518. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 5. junija 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev*
,DAN* Izhaja vsak dan — tud! ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znala t v Ljubljani v upravništvu mesečno K l'20j s dostavljanjem na dom K 1*60 j ■ pošto celoletno K 20"—, polletno jj to*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70.
Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina •« ts	pošilja	upravništvu.	at
tu	Telefon	številka 118.	ta
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo in upravnlštvo:	jg
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi m pošiljajo uredništvu. Nefraukiraua pisuia se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase ■e plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju k>-ta pust. — Za odgovor je priložiti *.n- tnl o. v:	Telefon	številka	'ts
Na mrtvi točki.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 20. maja (2. junija) 1913.
Balkansko ravnotežje.
Zadnjič sem razložil glavne točke iz srbsko-bolgarske pogodbe, jradi katerih zahteva srbska vlada fevizijo.
Pa tudi, če bi prišlo do revizije,
—	kar pa Bolgari, vsaj za sedaj, odločno odklanjajo — spor med obema zaveznikoma še ni rešen.
Revizija bo uničila prvo pogodbo in treba bi bilo mnogo več dobre volje, truda in samozatajevanja
se stvori nova — sedanjim razmeram za obe državi odgovarjajoča in jasneje stilizovana — pogodba, kakor pa je bila stara.
Za vlade kralja Aleksandra je vladalo med obema bratskima državama vse drugo kot prijateljsko raz-nerje. Predmet seveda Macedonija. Cralj Aleksander je bil mnenja, da je e z mečem mogoče razrešiti interesno sfero v Macedoniji in jo razdeliti ned Bolgare in Srbe. Radi tega je skal podpore v Avstriji in je s svojo pvstrofilsko politiko razdražil proti tebi vso javnost in temu posledica je bil tudi njegov — žalosten konec.
Z nastopom kralja Petra je zma-feala ljudska volja in — slovanska ideja. Avstrofilstvo je propadlo in pnacedonski problem je dobil drugo obliko pod devizo prijateljskega spo-razumljenja z Bolgari in ž njimi reditev severnega vprašanja.
Za časa aneksijske krize je bila rodilna misel srbske politike: Bosna in Hercegovina in izhod na Jadransko morje, Macedonijo pa naj ima jtdor hoče.
Važnost Bosne in Hercegovine ter Jadranskega morja za Srbijo odtehta’ brezdvonmo celo Macedonijo.
Ni dvoma, da je smisel pogodbe prilagoden tej smeri. Vsi znaki govore zato, a protidokazov nimamo.
Za Bolgarsko je bila ta rešitev jigodna in vendar so trajala pogajanja nekaj let, predno je prišlo do pogodbe.
Srbija — po zaslugi Avstrije — pi prišla na Adrijo, s tem je smisel pogodbe*de faeto spremenjen, ker ?e je Srbija odrekla Macedoniji le pato, da dobi nagrade drugje.
Vsled tega bo rešitev srbsko-fcolgarskega spora možna le tako, jaa Srbija obdrži zavzete kraje v »okupacijo in upravo« vse dotiej, |dokler niso uresničene srbske aspi-jraeije vsaj glede Jadranskega morja.
Na ta način je tudi prvotni pogodbi dano zadoščenje v polnem ob-jsegu in Bolgarska prevzame — čim (se izvrši vsaj del srbskega programa — celo »sporno ozemlje« v svojo past.
To je tedaj ono ravnotežje, o katerem nočejo — morda ne mo-fejo — vedeti, bolgarski šovinisti.
LISTEK. "
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Ali naj se odpravim, sir?« je torašai.
»Ne,« je odgovoril kralj s skoraj prosečim glasom. »Ostani... Edini, ju mu še lahko zaupam, si ti!«
Kar pa je še posebno preplašilo Franca I., je bilo vedenje Sansaka »amega. Včasih bi bil plemič pripo-
fočal kralju v podobnih okolnostih lasilje ... Zdaj je molčal...
»Oh,« je pomislil z mrklo bridkostjo. »T orej je le resnica, da sem jpbsojen!«
Te novice, ki so se vrstile kakor udarec za udarcem, so strašno pobile kralja: blaznost grofa Mon-klarja in smrt La Šatenjrčja in D’ psčja.
Čutil je kako mu je zmanjkalo (tal pod nogami.
Bilo je, kakor da se ruši svet.
In v tej duši, razjedeni po sa-pioljubju, kakor Je razjedala telo neozdravljiva bolezen se niti malce ni bglasila odkritosrčna žalost za dobrim služabnikom, kakršen mu je bil veliki profos, niti za vrlima tovarišema v radostih in nevarnosti!^ kar sta mu bila nekdaj La Satenjrd m D* Es6.
Srbija in njen problem.
Marsikdo bo dejal: »Če Je pa tako, potem pa Srbija lahko prepusti celo Macedonijo Bolgarom, potem ji bodo že oni pomagali, — ko bodo močni — da dobi kar želi in potrebuje.«
Tu mi prihaja v spomin govor nekega socialnodemokratičnega veljaka.
Ko se je ustanavljala v Trstu N. D. O. so socialni demokrati neusmiljeno udrihali po njej in neki njihov modrijan se je na shodu v potu svojega obraza trudil dokazati škodo, katero delajo narodni delavci delavstvu.
Med drugim je rekel nekako tako:
»Mi socialni demokrati smo tudi narodni, ampak pomisliti je treba, da moramo najprej izvojevati skupno z drugorodnimi proletarci delavstvu one pravice, ki jim gredo kot delavcem. Kadar bo imel delavec osem ur dela, osem ur počitka in osem ur spanja, mu bo dana možnost misliti tudi na narodna vprašanja. Ako bomo p_a odganjali z narodnjaškim šovinizmom pomoč tujerodnih delavcev od sebe, ne bomo ničesar dosegli. Le s polnim želodcem moremo misliti tudi na druge stvari!«
Fant bi imel skoraj prav, samo pozabil je omeniti, y katerem kotu sveta bo čakal slovenski narod rešitev socialnih demokratov in tfsts krasne bodočnosti.
Čakaj pes, kadar pojem meso in kost oglodam!
Kdo Je kriv?
Rešitev srbskega življenjskega problema Je bila že tako blizu, da se je vsak Srb čutil popolnoma prerojenega že ob samih glasovih srbskih zmag.
Konec Je male. zavisne, životarjenju obsojene državice, ker proro-štvo srbskega naroda se izpolnjuje v njem in po njem samem za boljšo bodočnost svoje politično in gospodarsko neodvisne domovine..
Toda sovražna roka Je potisnila
Srbe zopet nazaj v njihovo zavistnost. v njihovo životarjenje.
Naj-li sedaj za svoje napore, za svoje žrtve in ogromne vspehe na bojišču žanjejo le — in bianco menico. da se enkrat vendar uresničijo njihove vekovne sanje?
Naj-li sedaj odpovedo službo svojemu želodcu, da pričakujejo potem pomoči za zacelitev globoke rane — zadobljene v pravkar končani zmagonosni vojni — od tuje četudi bratske slovanske — države?
Ne! Srb je preponošen na svoje slavne prednike, prejunaški in preveč vitežki, da bi prepuščal svojo usodo v roke drugim.
Kdo pa mu tudi da zagotovilo, da bo trikrat močnejši njegov zaveznik ostal zvest svoji besedi?
Nikdo!
»Drži tedaj to, kar imaš in pazi, da še vsa] tega ne izgubiš.« to mora biti geslo srbskih politikov.
Bolgari so izvršili popolnoma svoje narodnostno zedinjenje, pogoji za samostojno neodvisno državno življenje so jim dani. več ne morejo in ne smejo zahtevati, ker to bi pomenjalo stvarjanje nove Turčije ali Avstrije na Balkanu.
Kle rešitev?
Ako se Bolgari s Srbi prijateljsko sporazumejo na osnovi gornjih izvajanj, morejo upati za dogleden čas, da se njihovim zahtevam v polni meri ugodi, ker brez Bolgarov Srbija ne more udejsMti svojega programa. Bolgarska pa Srbije ne potrebuje več.
V tem tiči ravno spor.
Srbija hoče in mora v tem tudi
vstrajati, da Bolgarsko vedno spominja na njeno dolžnost s tem, da drži — po pogodbi — bolgarsko ozemlje okupirano, ker v nasprotnem slučaju Ji Bolgarska lahko pokaže — fige.
V tem oziru so vsi apeli slovanske Javnosti na razsodnost in slovansko mišljenje obeh držav čisto brezpomembni. Interesi Srbije so tako ogromni za bodočnost, da Je pripravljena braniti svoje pravice do zadnje kaplje krvi.
Umesten in vspešen pa b) bil Vpliv slovanske Javnosti na Bolgarijo. da popusti od svojih neupravičenih In pretiranih zahtev na ozemlje ki ima tvoriti le plačilo za usluge storjene Srbiji.
Teh vslug Bolgarska še ni izvršila in kadar to stori, dobi tudi plačilo.
To stališče Je tako jasno, da ne potrebuje nikakega nadaljnega komentarja.
Nova mobilizacija v polnem tiru
Ko sem Sel danes dopoldne mimo artiljerijske vojašnice 7. polka dunavske divizije, 9tišim iz obširnega vojašničnega dvorišča klicanje. Radoveden ustavil »era se pri vhodu in opazoval dve grupi vojakov.
Bilo jih je kakih tristo.
Med obema grupama je stal narednik in iz listine čital imena navzočih.
Vsak vojak, čim je slišal svoje ime, stopil Je za hrbet narednika. Na ta način se je en klopčič vedno bolj razvijal in drugi navijal. Vse je šlo y najlepšem redu in brez motarija in y_ozljev, dasi vojaki niso stali v vrstah, nekateri so celo sedeli na zemlji.
Čisto patriarhalno.
Na misel mi je prišlo trpinčenje vojakov — posebno rekrutov in rezervistov — v takozvanih tudi — kulturnih državah in odšel sem.
Nisem bil še daleč in ko se ozrem, vidim kako marširajo iz vojašnice proti kolodvoru.
Malo višje srečal sem drugo četo — kakih 50 mož, ki je korakala v isti smeri.
Kralj je jokal zgolj sam nad seboj.
Nato. kakor se zgodi neredko-ma v prenapetih naturah, se je po malem izpremenila njegova bolest. Slike tovarišev so izgubile Jasnost obrisov in izginile naposled, a nadomestila jih je podoba Zilete.
Zapuščen in izdan — to je čutil dobro! — oropan zvestih tovarišev,' pomorjenih po rokah, ki so morda že dvigale bodala zoper njega samega, se je zatekel kralj z nekakšno besnostjo k svoji strasti.
Žalost je celo še podžgala bolni žar njegovih čutov.
Par ur po novici o teh katastrofah je mislil Franc 1. samo še na to, kako bi se polastil Zilete.
