8 L A SIL 0 SOCIALISTIČNE Z V E Z E DELOVNEBA LJUDSTVA 0 B Č I N E K A M NIK LETO II + STEVILKA 6-7 JUNU-JULU CENA 20 DIN sm—Mv Na 27. julij se borno vedno s ponosom spominjali V vrsto najpomcmbnejših dogodkov ki so bili v zgodo- vinskih dnch julijskc vstaje 22. julija, sodi ncdvom.no vsta- ja proti okupatorju 27. julija v Kamniku in njegov i okolici. Na ta dan 1941. leta so se dvignili delovni ljudje z orož- jem v roki proti okupatorju in njegovim pomagačem. Stvarno in pravilno s'estav- ljen nacrt politićnega in voja- škega vodstva knmniškcga okrožja, ki je upošteval vse okoliščine, je dobil svojo po- trditev. Udarili so tam, kjer je oku- pator najmanj pričakoval. Splošna vstaja, ki se je začela, je pognala zverskemu okupa- torju strah v kosti. Jasno mu je bilo, da se je začcl organizirani odpor ljud- stva. Uhrifl ft- dvr taktiki. N«v zaslišano se je znašal nad ljud- stvom, da bi zavri razvoj vsta- jc, istočasno pa je bil prisiljen opustiti svoj široko zasnovani nacrt preselitve naših ljudi v tujino. Začetck vstaje je vli- val Ijudem novega duha, duha poguma in zavesti, da nišo sa- mi in da jih brani oborožena Post slovenskih partizanov. Danes ni več potrebno ute- meljivati in dokazovati, da je bila vstaja proti okupatorju v bivšem katnniškcm okrožju prva široko organizirana vsta- ja, ki s£ je razvijala po vna- prej izdelanem nacrtu. To dej- stvo je v številnih delih in do- kumentih žc dognano in doka- zano. Z revolucijo smo ustvarili trdno politično osnovo za naš vsestranski razvoj. Program Zvcze komunistov Jugoslavije ter ustavi Soeialističnc fcdlcra- tivne republike Jugoslavije in Socialislične republike Slove- nije nam usmerjajo pot, začeto v narodnoosvobodilni vojni; so naše orožje za socialistični raz- voj, za preprečevanje vseh možnosti odklnnov in deforma- eij v našem družbenein življe- nju. Veliki uspehi. doseženi v pov«>jnih letih na vseh podro«"- jih tuđi v naši občini, so nam potrdilo, da smo na pravi puti. Z razvojem delavskega in družbtenega samoupravljanja se j*' spremenila tuđi vlaga občine. Postala je osnovna po- litična teritorialna organizaci- ja samoupravljanja in osnov- na družbennekonomska skup- nost prebivalcev tega območja. V mesecu maju i/.voljen a obfinska skupSčina bo najpoz- neje v enem letu sprejetja ustave Soeialističnc republike Slovenije sprejcla statut obči- ne. V razpravi o njem bodo sodrlovali vsi občani. V njem bo našlo svoje mlesto dcjbtvo, da osnovo družbeno«k«norn- skih odnosov v občini tvorijo svobodno delo človeka z druž- benimi proizvajalnimi sred- stvi, samoupravljanje v delov- nih organizacijah ter svoboda in pravice človeka. V občini se uresničujejo po- goji za delo in za uresničitev materialnih. kulturnih, social- nih in drugih potreb občanov. Uresničuje.fo se tuđi temeljne funkcije, ki jih ima družite na skupnost na področju družbe- noekonomskih razmerij pri usmerfanju in vsklajevanju go- spodarskega in družbcniega razvoja, glede, uporabe narav- nih bogastev in drugih mate- rialnih pogojev za dc»n, pri razvijanju materialne osnove občine, pri neposrednem vskla- jcvanju individnualnih intere- sov s splošnimi družbenimi in- teresi in pri urejanju vpra- šanj, ki imaj« splošen pomen za razvoj občine. Naj živi spoinin na 27. ju- lij 1941 z zavestjo, da si sami kujemo svojo srečnejšo bođoč- nost. Izvolili smo Huli repnbliške in zvezne poslance Živahna prcdvolilna aktivnost v kamniški občini po izvolitvi občinske skupščine ni prenchala, pač pa se je nadaljevala s šte- vilnimi posvetovanji, sestanki in razgovori poslanskih kandida- tov z volivci. Občinska skupščina je na prvi seji ponovno izvolila za svojega predsednika Franca Vidervola. Odborniki pa so izvolili tuđi poslance za zbore dclovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. SPOMENIK REVOLUCIJE V KAMNIKU Poslanskii kandidati so se na .sikupnom sostanlkiu 7. obeinsifeim politićnim aktivom dogovorili za program, po katorom naj bi po- tokali razgovori z volivoi oziroma delavci na ■.posamezrah podiro&jiih. Doslej ,so se sestali na tek de- lo vmi posvet; že prosvetni delavci, na kaitorem je sodoloval Ivo Tlarv- (Nadaljcvanje na 2. str.) Za občinski praznik čestitajo vsem občanom Občinska skupščina Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Združenje borcev NOV in uredniški odbor Kamniškega občana li nOnfiD 11111 Kako smo volili v naši občini KAMNIŠKI OBCAN Volitve v občinsko, republičko in zvczno skupščino so v naši občini lepo potekle in so se Jih volivci ude ložili v zelo lepem številu. Zato Je prav, da zvedo, kakšna Je bila uđeležba in kakšne odbornike ter po- slance smo izvolili. Z udclivhi) na volltvah nismo samo potrdlll, kar smo napravili, ampak smo po prejšnjih razpravah o merilih, kakšni morajo biti bodoči odborniki in poslane!, glasovali tuđi za nadaljnji razvo,). 2e uređitev in okrasitev volišč sta potrjevali posebno volilno vzdušje. Težko je reći, kje so bila volišča lepše urejena, kajti katerokoll voliščo smo obiskali, smo občutili, da vsa tekmujejo med seboj. Krajevna or- ganizacija SZDL na Mlaki je, n. pr., napovedala vsem voliščem na Ko- mendskem tekmovanje v ureditvi vo- lišč in čimštevilnejši uđeležbi voliv- cev na volitvah. V Komendi, Mostah, Suhadolah in drugje so tekmovali, kje bodo postavili večje in lepše gorenjske mlaje. V Kamniku so.pod- jetja postavila okusne slavoloke. Iz- redno lepo so urediil volišće rudarj i rudnika kaolina v Crni; skratka, na vseh voliščih so se volivci, ko so prišli volit, zelo ugodno počutili. Prav gotovo pa zanima vsakega na- šega občana-volivca, kako so volili na posameznih voliščih. Uđeležba na volitvah v Zbor delov- nih skupnosti, ki so bile 24. maja, je bila 94,8 odstotna; najboljša v pod- jetju STOL - 98,4 odstotna, najslabša pa v skupini gradbenega podjetja No- vogradnje in Slovenija-ceste - 82,5 odstotna (raztresena gradilišča). Uđeležba na volitvah v občinski zbor, ki so bile 26. maja, je bila 94,1 odstotna, v kmetljsko skupino pa 91 odstotna. 