promet s Tar-čentom, ki je bil toliko časa prekinjen.
Sarženta
Pri nas je naprodaj posestvo enega izmed najbolj slavnih sinov te zemlje: Franca Muso-nija. Bil je znamenit znanstvenik in geograf in je mnogo prispeval, da so spoznali v svetu našo deželo i<n njena vprašanja. Njegovi dediči seveda ne živijo več pri nas in se bodo s prodajo posestva popolnoma odtu’:li naš’m krajem.
Grmek
Podjetje Luechita iz Čedada je končalo dela pri vodovodih v zaselkih Rukin. Skale, Zveri-
nac, Hostne ter
P
Dowy
Zgornje Selce. Vsi oni. s jo do podjetja kakšno w pi
lahko zahtevajo izp‘;i,® prefekturi v Vidmu do » •
Rezija
, ve'
.li*}
Vse prebivalstvo je v "neji težkočah zaradi obilnsS8 ,jj lf Sele v nedeljo so obno jj ^ lefonski promet in 0, J1 sto, ki pelje v naso ob®1® ^ planinah je povzročil, je mnogo škode; v Raven®!
podrl streho kinodvoran • _
Šl. Peter Slove**®
Upali smo, da bodo^
J
lil
sv. Valentina dne 14-	.
v Klodiču in Ažli res sl ^jet praznovali; toda prav ^ pred tem praznikom sni® ;? velik snežni metež. Zato M veda .praznik odlogih b8'- ™
Prapotno	j
V vsej občini so lidjJJ F vahno razpravljali ,o , inF
činskega sveta, ki Je
«a v
razdelil davke. Seveda nl^° ji*
najboljše volje oni, ki 8
davki prizadeli. Občinsk . niki pa skušajo opravi® apjF je ukrepe z velikim P liajem, ki znaša 6 mihi0*!. pf' Na vsak način bi mora ((d skočiti na jromoč držav ji doslej tega ni storila- ? $$■' občina prisiljena, da 5 ^ pomaga, sicer pojde o? -•
Zlomljena no(Jfl
■ i#
GORICA, 18. — Na svojega stanovanja ie jja 8 nerodno stopila in P1 letna gospodinja Russo . F za iz Ul. Baiamonti ... jior padcu si je Russo zlomi v gležnju. Rešilni avto _ ga križa jo je pripeljal,-no bolnico Brigata P® se bo zdi-avda 30 dnJ-
K I N
VERDI. 17: «Prvo obh«*:
til®*
S-
varietč.
VITTORIA. 17: «Ana»,
gano.
CENTRALE. 17: «T® pot«, R. Montalbain- -ai MODERNO. 17: «Was8 ska roža«, T. Potver.
TRŽAŠKA BORZA
Funt šterling 1.580, švicarsai frank 156, dolar 680, marengo 6450, zlato 880.
Davek na vozove za leto 1952
GORICA, 18. — Pokrajinska uprava sporoča, da morajo vsi lastniki kmečkih vozov z živrl-sko vprego najkasneje do 1. marca 1952 poravnati davek za leto 1952. Dne 29. februarja bo zapadla veljavnost tablice za leto 1951.
Tablice so že v prddaji pri davkarijah, kj bodo davkoplačevalcem dale tudi žig in žico za pritrditev tablic.
Za vozove z živinsko vprego do 5 stotov kosmate teže (za vsako kolo) znaša davek 500 lir; za vozove z živinsko vprego od 5 do 15 stotov kosmate teže (na vsako kolo) znaša 1000 lir; za vozove čez 15 stotov kosmate teže (na vsako kolo) pa 2000 lir Za kočije z dvema pro-štoroma poleg voznika znaša davek 500 lir, z več prostori poleg voznika pa 1000 lir.
Oproščeni sp davku tisti kmečki vozovi, ki so last krneč- : kih gospodarstev, katere upo-rabi ja jo samo za prevoze na poljih in tudi na javnih cestah med enim posestvom jn drugim, i
Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za
JUGOSLAVIJO
posamezna številka din 10.-mesečna naročnina „ 210.-
Narocila za Jugoslavijo sprejema. ADJt, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki St. 6—1—90603—7
Upravo PRIMORSHKGil UNBVtUlKA
Seliškar:	Pesmi	'AtK®*
platno lir 350. Vido L8 ,pj Peter Petrovič NJe«°» lir 635. G. V. Plehanov- ( nost in literatura *• ‘r'e J platno lir 1.740. Hon° J Balzac: Sagrlnova k°w af lir 650. France Koblar:^ ša slovenska dram® (U 25) broš. lir 260. Josip„ 1 Izbrane pesmi (Kl»s-*e broš. lir 135,
DOBITE JIH V SLOV6$ I KNJIGARNAH V TB» GORICI!
ZAH VAb*
Vsem, ki so spreHi jjti1 slednji poti našega P moža in očeta	<
KARLA ŠKERLA c
se najtopleje zahval)0^ t Žalujoča <*rUŽ‘, \9
Ončine. 17. februari
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodmjj jjef znancem žalostno vest da je dne 17, t. m. Pr s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala
PIERINA SANCIN
dijakinja
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil
19. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti Ul. di Servola -	.
\ts^
in ostali sorodniki'
Žalujoči starši,
Trst, 19. februarja 1952.
strici.
19. februarja 1952
VSE »NI
® slovenski
Do zdaj jgm prei)ii vse SVOje
n' v venski šoli.
Hn,!?a, ■Soia mi ie bil dom v *weus)n t>asi nad Sočo. Prva e 30, najboljša učitelja, sta
***& °tlin mti’ fcmet ™
™>ca, delauec in delavka.
irtHoi . mi vesel-je do narave čem • '.^tila ata me v doma-fsa ,e*ku- P°leg doma je bila 9s ^eja učilnica: vsa dvo-toju C.este’ Polja in travniki, l'Wami * S prodovi> oaji in la tri i nauke so dopolni ”*i kH0, V osn°vni šoli, ki ievnih klenila duri do knji-letali™^ Sledila so tri skirni u?,	' vodnice s slov en.
obširni* ji. in Pred’neti, a z 0 tem, • Wr/ko7n za nemščino; Sico rji biLo 2e čutiti avstrij-^emčevalno taco.
mfa?lna2iii tem trta ob tke-*r0j _ nemšfci raznarodovalni ti, iiaiZ0fesorji so bili Slaven-ti 711 in Nemci, predava-nemški, ra-kn 2n	s*°venščine na te-
^<mČovence in treh ur Ita-rij,	Italijane. V odmo.
/m ***** razredi čisto mio v; jVenki nemški pouk njem	* skrivnim bra-
Vsiljivr, Venakih„. knjig med uro Potifcnm	sem	med
** predn.f3™*21 s tem’ da sem
trevajal	V /uhu sproti
kžiltes- ■ venščino in be-^ poiščem ^ do iih P°tne-h biin oset)en užitek nam kvan- °lafno slovensko zafr-frifg^r^dutih pangermanskih tleli TnieU’ rMs niso mzu-iko šnir, Sm° si vsitjeno nem-k d-,	v Gorici, kolikor se
pQ ’ sproti slovenili.
!hin(lj,?a^uri je bilo treba na kilo	uisofco šolo, kjer je
^ikkih nernsk° tudi pouk slo-*jifc _ tezikov. Pri predava-kafcor pr ** Pomagali podobno A> na|g 63 u srednji šoli, osta-^'VMjanje je bilo po itvih i slovensko: v dru-u!icafj varnah, gostilnah, po *rtt9od.	' 7ia izleti*1 in
7j2xi)i 0Ji tovariši so bili iz irig •710C!- Slovenije, obda-i» to CSa domovina v ma-®i°Uens-i- bila 20me nova ju7® soia. Kar mi je da-sfeorj s, sola, je moralo vse ?® i>iit)a (rn£ko sito, prav tako arizu ."lu kakor pozneje v ‘Kje L” ^od.
”*»?» ,r- ‘“»na? Kako me du-^°Oali r° te prešerno razma-jemali od nje ‘ Z in se je otresa-2**® Utor*- °pazili, da bi nas Pisanj. Jafa. Kaši pesniki in -80 mi bili stalni t a P° tuph P°teh-*°d tutjS*?n bil vselej in po-», ^Piil l v slovenski šoli. yeithnjZ'*1 *e v Gorico učit. tl Wi l^ška gimnazija je . '"tednJ ensko- s Poseb-
iai^enšA-	,em uča 2daj
ni Z razr<dih, ki so ? ^a, p nekdaj nemška mu-«° Poučc??a svetovna vojna je H ^	prekinila. Od-
jvj„ ,!i je_ nova slovenska Jjstft *, . v°jaškim živcrtarje-?? ^aHhrl	vsa Slovenija,
•V3*® in p a 7,1 Ljutomera do /®	Slovenije, no-
r !ušfcoi- ,u^dnica, kjer sem i 90 žinj;0 utripanju narodo-e an« nja o!) razpadanju S si^fT^ske mačehe.