Toda namesto da bi mislil nanjo z obotavljanjem, kakor doslej, je mislil nanjo z divjostjo.
Sanjal je o besnem umiranju...
Z mrtvaško naslado in nervoznim trepetanjem si je predstavljal svoje jastno truplo, kako duši v objemu oledenelih rok premagano devico...
Kdor bi bil videl Franca I. v tem trenotku. bi se ga bil ustrašil.
Zdelo se je, da so se blede ploskve njegovih lic pobarvale z žolčem.
Zrušen v svojem naslanjaču, srepiti oči, stresaje glavo v starčevskem drgetu, ustnice razklenjene v nervoznem režanju. Je izgovarjal.s tihim glasom Žiletino ime, ker si je
-tako
V	hiši, kjer stanujem, imamo tudi vojaške obveznike. Eden izmed njih ie prezračeyal svojo vojaško uniformo na dvorišču. S krtačo je drgnil iz hlač še kumanovsko blato in krvave kapljice ter pri tem prav veselo žvižgal črnogorsko himno.
»Dakle kada putujete?« vprašani ga kar tja v en dan, potem ko sem ga pozdravil.
»Preko sutra, gospodine, preko sutra, a ja još sada neznam u koji pravac. Za ove stvari ja se ne bri-nem, ovi več znaju koji me trebaju i kde oču, da me trebaju, više nego Ja.«
»Dakle, vi volete da idete v rat?«
»Volem ili nevolem. niko me ne pita, otačbina me zove na dušnost. Bugari kažu da moramo da osveti-mo i Slivnicu. Neka jim!«
»Ja bih nevoleo da dodje do rata«
»I ja ne takoisto, ama kad oni oču, šta očeš da jim čiitiš? Neka Jim!«
»Sve če se opet izravnati.«
»Ne znam?!«
Popoldne odšel sem k svojemu znancu v pisarno. Potrkam in vstopim.
»Gospodin Molerovič nije u kan-celarije?« vprašam.
»Nije, bogami, otišao u Vranje.«
»Zašto?«
»Upučen je opet u komandu.«
Poslovil sem se in odšel.
Trava na syežih grobovih padlih junakov za domovino še ni za-rastla temne sledove krvi in že zopet hiti Srbstvo na branik svojih pridobitev.
Kdor ljubi... je podoben žve-plenki, katera — čim vzplapola —* zgubi glavico... in kdor ne ljubi... ni človek ...
Ker Srb ljubi svojo domovino z vsem ognjem patriotične ljubezni, saj je pa to tudi edino, kar more imeti in želeti narod, mu pravijo, da je krut, barbar, premalo slovanski zmage pijan, in ko bi ne ljubil to najdražje, kar ima — politično neodvisnost, bi ne bil Srb, niti človek, ampak suženj brez ljubezni, brez čuvstev, nezmožen za višje ideale človeštva, niti krutosti, niti barbarstva, kaj še slovanstva in pijanosti zmage. \
Vijolica cvete skrita v grmovju in luč se postavlja pod mernik, ali ovene cvet za vedno, ali pa pregori dno mernika, ki skriva ljubezenski žar.
Ali je slovenskemu jeziku namenjena vijolica, ki usiha polagoma?
Ali bo pregorelo dno predsodkov in zatiranja?
Gosposvetsko polje... Zedinjena Slovenija...
Pa brez zamere! Mislil sem le na bodočnost... ljubezni, če se ta! kuga tudi na Slovenskem kaj razširja.	Mars.
Knjižne novosti, javno mnenje in druge kaprice.
v.
Aha. »Kaprice« so že razdražile nekoga, ki si ni mogel kaj. da-bi ne bil napisal za »Sočo« pridigo, o kateri trdi, da je napisana sine ira, kateri se pa pozna, da je mož kar fluoresciral jeze, ko je premagal svojo prirojeno lenobo in šel med dopisnike. — O vojaščini. Flottenve-rienu, vojaškem streljanju v šolah, o nemškutarjenju in drugih prismo-darijah bomo na tem mestu še več-: krat govorili. Za danes naj odgovo-. rimo le na nekatera izvajanja: Ni ga na celem Sloveskem mesta, kjer bi bilo toliko slovenskega meščanstva — tako brezdelnega. Niti vi Ljubljani ne. Po raznih trgih in dru-( gih gnezdih se pije. Tu v Gorici sicer ni zloglasnih purgarskih večerov, zato pa dovolj beznic, dovolj one razvade kvartinčkanja, proti kateri je ravno »Soča« že ponovno pisala, četudi brezuspešno. Pisali pa so o tem z grajo ravno domačini. Seveda; se delovanje in nehanje Goričanovi še ne konča pri neštetih litrih, toda če bi teh neštetih litrov ne bilo, bi bilo marsikaj drugače. »Večne in neznansko neslane hrulacije« so le zato tako »neslane«, ker so resnične, resnica pa, kakor znano, oči kolje. Seveda, če pove tako reč Cankar, je vse prav, ker ie mož artist in se nikdo ne čuti naravnost zadetega, če pa pove isto reč, kedo, ki bi lahko naštel oseb kar na tucate, potem so gospodje, ponižani in razžaljen* in kdor izmed njih prime za pero,^ se pritožuje nad napadanjem skupnosti in se sklicuje na največjo be-dastočo, ki jo je kedaj povedal kaki Slovenec, sklicuje se na lokalni pa-, triotizem, kakor da bi bila naša do-, movina res tako velika, da bi bil Slovenec kjerkoli na Slovenskem tujec. Mesto da bi bili možje veseli posvežka, se nanj hudujejo, kadar jim pove resnico v obraz. In kar'
Danteja
božanstvena komedija
„Pekel“
Ta največji kinematografski senzacijonclni umotvor se bode predvajal s smo 4 dni. Petek 18, soboto 14, nedeifjo 15, pondeljek 16 v „K1NQ IBEAL“. Zvišane cenej vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—4'/2, 4'/j—6, 6—7*/s, 7>/2—9j 9—101/«. Zr.dv.jQ predstave na prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen!
podobo v vseh posameznih kosih in krasotah...
In ljubavna slika se je obdajala z mrtvaškimi obrazi; slika Zilete, slika življenja in ljubezni, je budila sence njegovih mrtvih tovarišev.
V	ljubavnem deliriju Franca I. sta tvorila življenje in smrt, zapletena in zagrizena drug v drugega, čuden obraz, ki se je risal mrtvaško z ognjenimi črtami v vrenju njegove prerazgrete domišljije.
Nato je vstala pred njegovimi očmi lepa Feronka, izzivajoča, pohotna, čudovita y krasoti in nagoti svojega telesa; toda na njenem obrazu se je režala razjedena kostenja-ška krinka.
Venomer pa se j§ vračal k poglavitnemu fantastičnemu stvoru svojega delirija:
On leži mrtev... mrtev od ljubezni... mrtev od pohote
In njegove mrliške roke oklepajo v nerazklenljivem objemu telo Zilete, ki trepeče groze in življenja.
Z močnim naporom volje bi bil Franc I. lahko otresel te pijane sanje.
Toda on se Je naslajal z njimi 1
Polnile so ga z grozo brez imena. obenem pa tudi z neizrekljivo slastjo.
Ta kralj, ki je živel za ženske in začenjal krvave vojne, samo da bi si pridobil občudovanje ženskih src, je čutil da ga objemlje ženska sama v vsej svoji vesoljnosti kakor
strupna srjica: in -ta d&dienie ie
bilo zdaj hkrati njegova radost in njegova tolažba.
Ob uri večerje je kralj sporočil, da ne bo jedel ničesar. In ko je napočila ura, ob kateri je hodil spat, Je odslovil Basinjaka, ki je sedel ves v skrbeh v predsobo in čakal, kaj bo...
Dolge ure je kralj okušal, iskal in ustvarjal sramotno vrsto slik, ki so ga naslajale in morile.
Bila'je pravcata agonija pohote.
Zdelo se mu je trenotkoma, da je cvetlica... pošasten cvet, ki je pognal v strupenem zraku, cvet, ki truje sebe samega s svojimi vonjavami in umira, dušeč se z grozo in slastmi.
Oster in mrzel znoj mu je curljal po čelu, ne da bi si ga otrl.
Pretrgane besede so mu vrele iz nabreklih, začrnelih ust.
Kmalu se mu je začelo silno vrteti v možganih. Obenem pa se je zvijalo drobovje v silnih krčih bolezni.
Ze zdavnaj je bila udarila polnoč, ko se je boril kralj še vedno molče s svojim zlom.
Trajalo je celi dve uri.
Slike niso bile izginile. Nasprotno. v svoji srditi neusmiljenosti so se risale čimdalje jasneje.
Zdajci pa je potihnila bol v drobovju; takoj nato pa se mu je zazdelo, da mu prebadajo trepalnice z ognjenimi iglami. Zaprl je oči, a ni mu hotelo odleči...
In zdajci je zaslutil vso strahoto smrti, kakorjto bi stala tik
poleg njega. Hotel je vstati, da uide pošastim svojega delirija, stopil je dvakrat in se zgrudil s pretresljivimi krikom kakor težka masa...
Ura je tri po polnoči.
»Kralj umira!... Kralj uinira!«>
V gradu, kjer begajo luči sem ter tja, in so razsvetljena vsa okna, gre ta beseda od ust do ust.
Prebivalci gradu, ki jih je vrgla1 turobna vest iz spanja, čakajo temnega konca krize ...
In stanovanje Franca I. je bilo prazno.	,
Basinjak in Šansak, po katerega je bil tekel komornik, sta bila vdrla sama od sebe v kraljev kabinet.
Prenesla sta kralja na posteljo in ga slekla; nato je planil Basinjak iskat telesnega ranocelnika Franca I.1
Ko je iskal ranocelnika zaman: po vsem gradu, ga je našel napo-: sled v stanovanju prestolonaslednika' Henrika.
Tam je bil precejšen nemir.
V prvi vrsti dvorjanov, klanja-; jočih se jutrišnjemu solncu, je pripovedoval Mongomeri sinu Franca I. s tihim glasom istorijo, ki je morala; biti zelo zanimiva, zakaj prestolo-’ naslednik je poslušal z globoko pozornostjo.
Družba plemičev je obdajala to skupino; vsi so čakali z obrazi, plamenečimi od nestrpnosti, kdaj pridejo oni na vrsto.
(Dalje.)
govori možakar o tem, cfa so goriški naprednjaki zadovoljni s sedanjim režimom: Zadovoljni so ž njim v toliko, ker upajo, da je to le prehodni režim in da se sedaj le seskupljajo sile. »Luščenje« napredne stranke mora voditi v odločnost, ne pa še nižje v lužo.