100 odstotno so volili na treh voli- ščih (Zgornji Tuhinj, Cešnjice in Rudnik). Nad 95 odstotno so volili na 19 vo- liščih (Motnik, Mali hrib, Nevlje, Me- kinje - šola, Godič, Crna, Rudnik ka- olina, Btstričica, Stahovica, Mlaka, Križ, Podgorje, Smarca, Volčjl potok, Dupllca, Kamnlk - gimnazija, Titov trg in Medveđova ul.). Med 90 in 95 odstotno so volili na 18 voliščih (Spitallč, Goltce, Laseno, Hruševka, Vrhpolje, Stranje, Tunjlce, Breg, Klane, Komenda, Moste, Suha- đole, Vranja peč, Kamnik - Titan, Kamnik - gimnazija, Kamnik - glasbc- na šola, Kamnik - Tunjiška cesta in Kamnik - kavama. Med 80 In 85 odstotno so volili na volišču Loke. Med 75 in 80 odstotno so volili na 2 voliščih (Smartno, Sela). Med 70 in 75 odstotno so volili na enem volišču (Gozd). Za novolzvoljeno občinsko skupšći- no je treba poudariti, da ima več žena, kot Jih .je imela prejšnja. Se- daj je v občinskem odboru 11 žena ali 19,6%, s cimer smo se močno pri- bližali okrajnemu povprečju; v prej- šnji občinski skupščini pa sta bili samo 2 ženi ali 5%. Največ odborni- kov (29 ali 52,27% Je starih od 36-45 let. Novi občinski ljudski odbor je močno pomlajen z novimi odborniki in tuđi po starostnem sest.avu, kajti povprečna starost odbornikov obeh zborov je 38 let (prejšnja 45 let). Po šolskl izobrazbi Je 27 ali 49% odbornikov z osemletko in nižjo gim- nazijo, 21 ali 31% s srednjo solo, 2 ali 3% 7, višjo izobrazbo in 6 ali 11% z visoko izobrazbo. Clanov ZB je 31 ali 55% odbornikov. Ves pregled kaže, da struktura no- voizvoljenega občinskega ljuđskega odbora ustreza strukturi gospodarstva in družbenih služb naše občine. Prvo zasedanje novolzvoljene ob- činske skupščine je bilo 3. Junija ob 100 ođstotni uđeležbi odbornikov. Po verifikaciji mandatov so novoiz- voljeni odborniki podali in podpisali svečano izjavo, da bodo nesebično in požrtvovalno delali za razvoj naše komuno In vse naše skupnosti. Prav je, da volivci poznaj" ve„s ob- činski ljudski odbor in ne samo od- bornika, k ije bil izvoljen v njihovi volilni enoti, zato navajamo seznam odbornikov obeh zborov. Izvolili smo republičke in zvezne poslance (Nadaljevanje s 1. strani) čar, kandidat za repu'bliški kul- turno-prosvetnii zbor, zdirastveni delavci skupno s skupšćino ko- munalne skupnosti za socialno zavarovanje, na katerem je sodc- loval tuđi kandidat za zvezni so- oiailno-zdravstveni zbor Dante Ja- snič z Jesenic. Na teh razgovorih so obravnavali najbolj pereca vprašanja s svojih področij. Pro- svetni delavci so opozorili na nc- katero vprašanja v zvezi z mre- žo osem'letk in na problem na- predovanja učencev; zdravstveni in socialni delavci pa sjo govorili o hitrejšem uvajanju preventivne zdravstvene službe in HTV služ- be v delovnih kolektivih; bolni- Ski izoStanki namreč še vedino na- raščajo, tako da morajo miokateri kolektivi za izplačila nadomestil do 30 dni poseči že v sklad za osebne dohodlke. Številnim. razgovorom poštan- skih kandidatov z volivci se je pridružil tuđi razgovor dr. Joža Vilfana, podpredsednika izvršne- ga sveta SRS in kandidata za or- ganizacijsko politični zbor zvez- ne Skupščine, ki je volivcem, zbranim v dvorani kina »Dom", govoril o vlogi novih predsitavni- šltih teles, od občingke do zvezme skupSčine. Dr. Vilfan je posebej podčrtal nailogo družbenih organov v ko- muni, zlasti novih občinsjkih dcupščin, katerih kvaliteta in vse- bina dela bosta vplivali na ra- dajjnji družbenogospodarski raz- voj komun. Posebno skrb bodo morale, po njegovom mneinju, nove sikupščine posvetiti hitrejše- nu reševanju prolblemov v druž- benih »silužbah. Spričo vse hitre jše moderniza- cije naše industrije rastejo tuđi potrebe po strokovnih kadrih. Za- to bo v prihodnje skrb za hitrej- ši razvoj šolstva eno pogllavitnah nalog družbene skupnosti. Ob zaključku je dir .Vilfan de- jal, da bo moralo biti pri reše- vanju vseh perečih problemov diružbenih vprašanj zagotovljcno čim tesnejše sodelovanje med po- slanci in volivci. Tuđi predstavnici delovnih ko- leiktivov in samoupravnih orga- nov bodo skupno s kandidatom za republiškl gospodarski zbor go- vorili o gospodarskih probi em ih občine in posameznih delovnih kolektivov. Kandidata za republi- ški zbor republičke skupščine To- ne Rovtar in ing. Bogdan Jesen- ko sta obi.skala več pmivolilii.ih zborov na podeželju, kjer sta imela z volivci razgovore o naj- važnejših vprašanjih, ki so jih volivci postavljali na nedavnih zborih. Kmetje so se posr ',>no za- nimali za program nadaljmjega razvoja kmetijstva in za nove predipi.se na nodroč.ju zd.ravstve- nega zavaravanja tanetijskih pro- izvajalcev. Odborniki občinskega zbora so: 1. Berganl Avgust, 2. Gerbic Janez, 3. Hribar Jože, 4. Tpavec Stane, 5. Irt Gregor, 6. Jeras Pavlc, 7. Juhant Jan- ko, 8. Kadunc Jože, 9. Kern Maks, 10. Koželj Anton, 11. Letnar Stanko, 12. Matičič Bozo, 13. Ocepek Marija, 14. Omovšek Ivan, 15. Pančur Jurij, 16. Pikl Jože, 17. Pire Stane, 18. Pi- skar Ivan, 19. Plahutnik Pepca, 20. Prolosnik Drago, 21. Spruk Franc, 22. Stirtar Anton, 23. Tomšič ing. Jelka, 24. Ulčar Anton, 25. Vavpetič Karl, 26. Vode Ferdinand, 27. Vrhovnik AndreJ In 28. Završnik Milan. Za 2-letno mandatno dobo so izvo- Ijent odborniki s števili 1, 3, 5 . . ., za 4-loi.no pa vsl s parnimi zapored- nimi številkaml. Odborniki zbora delovnih skupnosti so: 1. Boršič Vera, 2. Dobnnikar Vin- ko, 3. Gorjan Anica, 4. Istenič Anton, S. Jcrman Miha, 6. Konda Franc, 7. Lane Savica, 8. Loskovšek Stane, 9. Marko Maksa, 10. Mihelič Valentina, 11. Pečevnik Jože, 12. Pestotnik Mar- tin, 13. Pucelj dr. France, 14. Pri- jatelj ing. France, 15. Rot Srečko, 16. Savelj Jože, 17. Sepec Franc, 18. Ste- blaj Slavko, 19. Svajger Boris, 20. Vntfolj Martin, 21. Verdnik Marljn. 22. Vcrstovšek prof. Zvone, 23. Vider- vol France, 24. Vidmar Šonja, 25. Vrankar Jože, 26. Zore Franee, 27. 7,rnec. Stanka, 28. Župan Janoz. 2-letna mandatna doba Je pri vseh odbornikih s parnimi Stevlli (2, 4, 6 . . .), 4-letna pa pri vseh z neparnim! zaporedniml številkami (1, 3, 5 ... .). Zaporedne številke odbornikov so istočasno zap. številke volilnih enot. Po riven lotih, oziroma po pol oku 2-lotm' mandatne dobe, bodo volitve za oba zbora za polovico odbornikov, za drugo polovico pa po 4 letih. Na skupni soji ohrh znnrov ro predlagali za predsrdnika občinske skupSčine Franca Vidervola. Odbor- Titlcl «o predio^ Hpr«}eli * aplav^nm in zanj glasovali stoodstotno. Tzvoljenl prods(^dnilc se jo zahvalil odbornikf>m za izkazano zaupanje, v imenu vse skupščine pa tuđi vsem volivcem naše občine. Istočasno Je opozoril odbor- nike, da so prevzell veliko odgovor- nost nasproti občnnom, da so prod njimi v naslednji mandatni dobi ve- like naloge. Zlasti bo treba povečati matnrialno osnovo občine za ustvari- tcv pogojev za dvig ravni našega go- spodarstva. Posebno skrb je posve- titi kulturi in prosveti, splošnemu varstvu. stanovnnjski izgradnji, pa tudl objektom, ki bodo služili vnrstvu otrok in raznim rlniRlm gospodarskim In prosvetnim objektom, ki j1h vseh ni moč naSteti. Vsn to bo storjeno, če bo celotni občinski odbor skupno z delavskimi samoupravnlmi organi re- sno zagrabil za delo. Občinski zbor Je izvolll za prodserl- nika svojega zbora .Tožeta Hribarja iz ZR. Tuhinja, zbor delovnlh skupnost) pa Franca fiepca iz Dupllcc (podjot- je Stol). Izvoljcni sta bili tudl komisija za volitve in imenovanja ter komisija za statut. Na drugi skupni soji občinskegn zbora In zbora delovnih skupnosti so bili izvoljeni trije odborniki za okraj- no skupščino v T.jubljanl, 1n sicer Srečko Bot, prosvetni delavec, direk- tor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku; njegova mnnda't- na doba je 4 leta; Gregor Irt, direk- tor podjetja »Knmnik« v Kamniku z 2-letno mandntno dobo in Miha Jer- man, računovodja v tovami »Titan« v Kamniku, tuđi z 2-letno mandatno dobo. Odborniki obeh zborov so izvolili tuđi poslance za republiško in zvezno skupščino. V republiško skupščino so bili iz- voljeni: v republiški zbor Anton Rov- tar iz Kamnika, Bazoviška 4 in inj{. Bogdan Jesenko iz Kamnika, Zupan- člčcva 4; v kulturno prosvetni zbor Ivo Tavcar iz Ljubljane, v socialno zdravstveni zbor Mara Lukanc iz Kamnika. Zupančičeva ul.. v organi- zacijsko politični zbor pa Janez IIo- fcvar iz Ljubljane. S 95,6 odstotno uclele/bo so volivci 16. Junija z referendumom potrdili republiška poslanca Antona Rovtnrja in ing. Bogdana Jesenka, s 96,4 od- stnt.no udeležbo pa zvczno poslanko Valcntino Tomlje. Uđeležba volivcev na voli.