N ie^Sr I^osla« v Ljub-
i®Oo*taoi,. treba ob rojstvu Jensko i , v Gorico branit ?®* Itaiij ° ,!”a «Svobcdcl;ub-! °i>enen,Je *u veliko obljubi-j?i ^Pirat ■ Pa te tudi že hite-? je '3 naše šole Začasno >	o Idrijo in Tol-
Votc . v OhoL 1
krajih sem bil
m uče
IhOge
od	tiste	dni	preje-
^° 8eT “Čencc hkrati/Več Jni>	j°2	nuditi mla-
^ ivi	tisto	dni Tirpip.
i,i^°io >n„ \	r°j<ikov, ki so
IJ^Ui „ edno$tjo za vselej Kv ^ m	Prepričanje, da
* Utkdar^	takeba ljudstva
Ik -	^
raznaroditi.
v.^im SeD3^ ruznesla nad slo-Prim,
ki
tor jem fašistična je treščila ostanke
 ^
V^i V;dem' 2 nP-
w* l,Vim hrr* \	] ^venski šo-
kLh*ta J’ n*em obr-»lir*9, mi •	39	biia tud'>ta
te e®^čin 36 ostalo poučevanje j.9® j9 hfi Za ^Ujane. Poleg *tisazr,<trod/ tr.eba Preprečeva-Sne Cr "« n"ka"e faši-tj .otrocih j e segala po mo-Učji® Potni« L"u j'h izneve-bt, i in f T'’d> tu sem bil tlakah oenecr Mrd našimi žil *i jjj , vidomskgi polja-
N ...^rSfcib Prodov ih Jnn
ttjf Sfoje	, ln s
tjMkor f. slovensko živije-s * V osrčju Slo-stiki z Gorico in
u °srčju si°-
S-*o *° r . razkrivali nesi \ B‘li	tršega tjud-
<b taJc^ tr«K ko sem 2 f>i!a žeIei	w rodnerja
^etn^ e9a' or”/!	’fdo sprožil
ki bj ^d!< do Rima ra-
lobanj	^
tiči, ^e in u, ^ si brez ktmoa i0 i Srm Se l e.2a "oš pogin. *j/aSih li„dj Dfi Oporno si-raj ,je zmero p°Obvorih z »ta Glasne,-- J znova in rme-
hikih Ijud ° V nem: Z tion-n^ ..mdi ne bodo nik-
Xu^b’ti Is
Ji j Keoalci
^ i! *<* »IoiJ€
'e
u Pe;,^ Wi jo in me pah
in
da!>lT.K''SKa šola % ^Prl; s'oe™d . ^ka ja
so uganili, da f^ska šola prebli-m na.
dnieč V>d drui'-
me niso
St *^ ;s,ja,ec
S ' trgati- *nli SJnovu naej"10 uei,eIji so Vi' p'	**»	Pi-
X? lj«d?e- ",.briJ* *° tr' O V 1 W 71 S(?r71
p Pjij, s°to slovenskega
s SPs*. .....................,
m
i -“»h. - ‘1 si f° 2 njini Sok ?e j« * ®*«h suoj kos. °1)o ' ,’mii S marsikai Ženska š0f P VHcni ,cOTi o Benetknl *° mf jp jer	o	Ca' Pn-
Hitlerf
ft,jo **T,so 2 "i*
jezik. Pred koncem vojne se je nehal tudi ta tečaj.
Takoj po prvem padcu fašizma v letu 1943 sem prosil za vrnitev na slovensko gimnazijo v Gorico. Odgovora ni bilo nobenega. Jugoslovanske čete in slovenski borci so osvobodili v maju 1915 ves slovenski zapad. Ko se je Primorska razdelila v dva pasova, so ostali Trst, Pulj in Gorica pod zavezniško upravo.
Brž sem zaprosil ZVU in ministrstvo v Rimu za vrnitev iz Vidma V Gorico. Prvi stiki z zavezniki so pokazali, da hočejo tj podrejati samostojno slovensko šolstvo, ki je pognalo iz osvobodilne borbe, italijanskim šolskim oblastnikom, prejšnjim fašistom. Najmanj, kar so morali Slovenci v tem zgodovinskem trenutku zmage nad fašizmom zahtevati, je bilo to, da no pride nikoli več noben Slovenec pod italijanske oblastnike in postane slovenska šola samostojna. To so Slovenci tudi zahtevali. Vse slovensko ljudstvo in vse slovensko časopisje je ostro obsojalo podrejanje slovenskega šolstva pod italijansko in zahtevalo njegovo samostojnost. Govoreč o nadzorništvu, ki so mi ga zavezniki tedaj ponudili, je Drago Pahor nedavno pojasnil, da se niso držali dogovora in so to mesto izigrali za podrejanje slovenskega šolstva italijanskemu že pred mirovno pogodbo. Po svoji vesti nisem smel pristati na tako izigravanje, a sem ponovil prošnjo za vrnitev v Gorico kot profesor slovenske gimnazije. Zavezniški šolski na, čelnik Simoni, Italijan, mi je sporočil, da moje prošnje ne bo podprl. Kljub temu sem svojo prošnjo več let vztrajno ponavljal, do zdaj brez uspeha.
Da rešim družino potujčevanja v Vidmu in vpišem otroke v slovenske šole, sem obrnil hrbet italijanski potujčevalni šoli in se preselil 1946 v Gorico, nato 1947 v Trst. Slovenski šoli nisem nikdar obrnil hrbta. Se zmeraj se potegujem za odpravo fašistične krivice in stalno vrnitev iz Vidma v Gorico ali za nameščenje na kakšni slovenski srednji šoli v Trstu. Kaže pa, da italijanski In tržaški oblastniki odobravajo nekdanji izgon iz Primorske v Italijo; italijanski so me v Vidmu celo odpustili brez odpravnine in brez pokojnine, ker nisem hotel počakati smrti v njih potujčevalni šoli.
Vrata v državno slovensko šolo so mi že zaprta. Prave slovenske šole pa mi vendar niso mogli zapreti, Vrnil sem se med slovensko ljudstvo. Včasih učim, še večkrat se pri njkm učim. Moji nekdanji učenci iz Gorice, Idrije, Tolmina, Vidma in Benetk so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi in se še trudijo za izboljšanje slovenske šole. Moje zadoščenje je tudi v tem, da smem in morem biti včasih učenec nekdanjih učencev.
Do zdaj sem prebil v slovenski šoli nad 22.000 dni. Slovenska šola mi je bila vse življenje najlfubša. V njej bi rad prebil še ostale svoje dni.
ANDREJ BUDAL
PREŠERNOVA
PROSLAVA
manifestacija prosvetnega dela na. Tržaškem
V soboto zvečer je bila v Avditoriju Prešernova proslava, na kateri so nastopili Komorni zbor in Tržaški Zvon iz Trsta, svetoivanski «Slavko Škamperle«, barkov-ljanski pevski zbor, mešani zbor iz Lonjerja - Katinare, moški zbor iz Doline in številni mešani zbor «Ivan-Voj-ko» s Proseka-Kontovela. — Predsednik Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze dr. Bo dal je razdelil najboljšim pevskim zborom in dramskim družinam: Prešernove nagrade in jih s spodbudnimi besedami pozval na še plodnejše delo v tekočem letu. Na proslavi je govoril prof. Rado Rauber. Njegovo predavanje «Mi in Prešeren* je izzvenelo: «Z besedami težko, z dejanji moramo pokazati ljubezen do velikega slovenskega pesnika in njegove oporoke, ki nam jo je zapustil v ^Zdravljici’*.
PRED PETIM LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA
ilarlja Kmetova
MESLAVEM KONEC ITALIJANSKE VOJflgRE LETALSKE INDUSTRIJE
Bombarderji in lovci “Gaproni,,
Podjutje “Capro■ JJ0 bodo nikoli več napadali revnih
ni„ je propadlo	v	•	®I1_	1	*1_	*
in ima g,5 min afriških koc niti mirnih bosanskih vasi
jard dolgov. Ru-
ratorji so sklonili prodati vso imovino, do poslednjega vijaka in stola na javni diažbi. J\la izpraznjenem prostoru bodo zrasli novi industrijski objekti
Izmed številnih vojnih letal, ] la, da bi končali pri koncu I svojimi upravami a P°d skup-1 tovarna, ki izdeluje plin in
ki so v pretekli vojni igrala | prve svetovne vojne s 5 milijo-važno vlogo, so bili znani tudi . ni. Podjetje je med vojno odlič-aparati italijanske znamke «Ca- , no uspevalo. Cim pa se je vojna prani*. Ostale velike letalske1 končala, je bilo na robu pro-tovarne so po vojni sicer j pada. Družbin kapital se je zmanjšale svoje obrate, a so se j zmanjšal na 1 milijon lir, odpu-vendarle znale obdržati nad stili so večino delavcev in ni-vodo, «Caproni» pa je propa- j so bili daleč od splošnega podel tako globoko, da so pričeli j loma. Tovarna ni mogla, prav pred mesecem dni prodajati: tako kot sedaj, vzdržati tuje vso njegovo lastnino na javni ] konkurence. Takrat je inter-dražbi.
Kurator ni dovolil prodaje na veliko, ker je hotel preprečiti špekulacije raznih prekupčevalcev in zato bije leseno kladivo postopoma nad vsakim strojem, vsakim kosom opreme bivšega letalskega, gigarua.
Celo veliki angleški kupci, ki so prišli, da bi kupili za svoj mali obrat prikladno nakovalo ali majhen strojček za nekaj deset tisoč lir.
«Caproni» je pravzaprav ime ing. Gianninija Capronija, ki je ustanovil italijansko letalsko industrijo. Začetek je bil kaj reven in datira iz 1915. leta. T0 je bila bolj športna zadeva, a se je zaradi vojne prav kmalu razvila. Začeli so s 145 tisoč lirami družbenega kapita-
nim vodstvom. Do 1945 leta, ko se je končal ta razvoj, je naraslo število teh podružnic na 41.
S koncem fašizma se je končala tudi ugodna doba za to vojaško podjetje in obenem se je končal pošel za vse njene hčere in sinove. Nekaj časa so poizkušali preusmeriti svo-
venirala država. To je bila fa- j jQ proizvodnjo v mirnodobske
šistična država, ki je rabila za svoje avanturistične pohode močno armado in močno avia-cijo.
Sedaj je bil porast prav tako hker, kot so rasli apetiti ita? lijanskega fašizma. 1925. leta je družbin kapital spet narasel na prejšnjo višino petih milijonov lir. 1929 leta pa se je družba preimenovala in prevzela sedanje ime «Aeroplani Caproni S.p.A,* To je bila sicer privatna družba, v katpri so delali delavci in ne vojaki, vendar je postala v resnici vojaški instrument, saj je bil edini kupec njenih izdelkov država. Posli so šli zelo dobro in iz matične družbe so se porodile številne podružnice s
Pogled v eno izmed številnih dvoran bivše ponosne to arne vojaških letel. V njej žalostno sameva neizgotovljen trup večmotornega potniškega letala. Dru ba je skušala po vojni zlesti na zeleno vejo s tem, da je pričela izdelovati civilna letala. Vendar ni bila sposobna vzdržati tuje konkurence in je zato njen dolg narasel na 6,5 milijarde lir.
izdelke, vendar se podjetje ni pokazalo sposobno za tak razvoj. Število delavcev se je manjšalo iz leta v leto dokler ni padlo do 3000. Tudi za te ni bilo dela. Izračunali so, da' je dela največ‘za 1500 delavcev. Deficit pa je rasel. Tako hitro se je večal, da je znesel februarja 1950. leta, ko je družba objavila stečaj, že šest milijard in pet sto milijonov lir.
Ze devet mesecev prej je tovarna odpustila vse delavce in prenehala z delom. Pred enim mesecem pa se je začela največja dražba v zgodovini italijanske industrije.
Računajo, da bodo iz vsega premoženja izvlekli kake tri milijarde lir. Prodali pa bodo vse. okoli 1500 strojev, veliko število raznih naprav, pisarniško opremo, nekaj stotin poslopij, prostor, skratka vse do zadnjega vijaka, do zadnjega koščka surovin.