Toliko potrebnega odgovora na nepotrebno hrulacijo v »Soči«. Upam, da se bo gospod sobesednik že še sprijaznil z »večnimi hrulacijami«: Naj se ravna po njih, pa bodo prenehale, in naj ne zagovarja vojako-filije, te najnovejše goriške narodne pridobitve.
Korumpirancem tla izpodnešena.
Začetek in razvoj hrvaške krize.
— Kakor je znano je ogrska koalična vlada, kljub ostremu odporu Hrvatov. prinesla zakon o železnični pragmatiki, s katerim se proti do-slcvnemu besedilu ogrsko-hrvatske pogodbe, ki velja kot temeljni državni zakon, zavaja na hrvatskem ozemlju v železnični upravi notranja tnadjarščina. S tem se je začel konflikt med obema vladama in tedanja hrvatska vlada je naslanjaje se na srbsko-hrvatsko koalicijo, odstopila. Od te dobe se vrste na Hrvatskem vlade druga za drugo — toda niti eni se ni posrečilo dobiti potrebne večine, ki bi v hrvatskem zboru od-glasovala omenjeni zakon, ki drugače ne more priti v veljavo. Tako je prišlo do komisarijata Čuvajevega, ki pa postaja že prevelik madež na ustavnem telesu Avstro-Ogrske, radi česar se v kratkem nadomesti z novim banom, ki bo najbrže Rauch, znan po svojem insceniranju veleiz-dajniškega procesa, ki je grozil 53 najboljših ljudi pripeti na višala. Rauch potrebuje zaslombe; zato je posloval po svojem svaku generalu Steebu, da so bili izpuščeni iz preiskovalnih zaporov razni Sachsi, Hrvati, ki so bili v preiskavi radi goljufije. V teh ljudeh upa najti Rauch najboljše enakovredne pomagače, ki so komaj izpuščeni že pričeli z delom, s tem namreč, da so 19. maja roparsko vdrli v uredništvo lista »Hrvatska«, glasila stranke prava, izgnali urednike in se lista polastili, da bi lahko začeli s propagaeijo svojih protinarodnih teženj, povdarjajoč čisto hrvatstvo, odrekajoč Srbom na Hrvatskem vsako pravico. Vsled tega roparskega čina je seveda nastal v stranki prava razdor, ker frankovci, pristaši Sachsa in Hrvata in Franka so začeli iti lastna pota, različna od onih, kLjih je predpisoval pakt stranke prava z srbsko-ht,-vatsko koalicijo.
V	svrho razrešitve krize v stranki prava je bil sklican zbor v Trstu, ki je zboroval te dni in izdal sledeči komunike, s katerim so strmoglavljeni korurnpirani elementi iz preiskovalnih zaporov:
I.
Osrednji organ Stranke Prava za vse hrvat. dežele — »Hrvatske«
— se ima nemudoma v svojem razmerju napram vrhovni Stranki Prava postaviti zopet v stanje, v katerem je bil pred dogodkom, pripetiv-šim se ^dne 19. majnika, glede urednikov Segviča in Peršiča.
II.
Glede daljnega tiska lista se daje ob enakih pogojili prednost »Hr-vatskemu katoliškemu tiskovnemu društvu« v Zagrebu.
III.
Dr. Mile Starčevič ostaja tudi nadalje predsednik vrhovne uprave Stranke Prava.
IV.
Odlaga se za drugo priliko reševanje nadaljnih vprašanj, pojavivših se povodom razprave prvega prede meta, in nekaterih drugih vprašanj, važnih za stranko, posebno glede Dalmacije in Bosne.
V.
Ugotavlja se, da vsi člani vrhovne uprave Stranke Prava stoje neomajano tudi nadalje na stališču, da naj Stranka Prava ohrani pakt s hrvatsko-srbsko koalicijo In da ima bedeti nad tem, da ga tudi hrvatsko-srbska koalicija ohrani v polnem obsegu.
Celje.
Imeli smo koroški »vitajet«, a sedaj imamo tudi štajerski. Kolikokrat smo že v teh kratkih mesecih svarili, opozarjali, prosili in grozili:
posvetimo več pozornosti gibanju nemštva po Slov. Štajerju. V člankih dopisih in noticah smo opozarjali na nevarno gibanje nemškega »Volks-rata«. A našli smo — pri lastnih so-rojakih — gluha ušesa, topo strmenje tja v en dan, absolutno neume-
vanje ih —kljubovalno umalova-ževanje. samo, ker naš program divergira z onim... In posledice? Eno njih priobčujemo tu: Okrožno sodišče v Celju razpošilja potom okrajnih sodnij na župnijske urade sledeče navodilo (doslovno prestavljeno) t
»Predsedstvo c. kr. okrožne sodnije v Celju je z odlokom z dne 21. maja 1913, št. praes. 1062-25 a, 13 do 16, odredilo med drugim sledeče: Sodnije morajo z župnijskimi, kot matričnimi uradi občevati v nemškem jeziku. V imenovani lastnosti so župnijski uradi državni organi, občevanje med njiinl in sodišči pripade v področje notranje službe in zamore priti v rabo le kot jezik notranje službe! V tem občevanju se morajo sodišča uporabiti le izključno uradno tiskanih nemških vzorcev. Sl. župnemu uradu se dopošljejo uradni vzorci št. 1 in 57 s prošnjo, da se ne poslužujejo več onih slovenskih vzorcev, ki jih iina še v rabi in koje je podpisano sodišče samostoino naročilo.«
Ta ferman c. kr. okrožnega sodišča v Celju prekaša pač daleko vse one infamije, kojih smo bili do danes deležni na narodnem polju! C. kr. urad, ki ima dnevno občevati z 98% sloveskega življa, najde drzno čelo, teptati kot državna instanca najprimitivnejše določbe člena XIX. ustavnih pravic! Kdo je že kaj tacega videl, kdo je že kaj tacega doživel!? In kakšna aroganca v vsem tem odloku! Mora se v nemškem jeziku uradovati!! Ali ste že kai tacega imeli na božjem svetu? Ne in ne! In, kje — da je nemčurska aroganca gg. pri tem sodišču do-poljnjena — je določeno, da velja nemški jezik kot edini jezik notranje službe? Nikjer! Vsaj bi si ne bilo drznilo najvišje sodišče pred enim dobrim letom odrediti, da morajo nemška sodišča v kralj. Češki $ češkimi uradi itd. češko poslovati. Če pa velja ta odredba vrhovnega nad-sodišča za Nemce in Čehe, mora veljati tudi za Nemce ln Slovence po Slov. štajerju, in sl ji morajo ukloniti tudi nemškonacionaini nestrpneži c. kr. okrožne sodnije v Celju, če ne — pa naj sfrčijo tja v Prusijo. Državni uradniki, ki se drznejo na tako infamen način teptati pravice avtohtovnega naroda, ljudstva, so od strani tega izgubili že v naprej pravico, zahtevati od njega, da zaupa njihovi nepristranostl. njihovi točnosti y izpolnjevanju svollh uradnih dolžnosti 1
Če pa so ti uradniki še vrhu tega c. kr. sodniki, torej ljudje, k| moralo čuvati nad zakoni, potem, če sl pre-drznejo kaj tacega, so doigrati v svojem službenem poklicu.
Vsega tega. vsemu razburjenju, ki zna tej najnovejši nemškonacionaini infamiji slediti, pa niso krivi samo tijustični uradniki, marveč v prvi vrsti in v največji meri naša prokleta narodna malomarnosti ki raje s; . sebi pluje v obraz, kot, da bi že enkrat zbrala vsaj trohico svojega narodnega ponosa in pokazala onim brezsramnim elementom, kojih lakaji smo, da se več ne zadovoljimo le s papirnatimi pravicami in ustavami, marveč, da jih hočemo v polni meri tudi Istinito, če ne zlepa — pa z grdo! V največji meri je kriva temu azijatskemu teptanju in poniževanju naša politična Inteligenca — bodisi i- .kalna, bodisi napredna — ki se vsak dan z zadoščenjem prekla po naši domovini, polni usta frazerskih govoranc, obeta modro z neba. a stori — figo v žepu, če ni tudi za to prelena! Za vse kršitve naših narodnih pravic delamo odgovorno izključno le njo! Mariborske impertinence dr. Biceka in Torgglerja so bile prve posledice, celjski odlok je prvi udarec, a njemu bodo sledili še drugi. In pri vseh teh razmerah žive še ljudje, ki so z našo politiko — zadovoljni! Tužna nam majka!
Obsežno vohunstvo.
ARETACIJE SE NADALJUJEJO.
Redi je zapisoval natančno vse uspehe svojega vohunskega delovanja. Ta bilježnica prihaja preiskovalnim sodnikom sila prav in vspehi njem se že kažejo. Izvršujejo se že aretacije v Kotoru, kjer so aretirali nekega stotnika in nadporočnika trdnjavske artelerije. ki sta vohunstva osumljena. V Zagrebu so aretirali tri častnike in jih odvedli v garnizijski zapor. O vzroku se molči. Poleg tega so v Pragi in na Dunaju zaslišali več častnikov, o katerih sumijo, da so v zvezi z Redlovim vohunstvom. Preiskave so izvedli celo pri nekaterih visokih štabnih častnikih. Kakor videti je zvestoba zelo obširna in materiala za veleizdaj niške procese več kot dovolj — samo se ga ne sme iskati pri zavednih Jugoslovanih.
Ker je Redi izdat Rusiji tudi načrte avstrijskih trdnjav bodo morali trdnjavi Krotovi in Pfzemysl prede-
lati. Pa pojdejo zopet milijoni rakom žvižgat, ne da bi bilo treba kanijevih prochazkovin.
Kakor poročajo, je bil Redi že pred štirimi leti osumljen vohunstva, toda ovadbe niso vpoštevali. Ovadb pa, ki se tičejo jugoslovanske mladine, ne ignorirajo tako.
Uradna preiskava je že dognala, da je izdal Redi tudi tajnosti Nemčije Rusiji. Redlu sicer mobilizačni in maršni načrti Nemčije niso bili dostopni, a načelnik pruskega generalnega štaba mu je marsikaj zaupal, kar je ta prodal Rusiji. Redi je bil tudi večkrat odposlan z ordrami pruskega generalnega štaba k dunajskemu generalnemu štabu in nasprotno. Preiskavo vodijo zdaj tudi o tem. da doženejo, če je odpiral pisma.
Dosedaj je menda aretiranih že nad 40 oseb: nekaj jih pride pred vojaško. nekaj pred deželno sodišče.
Štajersko.