ščih za re- publiški zbor: 100 odstotna udeležbn je. bila na 5 voliščih (Zg. Tuhinj, Crna, Mali hrib, Cešnjice, Rudnik); nad 95 odstotna uđeležba Je bila na 23 voliščih (Gozd- Soln. Bisttičlea, Meklnje-šola, Stanje, Godič, Mekinje, Gollce, gimnazija, Mlaka, Nevlje, Stahovica, Dupllca, Moste, gimnazija, Laseno, Kamnik- Titan, Podgorje, Motnik, Karmi Ik- Bunder, Hruševka, Smarea, Suhadole, Križ); med 90 in (15 odstotna udelcžba je bila na 23 voliščih (Gozd-šoln, TCi- stričica, Mekinje-šola. Stranje, Godič, Mekinje, Gollce, gimnazija, Mlaka, Nevlje, Stahoviea, Duplim. Mo'Hc, Rlmnnzlja, I,aseno, Kamnik, Nevlje, Stahovica, Duplica, Moste, gimnazija, Laseno, Kamntk-Titan, Podgorje, Mot- nik, Knmnik-Bunder, Hruševka. Smar- cn, Suhadole. Križ); med 90 In 95 od- stotna uđeležba je bila na 11 voliščih (Kamnik - Grnben. Kamnik - kavama, ' Vrtipoi j c»" ■ TTn i wnM*"—" »fcgti t^t »<---- wu%% *tjm no,«i.4 Volčjl potok. Spitallč, Kamnik- glasb. Sola. Vranja poč. nreg, Komendn, Tu- njlce); med 85 m 90 odstotna uđelež- ba je bila na 4 voliščih (Klance, Sela, Smartno, Gozd); med 80 in 85 odstna udeležba je bila v Srednji vaši. V zvezni zbor pa: 100 odstotna uđe- Inžbn Je bila na 4 voliščih (7.0,. Tuhinj. Mali hrib, Cešnjice, Rudnik); nad 95 odslntna udeležba Je bila na 31 voli- ščih (Gozd-Sola. Bistričica, Mekinje, Moste, Rudnik Crna, Laseno, Stranje, gimnazija, Godič, DupUoa. Mrklnje- šola. Golice, Novije, Stahovica, Pod- Corje, Smarca, Motnik. Kamnik-Titan, gimnazija, Mlaka, Križ, Hruševka, Kamntk - kavama, Kamnik - Bundor, Spltalič, Suhadole, Kamnlk-stan. skup- nost, Vrhpolje, Kamnik-Graben Ko- menda, Vranja peč; mod 90 in 05 od- stotna udeležba je bila na 5 voliščih (Kamnik-glasb. Sola, Volčjl potok, Breg, Tunjice, Sela); med 85 In 90 odstotna udeležba Je biln na 3 voli- ščih (Klance, Oozd, Smartno); med 80 In 85 odstotna udeležba je bila v V Srednji vasi-Lokc. Tako so potekle volitve v naši ob- člni In podatki ozlroma analiza ka- žejo, da so se volivci znvcdnll važno- sti tega akta, čemur so dali poudarck z visoko udeležbo na vseh voliščih. Občinski odbor SZDL Sklepi obeinske skupščine sprejeti na 3. seji Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupsrine sta imela 10. 7. 1963 skupno sejo. Na dnevnem redu se ,|c zvrstilo kar 32 točk. To pa .i« opravičljivo, če hočc občinska skupščina takoj prlčcti temeljito delati. ' Ob vseh točkah dn«!vncga reda so odborniki živahno razpravljall, kar kaže, da bo nova skupščina dobra in Izrcdno delavna. Najvažncjsc, o če- mer so govorili In »prejeH, je bilo sleđeče: 1. Odlok o določitvl in sestavi sve- tov obeinske skupščine DosloJ je bilo pri ObLO 15 svetov. Obćinska komisija za statut Je zaradi vse večje razvitosti delavskega in družbenega samoupravljanja predla- gala, naj se posamezna sorodna pod- ročja združijo v enem svetu, zato (Nadaljevanje na 3. str.) 2 Sklepi oboinske skupščine sprejeti na 3. seji (Nadaljevanje z 2. strani) Ima seđa.1, nova občinska skupščlna Ie 8 svctov ■/. 9 do 11 članl. Prvo polovico (minus 1 član) Je imenovala občln- ska skupščina, drugo polovico (plus 1 član) pa bodo delegirale ustrezne de- lovne ln druge organizacije ter socla- listlčna zvcza. Imenovani so bili sledeči sveti: 1. svet za splošne in notranje zađeve, 2. svet za družbeni nacrt in flnance, 3. svet za delo, industrijo ln obrt, 4. svet za blagovnl promet, gostinstvo ln tu- rlzem, 5. svet za kmetijstvo ln goz- darstvo, 6. svet za komunalne, građbe- ne in stanovanjske zadeve, 7. svet za šolstvo, prosveto in telesno vzgojo, 8. svet za soclalno varstvo in zdravstvo. 2. Ođlok o občinski đoklađt na đo- hodke od kmetijstva za Ieto 1963 Obftlnsko doklađo bodo odmerjali po 4 lestvicah; po prvi izrecno za ravninska območja, kjer so ekonom- ske in pridelovalne prilike najugod- nejše., po drugi za srednje visinske predele, kjer so sicer dobre ekonom- ske, venđar tezji pridclovalni pogojl, tretjl za visinske predele s težjimi okonomskimi (ođdaljenost od tržlšča) ln pridelovalniml pogoji, po četrtl le- stvici pa Je obremenjen gozd. Obremenltev je po teh lestvicah ta- kale: Osnova -|w|B|pi| Katastrske obelne so porazdeljene na osnovi tega in pređloga odborni- kov takole: I. Iestvica: Podgorje, Križ, Kaplja vas. Nasovče. Moste, Suhađole, Smar- ca ln Klanec (ražen naselja Dobrava); II. Iestvica: Kamnik, KošiSe. Meki- nje, Ncvlje (ražen naselja Olsevek), Stranje, Tunjice, Volčjl potok (ražen naselja Rudnik), Godi« (ražen naselja Brezje, Vodice, Kršlč) in Mlaka; III. Iestvica: Nevlje (samo naselje Olsevek), Volčjl potok (samo naselje Rudnik), Klanec (samo naselje Dobra- va), Blstričlca. Cešnjiee, Crna, Gozd. HruSevka, Veliki in Mali hrib, Loke, Motnik. Zg. Motnik, Palovče, Podhru- Ska, Pšajnovica, Spitalič, Smartno. Tučna, TuhlnJ, Znojile, Županje njive in Godič (samo naselja Brezje, Vodi- ce, Krsič); IV. Iestvica: občlnske doklađe in ce- lotnl kat.ast.rskt dohodek od Rozdov, ne glede na katastrske občine oziro- ma vasl. 3. Odlok o uvedbl obeinske doklade od dohodkov obrti, samostojnlh po- Kllcev ln premoženja za Ieto 1963 Občlnska doklada bo predpisana po sledečth stopnjah: 1. za vse obrtnike ln samostojne po- kllce, kl se ukvarjajo pretežno z uslužnostno đejavnostjo ter ođ premo- ženja po stopnjl: Davčna osn. " plaCa obcln" đoklađa po stopnjl a) za uslužnostno obrt: v % 100.000 2 150.000 2,5 200.000 3 250.000 3.8 300.000 4 400.000 4-5 600.000 5 800.000 5 2. za vse obrtnike in samostojne po- kliče, kl se ukvarjajo s proizvodno obrtjo ter za vse ostale davčne za- vezance po stopnji: Davčna osn. 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 400.000 600.000 800.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000 2,500.000 3,000.000 se plača obč. doklada po stopnji 4 5 6 7 8 9 10 11 12 12 12 12 12 Za oba odloka (pod zap. St. 2 in 3) veljajo davčne olajšave za občinsko doklado kot po veljavnih predpisih, določenih za dohodnino. 