Do konca aprila se bo zaprla zadnja stran zgodovine tega velikega italijanskega vojnega objekta.
Nič žalostnega se ni zgodilo. Res je, da nikoli več ne bodo bombarderji in lovci znamke «Caproni» bombardirali mirnih dežel, niti ne bod0 napadali koč afriških črncev, niti rušili revnih bosanskih vasi, zato pa bodo zrasle na izpraznjenem prostoru nove tovarne, ki bodo imele koristnejši značaj.
Večino prostora so že pokupili, Prvi so se spomnili lastniki družbe »Butanggas, ki so že septembra kupili 35.000 kvadratnih metrov in ki bodo tam zgradili svojo tovarno. To bo
ga razdeljuje v tekoči obliki tisočerim gospodinjam za kurjavo namesto drv ali premoga. Prav verjetno bodo še dokupili toliko prostora, da bodo zasedli 50.000 kvadratnih metrov. Na vsem prostoru je že zgrajenih dvoran za preko 10.000 kvadratnih metrov pokritega prostora. Celotna nova naprava bo stala 600 milijonov lir in računajo, da bo dokončana že do konca tega leta.
«Uživala sem, pila sem ta Trst, srkala ga vase in ga nosila s seboj domov. — Vsa sem se pogreznila v te lepote — Bila sem nekje, kar se pravi doma. — Razdrl se mi je že četrti dom. — Tako blizu si mi Trst — in vendar tako daleč. Z dušo in srcem sem bila prižeta na to mesto, na vse one drobne, drobne dušice, ki smo bili z njimi vsak dan.*
Koliko takih drobnih utrinkov in spominov na naše mesto je v delih pisateljice Marije Kmetove. Sedaj, ko leži pred menoj njeno življenje, skoraj tako kot na dlani in se mi zdi, da romam z njo po vseh strmih klancih in zrem v brezdanje prepade ranjene in razbičane človeške duše. mi neprestano nekaj prigovarja, da nisem storila prav.
Bila je v dvomih ali bi šla.	ali	ne bi šla	na	pot.
In jaz sem ji odsvetovala. Storila sem iz bojazni, da bi jo preveč izmučilo. Toliko hrupa je pri	nas in tako	dolga je
pot.	Ne,	tudi sedaj,	ko	vem,
kaj	ji pomeni Trst,	bi	ji ne
mogla prigovarjati, naj pride. Spet bi bila v mojem glasu trdota tiste hipne 'odločitve, da je zanjo bolje tako.
Sedeli sva si nasproti nekaj bežnih trenutkov. Bilo je tako, kot da jih nekomu ukradeva. In meni je bilo žal, da je tako in da ni zunaj topla, božajoča pomlad. Strmela sem v njen razorani obraz. Mnogo več mi je povedal od besed, ki sva z njimi prebegnili eno celo življenje. Besede so bile le površje, le rahlo tipanje za tistim, ki je še v spominu trpko in še v spominu skeli. Potem mj je prinesla štiri drobne knjižice: «Bilke», ((Heleno*, «Večerna pisma*, ((Moja pota* in dodala še peto nekoliko debelejšo «Sv. Frančišek Asiški*. «Tudi to je lepo, le čitajte*, je pripomnila. «Kaj vam je najljubše?* «Bilke» in «Helena». «Je povest «Helena» avtobiografska?* «Tudi nekoliko*.
Vse tisto, česar ni povedala in pred čimer je samo rahlo odgrnila zaveso, sem zdaj našla v njenih delih. Najprej sem posegla po «Bilkah». ker so ji najljubše. V 12 bolj liričnih kot realističnih črticah je zajeto skrivnostno valovanje srca in drhtenje duše. «Saj človek ni tisto, kar gleda, kar ima obraz, kar ti stisne roke. Poglavitna je duša. Vsaka bilka ima svojo senco, vsaka zvezda svojo temno liso, vsak kamenček svoj spomin. Drago je plačano vse, plačano je že v naprej in i za nazaj.* To je nekako njen , lastni življenjski evangelij, ka-| teremu se po razočaranjih in prevarah nad svetom in nad ljudmi znova in znova vrača.
Ko se potem poglobiš v njeno življenje, ti ni ta evangelij
nič več tuj. Razumeš od kod jedkost, od kod 'cinizem, ki pronica tudi skozi lepoto in besedno ubranost.
((Prvikrat me je obšla misel na smrt, ko mi je bilo 9 let*', mi je rekla. «ni se mi hotelo več živeti.*
«Zakaj?»
Beseda ji je obtičala. Ničesar ni odgovorila. Zdaj sem našla v njenih spisih odgovor. Tam pravi, da ji je bilo 9 let, ko je jenjala biti otrok in ko je prvikrat občutila, kaj pomenijo besede «da se zabode bolečina v srce, kakor s šivanko*. Na dražbi so prodali takrat domačo hišo v Sent Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem. Stric in teta. ki jima je njen oče prepustil posestvo, sta šla v Ljubljano, da si po-iščeta kruha. Gledala je teto, ki je globoko sopla in stiskala prste, da ji je pokalo v členkih. — Z nogo je udarjala ob tla in si grizla ustnice. Zdaj Pa zdaj ji je zdrknila solza v naročje. Obe sva se na ves glas razjokali.
To pripoveduje tako pretresljivo, da bralca na mah pritegne za seboj. Z njo doživlja dneve njenega žaloštnega detin-stva. Kot štiriletnega otroka jo vidi pred seboj, kako gleda na vrsto črno oblečenih ljudi, pred katerimi se ziblje očetova krsta. V Maribor, kjer je živela ovdovela mati, ni šla rada, žgal jo je spomin na dom ob Temenici. Tam so bila njena
otroška leta. Tam je pričela hoditi v šolo, tam je bil učitelj njen oče. Tam je lezla na podstrešje po Mohorjeve knjige, ko se je naučila pisati in čita-ti.
V Mariboru je mati prosila gospodo za obleke in knjige za osem nepreskrbljenih otrok «njej, hčeri bogatih njiv, so bila ta pota žgoča in z osatom porastla*. Tako pravi in se je spominja kot trpinke, ki ni poznala počitka, ki so ji roke drhtele v delu, še preden je bil dan in še pozno v noč.
I'
16. februarja je poteklo 130 let, odkar se je v St. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji redil domoljub in pesnik Peter Podreka.
Ob stoletnici njegovega rojstva je Ivan Trinko Zamejski napisal o njem, da je dovršil semenišče v Vidmu leta 1848 ter nato nastopil službo kaplana v Trčniunu, kjer je služboval 8 let. Peter Podreka ni le izvrševal svojega duhovniškega poklica, temveč je bil vsakomur s celim življenjem m dlelom za vzgled. Ko je v tistih krajih razsajala kolera, se je popolno, ma žrtvoval za judstvo, čeprav je s tem postavljal v nevarnost svoje lastno življenje. Obiskoval je bolnike — zdravnikov v tistih krajih takrat ni bile — jim stregel, dajal zdravniške nasvete, zdrave učil, kako naj se obvarujejo pred boleznijo in tako s svojim delom marsikoga rešil smrti.
Leta 1857. ie bil na žalost vseh vaščanov v Trčmunu imenovan za župnijskega kaplana v St. Petru, kjer je ostal 17 let. Bil je med ljudmi silno pri ljubljen in vsi so ga spoštovali. Dolgo se je Pri obl-steh trudil za zidavo župnijske cerkve, toda ni uspel. Prosil je za pre-
Zaslišanja so postajala vsak dan ostrejša, trajala so vso noč in ves čas sem moral stati. Poročnik NKVD si je znal prav spretno izmišljati razna majhna mučenja. Rad je jemal iz žepa zavojček cigaret, si eno prižgal, počasi puhal dim iz ust in mi ponudil zavojček. Ce sem željno segel po njem, ga je mirno odmaknil in posmeh-1 lahko umil. Mila seveda nisem
KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI
ljivo dejal: «Najprej priznajte, potem pa boste lahko kadili, kolikor boste hoteli.*
Neke noči je snel puško s stojala in jo prinesel k mizi ter mi zagrozil, «da me bo ustrelil kot psa*, če ne bom priznal. Pristavil je, da je moj prijatelj Odd vse priznal in da se mu zdaj dobro godi. Zaka. naj b) bil torej jaz tako trdovraten? Vendar pa se nisem brigal za to, kar je govoril ali storil. Postal sem popolnoma apatičen in moie reakcije so bile zaradi podhranjenosti in vsakonočnega izpraševanja o-hromljene.
Bilo je že v začetku novembra in postajalo je vsak dan bolj mrzlo. Temperatura je znašala navadno 20 do 25 stopinj C pod ničlo. Zaradi mraza sem zelo trpel v svojih ten kih poletnih hlačah, lahkih spodnjih hlačah in srajci — to je bilo namreč edirto. kar mi je še ostalo poleg gumijastih čevljev. Nogavice sem bil že davno, ponosil.
- ro Ves sem mora! biti uma Uv*dli mrii —ni	7an' Ed-n° zjutraj sem dobil
naš | skledo mrzle vode. da sem se
nikoli videl, prav tako tudi ne britve, tako da mi je zrastla že dolga brada. Po njej so mi lezle uši in seveda tudi po ostalem telesu. Dolge ure sem si- krajšal s tem. da sem si jih obiral. Vendar pa je dobivala celica nekaj toplote od peči na hodniku, drugače bi bilo še slabše. V resnici je tudi postalo slabše.
Po nekem nočnem zaslišanju so straže zjutraj prj delitvi zajtrka odšle mimo moje celice.
Divje sem začel ražbijati po vratih. Stražnik je odprl lino in vprašal, kaj hočem. Toda nato je samo skomignil z rameni v odgovor na moje poizkuse. da bi mu razložil, da nisem dobil svojega obroka Cez nekaj ur so me odvedli k taboriščnemu poveljniku kjer so me temeljito preiskali.
Stražnik ml je porezal vse gumbe s hlač. nakar so mi prebrali neko stvar, od ka'ere nisem razumel niti besede^
Potem me .ie odvedel stražnik po hodmku do celice, ki je bila tik zraven stranišča n za katero sem vedel, da ne dobiva nikake toplote Bila je po-I sem vstal.
polnoma temna. Imela ni no-| benega okna v debelih stenr-h in ničesar, na čimer bi lahko sedel ali ležal. Stene so bile bele od itja, kajti zunaj 'e bilo okrog 25 stopinj pod ničlo.