Poglavje o morali klerikalnega poslanca. Predsednik štajerskega parlamentarnega kluba S. L. S., drž. in dež. poslanec Roškar, je vzormož narodnjaka in pristen klerikalec. Najtemnejša stoletja inkvizicije so proti političnemu šovinizmu in ubijanju tega vzor-klerikalca, samo neznatna igrača. Ta katoliški mož gre namreč tako daleč, da v svoji klerikalni prenapetosti in ubožnosti na duhu. ne pozna druzega kot političnega življenja. Vsakomur je še v spominu afera Kemperle-Weixi v Mariboru, koje zaključne akorde je izgotovil kazenski senat mariborske c. kr. okrož. sodnije šele pred nekaj dnevi. Ta afera je naprtila slav. klerikalnega titulargenerala. da je ves svoj katoliški žolč z vso Svojo katoliško jezo izlil nad trgov. Weixlom tam, kjer mu je edino kos; pri njegovi trgovini.
V	eni sej okrajnega šolskega sveta za Št. Lenart in št. Jur v Slov. Goricah, je ta mož — kot načelnik teh korporacij — prepovedal šolskim vodstvom, kupovati potrebščine pri trgovcu Welxlu, češ, da ne trpi pod nobenim pogojem, da bi se podpiralo liberalnega trgovca. Seveda so se Roškarjevemu fermanu pridružili tudi ostali njegovi kimavci. Roškar je v nadaljnetn tudi strogo zaukazal, da, če bi potrebnih materiali — šolskih — ne bilo dobiti pri drugih slovenskih — klerikalnih — trgovcih, se mora obrniti do Nemcev! Je to klasičen dokaz„ klerikalne nestrpnosti in klerikalnega narodnjaštva! Ljubši Je poslancu Roškarju trgovec Nemec, kot pa slovenski, ki slučajno piska po drugi, kot klerikalni flavti. Res narodnim krajnim šolskim svetom pa je s tem dana prilika, da pokažejo, kaj je njih dolžnost.
Poslancu Roškarju v njegov album! Kako že pravi slovenski pregovor? »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« Ali drugače: kdor uprizarja tako nesramne bojkote, mora vedeti, da ga prej ali slej zaseže gotovo roka pravice. Tudi imuniteta klerikalnega slovenskega poslanca najde enkrat svoj konec. Kazenski paragrafi niso samo za »gmajno«, marveč tudi za člane slovenskega klerikalnega generalštaba. Na svidenje o priliki, ko nad Vami ne bo imunitete;
Starošnlci pri Ptuju. Ko se Je dne 31. maja v poznem mraku vračala 21 letna I. M. proti svojemu domu. jo je zavratno prijel in podrl neki 201etni K. Kampel in jo onečastil. Fant Je po svojem činu zbežal in se potikal dva dni po deželi okoli. Šele dne 2. t. m. se je posrečilo orožnikom, ga izslediti v vasi Zviko.vce, odkoder so ga odgnali v ptujske ječe. — To je eden onih dnevnih pojavov, ki ga rodi politika štajercijancev in pisarija »Štajerca«. In s takimi ljudmi, kot so »Štajerca« očetje, ptujski Ornik, Linhart itd. mora naše ljudstvo priti vsak dan v dotiko! Tu je Albanija — Avstrijska — jn tu imajo avstrijski »kulturonosci« priliko. se pobrigati za civilizacio. Seveda, pričeti morajo najpreje s civi-liziranjem Ornika in njegovega adjutanta Linharta, potem šele, ko bodo civilizirali to in todi. si smejo nadejati pravice »civilizirati« izven Avstrije.Ljudstvu pa bodi to v opomin, da že vendar enkrat pusti šta-jercijansko kugo. ,	„
V	Vinšeku pri Plv«j le pred koncem m. m. umrl na sledovih^ za-strupljenja posestnik Jaka Visočnik. Njegovo umiranje je bilo strašno in ljudstva so se vsled tega poprijele najrazličnejše govorice. Samo ob sebi se razume, da se je začelo iskati po storilcih. Sedai pa je pokazala obdukcija, da se je Visočnik sam zastrupil vsled slabega gospodarskega stanja.
Ormož. »Straža« zopet enkrat otrobe veže kot je navada pri njej. Bode jo živahno napredno gibanje v ormoški okolici, zlasti klofuta ki so jo dobili klerikalni obstrukcijo-naši z resolucijo, naperjeno proti njim. V svoji onemogli lezi pa postaja
njen ormoški dopisnik' naravnost otročji in bi naprednjakom rad vse mogoče metal pod noge. Sanja tudi nekaj o svetotomaški cesti in železnici skozi Ivanjkovce. a daje sam sebi s tem najlepše brce. Le tako na-Ije. Radi smo pripravljeni, povedati vam še par gorkil več. In vi da — vstajate?! Saj vam je prevroče. ________
Ormož. Klerikalcem že nobena narodna stvar ne ugaja več: ker se je na obč. zboru okr. odbora ormoške okolice pozivalo župane k strogo slovenskemu občevanju z drugimi uradi, mora hudič vzeti vse naprednjake ormoškega okr. odbora. No, klerikalci že vedo, zakaj niso za dosledno izvajanje slovenskega uradovanja slovenskih županov. Kako se je reklo na shodu zaupnikov nar. stranke v Mariboru? »Politična organizacija. ki živi od vladne dobro-te. od vladnega denarja, ne more izvajati politične boje — ker ima roke vezane.«
Iz Nazarij poroča »Straža« med drugim: »Govor g. dr. Hohnjeca je »navdušil« dekleta. Radi bi vedeli, kako daleč je šlo to navdušenje in, če ni bilo morda radi tega »navdušenja« še tudi — kakšne druge nesreče...«
V	Mariboru je v tainošnji deželni sadjarski in živinorejski šoli nabodel bik gojenca III. letnika Franceta Laha, ko ga je le ta hotel upre-či. Žival je hipoma zdivljala, se zakadila vanj in mu zakopala oba roga v trebuh. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. Lah je doma od Sladke gore in bil to pomlad k vojakom potrjen, pa. če tudi okreva, ostal bo težko pohabljen. — Neumljiyo se nam zdi, da vodstvo imenovanega zavoda bolje ne pazi na živali, o katerih bi pač moralo vedeti, da niso vsakomur uslužne.
In mi? Sedaj, ko navidezno ponehavajo bojni dogodki in si nekateri naših sorojakov oddihavajo, nam preti od druge strani še vedno nevarnost, a to tim večja, ker je naperjena z veliko preudarnostjo proti nam z namenom, da nas zadene v živo. Mislimo naše sodržavljane Nemce, oziroma slovenske odpadnike, iz katerih se rekrutira nemštvo po Slov. Štajerju. Zadeti pa nas hočejo s tem, da uprizore po celem Slov. štajerju vrsto velikih slavnosti, ki bodo sicer vse v vse in veliko-nemšketn duhu, katere pa bode našo renegatstvo na zgoraj vendarle označevalo kot — velepatriotično. Nemštvu bo šlo seveda na roko tudi njegovo časopisie, ki bo trosilo v svet potvorjena — patriotizma se cedeča — poročila. Nedvomno nastane vprašanje: kaj imamo storiti mi Slovenci? Ali naj tudi to preidemo z našo slavnoznano nonhalanco? Nedvomno bi s takim ravnanjem storili veliko taktično — če še ne več
—	napako. Nemcem bi bilo gotovo vrlo dobrodošlo, naj bi smelo lahko natepavali po nas in nam to vedno lahko očitali. Kaj pa se pravi, dati nasprotniku v roke tako orožje, bo tudi vsakdo lahko uvidel. Nismo morda za to, da se od naše strani začno uprizarjati take, patriotizma se kadeče — izdajalske, slavnosti. Nekaj pa se mora nedvomno najti. Udarec treba parirati s protiudarcem. Skratka: to je najlepša priložnost, da se vsa sloven. politična društva etc., zdramijo in — brez razlik strankarskih prepričanj — store odločilne korake v protest tendencam nemških — renegatskih društev. Upamo, da bodo te vrste zadoščale. Če pa bi se kljub temu ne zganili, povemo par besed več, takrat pa se naj ne tarna — da ni bilo prav. Skrajni čas je in situacija-za nas preresna.
Letind. Po prvem aprilovem mrazu si je polje in vinograd nekoliko opomogle in bilo je pričakovati, da bo strašen udarec izdatno ublažen. Pa je kmalu sledila suša. ki je zemljo popolnoma osušila, tako da je vse zastalo, zlasti pa še koruza in pšenica. Sedaj je ponekod dež, nekoliko oškropil, a le deloma storil dobro. Ponekodi so vlage imeli še preveč in žito je vsled drugega dežja nekam poleglo. Upati pa je, da si izdatno opomore, vsled krasnega vremena zadnjih dni. — Po murskem polju pa se pritožujejo, da iim bo vsled zadnje toče prizadejano zelo mnogo škode. Vinogradnike ponovno opozarjamo, da naj v slučajih toče. pridno škrope, če ne se poprime gniloba in to lahko, vsled prve vremenske nezgode, ki smo jo že imeli, uniči vse.
Ormož. Velecenf. gl utrednik! Zadnjič ste pisali o naših Loperšicah. Če se ne motim, ste bili hudi, ker trpe Loperščanje zborovanje nemške zveze požarnih hramb v tem kraju. Da se da resnici, kar Ji gre, vedite, da ima loperšička požarna hramba nemško »komando«, menda za to, ker si slovenski klerikalci in naši štajercijanci dele Loperšice kot svojo last. vsak do večje ati manjše polovice. Je to zelo žalostno in še prav posebno, če Vam je znano, kako .se klerikalci	predzadnji »Stra-
ži« zaganjajo v to prireditev. Je (o zanje zelo častno, posebno še, ker, se s takim bevskanjem po klerikalnih časnikih nič ne doseže. Pač pa se Loperščanje norca delajo iz njih. Najprej naj povedo, koliko so tem razmeram v Loperšičih sami krivi. Mesto, da bi ljudi poučevali, pa jih' še odganjajo oa sebe — k Štajerci« Jancem. Ne bi bilo v Loperšicah tako. če bi klerikalci pomedli najpreje
— lastni prag! (Op. uredn.: g. dopisniku za pojasnilo srčna hvala!)
Dnevni pregled.
»Tatovi, morilci, šufti, banditi«
— s takšnimi tituli so se obkladali baroni in grofi v ogrski zbornici v, seji, ki je sledila po oni sodni obravnavi, v kateri je bil Dessy oproščen, kljub temu, da je načelniku ogrske vlade v obraz rekel, da je največji goljuf na svetu. Grofi in baroni vladne večine, za katero je Lukacs kradel, so na te psovke odgovorili s tem, da so poklicali žandarje in po-hcaje ter vojaštvo v parlament. Stotnik Gero je pokazal svoje juna-pvo z bridko sabljo, s katero je nekemu opozicionalnemu poslancu razbijal glavo., da ne bi več žalil tatov in_ goljufov za predsedniškimi mizami. — Ko smo čitali poročila, da je bila Avstriji pri izdelovanju albanske ustave predvsem na misli žan-darmerija, smo napravili neko ko-privasto opazko — takrat smo namreč pozabili na ogrski parlament, kjer varuje »ustavno« življenje žan-darmerija in policija.