4. Poročllo o lzpolnjevanju đruž- benega plana ln proračuna občine za obdobje Januar-maj 1963 a) Izvršitev družbenega plana v go- spodarstvu: Poročilo je zajelo samo podatke go- spodarstva podjetij, katerih sedež Je na območju občine Kamnik. Merilo pri ocenjevanju izvršitve plana Je družbena bruto proizvodnja, ki je po prvih petih meseelh tega leta ugođ- nejša kot, lanska. Po fakturirani rea- lizaciji s 43,2 % (planirano 41.7%) Jeza 3,5 % nad planom. Ta podatek kaže, da bo letos izpolnltev plana ob prvem polletju, ne samo dosežena. ampak ćelo presežena, dočim je bila lani za 3,9 % pod postavljeniml nalogami. Fakturirano realizacijo prikazuje do konca maja znesek 6,9 milijarde dl- narjev, kar je za 1,7 milijarde dinar- jev več kot lani v istem obdobju (lani 5,2 milijarde din). V primerjavi s celotno obvezo 15,2 milijarde dinarjev nam realizacija pr- vih petih mesecev kaže ugodno sliko, kl pa nas sicer1 ne srne uspavati. Več prizađevnosti bodo morale go- spodarske organizacije pokazati pri plačani realizaciji, kl mora biti letos po določilih plana enaka fakturirani realizaciji. Največje dosežke glede na letnl plan so po vrstnem redu dosegli v prvih petth meseelh nasprotl predpisantm 41,7 %: tovarna kovanega orodja - 64 %, »Titan« - 58 %, »Svit« - 54.8 %. Mo- dem - 52,5 %, rudnik kaolina - 51,3 %, tovarna usnja — 47,7 %, »Svilanit« — 44,3 odstotke, »Stol« - 41,9 %. Druge gospodarske organizacije so nekaj pod 41,7 % fakturirane realiza- cije, najslabši odstotek tzvršitve letoš- njega plana v petih mesecih so doseg- le panoge: trgovina — 28,4 %, komu- nalno podjetje — 33,8 %, kmetijstvo. — 34,1 % in obrt - 36,6 %. Razveseljivo je, da je skupen porast fakturirane realizacije letoSnjih prvih petih mesecev kar za 31,9 % večji v primerjavi z enakim lanskoletnim ob- dobjem, čeprav je treba upoštevati, da gre del tega odstotka na račun povi- Sanja cen. Plan izvoza se je do konca petega meseca zelo popravil in je za pet- mesečno obdobje le za 1.4 % pod da- nimi planinskim! nalogami. Izvozni nacrt sta presegli tovarna usnja in tovarna kovanega orodja, in sicer za 14,3 % oziroma -za 1,1 mili- jardo đlnarjev. Pod izvoznim nacrtom go: podjetje »Kamnik« ln »Titan« po 2 mllijona dev. dinarjev (300 dev. din je 1 USA dolar), »Stol« za 6,4 milijona, »Svila- nit« za 12,5 mllijona. Ođ planiranih povprečno 5177 zapo- slenih v prvih petih mesecih je bil plan dosežen z 99,5 %, kar je v primer- javi s povprečkom enakega obdobja v letu 1962 za 3,2 % več. Neto osebni dohodkl so povprečno 32.350 din: v gospodarstvu 32.000, v ne- gospodarskih organizacijah 35.280 din. INVESTICIJE: V gospodarske Investicije so do kon- ca maja vložili v družbenem sektorju gospodarstva 344 milijonov din (od te- ga 233 lastnih in 111 milijonov din najetih sredstev), v negospođarske in- vesticije pa 74,4 milijonov dinarjev. Po panogah gospodarstva so inve- stirali v industrijo 251,7 milij. dinarjev (ođ tega samo v Svtlanltu 67,6 milij. ln Zivllskl Industriji 49 milij.), v tr- govino (Kočna) 3 milij., v gostinstvo 4,8 milij. in obrt 14 milij., v komunal- na podjetja 60,6 milij. (od tega za Iz- gradnjo žičnice 44 milijonov ln za druge gostinsko-turistlčne objekte v zvezl z žičnico 14 miUJ.). b) Proračunski đohođkt in izdatki: Skupno s prenesenlml sređstvi je bilo v prvih petih meseeih 142,319.000 din dohodkov ali 44,1% celoletnega pla- na (322,5 milij. din). Ce izvzamemo prenesena sredstva v znesku 32.944.000 din, je bila lzvršitev dotoka sredstev prvih petih mesecev v proračunu 123,215.000 din ali 38,2%, torej za 3,4% pod planom. Proračunski izdatki so bili v skupni visini realizirani đo 30%. tako da Je stanje na -žiro računu po 31. 5. 1963 — 42.034.000. Ođ uporabljenih prora- čunskih sredstev je bilo potrošenih za: prosveto ln kulturo 26,4%. socialno varstvo 38,3%, zdravstveno varstvo 30,9%, državno upravo 30,2%, komu- nalno dejavnost 19,4%, dotacije 35,2%, obveznosti iz posojil in garancij 12,4%, obveznosti iz proračuna ln proračun- ske rezerve 69,7%. Po poročilu, kl ga je dal upravitelj prisilne uprave podjetja »Meso«, je občinska skupščina utemeljila, da se ukine prisilna uprava in je na pred- log komisije za volltve in Imenovanja imenovan za direktor]a tega podjetja Blaž Podgoršek. Imenovana je bila tuđi 3-flanska komisija za pregled kalkulaclj stroškov v zvezl s predvi- đenim povisanjem cene govejemu in telečjemu mesu. 6. Skupščlna je na tej seji potrđila ludi sklep delovnega kolektiva pod- jetja »Meko« Kamnik o pripojitvi k podjetju »Ljubljanske mlekarne« Ljubljana. V ta sklep je podjetje »Mleko« prisililo marsikaj, ln to: Ljubljanske mlekarne so že prej pre- vzele odkupna področja KZ Lukovi- ca; Agrokombinat — obrat Križ ne dobavlja več mleka Kamnlku, ker je vsa čreda krav mlekaric preseljena v Vodice, tretjemu đobavitelju mleka KZ Kamnik pa so Ljubljanske mle- karne nudile ugođnejše ođkupne po- goje. Tako je podjetje »Mleko« Kam- nik stvarno ostalo brez zađostnih ko- ličin mleka, kl bi bile pogoj za sa- mostojnost. Od odkupljenih 1,4 milij. litrov mleka na Ieto Je tako ođpadlo skoraj 1 milij on litrov. S tem prevzemom bođo v prihođ- nje kamniško območje oskrbovale Ljubljanske mlekarne z zađostno ko- ličino pasterizlranega mleka, nekda- n]e podjetje »Mleko« pa se bo kot samostojni obrat specializlral za lz- đelavo Jogurta ln drugih mlečnih na- pltkov, kar bo na voljo v kamniških mlečnih prodajalnah. Neodvisno ođ te združitve pa lahko pričakujemo, đa se bo cena mleku v maloprodaji dvignila, kajti zvezni predpis, kl Je pravkar izšel, določa povišenje najnižje odkupne cene za mleko, nabavljeno v družbenem sek- torju, od 10 na 14 đlnarjev za ma- sčobno enoto. 7. Na tem zaseđanju je skupščina Imenovala večje Število različnih ko- mlsij, disciplinsko sođišče ln druge organe, ki so nujno potrebni za ne- moteno delo skupščine v mandatnl dobi. 8. Ob zaključku zasedanja je ob- činska skupščina potrdlla tuđi davč- nl račun ObLO Kamnik za Ieto 1962. Ođ đavčnega zaostanka 34,708.120 din je bilo v letu 1962 odpisanih na osno- vi pritožb in prošenj 10,019.909 din đavčnlh dajatev. Razprava, s katero je večina odbor- nikov pripomogla k uspešnemu đelu skupščine, je bila živahna in Je že sedaj pokazala, da bosta oba zbora krepko in z velikim interesom moč- no posegala v nađaljnjl razvoj naSe komune. Občani-volivci, ki smo jih volili, to želimo in ođ njih tuđi pričakujemo. Uspel usfaii časopis na Duplici Novinarjii RTV Ljubljana so priredili v kiinodvorani ma Du- plici zelo uspel ustali časopis. V njem so sodelovali tuđi kandidati za republiške poslance v kamni- Ski občini, Mara Lukanc, Tome Rovtar in Rado Jamnik. V raz- govor o aktualnih diružbeniih in gospodarskih vprašanjih občiine pa so poleg predisodnika občine Franca Vidervola posegli Se pred- stavninikl turističnega društva, za- voda za izgradnjo žičnice, občin- slke ziveze za telesno vzgojo in druga. Volivci, ki so do kraja napol- nili dlvorano ,so z zanimanjem pri- sfluhnili tudli besedam Draga Ko- šmirilja, zunain.jepolitičneKn ko- mentatorja RTV Ljubljana, ki je ođigovoril na nekatera njihova vprašam'ja. Tasov glavnem zade- vala pornen nedavne konference afrišikih diržav, naše odnose z In- doneaijo, maše gospodarsko sode- lovanje z ZDA itđ. V razgovoru s predistavniki go- spodairslkega indružbenopoilitiičine- ga življenja občine so posluša]- ci izvedeli vrsto zanimivih stva- ri, med dirugimi tuđi odgovor na