Tako so potekale urg^ Tekal sem po celici in cepetal, da bi se ogrel. Poizkusil sem stati na pragu, ki je bil edini iz lesa. toda stražnik je nenadno odprl vrata in tako sem padel po tleh.
Minil je dan. Jesti mi niso dali. Zaprosil sem za malo tople vode — toda ne. niti tega mi niso hoteli dali.
Dva dni sem preživel v te j mrzli celici, preden so spet prišli stražniki pome. Ure so se vlekle kakor večnost in šr do danes ne vem, kako sem ostal živ. Toda človek lahko vzdrži, mnogo več. kakor sarr-misli.
' Ko so me privedli nazaj v
mojo prejšnjo celico, se mi je zdelo, da je kar toplo v njej. Dali so mi nekaj tople ;uhe in cel obrok kruha, vendar pa mi niso dovolili spati Kadar koli sem po:zkusil teči. je prišel stražnik in me prisilil, da
vzdol, dokler sl nisem iztrgal iz srajce primernega traka in se z njim za silo opasal.
Počasi so tekli dnevi in meseci, vsak dan je bil drugemu enak. Toda 6. januarja 1944 je bil zame velik dan: ostrigli so me in prvič po dolgih mesecih sem se lahko umil.
Nekaj mesecev pozneje, 23. Zvečer so me vnovič zašli- aprila 1944, so naju spet od-
šali. Poročnik NKVD se mi je rogal: «Kako je, Rudfalk, kjs ste bili? Sle se imeli dobro?* Odgovoril sem tako mirno, kolikor sem mogel, da dobro ve, kje sem bil in kako dobro sem se imel. \4praša-l me je, če sem zdaj pripravljen priznati. Okusil sem šele predoku-s tistega, kar čaka človeka v tisti mrzli celici, je pristavil.
Nekega popoldneva ob koncu novembra je prišel*pome stražnik in me spehal ven do tovornega avtomobila, ki je čakal pred vrati. Zdaj sem po dolgem času prvič spet zagledal Odda. Bil je bled in suh. Med naju je sedel stražnik in pazil, da nisva govorila.
Najprej smo se odpeljali do vojaškega taborišča v Murmansku in potem v glavni stan NKVD, kjer so naju zaprli v celice v podzemlju. V njih je bilo temno, hrana pa je bila taka kakor v prejšnjem zaporu, le juha ie imela nekoliko boljši okus. Včasih je lahko človek našel v njej celo nekaj koščkov krompirja. Jaz sem imel veliko sitnosti s hlačami, ki so mi neprestano lezle na-
vedli k zaslišanju. Iz Moskve so prispeli najini spisi in razglasiti so nama hoteli sodbo. Izreklo pa je ni sodišče, temveč 24-!etni poročnik tajne policije.
Počasi, skoro z naslado nama je bral sodbo. Dobila sva tri leta prisilnega dela z odvzemom svobode za ilegalni prestop meje, po paragrafu 84 sovjetskega kazenskega zakonika. Odslužiti bi ga morala v koncentracijskem taborišču. Tri leta! Bila sva kot omamljena in tolmačeve besede na naju niso napravile bogve kakega vtisa. Bila sva preslabotna. Izgubila sva že sposobnost, da bi normalno reagirala.
Odvedli so naju nazaj v celici. Kaj se bo zgodilo z nama? Kakšno je sovjetsko koncentracijsko taborišče ? Odgovora na taka vprašanja nama ni bilo treba dolgo čakati.
Štiri dni pozneje so nama dali popotnico — kilogram črnega kruha in 200 gr nasoljene surove polenovke. Dali so na ma tudi čepici in kratka va-tirana jopiča.
(Nadaljevanje)
mestitev v Ronec, kjer je z ne-izuremenjeno skrbjo in točnostjo izvrševal svoj poklic in se ijmogo brigal tudi za gospodar, ska vprašanja vasi in za blaginjo zaupanih mu va-ščar.ov.
Peter Podreka je bil veselega značaja, prijazen, miroljuben, duhovit m gostoljuben. Posebno rad je imel mladino. Italijanski znanci so ga imenovali «il gentiTuomo della mon-tagna*.
V Roncu se je posvetil sadi-jarstvu in je bil tudi večkrat odlikovan. Svojega znanja in izkušenj pa ni držal zase, temveč jih je dal ljudstvu, ki mu je bilo za njegovo nesebično delo vedno hvaležno.
Na veliko žalost Rončanov, številnih prijateljev in znancev, je novembra 1889 umrl za. det od kapi v svojem 67 letu.
Ivar, Trinko je pisal o Podre, ki, da zasluži, da se ga hvaležno spominja vsak Slovenec, saj lahko trdimo, da je bil prav Podreka tisti, ki se je prvi med beneškimi Slovenci zavedel svoje narodnosti in to zavest tudi zbudil med drugimi Benečani. Leto 1848 je bilo leto splošnega narodnega preporoda in prebujenja narodne zavesti med vsemi slovanskimi narodi, ki so bili vključeni v avstro-ogrsko monarhijo. yal novega življenja je prodrl 'tudi v Soško dolino, v Kobarid in Tolmin. Iz Trčmuna čez Jevšček in Livak pelje gorska pot v te kraje. Cesto je Podreka prehodil in se sestajal s takratnim vikarjem in ravnateljem semenišča dr. Hrastom. Stiki, ki jih je Podreka imel s soškimi Slovenci, so vplivali r.anj kot na Slovenca in ga napol-nilj z narodnim čutom. Iskra rodoljublja je v njegovi duši živo zatlela in vzplamtela.
Ivpn Trinko pravi v življenjepisu o Podreki dalje: Slo-venci, ki že od mladih nog živite v svojem okolju, ne morete pojmovati, kako je mlademu, šolanemu človeku, ki se zaveda, da živi v tujem okolju in ne pozna drugega na. roda, razen onega, na katerega je priklenjen, čeprav se z njim ne ujema niti v jeziku niti v navadah, z narodom, ki ga zaničuje. Ne morete sd predstavljati, kako mu je, če se slučajno, nepričakovano zave, da je na svetu velik narod, ki govori njegov domač' jezik, ki ima svojo omiko, svojo književnost, svoje slavne može itd. Zbudi se kakor iz neprijetnih sanj in veselo presenečen spozna, kam pripada, kje ima svojce v pravem pomenu, kje 'ma poleg osebne tudi splošno narodno družino, h kateri se sme,
more in tudi mora prištevati. Zdi sg mu, da se je prebudil k novemu, že nekoliko zamujenemu življenju, da je našel samega sebe in da hoče z vso silo živeti na novo.
Tako se je zgodilo mlademu trčmunskemu kaplanu. Oklenil se je z vso dušo svoje narodnosti. Naročil se je na slovenske liste, nakupil si slovenskih knjig jn se začel učiti slovenščine. Obenem pa je vzpodbujal k zavednosti tudi druge ter širil med njimi slovenske knjige. Nazadnje je začel tudi pisati siovenski in skladati pesmi, Pesniške zmožnosti mu ni manjkalo, le jezik nrn je v začetku d-lal preglavice. Vendar je tudi to prebredel in nekaj njegovih pesmi je bilo natisnjenih v «Zgodnji danici* in ((Zori*. (Najbolj znana njegova nesem je «S'avljanka», k.i je bila natiskana leta 1874).
Ko je prišel nekoč v Kobarid, so mu tamošnje pevke zapele njegovo «Slavljanko», za katero je zložil napev Carli.
Najboljša njegova pesem je ((Slovenija in njena hčerka na Beneškem*, ki je bila objavljena v «Soči» 1. 1871.
Peter Pcdreka se je rad družil z dijaki in bogoslovci in jim priporočal slovenske knjige. Posojal jim jih je iz svoje knjižnice. «Na, na poublč, boš videl, kake bukve imaji Slo-vinj», in se pri tem dobrodušno smehljal.
Ko je bil nekoč Ivan Trinko pri njem še kot dijak, mu je Podreka pokazal kot veliko svetinjo Prešernove pesmi v prvi izdaji in v krasni vezava. «Vidiš, vidiš, poubičs, mu je rekel, «takih piesrm je malo na sviete. Telih ne dam vnez rok* in jih je skrbno shranil.
Tak je bil Peter Podreka, plemenit mož, učitelj ljudi, s katerimi je prišel v stik. Njegovo rodoljubno prizadevanje ni ostalo brezplodno, zato se ga ob obletnici njegovega rojstva tudi s hvaležnostjo spominjamo.
A. P.
Violinski virtuoz Jehudi Menjuhin je na koncertu v New Yorku izvajal do sedaj še nepoznani Mendelssohnov koncert za violino, kj je bil skomponiran pred 130' leti, ko je imel Mendelssohn 13 let. Strokovnjaki so mnenja, da koncert ne zaostaja mnogo od znamenitega v E nrplu. ki ga je skladatelj napisal 20 let pozneje.
Take so tudi očetove podobe. Iz črtice «Konec učitelja Možeta* vstaja on — njen oče. «Mlad učitelj v Temenici je hotel delati za ljudstvo, rešiti ga, dvigniti, da bodo šli vsi s krepkimi rokami in z žilavo voljo na pot v svet, da bodo ljudje, kakršnih še ni bilo na svetu. Jetičen umre, ne da bi dokončal veliko delo. o katerem je sanjal.
Določeno je bilo, da ga nadaljuje ona, njegova hčerka. Bilo pa ji ni v uteho. Njena duša je hrepenela stran, preko mej ozkega šolskega obzorja v vse širši in širši svet.
Od leta 1910, ko je dovršila učiteljišče, pa do 1919 je poučevala na Ciril Metodovi šoli jjri Sv. Jakobu. Čeprav so se ji porušile sanje, da bi šla za domačo učiteljico na Rusko. Švedsko, ali v Pariz in čeprav se ji je upiralo, da bi pod-učevala, je bila vendarle dobra učiteljica, Je pa tu v tem protislovju med njenimi neizpolnjenim hrepenenjem in ukle-njenostjo y vsakdanji svet, izvor njene osebne tragike. To je tisti osnovni motiv, ki diha iz vsake strani Kmetove, kakor da ne more preko osebne tragike, preko tragike žene.