Kjer so mogoči Čuvaji, kjer so mogoči Lukacsi, tam so mogoči tudi Redli. — Tako ste pisali včeraj in vsak človek je danes prepričan, da je res tako. Kjer nalašč nastavljajo slabe ljudi na prva mesta — tam ni nič čudnega, če slabi ljudje sami s svojo pomočjo na prva mesta pridejo in — si pomagajo. Žalosten dokaz korumpiranih razmer v državi. Človeku se zdi, da zalagamo celo Evropo s senzacijami in državnimi škandali.
»Kabinet goljufov«, pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« včeraj uvodnik o Lukacsevi obsodbi. »Slovenec« prav dobro piše o ma-žarskih sleparijah in pravi: da »nasilje rodi odpor«. Da. da — rodi odpor — toda to ne velja samo za Ogrsko — ampak tudi za nas. Saj smo tudi pri nas zadnje čase slišali o vodilnih osebah prav čedne stvari — in kar obsojamo drugod — tega ue delajmo doma.
Goljuf sl upa pred cesarja. Načelnik ogrske vlade, Lukacs, sodnij-sko za goljufa spoznan, je še toliko predrzen, da si upa pred obličje cesarja. da mu poda demisijo in napravi s tem mesto novemu — banditu.	.#
Tudi nemški listi so se skoraj oživili in si upajo pisati o zadnjih dogodkih. Celo »Tagespost« in dr., ki odobravajo vsako krivico nasproti Jugoslovanom, dvigajo sedaj glas. »Tagespost« pravi: Dvojna monarhija je lahko dvakrat ponosna — tu Redi — tam Lukacs. Pa Redi se je vsaj ustrelil, Lukacs pa ie bil do dneva svoje obsodbe prva oseba na Ogrskem. In najdejo se celo ljudje* ki pravijo, da bo baje ostal. Nemogoče. Tako »Tagespost«. Mi pravimo: eno zlo rodi drugo.
Mal prispevek k velikemu vprašanju Kamile: »Kako si ie pridobil dr. Šušteršič ogromno premoženje?« Leta 1911 iztožila je Ljudska posojilnica po svojem zastopniku proti uglednemu možu menično vsoto 64.000 K, nato pa vložila izvršilni predlog na vknjižbo po prisilni osnovi zastavne pravice. Ob enem je bil v vlogi tudi predlog na rubežen premičnin, a prečrtan. Nekaj dni na to pa je vložil separatno predlog na rubežen premičnin. V istem je bila predlagana v likvidacijo sestava predloga ter vse druge postavke po tarifu, a prečrtane so bile razun gotovih izdatkov vse postavke po kopiranju s črnilom, tako. da je Sodnija odmerila samo okoli tri krone stroškov. Po tem je vložil še predlog na prisilno upravo zemljišč. Torej tri predloge, vsakega posebej je vložil, dasi se po odvetniškem tarifu sme le tedaj predlog na izvršilo posebej vložiti, če ni mogoče vseh predlogov, združiti. V odmero na sodniji sta bili dani k sestavi za predlog na vknjižbo in prislno upravo, ne pa kakor že gori omenjeno predlog na izvršbo po rubežni premičnin. Toda glej? ko je dolžnik Ljudske odplačal dei svojega dolga, se mu je poslal račun, kako se je porabilo njegovo vplačilo. Tam stoji postavka: za tožbene stroške nekaj čez 700 kron. To se ie pa možu, čegar ime je na razpolago, čudno zdelo. Dal si je napraviti po« droben troškovnik in tu je videl, kako mu računijo. Predlog na rubežen premičnin je v stroškovniku taka zaračunjen. kakor je bilo prvotno v predlogu zabeleženo s sestavo in vsem, dasi na sodniji ni več odmer-
= Novo došla
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta. 'Trn
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	&tefan	Mihoilč.
lenih nego cirka 3 krone. Za infor-maciio je računil 10 K. Koliko je bila vredna ta informacija, se vidi iz tega., da bi bil moral biti predlog vložen samo za 22.000 in ne za 64.000 K in je naknadno morala Ljudska dati za diferenco delno izbrisno izjavo, stroški pa so bili liračunjeni vsi ob-vezancu. Dalje je sestava na vknjižbo neke prednostne izjave dvakrat uračunjena in sta bila vložena dva predloga, mesto da bi predlog vložil samo eden v dveh izvodih. Konečno je računil za sestavo podrobnega troškovnika. ki je samo prepis iz akta, poleg pristojbine za prepis, ki ne obsega niti ene pole, samo 10 (deset) kron. Tako se seveda lahko obogati!
Splošno začudenje in presenečenje je bilo te dni med napredno javnostjo, ko se je boj Kamile Theitner in »Slov. Naroda« naenkrat zaključil in se je končal s soglasno zaupnico v dež. odboru. Tudi mi na razna vprašanja nismo vedeli odgovora. Slišalo se je. da je letel g. Šušteršič z brzovlakom na Dunaj, da Kaniilo pomiri in da ustavi pretečo povodenj. Ne vemo, koliko je na tem resnice — ampak vidi se, da se je nekaj zgodilo. »Zarja« pravi o tem: »Menili smo. da bije »Slovenski Narod« resen boj proti korupciji, ki zastruplja narodno življenje na Kranjskem. Pričakovali smo, da se bo ob nezaslišanih pustolovščinah Ponosnih kranjskih parvenijev vzdramila zaspana zavest napredne stranke, in čakali smo že skoro. da nas pozovejo, naj jim pomagamo v boju na nož. Do tega boja na nož pa ni prišlo. Zakaj ne? Ali je bila vojska preslaba — ali pa si niso vedeli kam pomagati — z zmago! Po tem bi bile opravičene besede: Danes živi klerikalna slovenska stranka samo še ob liberalni mrhovini. Ni ga ostud-nejšega prizora, nego ga nudi »napredna« politika, ko umiraje lazi katoliškim mogočnikom pod noge. Za to je vsaka kritika odveč — ker se potem gotovi ljudje vznemirjajo, češ da razdiramo. Slučaj Theimer mora iti do konca, kakor je šel slučaj Lu-kacs. Treba je deželo rešiti od strahovlade takih gospodov. Sredstva posvečujejo namen«.
»AH je gospodu ministru znano?« s takimi vprašanji pridejo navadno poslanci v parlament, ako se gode po državi škandali. Gospodu ministru seveda ni znano in sprejme interpelacijo, češ da bo že odgovoril. Tako se je zgodilo tudi z interpelacijo posl. Vrstovška glede celjskega sodišča — o čemer pišemo na drugem mestu. Minister pa na vprašanje niti odgovoril ni. To se pravi, da interpelacije nimajo nič vrednosti — ako se ne vodi prava narodna politika.
Slovensko dijaštvo — bolgarskim študentom. Kakor je znano, so bolgarski akademiki na nekem svojem metingu sklenili, da naj Bolgarska stopi iz Balkanske zveze, t. j. naj razbije zvezo balkanskih narodov in nai se s tujo pomočjo obrne proti Srbom in Grkom. Vsa slovanska javnost je obsojala tak nastop bolgarske mladine, ker dokazuje, da je v tei mladini še malo slovanskega duha. jugoslovansko dijaštvo v Pragi je poslalo tej mladini sledeče pismo (opomnimo, da je po jesenskih dunajskih demonstracijah to prvi glas, ki ga čujemo iz vrst naše mladine, kar je značilno v tako burni dobi): Metingu akademične oniladi-ne v Sofiji. Kot zastopniki hrvatske in slovenske akademične mladine tolmačeč Vam čutenje vfteh ijinov svojega naroda, smatramo za svojo sveto dolžnost, da se obrnemo na ms v trenotku. ko se tudi Ti, mladina. pripravljaš na bratomorni boj, z nekoliko iskrenimi bratskimi besedami. Po velikih zmagah slovanskega orožja, s katerimi se ponaša vse Slovanstvo in katerim se je divil ves svet, ste se zbrali danes, da razde-rete zvezo, ki Jo je ustvarilo SOOIet-no trpljenje srbske in bolgarske raje, ki Jo »plodi« dobri genii slovanske bodočnosti. — Ali vztrajaš Ti pri tem. da uničiš veličastno delo, da mesto svetišča slovanske svobode posejaš groblje žrtev bratskega pror kletstva?! Verujemo v Tvoj razum in krepost Tvojega srca ter Te kot mladino bratskega nam naroda prosimo, zaklinjamo in rotimo, da vplivaš v svojem narodu pomirjajoče na razburjene duhove, in izvršujoč Častno delo branitelja domovine, pobijaš one, ki iščejo v Srbih neprija-telje ter nebrate svoje. Kot nada in Varuh narodne bodočnosti upoštevaj Pravične zahteve in življenske prar
vice onih, ki Tvojemu narodu dobro žele. Dobro vedoč, da korenini samo v pravičnosti bodočnost Slovanstva, priznaj upravičene zahteve bratskega nam naroda srbskega, propove-duj in razglasi, da težko greše oni, ki mesto bratske ljubezni sejejo le mržnje. — Mi kot otroci naroda, ki živi v sužnosti in trpljenju, pričakujemo s strahom, kaj mu prineso bližnji dnevi, dobro se zavedajoč, da bi grob balkanskih bratov bila naša nesreča ter nesreča vsega slovanstva, ki bi se ne dala ublažiti niti tekom stoletij. Ne moremo verovati, da kreneš Ti mladina bolgarska na strašno pot, na katero Te skušajo privesti Tvoji in naši sovražniki. Tvoje Slovanstvo, Tvoj oplemeni-čeni duh naj Ti kaže pot. ki Te pripelje do. bratskega sporazumljenja! Hrvatska in slovenska mladina pričakuje danes od Tebe možate besede! — Giunio za dr. »Hrvat«, m. p.. Marinič za »Adrijo« m. p., Janežič za »Ilirijo« m. p.
»Lazarjevo vstajenje« je naslov novi drami Ivo Vojnoviča, ki se je te dni prvič predstavljala v Belgra-du. Vojnovič popisuje boj srbskih učiteljev leta 1905. v neosvobojenih krajih. Delo je zelo lepo in se bo igralo po vsej Evropi. Belgrad pa je baje tako sit boja in krvi — da je ostal hladen.
Naši mladini veljajo besede, ki jih prinaša »Slov. Branik«: Izvrstni podpiratelji in širitelji naše slovenske obrambne Družbe C. M. so bili dijaki; v poslednji dobi ne moremo trditi o njih, kar piše italijanski pisatelj o svoji mladini. Razni Slovenstvu neprijazni vplivi so krivi, da so omr-zili dijaški sloji za našo šolsko družbo in redki so sedaj dijaki, ki se zanimajo za njo in delajo. — Naša mla-uina je zadnje Čase sploh pozabila na narodne ideale. — Razven onih, ki so stopili v boj za velike ideje Jugoslovanstva — opažamo mrtvilo v akademičnih društvih in v javnem življenju. To se opaža povsod. _ Morebiti je to prehod med dvema generacijama — ali pa znak propadanja.