vprašamje, kdaj bo začela obra- tovaiti žičnica na Veđiko plainđino. Dušan Rauter, direktor zavoda, je menil, da bo gondola papeljala prve iziletnike na Veliko planino letošnjo1 jesen. Usstni časopis je v celoti uspeđ. Za to> sta pasfcrbela tudli pevca Barbara Jare in Nino Robič oib spremljavi ansambla Jožeta Kam- piča. Splošno minenje obiskoval- cev je bilo, da bi morale biti la- ke priredltve pogostejše. AMNISKI OBCAN 3 do 30.000 40 27 7 1 od 30.000 do »0.000 42 29 9 2 od 50.000 đo R0.000 45 31 11 3 od 80.000 do 120.000 48 33 13 4 od 120.000 đo 160.000 51 3 15 5 od 160.000 do 200.000 54 37 17 6 od 200.000 do 250.000 57 39 li) 6 Od 250.000 do 300.000 60 41 21 6 Od 300.000 đo 400.000 63 43 23 6 Od 400.000 đo 500.000 66 45 23 6 nad 500.000 70 47 27 6 1,000.000 5 1,500.000 5 2,000.000 5 2,500.000 5 b) za gostinstvo: v % 100.000 2 150.000 2,5 200.000 S 250.000 3,5 300.000 4 400.000 4.5 600.000 5 800.000 5 1,000.000 5 1,500.000 5 2,000.000 5 2,500.000 5 3,000.000 5 c) za odvctnlštvo: v % 100.000 6 150.000 6 200.000 6 250.000 6 300.000 6 400.000 « 600.000 6 800.000 7 1,000.000 7 1,500.000 7 2,000.000 7 Modernizacija proizvodnje in problemi tehnicne inteligenoe OBCINSKI KOMITE ZKS IX OBCINSKI SINDIKALNI SVET STA SKUPNO Z ODBOROM DIT RAZPRAVLJALA O PRO- BLEMIH MODERNIZACIJE PROIZVODNJE IN S TEM V ZVEZI O VLOGI TEHNICNE INTELIGENCE V NAŠIH GOSPODAR- SKIH ORGANIZACIJAH. Modernizacija proizvodnjo in problemi tehnicne inteligence so neposredno vezani na razvoj go- spodarstva in predstavljajo bist- veni element hitrejišega razvoja našega gospodarstva, s temi v zvezi pa tuđi življenjskega stan- darda naših ljudi. Če bežno pre- letimo razvoj gospodarstva v na- ši komuni, lahko ugotovimo, da še pretežni del naše industrije proizvaja na obrtniški, zastare!, nemioderen način, kar povzroča relativno nizko produktivnost de- la in konzervativni odnos do vseh novih do'sežko'V o-ziroma zahtev moderne proizvodnje. Slabo raz- vi'te proiizvajals'ke sile, slabo raz- vita materialna osnova povzroča- jo mnoge probleme v socialnl strukturi naše družbe, kar dobiva svoj izraz v raznih tendencah, fci iTTvirajo iz tega (primitivizam, uravmilovske in centralistične ten- dence. Ob spoznavanju družbenih pro- cesov pri nas stopajo na področ- ju gospodarstva v ospredje vpra- nja planskih nalog in vsi činite- lji, ki vplivajo na hitrejše in učin- kovito povećanje proizvodnje ter ostalih gospodarskih aktivnosti. Produktivnost je namreč listo osrednje vprašanje, od katerega je odvisen dvig materialhih in kulturnih pogojev za življenje in delo naših ljudi, kar pa je tuđi bistvo socialistične gospodarske politike. Da bi lahlko pospešill go- spodarsko rast, moramo racional- no izikoriščati abstoječe produk- cijske zmoeljivasti, čedalje veejo racionalizacijo poslovanja in iz- boljšati organizacijo dela. Zato moramo predvsem z obstojeoimi materialnimi, tehiničnimi, kadirov- skimi i,n organizacijskim i silanii kar naihiitreje pri ti do čimiboljše proizvodnje in čimvečjih proiz- vodnih rezultatov. Modernizacija proizvodnje oomeni sodobno or- gani7acijo dela (večje produktiv- nosti ne bo mogoče reševari samo z investiicijami. temveč tuđi bolj- šo organizacijo dela, sodobnirr.i tehnološkim i procesi, odikrivainjcm notranjih rezerv, pa tuđi s ko- operacijo in ,-specialiizaci,jo proiz- vodnje), prav tako pa tuđi s 5C- dnbno organizacijo v prip'avj de- la. ki bo zagotavljala tadti racio- nalno izrabo surovin. Z or:*.in::'jt- cijo raziskovalnih laboratorijev in institutov v proizvodnji] ler z or- ganizacijo razvojnih odcMko-v ho miocooe modernizirati tehnološke procese, ti pa so neposrodno fo- gojeni z raziskavami perspektive razvoja pođjetja, realizacijo pro- izvodmie. znanstveno ana!i;:o tr- žišč ttd. Modernizacije proizvod- nje si namreč ni mogoče zami- šljati brez modemega tehnološke- ga procesa, brez znanstveno razi- skovalnih' oddelkov, laboratorijev in podobnega. brez specializacije in raznovrstnih oblik zdiruževa- nja. Cilj je canena velikoserijslkia proizvodnja. Većina tuđi veći ih industrijskih nodjetij niima solid- nih razvojnih laboratorijev, ki bi dela!i na faikcm nivoju, da bi lahko uvajali nova znanstvena od- kritja in rezultate znanstveno raz- isikovalnega dela v tehnološki pro- ces oziroma da bi lahko z raz- likovanjem sami ođkrivaM nove postopke. Danes mnogo govorimo o moj- strski mentaliteti v proizvodnji. Mislimo, da je pravilneje, če go- vorimo o obrtniških Stališčiih v proizvodnji. Nikjer ni rečeno, da je marsikdaj lahko tuđi inženir, ki priđe s fakultete, posebno še, če je pauk na univerzi premalo približan potrebam našega gospo- darstva, nosilec obrtniške menta- Isitete. Zato ne velja, da so no- silci obrtni ške mentalitete samo mojsitri. Mislimo, da smo v ta- kem položaju, da bi delali 'krivi- co mojstram, če bi o njih nepra- vilno govorili, saj so tuđi moj- Stri souđeležemi v prolzvodlnji. V primeru, da je nosilec ofortniške mentalitete samo mojster, se ka- že to na ozkem ipodročju, kadar pa je nosilec inženir, se kaže to na širtšem področju. Kaj narediti v tak em položaju? Rečeno je, da imamo nizek nivo proizvajalnih sil, preživela pojmovanja o poslo- vanju podjetij, da smo pred tem, ko je proizvodnja prevelika za domaći trg in smo na inozemsfcem trži&ou s svojo proizvodnjo ne- konlkurančni. Mislimo, da naim je vsem jasno, da je rešitev pređ- vsem v uvajanju serijske in veli- koserijsike proizvodnje. Zato mo- ramo usmeriti vse napore v stu- dij proizvodnih procesov in pro- izvodnje kot celote. Vemo, da imajo po svetu prečojšnje izkiu'š- nje z organizacijo proizvodnje in zakaj jih ne bi poskusili pnila- Kodiiti tuđi našim raaneram. Če positavimo organizacijo proizvod- nje na industrijski način, kijor je delitev d«la izredno podrobna, ne moire biti već prostora za indivi- dualno olbrtniško proizvodnjo. Značilno za obrtniško proizvodnjo je predVsem, da dela mojster po svojeni občutlku, dočiim se je tre- ba v industrijski proiizvodinji dr- žati delitve dela, toleranc, rdkov, kvalitete in cene. Če postavimo v naši proizvodnji tako oricmtaci- jo, ipotern tuđi mojster ne more delati, dirugače, koit da se vključi v industrijski proizvodni proces. Slabost je v tem, da imamo pire- malo ljudi, ki bi razumeli, kako, n. pr., organizliraiti serijsko lin ve- likoserijsko proizvodnjo. Rcs je tuđi to, da ne moremo vsepovsod, organizirati serijske in velikose- rijdke proizvodnje in borno še in- dividualno proizvajali tam, kjor ni takih pogojev; toda povsođ tam,, kjer bi lahko in kjer se le da uvesti, moramo organizirati moderno serijsko in velikoseirij- sko proizvodnjo. Perspektiva posameznih podije- tij se kaže v pri pravi jenosti in sposobnosti, da z lastnimii silami prodirajo in komkurirajo na 'sve- tovnem trgu. Sele na toj osnovi kakšno podjetje lahko postavlja problem svojega lastnega razvoja kat problem, komune. Seveda se pri, tem poveća odgovornost teh- nične dnteligence v proizvodnji. Vedeti borno