«Jaz ne razmišljam več o tem*, in vendar je v vsem literarnem delu Marije Kmetove razmišljevanje o sreči, o tisti tihi, ki jo žena najde edinole v ljubezni. Naj bo to ljubezen do dragega, ali matere do otrok. Tudi z njo bolestno sočustvuje, tudi njej spleta v nevezani besedi spev, ko «je osamela in prosjači zdaj pri tem zdaj pri onem otroku im išče oddiha.*
Marija je bila odmaknjena od vsega tega. Bilo je tako, kot je sklenila v mladosti, da bo vedno delala, da bo pisala in izpisala vso bolečino.
Pričela pa je že s 13 letom. Hehtografirala je lasten list in si nadela simbolično ime Svi-toeava. S 17 letom je tudi že resno mislila na pisateljevanje. Mladinski list «Zvonček» je 1909 leta objavil njen prvi spis. Sodelovala je nato v »Vrtcu*. ((Domačem prijatelju*. »Ljubljanskem Zvonu*, v »Slovenski ženi*. ((Slovenskem narodu*. «Mladiki», kjer je bila sedem let skupno s pisateljem Finžgarjem urednica ter 10 let pri «Slovencu» kot urednica nedeljske priloge.
»Nič drugega bi ne hotela bi* ti v življenju kot novinar, učiteljica nikoli*, mi je v razgovoru pripomnila.
«Zakaj?»
((Tako, novinar mnogo vidi. Neprestano si širi obzorje*, se je čudno nasmehnila.
«Toda novinarstvo in pisateljevanje sta dve nasprotni stvari.*
»Zato je bilo tudi konec moje pisateljske poti, ko sem prišla k novinarstvu. Dobro sem čutila, da bi se bila tedaj šele razvila kot pisatelj. Umrla sem takrat.*
Za hip sva obe umolknili. Nato se je iz mene le iztrgalo vprašanje, kako je prišla k »Slovencu*. Pripovedovala mi je poprej, da so njeno povest »Golobovi*, ki je izšla v ((Njivi*. ocenili kot ateistično, da so jo kot učiteljico imenovali husitko, češ da učitelja to ovira. V tem je bil vozel protislovja, do katerega nisem mogla.
Spet se je trudno in bolestno nasmehnila. «Tako je prišlo po onem prelomu v meni. Leta 1941 pa so nre le odpustili kot komunistko, češ da skupno s Finžgarjem sodelujem v Osvobodilni fronti. Na mah sva bili v tem sodobnem svatu, v življenju, ki teče kot reka naprej. Pisateljica mi je 'povedala, da je po vojni - prevedla iz ruščine devet literarnih del. Prevajanje je ne utruja, samostojno delo je mnogo bolj naporno. Kljub temu pa dela na mladinski povesti, v kateri je glavni junak 15-letni padli partizan.
»Se bom prišla, ko bo pomlad*, sem ji rekla ob slovesu. Čutila sem, da sj imava še mnogo povedati.
Marija Kmetova ni izpisala le lista osebne tragike in lastnih dognanj. V njeni izpovedi se ne zrcali le njena usoda, temveč usoda mnogih slovenskih izobraženk, žrtev tesnih družabnih razmer pretekle in polpretekle dobe.
Kmetova se je učila pri Cankarju in Zupančiču, v svetovnem slovstvu pa so ji bili vzorniki Jakobsen, Bjoernsen, Gorki in Dostojevski.
Njeno spoznanje, da človek zmore več kot misli, velja zanjo in za njeno delo.
M. SAMSA
KulluTm uojU
Zgodovinsko društvo Hrvat-ske je izdalo IV. zvezek »Zgodovinskega zbornika*, ki je posvečen 10-ietnici ljudske vstaje.
# # ijt
, Za Nobelovo nagrado 1952 je predlagala zveza norveških pisateljev grškega pesnika Nikosa Kazantzakisa, kj mu pripada vodilna vloga v sodobni grški književnosti. Belgijska akademija za francoski jezik jn umetnost pa je za nagrado navedla belgijskega pisatelja Charlesa Plis-nierja.
* * *
Na festivalu amaterskih filmov. ki bo v Beogradu od 24. do 28. februarja, bedo vrteli 50 domačih in tujih dokumentarnih, zabavnih in znanstvenih filmov.
* * 1=
Znana jugoslovanska pevka Zinka’ Kunc je priredila v New Yorku solistični koncert, ki mu je prisostvovalo nad 2500 poslušalcev. Kritike so polne hvale, posebno poudarjajo izredno prepričljivo in-terpietiranje jugoslovanskih pesmi.
b * *
V biblioteki v Oxfordu so našli izredno lep primer neznane izdaje knjige bosanskega pisatelja Matije Divko-viča. Knjiga je objavljena v bosanski cirilVi jn tiskana v Benetkah 1. 1641.
Ifnr ti r"	Vremenska napoved za danes:
Vlil AAI	nebo se bo pooblačilo. Niso
I IVLfVlL	izključene krajevne padavine.
Temperatura se v glavnem ne bo izpremenila. — Najvišja temperatura v Trstu je včeraj dosegla 6; najnižja 1.4 stopinje.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
19. FEBRUARJA 1952
š šbp' ra« f ii' lil Mii
g	'ia J	,1^ ’-|| |
1 1 j
ii
ii!'
iliiiii!	'i
ii: iiiiiiiiiiiii-li'	'
i , ! If pi :
tl tli i
iiilil
lis
ni a ta m
! lM!
;
aaiaasnsjaiiaii
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ceste Trsta: 14.35:
Slovenske narodne poje E. Senegačnik in Tone Kozlevčar.
20.00: P. Mascagni: »Prijatelj Fritz«, opera v 3 dejanjih. — Trst II.: 18.15: Šostakovič: Simfonija št. 1. 20.00: Slavni pianisti in violinisti. 20.45: Samt Saens: Karneval živali. •— Tret I.: 17.30: Iz angleških koncertnih dvran: Dvoržakova glasba.
Horvežan Brenden pred severnimi strokovnjaki v teku na 18 km
Andersen zmagal tudi v drsanju na 1500 metrov Slaatvlk najboljši v klasični kombinaciji
IM
OSLO, 18. — Skandina vci so danes vozili 18 kilometrov na svoj običajni na-čin. lmpres-ionirali so s »vojo hitrostjo, močjo in stilom, njihovi časi so čudoviti. Na cilju so bili psi ■weii in so spraševali za čase, kot bi bili gledalci in ne bi pravkar pretekli skoraj 20 kilometrov. Srednji Evropejci proti skandinavskim tekmovalcem niso mogli ničesar. Prvih sedemnajst mest so zasedli teka-
I
■
Vrstni red tekmovalcev v teku na 18 km:
1. HALGERI BRENDEN (Nerveika) 1.01:34; 2. TAPIO MAKELA (Finska) 1.02.9; 3. PAAVO LONKILA (Finska) 1.02:20; 4. HE1KKI HA-$U (Finska) 1.02:24; S. NILS KARLSSON (Švedska) 1.02:36 ;	6. MARTIN
STOKKEN (Norv.) 1.03:00; 7. NILS TAPP (Švedska) 1.03:35; 8. TAUNO SIPILE (Finska) 1.03:40;	9. GUN-
NAR OESTBERG (Švedska) 1.03:44; 10. TOIVO OIKARI NEN (Finska) 1.04:07; 11. Magnar Estensiad (Norveška) 1.04:26; 12. Mikal Kirk-hold (Norveška) 1.04:53; 13. Enar Joselson (Švedska) 1.65:10; 14. Pravo Korhonen (Finska) 1.05:30; 13. Simon Slaatvik (Norveška) 1.05:40; 16. Aulis Sipcnen (Finska) 1.06;03; 17. Ottar Gjermunds-haug (Norveška) 1.06:13; 10. Rene Mandrillon (Franclja) 1.06:48;	19. Federico
Deflcrčan (Italija) 1.06:54; 20. Per Gielten (Norveška) 1.07:40;	21. Hoti Nieminen
(Finska) 1.08:24; 22. Kenichi Vamoto (Japonska) 1.08:49;
23. Josef Schneeberger (Avstrija) 1.09:12;	23. Arrigo DaHadio (Italija) 1.09:17;
24. Gerard Perrier (Franclja) 1.09:17; 26. Alphonso Su-persazo (Švica) 1.09:38; 27. Sverre Stenersen (Norv e Ška) 1.09:44; 28. Alfred Kro-ning (Švica) 1.10:12; 29. Hans Eder (Avstrija) 1.10:13; 30. Gunnar Peturson (Islandija) 1.10:30.
Rezultati klasične kombinacije:
1. SIMON SLAATVIK (Norveška) 223.5 - 228.121 -451.621; 2. HEIKKI HASU (Finska) 207.3 - 240.000 -447.500;	3. SVERRE STE-
NERSEN (Norveška) 223 0 -213.335 - 436.335; 4. PAAVO KORHONEN (Finska) 2060 228.727 - 434.727;	5. PER
GJELTEN (Norveška) 212.0-220.848 - 432.848; 6. Ottar Giermundshaug (Norveška) 206 0 • 226.121 • 432.121; 7. Aulis Slpponen (Finska) 198.5 - 226.727 ■ 425.227;	8.
Erri N’eminen (Finska) 206.0 - 218.181 - 424.181; 9. Hans Eder (Avstrija) 209 0-211.575 - 420.575; 10. Alfons Sunersaxo (Švica) 201.5 213.696 - 415.196.
£1 severa, osemnajsti je bil Francoz, devetnajsti Italijan. Norvežanom so začele deževati zlate medalje, osvojili so jo ludi o klasični kombinaciji. St-
dil dober upor favoritu Fincu Heikki Hasu, fci je bil četrti v teku in peti v skokih. Slaa'v'.g je bil danes tri minute za’Ha-sujem, vendar ta razliko ni zadostovala in tako je bil Norvežan prvi z naskokom itirih točk. Železničar Slaatvik ni spadal med favorite.
Pred 27 tiroč gledalci je Hjalmac Andersen osvojil drugo zlato medaljo na teh igrah in dokazal, da ima lepa upanja, da bo tudi tretja njegova. Zmagovalec se je boril do konca s Holandcem Van Der Vortoon. Danes je kompletna norveška kraljeva družina ploskala Andersenu, ki je svojim rojakom obljubil, da bo osvojil rekord v števi’u medalj na eni /amj o-limpladi. Jutri bodo namreč tekmovali v drsanju na 10 tltoč metrov.
Sedaj pa ie nekaj izjav in vtisov s tekme: Norvežan B an-den, zmagovalec v tekmi na 18 kilometrov, je bil tako obkrožen od novinarjev, fotografov in g'edalceu, fci so mu burno ploskali na zadnjem delu proge, Po končanem obleganju je triindmjsetletni šofer, držrvni prvak na 18 in 30 kilometrov, dejal, da mu je potrebna le že dobra kopel).