Razpisane učiteljske službe. Postojnski okraj: voditeljsko mesto na
enorazrednici v Ledinah. Rok do 25. junija. — Novomeški okraj: nad-učiteljski mesti na dvorazrednicah v Ambrusu in Zagradcu, voditeljska mesta na enorazrednicah na Selu pri Šumberku, v Šmihelu pri Žužemberku, Topli rebri in Zvircah, učno mesto na dvorazrednici v Zagradcu. Rok do 20. junija.
K veselici na Škofljici se nam poroča, da so bila tam zastopana sledeča gasilna društva: Šmarje (z Zastavo). Škofja Loka, Kamnik, Vič-Glince, Ljubljana, Dolenja Vas, Vel. Lašče. Dobrepolje, Spodnja Šiška, Bizovik, Moste, Stepanja vas. Višnja gora. Mojstrana, Ig, Iška Loka, Vrbljene, Brest, Logatec. To je dokaz, kako lepo so se razvila naša gasilna društva in kako jih druži skupna vez.
Dora na Vršiču pri Kranjski gori se odpre za letošnjo sezono dne 8. rožnika in bo z vsem dobro preskrbljen. Moderna razdelitev sob in okusna oprava sta našli od vseh obiskovalcev priznanje. Pot do Doma je lepa, zložna. Oddaljenost od Kranjske gore 2 in pol do 3 ure. Prehod v Trento, krasen razgled na jug v osrčje Julijskih Alp, mnogo lahkih in težjih tur dajejo Domu na Vršiču potrebno veljavo.
Prodaja jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Kozara planina (okraj Bos. Dubica in Prijedor) približno 28.000 kubik metrov jelovega in 25.000 kubik metrov bukovega lesa. Sprejemajo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do 31. julija 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Moška podružnica družbe »v. Cirila In Metoda v Novem mestu priredi dne 7. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni gospe Ant. Tuček svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Odbor vabi člane in prijatelje Ciril in Metodove družbe k mnogobrojni udeležbi.
Iz Bleda se nam naznanja, da je blejski grad zopet javnosti odprt, katerem se nahaja restavracija; od
1.	junija.
Vabilo na občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu, kateri se vrši dne 8. junija 1913 v, nedeljo
popoldne ob 2. uri v hotelu »Triglav« na Bledu.
Napad na grofa Sternberga nos.
Kakor se iz Dunaja poroča, je neki zamorec dne 1. t. m. v cesarskem vrtu »Moulin Rougeju« napadel bivšega poslanca grofa Sternberga in ga je vdaril z bokserjem po nosu. Sternberg je na to šel v poslansko zbornico in je podal pri ministru notranjih zadev pritožbo radi svojega nosu. Izjavil je. da gre tu za napad neke tolpe, ki je šele prvič na Dunaju. On ni zamorca prav nič izzival. Kakor so priče izpovedale, pa je Sternberg več zamorcev opsoval, na kar ga je eden izmed niih napadel in ga udaril po nosu.
Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Kreinsu je dne 1. junija t. 1. v pozni večerni uri obsodilo trgoyc$. Josipa Ruppa, ki je umoril konjskega kupca Schona na smrt na vešalih.
Ponudbe belgijske države belgijski princezinji Lujizi. Belgijska država je princezinji Lujizi KoSurški in grofici Štefaniji Lonyayjevi zopet ponudila v poravnavo več gradov v Belgiji, v katerih se nahajajo umetnine velike vrednosti, dalje več krajev v državi Kongo in imobilije v Bruselju samem ki zavzemajo najlepši del mesta. Vrednost vsega tega znaša petnajst do dvajset milijonov kron. Princezinja Lujiza pa ie to ponudbo odklonila.
Velika železniška nesreča. Kakor se iz Bruselja poroča, je dne
2.	t. m. popoldne trčil na postaji Dil-beek v bližini Genta neki osebni vlak, ki je vozil iz Bruselja v Court-raix, v neko lokomotivo. Pri tem je bilo 30 ljudij težko poškodovanih.
Komornega pevca Buriana tožba za ločitev zakona. Pred praškim deželnim sodiščem je bila dne 3. junija t. 1. obravnava v zadevi znanega tenorista Buriana, ki se hoče ločiti od svoje žene. Ta zahteva takojšnje izplačilo 300.000 K ali pa letnih 14.000 kron. Obravnava se je preložila.
Cela tovarna zgorela. Dne 3. t. m. je v Nagy Laku ob reki Marosu na Ogrskem zgorela neka velika tamošnja tovarna. Pogorela je do tal. Skupna škoda znaša četrt milijona kron.
Maskirani roparji. Ravnatelja provincijalne banke Litoves v Londonu so dne 2. junija t. 1. popoldne napadli na cesti maskirani roparji, in mu vzeli listnico, v kateri je imel ravnatelj 150.000 kron. Z ravnateljem je bil tudi njegov sluga. Roparji so izprožili na oba več strelov, ki Da so k sreči izgrešili svoj cilj. Nato so roparji mahoma izginili.
Surovi znanstveni poskusi s psi. Kakor se iz Filadelfije poroča, je zbudila te dni v tamošnjem mestu veliko senzacijo aretacija petih me-dicincev, med katerimi se je nahajal tudi eden visokošolski profesor. Imenovani so zagnali s strehe vseučilišča več 25 let starih psov, da bi jih potem porabili v svrho znanstvenih raziskavanj.
Pokopana vas. Iz Saratova na Ruskem poročajo, da so se na tako-zvanem Sokolovem hribu utrgale dne 3. t. m. velikanske skale in so razrušile 200 hiš pod hribom ležeče vasi.
Samomor vojaka. Kakor se iz Debrecina poroča, je na vaji 61. polka vojak Julij Goldsberger prosil predpostavljenega častnika, da sme izstopiti, češ da se slabo počuti. Ko je dobil dovoljenje, se je odstranil, pa se je ustrelil v glavo.
Častnik izginil iz Beljaka. »Karnt. Tagblatt« poroča:	Od	31.
maja sem je izginil iz Beljaka nadporočnik J. O tem se raznašajo naj-čudnejše govorice. Pravijo, da je bil J. v tesnem prijateljstvu s huzarskim lajtnantom Jokapom, ki so ga v Galiciji aretirali, ker je osumljen špio-naže. Jokap je živel zelo razkošno; njegovi izdatki niso bili v nobenem razmerju z njegovimi dohodki. Vojaške oblasti molče, vsled česar je popolnoma nemogoče kontrolirati govorice, ki trdilo, da je J. pobegnil, druge, da so ga zaprli, vse p&, da gre tukaj za špionažno zadevo.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Žeja in živali. Splošno je znano,'; da lehko velblod dolgo časa živi brez vode. Tu pa so še druge živali, katerim ni treba dolgo piti. Tako so lahko na primer ovce. ki se pasejo, na stepah severozapadnih krajevč' Združenih držav, štirideset dni brez vode. Zadostuje jim mokrota, ki Je v rastlinah. Tudi pekaris. sorodnik naših mria-stce.v, ki živi na mehikaar,
skih visočlnah pustinje Sonore, lahko živi dolgo časa brez vode. Včasih čaka cele mesece dežja. Takrat pa se do sitega napije vode. Največji umetnik v prenašanju žeje pa je mali glodavec kenguruj. ki živi v ‘ severoamerikanskih pustinjah. Zdi se, da nima ta žival sploh nikdar žeje, zakal v sužnosti je zdržala tri leta brez vode.
Šole pod širnim nebom v Rimu. Po vzorcu gozdne šole v Charlot-tenburgu pri Berlinu, se je ustanovilo nekaj novih šol pod širnim nebom v Švici, na Angleškem, na Francoskem; največ takih šol pa je v Rimu. Rim ima že 16 šol pod širnim nebom. Te šole imajo troje tipov: šole v paviljonih, šole na dvoriščih in šole na terasah. Te šole so večinoma eks-ternati. V te šole hodijo samo otroci ki so slabi in ki žive v slabih stanovanjih. Za te šole izbereta otroke učitelj in zdravnik. Otroci ostanejo v šoli nepretrgoma od jutra pa do 5. popoldne, da se ne bi zdravljenje prekinilo. Šolsko delo je precej omejeno. Pouka je samo dve uri in pol na dan. Trojna Jed, ki je napravljena po starosti in bolezni, se daje zastonj. — Vsaka šola ima svoje igrišče in poleg tega tudi skupen vrt, katerega pridelki se porabijo za kuhinjjo. Te šole se bodo še pomnožile in propagatorji te misli so pripravljeni izvršiti naskok tudi na strani in na vrhove sedmih gričev večnega mesta. Rim ima seveda to dobroto, da so lahko šole pod širnim nebom odprte skoro celo leto, dočim bo to pri nas trajalo vselej kvečjemu 4 ali 5 mesecev.