morali, kakšna je produktivnost, kvaliteta in estet- ska stran proizvodov in podirtbno ter proizvodnje iste panoge v sve- tu. Vse to zahtieva od naših stro- kovnjakov, da se stalno strolkov- no poglabljajo in iščejo pomoć ter vse potrebne usluge od znan- stveno raziskovalnih zavodov, in- stitutov in ipodobno. Sele potem:, ko foodo laborato- riji .razvojni oddelikii in instituti v proizvodnji zasnovani tato, da bo lahko industrija da jala potireb- ne naloge sama sebi in raziisko- valnim dnstitucijam, borno lahko govorili o uspešnem vključcvanju znanosti v proizvodnjo. Podjetja, ki so še na stopmji obrtniškega si- stema dela, ne čutijo potreb po znanstveno raziskovalnih odldelkih niti po delu znanstveno razisko- valnih zavodov. Najslabše je to v listah podjetj'ih, kjer se je ta miselnost ukorcninila tuđi v or- ganiih delavskega samoupravlja- nja. Prav v takih podjetjih še vedno ne zaposlujejo dovolj teh- nične inteligence, največkrat pod vplivom mišljonj, da bi se potem zaradi njihovih visdkiih dohodkov zmižaili osebnii dohodki proizivajal- cev. Niti malo ne računajo s tem, da se lahko le z zaposliovanjcm primernega števila tehnicne inte- ligonoe modeirnizira tehnoiloš'kii postopek iin koinčno tuđi žiivljenj- ski standard vseh. Nedvomno je tehničma inteli- genca doslej ogiromno prispevala k razvoju naišeca gospodarstva. Aktivnost tehnicne inteligence smo večkrat ocenjevali pavšalno, da nišo diružbeno' aktivni in po- dobno. Analiza ankete sitroko'vne- ga kadra, zaposlenoga v našlih gospodarskih organizacijah, govo- ri prav nasprotno. Pretežna vfffl- na tehniične intoligence je vklju- čena v organe delavskief'n in diruž- benefa samoupravljanja ter je voljna sodelovati tuđi v organih in svoti h ljud^ikega odboira. No- voizvoljeina občinska skni'ošći'na jo prti, se^tavi svetov upoistovaila to željo tehnicne initeligence in io vkljuičila v delo obćine. Ne terin- mo, đa postala.lo stroTo-ivnjiMlkil ak- tivisti, vendar morajo po'znnti diružbeno upravljanje, indiustriri- sko 'psihologijo 'in nodobno. To je potrebno T>ri niiihovem deilu, saj se sročujeio z Tiudtni. Podje- tje ni samo tehnološka enotn. aim- pa^k je proizvodno, okonoirmsko in sooiailino prarvno telo. Strok'ovnjnk v proizvodniji mora torej računati 7. vsemi činitelji in jiih poizna'ti. V Sloveniji je od .skumno' f!740 inženirjev vkiljuoenih v oroizvod- nj'O 1371 inženiriev. Od 11 4<)0 fa- kultetino izolbrnžcnih sitrokovn'in- kov jih je v industriri zianosi^^iih " W? V,qir je približno 28 od- stotkov. Glede tega Rmo v Slove- niji, znatno pod jugosilovanskim povprcčjem,' (.jugosOovansko pio- vpročje ie 3.S., slovensko povn're^:- ie pa 2,7). Zarad'i toan se ponav- lja vprašanje. ali ie razmicrje za- poslenih sitrokovnjaikov v mzvoi- nih institucijiah im proazvodtnji ros oktimialno rnzmorif filede nn rnz- polnžliivo število kndrov. Zahle- vati neko adimiiinistrativno 'preme- ščanie ljud'i bi bilo nr-cn-niusoino. Mienimo, da borno đrugafino rnz- merje lahko hitro dosecJi pred- vsem s pravilno materialno "ti- miulacijo. z nadaliinjim in hi'trej- šim forTnjiranjem kadirov in odno- som do njlih. Da bi posmešili ta t>rooes. borno morali s'trrtkovno iznonoln'ievati operativni kader v nod'ifit;iih. kajti, če borno mriča- kovali rošitve samo z univerze, poitiom homo predo1"o čakfiili nn reši(ov nroblema knd'rov S k'ndlri. kl . tih imnimo v Dndnrtilih. borno mornl'i delati. da I^odo1 fmnnn^i moderno ornanizacijo piroizvod- nio fte vedino imaTTW nmVni noir). jetii. ki še dan'1"' dmlnio hrp^ tioh- nične drtkumentaciip in Txidlnlhn,r, čerrrav so to (wnwnn stvari, ki »roizvajalcem nrri'blrm proiz- izvodln.ie t<«r jim daiati dojanske možnosti za odloćanje. Brez toga ne borno imeli trai.ineiše podlpore kolektiva, kor borno aioer kreni'! i tehnokraltske težnje, no drucii strani pn utrievali moždino' men- tallitcto. Trudliiti se bo treta,, da bodo organi ■snmoumravl'innja ne- posredno zibml.j.šievnli sivojo dielo, dia bodo niihove odločitve iin skle- pi rozuiHat vse vočje družlbene. ekonomske, politične iin sMošne razflrdainosti tor aktivnosti. Naš .sistem siocialistične demn- krnci'.i'o. knferiefa temelj je dclav- ski rar/.red. ustvari a rogojc svo- bndlneaa dela. Iz tega sipoznanja i/vira naiše veliko zaunanje v lju- di, v tfloveka-proizvainlca. v so- riailiistične sile. Stvar sooializima r>os/taja vsak d.nn bolj last vođino ^irš"ga kroga diržavljanov, ki so z lastno materialino zav^tostjo ne- iposredno povezani z njim. K A M N I 3 K I OBCAN 4 Sreoanje »Mladost nas druži« v Kamniku Neke neđelje v mesecu juniju je bilo v Kamniku že v zgođnjih jutramjih urah /jelo živahno. Kako tuđi ne, saj so drug za dru- gim prlhajali avtobusi iz Novcga mesta, Cerknice in Ribnicc, polni vedrih, nasmejanih obrazov, okrašeni z zelenjem in zastavkami. Pripeljali so mladino na tradicionalno srečanje, ki je bilo to pot v Kamniku. Pred spomenikom Revolucije se je Zbralo prek 500 mladih, kii jiih je ražen predisedinika obč. komi- teja ZMS, .pozdravi 1 tuđi pred- sedinik oboiine Fraince Vidervol. Na železmii ograji nad Samčevim prodorom je alonelo 20 deklct im lantov /. oranžnimi trakovi na ro- kah. "-Mi smo vodiči«, so h i te 1 i pojašnjavati, »razkazali borno na- šim prijateljem, turi slične in kul- turne znaimonitosti našega mesta,.« Po končami silovesmoslti pred "apomionilkomi so mladi aost.ie od- š.li na štovilma Sportina telcmova- nja. Pomori H so se v stroljanju, odbojki, namimem tenisu in ša- hu. Seveda mi,so tekmovali za toč- ke, pač pa zato, da potkažejo, ka- je razvita rned mladino športna diojavnosit. Ostali mladlinaj pa so se raz- dieliili po skupinah, ki so jih pri- zađevni mladi vodiči pop: i jal i na Mali grad, Stari grad, v Sadni- karjov muzej, v zgodoviinsko knjižnico v samostanu in drugam. Pridružili amo se skupini, k:i jo najiprej odšla na ogled razvalin in ikaipelice na Malem gradlu. V tej skupinu sita bila ludi dva go- sta iz 'Združene arabsike ireip'u- blike. Mlade je alasiti zanimala zigodovaina Malega gradu. Kapeli- co, ki je redek zgodovimski spo- menik te vrste pri nas, so s:i otai- skovalci, žal, -Jah'ko ogledali le od zunaj, iker je bila zaklonjena. Po ogledu Kaminika so se gost- je okrepčali v restavraciji Tita-n in se inarto zbraJri v veliki dvorani Doma, kjer je bila prirediitev »Mladost nas druži«. Vrsto za- bavnih točk, od popovik, »k'jer ni manjikalo tuđi twiđta, pa do hu- moristov, so prispavali Kamniča- ni, Cerkničani in Novoimeščani. i Res pester program,, kii ga je na- bito poima dvorana mlad'ih po~ slušalcev večkrat prekinjala z navdiušen.im aplavzom. Pred zabavnim delom progra- ma &o vsi teikmovalci ina dopol- danskih tokimovanjih prejeli sipo- 0b slolelnici sole v Nevljah Scdaj ni več težko najiti sole v Nevljah, v toj prijazni vaisici pod obronki Kaminiških planin. Viso- ka, svetla silavba stredi drevjamam že od daleč pokaže pot. Ceprav se jn ura nagibala proti večeiu, kO1 smo se ustavili pred šoilo, je