Ko je pridrvel na cilj Sved Bora - Ni’se Karl-son, je navdušenje Švedov doseglo zvezde, vse dokler niso izvedeli za njegov čas. Tedaj je. zavladolo malodušje.
Največja nada Srednjeevrop-cev je bil Francoz Benrit Ka-rarra, ki si je Po sedmih kilometrih vožnje zlomil smuči.
Predsednik mednarodne smučarske zveze Hodler je izjavil, da je med tekmovanjem bil odličen sneg zaradi mraza preji-
mon Slaatvik je z na: kokom, ki ga je pridobi! t> skokih mi- j njega večera. «Za Norveško —
V
mm
Današnji zmagovalec ZENO C OLO’ v zanj karakteristični drži
je rekel predsednik — je današnji dan zelo velik*.
Vodja šved:-ke smučarske šole iz Vaalaadalena, Goesta Olander, je med drugim dejal: »Vedeli smo, da so Norvežani debro pripravljeni za to tekmovanje, a nismo ver jeli, da bi bila mlajša federacija norve'kih tekačev sposobna tako velikih podvigov*.
Vodja Švicarjev	F eldman:
»Zelo sem presenečen zaradi norveške zmage in mislim, da je. to največji trpe h v zgodovini norveškega smučanja*.
Start za tek je bil pri skakalnici v HoImenko’lenu, približno 300 metrov nadmorske višine. Prooa se nato dviga in doseže v Froensvollstraakki višino 405 metrov nato rahel vr.ust do sedmega kilometra, kjer <e zoret začne vzpenjati na 400 metrov k Sk jen nungsa” senu; sledi zopet nekaj spusta in proti dvanajstemu kilometru kratek breg, kjer proga doseže 430 metrov višine, S tem je vzpenjanje končano. Na vrsti je še štiri kilometre ratmine, nato spust do kraja, kjer je bil start. Nastopilo je 88 smučarjev iz 19 držav, med njimi je tudi 24 tedmovalcev za klasično kom■ binacij o.
ELVEZIO B1ANCHI
Drsanje na 1500 metrov:
1. HJALMAR ANDERSEN (Norv.) 2:20.4; 2. VAN DER VOORT (Hol.) 2:21.6;	3.
ROADL AAS (Norv.) 2:21.6; 4. ASPLUND (Svetlika) 2:22.6;	5. BROEKMANN
(Hol.) 2:22.8; 6. Pakkinen (Finska) 2:23; 7. Srlomaa (Finska) 2:23.3; 8. Ericsson in Martince® (Švedska - Norveška) 2:23.4;	10. Lorinc
(Madž.) 2:23.7; 11. Sato (Japonska) 2:23.9; 12. Maarse (Nemč.) 2:24. 3; 13. Werket (ZDA) 2:24.3;	14. Ho’well
(An-l.)	2:24.5;	15. Stene
(Norv.) 2:24.8.
Zmagovalci v nedeljo m včeraj:
Zenski veleslalom: BEISER-JOCHUM (Avstrija) Drsanje 3.000 metrov: AN'
DERSEN (Norveška) i% Tek na 18 km: BRENDEN (Norveška)
Drsanje na 1.300 metrov: ANDERSEN (Norveška) Klnična kombinacija: SLAATVIK (Norveška)
CARDANI Je s teiavo branil v kok strel CICCARELLIJA. — Levo cd vratarja ISPIRO in srednji branilec gostov.
Vrstni red		držav: toClf
i.	Norveška	74
2.	Avstrija	41
3.	ZDA	34.5
4.	Finska	21
S.	Nemčija	19
6.	Holandska	17
6.	Italija	17
8.	Švica	13
9.	Švedska	6.5
10.	Kanada	3.5
11.	Francija	2
12.	Belgija	1
13.	Japom&ka	0.5
SPOMLADANSKI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA
ISTRSKEGA OKROŽJA
Nepričakovane zmage
Solin in Umaga
Povratni del nogometnega prvenstva Istrskega okrožja se je pričel s presenečenji. V Kopru je enajstorlca Sclin, zasluženo zmagala nad Meduzo, večina igralcev katere je ob prilik! zapore bičkov ostala neodgovorno in neopravičljivo v Trstu. Izola je v nedeljo dosegla visoko zmago nad Brto-niglo z 9:0. Tudi Piran ni zaostajal in je zabil Novemu gradu štiri gole.
Strunjan Je v drugič kapituliral na laštnem igrišču. Prvič proti z Izolo, v nedeljo pa proti Umagu.
Proti Aurori go Partizanovi napadalci zapravili toliko ugodnih prilik, da je končno koprskemu moštvu z enim posrečenim golom uspelo doseči nepričakovano zmago. Partizan je utrujen.
Po večmesečnem postu je končno tudi enajstorica Buj (zahvaljujoč se zelo slabemu in na pol poplavljenemu igrišču) dosegla zmago. Žrtev je bila enajstorica Rdeče zvezde ki n' zapustila slabega vtisa.
Rezultati XII. kola: V Kopru; Soline-Meduza 1:0. v Srtunjanu; UmSg-Strunjan 1:0, v Bujah: Buje-Rdečš zvezda 4:0, v Ko pru: Aurora- Partizan 1:0. v I-zoll: Izola-Brton'gla 9:0. v Sv. Luciji: Piran Novi grad 4:0.
Lestvica: Izola 24 točk. Piran 22, Umag, Partizan in Soline 14, Strunjan 13. Aurora 12, Meduza 11 Brtopigla 7 Rdeča zvezda 5, Buje'in Novj grad 4
PNS
TEKMOVANJA V HOKEJU NA LEDU
Vodita Švedska in Kanada
rekord na 4 x 200 metrov prosto s fenomenalnim časom 8:29.4. — Za Y»’.e so plavali: VVayre Moore, James M c Lane, Dcnaid Sheff, Frank Chamberlain.
OSLO. 18. — V nadaljevanju tekmovanja v hokeju na ledu. je moštvo Združenih držav Amerike dar.es doseglo svoj«, tretjo zmago v igri s Finsko. Med snežnim naletom so Američani kakor p-cdivjanj plesali po igrišču in dosegli visefe rezultat 8:2 (1:0, 6:0, 1:2).
Se mnogo bolj porazno jc podlegla Poljska hokejskemu moštvu Kanade. Kanadski prvak) v hokeju so postavili naravnost k. o. poFsko moštvo, katsremu ni uspelo zabiti niti častnega gela. Rezultat 11:Q (3:0, 3:0, 5:0)
Prav tako se je izkazala tudi Švica proti Norveški, ter z re. zultetopi 7:2 (4:0, 2:2, 1:0) zabeležila tretjo zapovrstno zmago.
Švedska je potolkla Nemčijo 7:3 (3:2. 0:0. 4:1).
Drobci z oiimpiade
VIAREGGIO, 18. — Tretji dan izločilnih tekem mednarodnega mladinskega nogometnega Opazovalci so ugotovili, ,ja1 turniria je prinesel nadaljnji s« Norvežani neverjetno kava-!dve zma8> Italijanom. Enajs*o-lirski: navdušeno namreč plo-ir'ca Bologne je premagala First skalo svojim bivšim vojnim z Dunaja 1-0 (0-0), Milan pa
Švedska Kana d®
Švica
Češkoslovaška
Z. D. A.
Norveška
Nemčija
Finska
Poljska
4 0 37
3 0 39
0 25 0 20 0 19 4 4
6 20 7 36 7 42 6 42
nasprotnikom. Nemrem in Japoncem. kadarkoli se tl posebej uveljavijo. In Japonci, je omenil starejši opazovalec, se znajo v resnici uveliaviti. Na prvih olimpijskih tekmovanjih leta 1932 v Eake Placidu je eden izmed Japoncev zletel naravnost na tribuno. Kaj bo šele leta 1946!
Svetovni prvak iz leta 1950,
je zmagal proti Muenchenu z razliko 4-0 (2-0).
Vrstni red za
specialni slalom
I. SKUPINA:
1. Rollum (Norv.); 2. Mattis (Franc.); 3. Eriksen (Norv.); 4. Couttet (Franc.); 5. Solan-der (Švedska); 6. Georges
Finec Heikki Hasu se "evei'-j Schneider (Švica): 7. Rubi (Svi-jetno plaši deklet. Istit dPazo-1 ca). 8 Spless (Avstr.); 9. Prav-val« kakor zgoraj, trdijo, da d# (Avstr ). 10 Berge (Norv ,.
] 11. Othmar Schneider (Avstr.); 12. Zeno Col6 (Italija); 13. Sen-ger (Avstr.); 14. Silvio Alverft
zaradi slabih izkušenj v letu 1950. ko ga je v Lake Placidu obkoli! kup deklet in zaradi česar ga je zaročenka pričakala doma s hokejsko palico v roki.
(Italija); 15. Reddish (ZDA); 16. Brooks - Dodge (ZDA); 17. . Buman (ZDA); 18. Dahlamn Hasu je med najpopularnej-j (Švedska).
Šimi športniki na Norveškem
OSLO, 18. — Najboljše čase pri treningu v bobu štirih sc danes dosegli Švicarji in Američani. Švicarska čstvorica je zabeležila čas 1.16,65, Na drugem mestu je bila ameriška e-kipa štev. 1 in švicarska štev. 3, ki sta dosegli enak čas, to je
1.17.06. Italijani so dosegli čas 1.20,74 jn 1.20,03.
Število točk, ki so Jih posamezne države dosegle doslej, Je na lednje (po pcrcč lu ob 20. uri): Norveška 74; Avstrija 41; ZDA 34.5; Finska 21; Nemčija 19; Ilalija 17; Nizozemska 17; Švica 13; Švedska 6.5; Kanada 3.5; Franclja 2; Belgija 1; Japonska 0.5 točke.
Disalci na 1.500 m trov so se plasirali kakor sledi;
1. HIALMAR ANDERSEN (Norveška) 2.20,4; 2. W1M VAN DER VOORT ( Holandska ) 2.20,6; 3 ROALD AAS (Ncrve. ška) 2.21,6; 4. KARL ASPLUND (Švedska) 2.22,6;	5. KEES
BROEKMAN (Holand.) 2.22,8; 6, Lauri Parkinnen (Finska) 2.23,0; 7. Kauko Salcmaa (Finska) 2.23,3; 8. Ivar Martinsen (Norveška) 2.23,4;	9. Sigvar
Ericsson (Švedska) 2.23,4; 10. Ferenc Lorinc (Madžarska)
2.23.7.
in favorit na današnji progi 18 kilometrov.