Želodec velikih mož. Kdo je večji jedec: duhovit pisatelj ali človek, ki je duševno brez pomena? To je vprašanje, katej*> je stavil neki angleški list angleškim zdravnikom. Vpliv želodca na literarno delo? To je precej zanimivo vprašanje: Anketa je prinesla celo vrsto odgovorov. izmed katerih nekatere tu podajamo: »V boju proti zelo razširjenemu ljudskemu mnenju, branim nazor. da morajo učenjaki in ljudje, katerih duševno življenje je zelo močno, uživati tudi veliko redilnih jedi, drugače bi bili kmalu popolnoma brez moči. Neprenehoma se govori, da veliki misleci pozabijo na jed nad svojimi spisi in knjigami. To ni res. Jaz sam poznam' in sem poznal veliko imenitnih mož, ki zasenčijo s svojim apetitom popolnoma človeka, ki veliko fizično dela.« Imenitni strokovnjak v vprašanjih higijene, sir William Bennet pravi: Z gotovostjo lahko rečem, da je mož, katerega možgani so izposavljeni truda-polnemu delovanju veliko več od onega, ki dela telesno. Izmed mož, ki zavzemajo v svetovni zgodovini ali v literaturi posebno mesto in ki ko bili nenavadno izborni jedci, omenjam samo Bismarka, Dumasa, Viktorja Huga, Cecila Rhodesa, sira Walterja Scotta in George Mere-diha.« Dr. Alfred Russel Wallace, devetdesetletni starček, slavni pri-rodopisec in potovaleč, je odgovoril na vprašanje tako: V prvih sedemdesetih letih svojega- življenja sem jedel vse, kar sem dosegel in gledal sem vedno bolj na kvantiteto nego na kvaliteto.« Posebno Viktor Hugo je imel nenavaden glad, ako je sedel k mizi. je požiral jedi. ne da bi jih prežvečil; ribe je jedel neolupljene, tudi s kožo; pomeranče je jedel tudi z zgornjo kožo. Sir Walter Scott je povabil nekoč družbo šestih oseb in je dal napraviti obed za vse. Na nesrečo pa je pozabil sluga raznesti vabila in ko je bil obed pripravljen, je priznal svojemu gospodu. Sluga se Je tresel radi svoje krivde. Kaj je napravil veliki romanopisec. Prav nič ni bil jezen, smehljaje je potrkal slugo po rami in je rekel: »Nič se ne boj, Karol, bomo videli, kaj se da vse napraviti.« Nato je slugi naročil, naj servira celi menu in snedel je obed, ki je bil pripravljen za šest gostov do zadnjega kosca. Cecil Rho-des, afrikanski Kres je lahko pojedel v pol ure j>et tucatov ostrig in je še gledal nanje kakor na »predjed«, ki le bila samo preludij za nastopen ve-, likanski diner, ki je imel najmanj rde--set izdatnih točk. Dumas je pogosto ; hodil že zjutraj v restavracijo, kjer; si je naročil obed. Po obedu je šel domov, kjer fe pojedel še en obed1 z isto slastjo kakor prvega, Ako so Drnnasa kam povabiti na gostijo, so • njegovi tovariši pri mizi gledali nanj ^nezadovoljno, ker so že vedeli, cta v ne bo veliko ostalo zanje hi da bo 'Dumas pobral najboljše kosce. Splošno je znano, da, Je.bil tudi Bismark ja»Bk nožeriHK " ^ 'v
Ljubljana.
— Čudno postopanje v šoli pri c. kr. javni straži v Ljubljani. Zdaj od 1. junija so se začele šole pri c. kr. javni straži! Inštruktor teh Šol je Revier-Inspektor Thurner, doma nekje s Tirolskega. Kako postopa s stražami, posebno s tistimi, kateri ne znajo pravilno nemščine (to so le ljubljanski redarji) Da jim v šoli 50krat en stavek prepisati in jim grozi, ako se ne bodejo naučili in odgovarjali v nemščini, mit sogenanti-ter Entlassung. (Da se jih odpusti iz službe.) Vprašali bi tega gospodiča, ako je on tudi vse jezike znal v šoli, in ako ne, če mu je tudi gospod učitelj trobil v ušesa, da bode Ent-lassen. Drugo bi pa svetovali, da v sedanjem vročem času, res ni treba tako dolgih šolskih ur. Stražar se peče tako dosti na solncu, in potlej mesto da bi se počil, mora romati v učne prostore in čakati ljubih besed od gospoda Thurnerja. Gospod ravnatelj Kiinigel menda tega ne vidi! Drugo pa priporočamo gospodu Finžgarju, sedaj, kar je v Ljubljano priromal ima že na svojem imenu strešico, da ne bode dosti šikaniral naše slovenske redarje. Ako on zna malo nemščine, se mu pa slovenščina zapleta, da je groza. Ako ga straža nagovori v slovensk. jeziku, odgovori v blaženi nemščini! On misli, da je že res Prasident pri straži, pa se moti. Svoj Wiener-Reglement misli vporabiti med slovenskimi stražami. a to ne bode šlo, naj se obrne le zopet nazaj v svoj Dunajski prekrasni raj. Navado ima eno, kar je zelo slabo, namreč ako s svojimi be-lobungami obdela katerega stražarja, ali ako ima kaj povedati, naj si zapomni, da ni dobro, ako šlišijo druge osebe, katere nimajo čisto nič pri tem. (Civilisti.)	Plutus.
— Na naslov gospoda c. kr. policijskega ravnatelja grofa Kiinlgelna v Ljubljani. Vprašamo gospoda grofa Kunigelna tem potom, koliko časa bode še trpel, da bodejo ja v. . iže v tej grozni vročini s pikelhaubami na pekočem solncu stali! Vidijo se jim obrazi žareči, kako mučno je to. Ako pa gospod grof tega ne misli, da je res tako, naj si blagovoli eno bikel-haubo na glavo dejati, in naj stoji mirno kakor predpisi zahtevajo, so-genannter Steh-Posten 4 Stunden, bode videl, kako se bode čutil. Torej skrajni čas enkrat vsaj zdaj v tem vročem času s bikelhaubami proč.
— Vprašanje na pošto. Kako to, da se v hišo št. 264 pod Rožnikom v nedeljah ne dostavlja »Dan«. Srno že precej dolgo pardonirali — sedaj imamo pa dovolj! Naj se naL> pravi red!
— Za prihodnjo nedeljo se nam obljublja zanimiva tekma med našo »Ilirijo« in ined »Hrv. gradjanskim športnim klubom iz Zagreba. Gradj šport, klub je znan v Zagrebu kot eno najboljših moštev in za naše moštvo pomeni to hud boj. Tekma bo zelo zanimiva, ker bije Hrv. gradj. klub boj za prvenstvo med hrv. klubi. Naše občinstvo bo imelo priliko pozdraviti brate Hrvate in med njimi najboljše igralce. Zato že danes na igro opozarjamo.
— Nepotrebna strogost. Predvčerajšnjim se je sprehajala neka gospa L. pod Tivoli s svojini otrokom. Otrok je pri igranju zašel tudi na travo. Kmalu -se je pojavil stražnik in je strogo nastopil proti go-spej — zapisal je njeno ime itd. Med tem pristopi neki gospod in se ponudi gospej za pričo, ker je videl, da otrok ni napravil nikake škode. Stražnik pa je gospoda nahrulil, čemu se vmešava v njegove posle in ga je odpeljal na stražnico. Komisar ie seveda gospoda takoj — izpustil, Kdaj bo že konec nepotrebnih šikan,
— Škropljenje cest po mestu je ob suhem vremenu velikega higije-ničnega pomena. To delo izvršuje za to izvežbani mestni delavci. Zgod/ se. da eden ali drugi pasant dobi pat kapljic vode, za kar pa časih ne za-’ dene delavca pravzaprav nobena krivda. Ker c. kr. policijsko ravnal teljstvo delavce, ki pri škropljenju neprevidno ravnajo, strogo kaznuje se prebivalstvo opozarja, naj tudi samo obrača nekoliko pozornosti na škropilen in se ogne nepriliki lastne oškropitve in ne spravila poštenih delavcev iz malenkostnega vzroka v zapor in sramoto.
— Slav. občinstvu se naznani*! ete le bi! liker »Zdravnik želodca« g. L. Šebenika odlikovan v Parizu i križcem in zlato kdajpo.
— Dantejeva nebeška komedija »Pekel« v filmu v kinematografu »Ideal«. »Wiener AHgemeJne Zeit-ung« poroča: Novi film Rady Mal-ler družbe, ki se je predvajal te dni v Elitekino, Wo]lzeile, prednaša nam J. del »Nebeške komedije« »Pekel«. Prednašati nekaj nemogočega, fantastičnega, gledališkim odrom nedosegljivega, je glavni namen kinematografa. Nad 50 krasnih, fantazije polnih prizorov nas vodi z Virgilijem in Dantejem skozi strahote pekla. Sijajni prizori in res umetniško predvajanje očara vsakega gledalca. »Nebeška komedija«, pridiga večne pravičnosti kot znanstveno delo ne more postati popularno, ako se pa po filmu razširi med ljudstvom le nekaj vrednosti v Danteju. je že mnogo doseženega. Velikanskemu učinku prizorov, v katerih je čutiti pdsniško moč fantazije, se pač ne bo mogel nihče umakniti Ta velikanski umotvor se kaže od od petka 13. do pondeljka 16. t. m. v Kino-Idealu. Cene vsled visokih nabavnih stroškov nekoliko zvišane. Predstave vsak dan ob 3, pol 4, 6, pol 7, 9.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda, ki hna privlačno silo. Sijajna drama v barvah »Nabob« in krasna veseloigra »Mož s tremi ženami« so točke, ki morajo vsakega zadovoljiti. V petek zajamčeno izboren spored1 z 'dramo »Bilo je nekdaj«. (Nordisk-film.) Y soboto Asta Niesen »Orehi očetov«. V torek »Maskirana ljubezen«. Zadnja predstava o(b pol 9. uri Je na prenovljenem vrtu.
— Loterijske številke. Trst: 66, 60, 15, 30. 24.
Društva.
Vabilo k občnemu zboru »Društva učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja«, ki se vrši v četrtek, dne 5. junija 1913 ob 10. uri dopoldne na Blokah. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Umno čebelarstvo, važna panoga kmetijstva«. — Predava tovariš M. Kabaj. 3. Tajnikovo in blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov k Zavezinem zborovanju. 6. Raznoterosti. Za člane je vožnja iz Rakeka na Bloke prosta. Voz odide iz Rakeka ob 7. uri zjutraj. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo dne 8. junija veliko pomladansko veselico na vrtu in v dvorani hotela Tivoli z najrazno-vrstnejšim sporedom, o katerem bodemo še poročali. Omenimo za sedaj, da bode sodeloval popolni orkester zopet na novo sestavljene »Slov. Filharmonije«.
Vabilo. Društvo za oskrbo in varstvo sirot v Radovljiškem okraju ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 5. junija 1913 ob 3. uri popoldne v Radovljiški sodniji z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Slov. trg. društvo »Merkur«. Pevski odsek priredi v nedeljo, dne 8. junija izlet v Grosuplje. Večje število izletnikov odide že zjutraj peš čez Orle v Grosuplje. Zbirališče na dolenjskem mostu. Odhod točno ob 8. Izeltniki se ustavijo v priznani gostilni gospoda Rusa, kjer bodo imeli skupno kosilo. Drugi izletniki imajo lepo priliko se odpeljati s popoldanskim vlakom ob 1.30 ali z vozovi. Dotičnike, ki nameravajo oditi že zjutraj, prosimo, da nam sporoče vsaj do 6. junija, da zamoremo glede kosila, potrebno ukreniti. Gg. člane in prijatelje društva vabimo, da sc izleta mnogoštevilno udeleže. Za zabavo bodeta skrbela društveni pevski zbor m društveni »ad hoc« sestavljeni orkester.
»Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju.« JV. redni občni zbor se vrši v soboto, 7. rožnika ob 8. ufi zvečer v restavraciji *Y: okra5- Schleifmiihlgasse 6, z običajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli!
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabi gg. člane k XVIII. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši ,V soboto 7. junija t. 1. ob pol 9. uri zvečer v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. Ako občili zbor ni sklepčen ob določenem času z eno tretjino rednih plačujočih članov, se vrši isti pol ure pozneje z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira na žtevilo navzočih članov. — Gg. člani so naprošeni. da se rednega občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže. — Zdraho!