biilo v mjej iin ofcrog nje še vedho ži- sipravljale, pometale sobe; skrat- ka, šoia je bila podobna pravemiu mravl'jiiSću. — Res pnidini so ti naši vašča- ni! Ko bi videli, kakšen kup ze- mlje in gramoza smo imeli šc pred dnevi tu za solo, dames ga ni već, vse so- ipoapravili vaSčami Udeležcnci proslave 100-letnlcc Šolte v Xevljah med govorom Vinka Dobnikarja, preds. obč. odbora SZDL vahno. Kako tuđi ne. V nodel'jo lx)do silovtiano odprli raizširjeno in prtnoivijeno šolsko zgradbo, hkra- ti pa bodo piraiznovali tudli .100- letnico šale in ob tej pri Ili'ki od- 'knili 'spoimiirusiko plošča padliim borcem s tega otomočja. Srcdli dola smo zmotili prijaz- neiga šolsikega upravitelja Cirila Merćuna in ga zaprosili" za kira- telk razgovor. — Samo trenuteik, do mizarja še sikočiim, — je bil prijazen od- govor. Ko se je vrmil, strno se za- pletli v zanimiiv pogiovoir o delu in življenju na meveiljslki šoil — Kot vidite, imamo deia čez glavo, čc hočeimo, da bo nedlelj- ska alovesnosit ičimibolje uspela, — Res, na vseh oknih je bilo pol- no deklet, ki ao čistile stekla, po- s proStovoljnimi dclorn, — je za- dovoljmo pojasni 1 upravitelj. — Pravite, da letos teče že de- seto leto, odkar site začela razšir- jati im obnavljati to zgradbo? — Da, tako je, vendair ne bi bi- lo slabo če, preden se kaj več pomenimo o saimem, poteku grad- nje, pogledamo malo v šolsko ■kronilko. Ta nam pove, da so> si prvi šolarčki v Nevljah naibirali znanje leta 1863, torej pred sito leti. Do leta 1905 je bil pouk v Tnežmariji. To leto pa so Nevelj- čani agradili pritlično1 solo z dve- ma majhnima učilnicama, ki je skoraj1 ipetdeset let, tato kot je bila, morala zadostovati vsem, po^ treibam,. Lota 1954 pa so vaščani dali pobudo za razšinitev šolskih prostarov. Tako smo začeli, Sred- minslke diplome, predstaviniiiki ob- činskiiih komitojev pa velike pisa- ne kaimniiške majolilke. Kmalu po končanem programu so avtobusi .z gosti že torneli proti ittju, ki so ga zelo OkusnO' pripra- vili mladinci iz Kaminišike Bi- strice. Zad jiih zelo ,pix#;trašili, ker nisimo nikogar poznali. Pravi partizani so tuđi većkrait prišli po kruh ali pa smo jim slkuhali zelje in žgan- ce. Toda med njimi je bil vedino kakšen znani partizain. Zato srno bili tisiti večer v veliki zadiregi. Domaći partizani so maročili, naj nepoznanini ljudem nlćesar ne da- jemo. Ti pa so priganjali: »Mudi se nam, hitro nam kaj dajte!« Zato smo jim dali nekaj živeža. OdSli so. in, se oalaKili tuđi bo drugih hišah. Cez tedein dni so cnesa kmeta zaprli, malo poznejc pa njegovo družimo izselili. Ta- krat srno sele zvedeli, da je bila nemška policija, ki je sikušala lijudli. Tišti, kmet pa je bil prevoč prijazen z njimi, iker je misliil, da so partizani. Kmet se ni več vrnil iz zapora. Zebaljec Marija, 3. razred osn. sole Ix>ke Mama pripoveduie Bilo je pred božičem leta 1944. Na dvorišču sta moja mamica in teta žagala drva. Nenadoma so se pojavili od nekod Nemci. Ustra^ šili sta se, a sta žagali dalje, ka- kor da ju Nemei ne zanimaijo. Nemci pa so ju ikmalu poklicali in veleli, naj se preoblečeta, da pojdeta z njimi. Tuđi sosedovo Franćko so vzeli. Vseh slkuipaj so nabrali sedem deklet in pet mo- ških. Od'gnali so jih v Šmartno, kjer so bili zaprti preko noći v nekj hiši, stražila pa sta jih dva sitražarja. Naslednji dan dopoildne so jim dali nekaj hrane. Popolđne pa so morali gnati žlivio v Kamnik. Ži- vino so pirignaili Nemci isi hribov- skih va.si na cesto. Tuđi na domu moje mame so vzeli šest goved, ostali sta jim samo šc dve kravi. Začelo se je mračiti. V miralku so se začeli ljudje izguibljati s ceste. Več jih je tako ušlo in se vrnilo domov. Nekatori pa so po- gan j ali živino prav v Kamnik. Sele naslednjega dne so' se lahko vrnili. Hlevi pa .so ostali praznii. Nekaj dini nato je zaipadel sneg. Nastopil je hud miraz. Partiza- nom je hudo predla, toer so Nem- ai razhajkali vse vaši in gozdove. Nazadinje pa so> Nemci spet od- šli. Partizani so se začeli vra- čati. Z njimi je prišel tuđi ma- min t>rat, ko se ']e sianrarova un- gada prebila 7. DolenjLskega nazaj čoz Savo. Zcbaljc Ivanka, IV. razred1 osn. sole Loke Napad na Kališe Bilo je 20. januaija 1943 v va- ši Kališe nad! Karninikom. V tej vaši so se zgodaj zjutraj ustavili partizani, da bi se odpočili. Ko so si dkrog poldneva kuhali ko- silo, so jiih i7Jnenada napadli Nemci. Vdrli so v vas, partizani pa so se morali umakmiti. Nemci so dobili v roke več težko ranjenih partizanov, ki so jih takoj postrelili. Kasneje so ljudje zvedeli, da je partizane izdal, Ncm-cem nak do- mačim, ki pa je prejel zasluženo kažem. Poljanšek Nande, u. IV. razr. osn. Sole Lokc leto v druiRcm naselju. Tako so bile proslave v /adinjih Aotih v Golicah, na Malem in Velikem hribu, Starih Selah, Ornem vrhu, Zg. Tuhinju in letos na Lazah. Vseh proslav so se prebivale! vedno udoleževali v veliikem šte- vilu in tako na primeren na- čin proslav i ilii spomin na žrtve fa- šisti čnega nasilja; bile pa so tuđi vzrok za partizanska sreča- nja, saj .so na proslavi vedino pri- šli stari borci in aktivisti od bli- zu in daleč. Letos smo prićeli praznovati krajevni praznik prav- zaprav že 4. julija zvečer, ko se je v zadružneim domu na Lazah zbralo 45 borcev in aiktivistov, ki so za svoje delo mod NOB pre- jeli odlikovanja.. Nedelja, 7. juli- ja, pa je bila posvećena prazno- vanju kr)aijevnega piraTMika. ,■ V dvorani na Lazah so se ikmalu po 14. uri pričele zibirati množice prebivalsiva, da so priso.stvovale kulturncmu sp'jrodu. Pnxs,l,a.j je otvoril predsednik občiniske orga- nizacije ZB tovariš Pođbevšek, ki je navzočiim ipriklical v spoimin pameti krajevnega prazniika in z enomimuitruin molkom. počastil vse, ki so darovali življenja za našo svolbodo. Mladinci in piooar.ii so z deklamacijami in pevsJdmi tofikami prispevali svoje, Dore Drovenik pa je v daljšem govoo-u prikazal pomen Dneva borca. Po- sebna patrulja je ponesla venec k spomeniku padlim borcem na Prevojah. Proslave se je udieJežil med drugimi tuđi ipredsedmik Ob- činsikega odbora SZDL Vinko Do- bmilkar. Lahko rečemo, da je letošnja proslava zelo lepo uspela in bo vsem navzočim ostala še dolgo v prijetmem apominu. 6 9. junij - krajevni praznik Kamniške Bistrice 9. junija 1042 so borci NOI5 organizirali napad n;i nem.škn žandarmerijo in občino v Kamniški Bistrici. Dve četi Kamniškega batal.jona sta imeli prejšnji večer zbor na Kisovcu. Vsak vod v tcj edinici je dobil svojo nalogo in odrejeno mesto in bil pri- pravljen za napad. Slavecv Miha pravi: "95 nas je bilo. Od teh nas je danes šc živih 30 domačinov in okoličanov.« Nomški okupator je imel ta- kralt žandarmerijflko posadko v Zagorici, občino pa .rva Kregarje- vem. Borci, k:i so vojno preživeli, st1 sipom injajo, da .sa. pred napa- dom preijeli hrano za ves. dan (kos kruha in prgišče sladlkorja). Vsakdo j© dofoil odrejt no mesto, na katerem je čakal znak za na- pad. Nekaj jih je bilo pod Gradi- ščem, druga skupina je bila na Vegradu, tretja pa v zasedi med »Daćom« v Godiču nad stranj- skim mostom. Pi-cd napadom, so borci postrigli telefonske žico. Vse je bilo pi'ipiravTjic;no, ko je Malija Blejc-Maiež, komandant Kamni- š'k.fta bataljona, dal znak za na- pad. Kot pravi pescrn: »Brigade s hribov . . .