Vsdno isti opazovalci na ollmpiadi svetujejo:	Kadilci,
do prihodnjega leta se navadite na pipe ali'cigare, da si boste vsaj dlani lahko greli.
II SKUPINA:.
19. Ermanno Nogler (Italija); 20. Igaya (Jap.); 21. Hjeltnes (Norv.); 22. Nilstcm (Švedska); 23. Sanglard (Franc.); 24. Ri-chardson (Kan.);	25. Perren
(Švica); 26. Obermueller (Nemčija); 27. Albino Alvsra (It.); 28. Mulej (Jug.); 29. De Huer-NEW HA VEN, 18. — Plavači tas (Franc.); 30. Nagel (ZDA); y»lske univerze so danes po-1 31, (ne bo startal); 32. Stefe novrto pokazali svojo visoko j (Jug.); 33, Klein (Nemč.); 34. vrednost. Postavili so nov sve-! Mizugami (Jap.);	35. Grlffin
tevni rekord v štafeti 4 x 200 (Kan.);	36. Boyagis (Ang!,);
y2:idov proslo s časom 7:40.9. 37. Schvvaiger (Nemč.); 39. Ro neuradnem | Kot znano, so isti tekmovalci I binson (ZDA); 30. Frederiksson včeraj popravili tudi svetovni | (Švedska).
ZMAGA Z 2:0 (2:0) TRIEST1NE NI SPRAVILA NA VARNO
Triestina v prvem delu premagala žilavi Como
Baldinija dobrih strelcev, Le I legli. V napadu je odlično !*r zahvaljujoč temu, je Triesti a LipušMovič, v obrambi P» e*’ zmagala ki si tako priborila	Dinamo je že druga e"s!'
dve naravnost dragoceni točki ^rica, ki je p0 prvi tekmi
Plešasti Baldini — ki mu je verjetno žoga v teku dolgih let igranja izpulila lase in pustila le ob straneh glave nekaj redkih kosmičev — (p bil v nedeljo najbolj mož Coma, je zaman skušal koordinirati svoj napad. Da rti uspel, je kriva morda napadalna vrsta ali pa je zasluga tržaških branilcev Bellonija, Zorzina in v precejšnji meri Meriuzze.
Como (čeprav neprimerno slabši kot Inter) je v nedeljo ponovil isto predstavo, kj ram jo je pokazal Inter. V prvem nolčasu je moral klonil pred Triestino. v drugem pa je privlekel na dan zobe, prevladoval na igrišču, spravil Triesti-np v neprijeten položai ter jo včasih celo os'amotll. Skratka, v drugem polčasu se je Triesii-nn izgubila: le sence so še begale brez volje sem 'Vi tja po igrišču. K" zalo je. da bo Como ponovil, kar se Je posrečilo In‘er ju. To se r*, zaslugi bra-nUcev ni rgodflo. Baldini, režiser nanadalnih prodorov, je sredi isaršča inteiige^t-o razdeljeval žoge jn tudi ostali igralci niso m nogo zaostajal za njim.
Pred scl^m pa se je vsa rtvar razblinila čestokrat tudi brez zakliučnih strelov na gol.
Bilo je nemogoče pričakovati od dveh enai'toric. kot na Co-mp in Triestina, dobre in tehnične igre: vsak ie vedel, da bo pe-voa-os* nreore^iia lepo igro. Burja je že itak šibki dvo-boi i« bolj nckvarila.
T-ies‘ina je orešla takoj v napad. Igralci Coma so se otep?-vMi trž°ške“a napada. Ze v prvih minutah je imel Isoiro mož--o't da pošlje žogo v C°r-
daniievo mrežo Ni se še do-	...	...____
leglo razocarenie. ko je Peta- da zadovoljn; * uspehom, po gna v 4, minuti igre (z'sedel j drug! strani pa že začenjajo ie m°sto nena-Vo obolelega! skrbeti za tekmo, ki Jez 14 Beg"i‘a), pod3! B^s-olu, ki je v lenem sprintu pustil za seboj apeela varuha in posi-1 žogo ored na-m-otnikova vrata Cur-ti je fknč'l in z el^vo ooUel žogo v d-sni krt vrat. C-rdrrj na Je le presenečeno ooazovel, V-e nad-ljnje akcije Triestine, ki sp bile razmeroma oriietne za oči, toda brez-omembne za dosego cilja, so se razbijale pred obrambo, al j pa so končale z žogo daleč za mrežo. Se'e v 31. minuti se je Ismru, kj je v teku igre zapravil več priložno. sti, oonudila prilika, da zviša rezultat. Zogo je z mečnim strelom pcs'al proti mreži, toda Cardaniju je pomaeala prečke In žogo bdbila v polje, pritekel je Boscolo, kj je s?m<> nrstavJl nogo in žoga je bila v mreži. To 'e vse kar m bilo omembr vrednega. Potem nezanivima tekma brej razburljivih trenutkov.
Na mestu poikrila Triestirr je igral tudi Curti, o katerem je bilo že dosti polemike, E-ga branilo, drusi kritizirajo Prvi pravijo, d® ;e »očesen, kar d^ži, druei pa hvalijo njegovo tehnično iaro, kar tudi drži Tud; v nedelfo je Curti pokazal svojo počasnost, vendar je pokazal tud i svojo noprmetno znanje. Njegove oodane žoge so do milimetra odgovarjale soigralcem, Ni pa njesova krivda, le se mora Triestina. v po-man'kanh.1 tehnike, zanršotl na hitrost. Toda hitrost lehko razvijajo samo sveži taralri. tTu'*-nim to ne bo uspelo, To 1e‘ bilo jasno v drugem delu. K sreči nasprotniki nimajo razen
na lestvici ter se dvignila za eno mesto. Za njo sta samo Como i® Legnano, tik pred njo pa Atalanta, Lucchese, Udioe?e In druge, v današnjih prilikah znatno boljše kot Triestina.
Nevarnost za izpad iz liee A je ogromna.	D- M.
Nepričakovan uspeh
Udioese proti MiIodu: 0 0
Udinese je dosesla na stadionu San Siro preti Milanu neodločni rezultat, ki pomeni izredno vlogo. In to iz dveh razlogov: V prvi vrsti je dekaz solidnosti furlanske enajriorice, drugič pa bo točka j* Milana zelo koristila Udinese pri za-ključ ’em polaganju računov. Ta delni uspeh je prišel povsem nepričakovano za vse o-ne, ki niso sledili s pažnjo napredku zadnjeea časa pri vi-demskem moštvu. Tudi današ-šnja tekma je dokazala, da je Udinese v tako slabem položaju edino zaradi nesrečnega razporeda tekem, saj je igrala pred časom kar petkrat zaporedoma na tujem igrišču z moštvi, ki so na najvidnejših mestih. Ta uspeh Udinese je po. leg tega ie potrdilo, da Milan v letošnji izdaji ni več oni. ki je osvojil poslednje prvenstvo. Njegova igra ni več tako enostavna, jasna in obenem harmonična.
Športniki iz Vidma so neve-
dni med domačini in Triest no.
Tekma iz Milana praktično nima kronike: bila je nepresta. no obleganje vrat zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Pri ttm pa ne ena ne druga enajstorica nista prišli do gola. Moramo pa poudariti, da Udinese ni bila v obrambi, temveč je ves čas obdržala odprto igro. To je najboljši dokaz rednosti in moči furlanske enajsterice. Pozor torej Tr estina: Furlani so trenutno močni. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah:
MILAN:	Buffon:	Silvestri,
Grosso; Menegotti, Togr.on. La-vezzari; Burini, Annovazzi. Nobdtial. Lledholm. Frlgnanl.
UDINESE: Brcndol n; Viclch. Toso; Moro, Trtvagini, Bimbi; Mariani, Spartano. Bacci. Soe-rensen. Castaldo.	A. J.
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR V VIAREGGIU
Dinamo izločen
VIAREGGIO, 18. — Po čudovitem tekmovanj® so mladi igralci Dinama, ki so nastopili na junjorskem viareškem nogometnem turnirju, vei dar do-potovali. Bili so pa tako utrujeni, da so prvo tekmo proti Sampdoriji izgubili. Rezul at je bil 3-i (l-i). Zagrebčani so ig-alj dobro v prvem polčasu, ko so zamudili nekaj stoodstotnih možnosti za gol, v drugem delu pa s0 bili iz znanih vzrokov močno utrujeni ter so pod.
čena jz nadaljnjega vanja.
KINO
V T K S Tt
Rossettl, 16.30:	«MonteKrl6»'
meč«, G. Morug.omerž' ... Excelslor. 18.00: »Rudniki *r,u Salomona«, S. Granien Nazlonale. 15.30: sZašt« P dine«, G. Pečk in A, Vam-Fenlce. 16.30:	»MeksIksM*1	w
liv«, j. Gr-rfleld.	..
Filodrammatico. 16.00: odpad-ukov«, G. Mc RW' ., Arccbaieno. 16.00: »Maž, # * nih krajev«. B. DonieVI. Astra Rcjan. 16.30: »Moš S** vega stolpa«, Ch. Laun*I» Alabarda. 16.00: »Vročičn«
A. Gali in F. Aznoul. ^ Armonla. 15.30: »Nevarn* m dična«, L. Hutter.	^
*
POSLAL! S Ml! NA OGLEI) IN V PRODAJO
i rp*
1
1
U
i
B0HAT0 ILUSTRIRAN IN VSEBINSKO ZLU) PIST. R SLUVENSKi TEDNIH. KATEHEHA LAHKU NrtRUClTE NA UPRAVI
mpkimoknkk(ša
TH8T- ULICA »V. FKAUCl^KA ST. »O
V PRODAJI JE PRI VSEH RAZPHODAJALCiH ČASOPISOV
Celoletna	naročnina	L	1(00.—
Polletna	naročnina	L	500.—
Cetrtetna	naročnina	L	250.—
Posamezni	izvod	L.	20.—
Ariston. 14.00: »Beli stolp), da Valil.
Aurora. 15.00: »Polkovnik ster«, G. Cooper.
Garibaldi. 15.15: »Napad ”> n| vlak«, A. Srn Ih. . Ideale. 15.30: «Wmchester Stevvart.	g
Impero. 15.30: »O.K. Neron*' Chiari in S. Pampanlnl-Italia. 16.00: »Zaročenec » ^ B. Hutton.	^
Kino ob morju. 16.00: »Sanj* ^ bimca«, A. Todd.