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “ /
Roparski napad na 78 letno starko.
Pred kratkim se je zgodil v Pragi precej smešen slučaj. E>va delavca sta peljala po ulici voz. na katerem je bilo pohištvo, prevezano z vrvjo. Na nesrečo pa se jima je vrv pretrgala in oba delavca sta šla v bližnjo hišo kupit novo vrv. Ko sta priša iz hiše, se je hišnici dotične hiše nenadoma posvetilo v glavi, da sta ta dva mlada fanta tatova. Začela je kričati. Razume se, da se je takoj zbralo veliko ljudi, ki so povpraševali hišnico-, kaj se je zgodilo. Ko sta delavca zagledala toliko gručo ljudi,^ sta se prestrašila in sta začela bežati. Kakor bi vstrelil. se je cela tolpa zagnala za njima in je kričala: »Držite tatova!« In oba tata so prijeli in ju odgnali na policijsko stražnioo. Tam se je dognalo, da sta bila popolnoma nedolžna. Čisto nasproten, žalosten in obenem grozen slučaj se je pripetil v Pragi pretekli pondeljek.
Omenjenega dne po 12. uri po-poludne se je vračala 781etna voditeljica godbenega zavoda Ana' Fabrova domov. V mestni hranilnici je dvignila svoto 1400 K. Stara žena je stopila v hišo. kjer je stanovala in je šla po stopnjicah gori v drugo nadstropje. Nenadoma je zaslišala za seboj možki glas:	»Ali	stanuje	tukaj
gospodična Švarcova?« Gospodična Fabrova je obstala, ni se okrenila in je odgovorila: »Ne stanuje.« — »Mora tukaj stanovati,« je odvrnil neznanec, ki je že stal takoj za Fa-brovo. Istočasno s temi besedami je Fabrovo
dvakrat zabodel s kuhinjskim nožem v hrbet.
Ranjena starka je padla vznak in je pritisnila pri tem torbico z denarjem na stopnice. Obenem je kriknila tako obupno, da se je ropar, ki ji je hotel iztrgati iz rok torbico z denarjem prestrašil in pobegnil. Na krik napadene je priletel takoj iz svojega stanovanja v prvem nadstropju poštni uslužbenec Viktor Kundert, ki je zagledal, kako hiti jfb stopnicah neki fant s krvavim kuhinjskim nožem v roki. Ta fant je Kunderta močno sunil v prsi in je zbežal iz hiše. Kundert pa je takoj razumel situacijo in se je spustil za neznancem.
»Držite morilca!«
je kričal in stekel za roparjem. Vsled krika je bila cela ulica razburjena in vse je hitelo za bežečim roparjem. Na oglu dotične ulice, kjer se je izvršil roparski napad, pa je roparju zastavil pot stražnik, ki ga je takoj aretiral. V spremstvu Kunderta in velike množice ljudi je stražnik gnal roparja nazaj v hišo, kjer je izvršil napad. V stanovanju napadene Fabrove je stražnik potisnil roparja pred ranjeno. Ta ga pa ni mogla spoznati, ker jo je ropar napadel za njenim hrbtom. Spoznal pa ga je z gotovostjo Kundert. Nato so roparja odpeljali na komisarijat. Pri zaslišanju je
morilec tajil zločin
in je rekel, da v dotični ulici, kjer se je izvršil roparski napad, sploh ni Dil. Kundert pa je trdil, da je lSletni ključavničarski pomočnik Ferdinand Burianek — tako se je ropar imenoval — oni človek, ki je na stopnicah vrgel proč krvav kuhinjski nož. — Nato so odpeljali Buri-anka v zapor. Gospodična Fabrova je dobila na hrbtu dve rani, ki pa nista bili smrtno nevarni, kakor je dognal policijski zdravnik. Še istega dne je policija poklicala Buriankovo mater, ki je spoznala v krvavem kuhinjskem nožu svojo lastnino. Povedala je tudi, da je zjutraj odšel njen sin od doma in da se ni vrnil. Zvečer so zaslišali Burianka. ki je skraja zopet tajil vse, kar pa mu ni nič pomagalo. ker je bila glavna priča, poštni uslužbenec Kundert z gotovostjo trdil da je on napadel gospodično Fabrovo. -Slednjič je
zločinec priznal krivdo.
Pri tem je tudi povedal predzgodovino svojega zločina. V poslednjih dneh se }e baje seznanil z elektrotehnikom Rudolfom Zname-načkom, ki je v petek minulega tedna izgubil desetkronski bankovec, kar ga je, Znamenačka namreč, silno bolelo in žalostilo. Ker Burianek tudi ni imel denarja, sta oba sklenila da »nekaj napravita«, da dobita denar. Začela sta premišljevati. Slednjič sta se domislila, da bi bilo najbolje,, ako bi
kako oseba, ki dvigne v eni izmed bank večjo svoto, napadla in oropala.
Pri tem sklepu pa sta spoznala, da rabita še enega tovariša, ki bi jima pomagal sklep izvršiti. Dobila sta ga kmalu. Burianek trdi, da ga ni poznaj. Vsi trije so šli torej pretekli pon-deljek dopoUi4ae pced mestno krst*
minico. Neznani fant in Zanemaček sta bila baje slabo oblečena in nista hotela iti v hranilnico, da ne bi vzbudila suma. Šel je torej Burianek, da bi zalotil kako žrtev. In našel je gospodično Fabrovo. Vse to pripovedovanje pa je prav malo verjetno.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
4. junija 1913.
V odnošajih med Zavezniki ni nobenih posebnih sprememb. Vse |e tiho in pričakuje vspeha od sestanka ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki se bo vršil v petek v Solunu. Po sestanku bo tudi bolgarski kabinet oflcielno proglasil svojo demisijo, ki je bila sklenjena že pred sestankom Pašičem z Gešo-vom.
SPORAZUM MED BOLGARIJO IN GRČIJO.
Dunaj, 4. junija. »W. Allg. Ztg.« poroča, da je v vprašanju Soluna med Bolgarijo in Grško dosežen sporazum v tej smeri, da se zadeva predloži razsodišču. Državi se pa nista še sporazumeli, kdo naj bo razsodnik. Med tem. ko zahteva Grška da bodi razsodnik tripelententa, zahteva Bolgarija, da naj bodo v razsodišče poklicane vse velesile.
BOLGARSKI KABINET ODSTOPI.
Sofija; 4. junija. Listi so poročali, da je bolgarski kabinet iz kon-stltucionelnih vzrokov sklenil demisijo že v soboto in da je postala kriza sedaj akutna. Toda: ministerstvo Gešovo ne bo odstopilo preje, dokler se ni vršila skupna knnferenca mlnl-sterskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav.
ČAS SESTANKA.
Sofija, 4. junija. Med Pašičem in Gešovom dogovorjeni sestanek ministrskih predsednikov Zaveznih držav se vrši v petek v Solunu.
DA SE PREPREČIJO NAPADI.
Atene, 4. junija. Uradno se naznanja, da so vspela pogajania, ki so se vršila med bolgrsklm generalom Ivanovom ln grškimi Cinitel]!, tako
daleč, da je določena neutralna Unija, ki jo nobena država ne sme prekoračiti. Pri definitivni določitvi meja med obema državama se pa na to linijo ne bo opiralo — tako je določeno.
NAČELNIK OGRSKE VLADE DEMISIONRA.
Budimpešta, 4. junija. Lukacs je odpotoval na Dunaj in bo jutri od cesarja sprejet, da poda demisijo.
PRINC JURIJ V BELGRADU.
Belgrad, 4. junija. Po več mesečnem bivanju v Parizu se je princ Jurij zopet vrnil v Belgrad.
STOJKOVIČ UMRL.
Belgrad, 4. junija. Bivši predsednik skupštine staroradikaLec Stojkovič je umrl v Bitolju.
DANEV V SOFIJI.
Sofija, 4. junija. Dr. Danev je danes dospel v Sofijo.
BOLGARI IN SRBI.
Belgrad, 4. junija. Kakor poročajo merodajni krogi, so Bolgari pri Štipu prekoračili demarkacijsko linijo ln zavzeli pozicije, ki so važne za obrambo Štipa. Prvemu pozivu srbskega poveljnika ni bilo ugodeno, radi česar so dali Srbi Bolgarom 24 urni rok, da zapuste sv oje pozicije, sicer, da bodo uporabljali silo. Bolgarske čete so zapustile zasedene pozicije ln se umaknili na svoja mesta. To se je zgodilo 1. t. m. (In iz tega se dela senzacija in vojna, itd.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
O. L. Trst. v »Siidslavische Rundschau« ni list (časopis), ampak korespondenca. Natančnejše podatke Vam da uredništvo: dr. A. Kramer, Dunaj, 1/6. Telegraptienzentrale. — Stepin: V temi prejeli. Dosedaj m bilo mogoče objaviti. Pride o priliki. — G. B. v L O dogovoru nam ni nič znano, sicer pa je v Ljubljani vse mogoče.
Odgovorni urednik Radivol Korene. Last ln tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plaCuJeJo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek mallb oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GIInce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, najnižja cena.
Kupim dobro ohranjeni jztis: Sket. Staroslovenska čitanka. L.
Schwentner, knfigotržec.
Dobro ohranjen kratek glasovir
se ceno proda. Radeckega cesta 2. I. .	480-1
Fotograličnl aparat 9X12 (Hand-camera) se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni.«	476-3
Feliks Žagar. Ljubljana, Stari trg 32, naredi čepice, ako se tudi blago prinese.	466-1
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Kavarna
v^s^odprta celo
6ostilna\yi'
Florijanska ulica št. 6.
Proda se
radi preselitve kompletna nova
kopalna soba
(bana lita, belo emajlirana ter peč z medenim kotlom), ter malo rabljeni
Coupe-voz.
Naslov pove »Prva anonč. pisarna".
Kupujte „I)nn“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
»Dan*
• v r "v
n
«
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato ;jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
uliea Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu planine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. PiiporoCam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglcdnim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno
in najceneje. — Za obilen obisk
181 se priporoča
MINKA HORVAT.
»j^cscartfi# GfiSBiHuJ
Edna posebnosti llZtiFI&lFU-IlS likerja je J
e(^na posebnost želodčnega Ul1 likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni fiSSailMŠl družini ne bi' smelo manikati.
Učiteljska tiskarna
:	V	Ljubljani	;
ima vedno v zalogi jako krasne
VZORCE zn DIPLOME
za častne člane, častne občane i. t. d. po ze!o :	nizkih	cenah.	:
Preskrbi tudi okvirje.
t
Za K10
se dobi elegantni damski prašni manteij ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10’— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6’—; naprej pristni panama klobuki do najfmejse vrste.
Angleško sladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.