Moderne. 16.00:	»V	sanj**1	fl,
raju«, G. Brooks In ciaS"aj! Savona. 15.00: »Dovoljeno tl7«, C. Webb.
Vlale. 16.00: »Lastnik p!aVŽ**V Vltterlo Veneto. 15.30: «Ner"lt Žene«, Y. Al!yson.	.
Azzurro. 16.00: »Bled obraf' Rope.	-	JgH
Belvedere. 16.00: »Kresnic**'
Mc. Donald.	^
M"rconi. 16.00: »Oko za okw'
De Carlo.	'j
Marslmo. 16.00:	»Pustolov*
New Orleansa«. E. Flynn. Novo cine. 16.00: »GaskonjSkl ^ d®i», Tognazzl.
Odecn. 16.00: «Jim iz <pu<*,et' Welrimuiier.	n
Radio. 16,00: »Ujetnica Stcv-June Havog, J. Russell. Vittoria. \g.oo: »Sedaj te ll^ Alida Valil.	.
Venezfa, 15.30; »Gun Hol»' Mltchum, R, Scott.
RADIO
.1 6MOSil,OV4«6Kf to»ii i ital'*
TOREK, 1». februarja l,5>
7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 č.la. 13.45 Lahka glusU*-. ‘V igra orkester RJCT. 14.35 S-v jK ske narodne poje F. SeneK^,) in Tone Kozlevčar. 18.00 pJJJi orientalske gia«be. 18.15 KO'1
prog ed. 18.30 JugoslovariSK«
srni In plesi. 20.00 P. M****’ J, »Prijatelj Fritz« - oper* \ dej. 23.10 Gtasba za lahko n<»
I'*’
i itar 11.
7.15 Poročila. 7.30 Jutranj* * p
i. 11.30 Glasba |z revij. -oakega nekaj, 12.45	ff
13.00 GIrsba po željr.h.	|5
roči la. 17.30 P esna glrsb*' ‘(0 Šostakovič: S.m onija *t. Folklorni plesi. 19.10 Oper"1 ti in zberi. 19.30 Lehke 19.45 Poročila. 20.00 Slavn' iti In violinisti. 20.45 Ssl«4 Karneval živali. 1.00 Hey«Tvjjt, Kon Tiki, dramatiziran*
4, nadabevanje. 22.00 Faust, 4. dejanje. 22-*» \ g'asba. 23.00 Romance. 23, ročila.
T H M T I. p|y
7.45 Jutranja girsba. I1,
5če. 1215 Pesmi. 13.30 navrlca. 14.25 Francoske » ^ 17.30 Iz angleških kon:ertn» )S.|) ran:	Dvoržakova	Kls®t,j’1,v|r*»
Plesna glasba. 19.15 IV;, fy rkester. Vf \ f
Vodi
Madrighera. 2CT.30 Na
Couttet je priznano najelegantnejši smučar leošnje oiimpiade. ■■wA’AAWAV,A'.wavsvvvvwIiVVVAVAV«*.
kvartet. 19.30 Qi Madrighera. 20.3-torjeml 20.45 Gl'Sbeni 22.00 Pregled mednarodnih 'f kov glasbe. 23.30 Plesna *
									
14.
Take in podobne stvari sem premišljeval, kc sem sedel na vrhu bresta. Polno bridkosti je bilo moje srce in vendar sem občutil domotožje po Trstu, čeprav ne po Tončki in njenih kosteh. Rad bi se znova sestal z u-redniki naših listov, s katerimi sem se včash tako ljubeznivo grdo gledal. Take lepe in poučne pomenke smo Imeli, da so se nepristranski poslušalci bolj veselili, kot če bi gledali pasje boje na ulici.
Zlasti sem rad polemiziral z Martinom, ki je urednik Zlate trobente, ki izhaja kadarkoli utegne, ln mrcvari naše mlade poete Urednike sem včasih krivično so-dil. Domneval sem, da so svojo hudobijo podedovali
po tistih prednikih, ki so umrli v prisilnih delavnicah. Kje bi mogli drugače tako neusmiljeno postopati z mladimi literati. Nemogoče Je, da bi se mogij kar za pultom nalesti tako hudih sr'nih hib.
Povabil sem pred leti u-rednika Martina na lonček turske cikorje. In ko sva sedela za okroglo mizico in mešala z malo žličko po dnu lončka, ker sva iz prejšnjih izkušenj vedela, da Je včasih na dnu ščepec sladkorja. sem vprašal po ovinkih: »Povej ml, prijatelj moj ljub, zakaj ste uredniki tako brezsrčni?*
«Kako to misliš?*
«Zakaj ste tako neusmiljeni do novokalečih pesnikov, ki se porajajo, recimo, v Reški dolini ali kod drugod v bližini? V kolikor lih nekaj poznam, vem, da imajo do-
FRAN C E. MAGAJNA
Pisatelj pravi - iz razumljivih razlogov • da bi so rad sestal s tržaškimi uredniki - Kot čitatalji že vedo, se mu bo želja uresničila. Medtem pa pripoveduje zelo nezanimiv pomenek z ured nknm Martinom ob lončku turško cikorije - Upamo, da mu čitatelji na bodo verjeli, temveč se rajši veselili tistih dveh besed, ki 80 zapisane ob koncu današnjega nadaljevanja: da bo namreč jutri teh protikraševskih zgodb konec.
bre namene*.
«ln zato gotovo misliš, da dobri nameni posvečujejo sredstva. Čakaj, da tl nekaj pokažem. Boš od blizu videl, kako se nam godi!* Razburjeno je segel v notranji žep in položil na mizico sop različnih listin, rokopisov, živinskih potnih listov, zastaranih loterijskih sre'k ln podobne literature.
»Na, tole beri m beri lepo na glas, da bodo tudi bralci
po deželi slišali!* Pomolil ml Je pred nos največje od vseh pisem.
Vzamem iz ovojnice nekaj listov, tako lepo popisanih v stampatelu, da bi jih bil najizbirčnejši 6tavec vesel. Berem glasno in z največjo skrbjo, da bi ne prezrl akcentov ln ločil,
»Cenjeni gospod uredniki* »Saj je lepo*, sem rekel in prekinil branje. »Fant se izraža zelo vljudno, čeprav je
v zmoti, ko tl pravi 'gospod’*
Vrag te zveml — beri na-preji* .
»Cenjeni gospod urednik! Priloženo boste našli mojo zadnjo pesmico, ki sem Jo bil zložil pred nekaterimi dnevi. Našim fantom ln dekletom zelo ugnja, saj jo pojejo že mnogo let! Prepričan sem, da bodo čitatelji zelo veseli, ko jo bodo brali. Ko Jo boste priobčili, beste naredili veliko dobroto mi-
lemu narodu, ki take pesmice pred jedjo ln po jedi rad
poje. Honorar pošljite na spodaj navedeni naslov. Pesmica se glasi:
«Rože je na vrtu plela,
pela pesemco glasno....*
»Cuj, ampak*, sem se znova prekanil.
«Nič ampak! Beri naprej, pravim! Pozneje se bova pomenila tudi o tvojih brihtnih ampakih*.
Bral sem naprej vrsto ki-
tic in nazadnje odkril bridko dejstvo, da «njega od nikoder ni*, čeprav bi moralo vsako zcravo dekle vedeti, da je to presneto majhna Skoda.
Martin Je zlobno gledal predse Pomenkoval je s trepalnicami, kakor da je živčen
»No, in kaj si »pesniku* nato odgovoril?* sem vpra-šal sočutno.
«Ko bi bila skupaj bi te-
lebana pošteno premikastil in mu zravnal rebra, tako sem pa samo uredniške škarje prelomil na dvoje. Potem sem mu pisal ln se našel v novi stiski- Ce bi dal duska svojemu razpoloženju, bi bil fant pošteno užaljen lin bi odpovedal naročnino. Takrat bi privihral nadme naš upravnik, ki Je kakor grmeči bog. Moral sem biti vljuden, kar je za urednika nezaslišana lastnost. Približno takole sem mu odgovoril:
»Spoštovani prijatelj! Vaša pesmica nas je globoko ganila, ker je zares lepa. Radi bi jo priobčili pa se bojimo nekega Simona Gregorčiča. ki trdi. da je pesem njegova. Upamo, da boste razumeli našo stisko in nam oprostili, z odličnim spoštovanjem itd*.
IMIII*
»In s tem Je Wa končana, kajneda?* po« »Kaj šel Ce butcu * V ves takoj od zač«!** jtf1 kar imaš na srcu, te kar naprej kr kor ? zem. Preden je prete y sem dni, sem že im*}, K* kah njegov odgovoj-ji, Tukajle ga Imam. P®1 gf
In berem: tCeTli^]o *£ spod urednik!* semco le brez skrbi p. te. Ni vzroka, da bi ptr Simona Gregorčiča. ^ d polnoma za gotovo Je umrl pred mnogi«5" Prasnil sem v ®rne<JneJej »Oh. ti se lahko st!,# mar je tebi trpljen,B nlkov!*	gtfi*
»Oprosti, saj fi8 . pet®., jem tebi. In K3*" 'jV11 to zabavno zgodoo «1?»
(Konec f
III nad. — Itlefun it»v »J-Sj0 m oa 15 is — Tel
.HJ za vsak mn. Urtrie I
štolpra ta vse vrst* oglasov po 10 sin — Tiska Tiskarski tavod 7.TT. — PoiJruž.: Gorlra. (II S PePIro i-II . Tel II 32 Kaper. Ul Batlisll 201 s-1 Tel 70
Glavni urednik BKANKO BABIC - Odg urednik SIANISLAV HL.NKO - UHEDNISTVO ULILA MONTECCHI St 6. III ukd In 94 638 - Poitril predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 20 - Telefonska it 73-38 - OGLASI od 8 30 U 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm vijitu- v StIiiI I stolpca trgovski 60, f nanCpo-npravni 100. osmrtnice 90 lir - Za FLH
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------     —--------------- ...0	dl"'.
naročnina Cona A ineseina 350. ietrtletna BOO polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija. Uvod lO.mesetoO *• ,,sK» Pojtrn rekoči ratiir, za STO ZVI) Za'n?n glvo trt Skega tiska Trst 11 5.374 — Za Jugoslavijo. Agencija demokratičnega 'iinzemskcS* Ljubljana Tyr5eva 23 - tel. 4963 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdala Zaiolrnstvo trjalkrga tl*** nU)'i
i