« so se 'borci vsuli v napad. Nemci so zahtevali pomoć iz Kamuvka. Zasrda nad »Daćom« jih je ustavila. Napadli so1 žandar- merijo, nemšiki o(bčimski urad in pošto. Borci, so zaplenili na žan- darmei'ij'ski postojanki veliko oro- žja, municije in vojaškiih oblek. Zaplenili so ves nemški abeinsiki arhiv in ga na dvorištu zažgali, vmes tuđi zaupine nemške p'ndat- ke. Napad je bil do potankosti organiziran in med borbo parti- zani nišo utrpeli žrtev. Po kon- čani borbi je borec Juroclk Lib- nik z daljinogledoTn oipazoval z Vegrada, kako potoka umik po uspelem napadu. Nemški žandar, ki se je zavlekel v skrivališće na žagi v Stahovici, ga je opazll iin streljal nanj. Padel je na Vtgra- du, kjer je danes postavljen spo- menik, zadaj pa prosvotimi dom, Predsednik krajevnega odbora Kamniška Bistrica Framc Kregar, 0b taboinem ognju s pripadnik! JL\ v Godini Majhn,a emola pripađnilkoiv .TLA, ki se je mudila v naši vaši na dam vsitaije sirfoskega ljud'sitva, je pripravila ob taboirnem: ognju sretan je z o'bčani naše vaši. Za čuda na^lo se jt zbralo ob ofinju mnogo naših važeanov od maj- manjLŠih do najstarejlših. Vojaiki so pripravili pester kulturni pro- gram, ki, je obisegal posni i in ple- .sc naših narodov, major Skok pa je pripo'vcdoval svoja doživeitja iz narodinoosvubodUnciga boja, loar je vaščane zelo navd'ušilo. Ob koncu so vzklikali naši armiji, ljudinom u sitratfarju naše neodivis- nostti. Večer sam pa je pokaraal, ka'ko so naši ljudje in JLA, tesno povezani, in potrdiil, da sta brat- stvo in cnotnoist Jugoslovamov ži- vi resnici sociallističme slkupmoivti. DRAGI URKDNIK! Pišem Vam iz Punčeva, kjcr služim vojaški rok. Rad bi Vam povedal svoje želje. Preden »em šel k vojakom, sem bil zaposlen pri podjct.ju »Meso«< v Kamniku. Pred kratkim siem posial iislužbencem tena podjclja razglednico s pozdravi. Ti pa so mi poslali 4300 din. Bil sem pre- senećen in obenem vesel. da me moji tovariši nišo pozabili. Lepo se jim zahvaljujem in jim želim obilo uspr.hov pri njihovem delu. Janez Brice, v. p. 5000-15 2 Pančevo tuđi star prekaljen borec, je o'b letošmji proslavi krajevnega praz- nika spregovoril na slavnosihni seji o preteklith težkih časih, ki so borce postavili v Usta borbena doživetja, imla|dlmii pa pokazali, čigava je zasluga, da smo na svo- ji zemlji svoj gospodar. Ves spored slavnosti je dal pri- meren pcudartk zgodovinskemu prazniku. ljudska lehnlKa dobila nove prostore Vsa leta nazaj, od osvobod!itve dalje, je Ljudska tehnika v Kaim- niku slabo delovala, ražen neka- terih sekcij, ki so si z dobro or- ganizacijo in po'žr'tvovalnim de- lom ustvari 1 a 1 astma finanona siredlsltiva ter e& jjiriskrbela tuđi piroistope. Naijvećji problem so bili prostori, teh je v Kaminiku malo, zato deio nelkaiterih sekcij sploh ni bilo mogoče. Ker pa vedno po- gositeje poudarjamo: tehniko1 mla- dim, zato moramo vključevati v naše sfkcije tuđi predšolske otro- ke, ■smio morali nekje najti pro- store. Obč'iinsiki ljudiskii odbor je z razumevanjem sprejel naše tež- nje in nam dodelil prostor v biv- ši vajeniSki šali v Mekinjab. Ti piroisitori so zaenkrat še pra- zni. Da bi jih lahko opremili, amo prosili vsa podi.jet.ja v občini za pomoč. Prvi rezultati naše akci- je se že kažejo. Podjetje »Kam- nik« je darovalo opremo za pro- stor foto-kino kluba — za to se jim iskreno zahvaljujemo. Upa- mo, da ta primer ne bo osamljen, saj se morajo delovni koJokttivi zavedati, da je od: dejavnosti ljud- ske tehnike odvisna tudli pravil- na usmeritev mladine v pokliče, liste mladine, ki bo v prihodinosti pirevzeila v naših podjetjih odBO- vorna mesita. Razstave likovne umetnosti 2,e v prejšnjih lcd.ih v našem lepem mostecu ne docela zane- marjuno sikrb za umetnast v bar- vah in podobćih razvija v zad- njem, času od. svoje ustanovitve dalje kammiSki muzej in s tem podipira potrebo našega človclka po lopati. Vrsta dobro obiskanih ra^tav s področja likovne ustvar- jalnasli v pretElkilih mesecih ka- že, kako so itaike prireditvc po- trebne, ne le za ustvarjalce teh le'potnih vrednot, ki v njih :naj- dejo poleg spodibude za nadaljmje delo 'tuđi družbeno priznanje, am- pak še prav .posebno za obogati- tev duševnoga siveta delovnega ftlovcka. Muzej opravlja s prire- janjem iteh razistav važno> dlružbe- no-'kul'tumo poslanstvo, saj je zinama rosnica, da nam jo bila li- kovno estotslka vzgoja vse do osvdbodlitve in še iprecej časa po njej najbolj odlmakinjena in da je pri naših ljudeh zlasti tu najti dokaj neizčiščetiih pojmoVanj ta precej&nje pomamijkan1 je poznava- nja in ločevanja pristnega od ne- pri,*nega. Gotovo je, da zahteva takšno estetsko vziro jino delo mno- go časa in da se bodo sele z vztrajnim in prernišljenim nada- ljevanjean takšnih razstav moglii polkazatli zaželeni učinkl in u.sp«'hi. Med razBltavami moramo posc- bej omeniti uspehe domaćih li- kovnih ustvarjalcev, ki so vsak s svoje strani nedivomino mnoCO' prispevali k tako pojmovaini diruž- boni cistetisk'i vlogi umetmoisti. Aladin Lane, akademski kipar in slikar, profesor risainja na I. osnovni Soli, je v svoji delavinici izbral za razstavo akvarele, ki dovoilj jasno ponazarjajo njegovo razipolo'ženjsko ustvarjalnost in zamišljeno predanost lepotaim na- še bližnje okolice. Njegove slike, polme vzdušja lotinih časov, teko- čih voda, cvetja dn oblakov, so polne dinamike. Njegova barvna komipozioija je prilagojena ob- jektu, ki ga slika, risba pa je pod- reja sikali nežmih barvnih tonov, to pa pričara sugestivno vzd'uSje na gledalca. Slikar je " razstavil samo najinovejša dela zadnjih dveh let, zato so- tuđi iSilike, bavv- no in oblikovno uglašene, nudile gledalcu enoten vtis in zaključe- no cciloto. Polde Mihelič, profesor risanja ma osnovinii soli v Litiji, je raz- stavil 19 olj in 4 akvarele. To je bila njegova prva samositojna raz- .stava v Kamniku. Najrajc slika kmečke bajitc s .slamnato streho in razne motive iz kmočkega živ- ljenja (n. pr. ženo., obloženo s su- hi jadjo, orače itd.). Njegova umet- nosit se po načinu obdeilavc za- misli in po svojslkosti po eni stra- ni približuje primitivizmu, po drugi pa realizmu. V Miheličeivih slikah se kaže ljubazan do doma- će euude, do tište neprtkivarjcno pdkrajine, ki je ne motijo zgirad- Ibe, betonske ofiraje in naSeimu polkraijtinskomu obelež'ju tuji trainsifo'rm.atoii'ji . . . Tuđi v svojih akvarelih je pričaral prijetno do- mačnoSt naše zemlje. Karei Zelenko, akademski sli- kar, profesor risanja v Ljubljani, je ob slovesu iz Kamika razsta- vil svoje grafične risbe, v katei'ih prikazuje človtka srodi modernih Stremijenj in visokih građenj. Lojze Perko, akadeimsiki slikar, je s svojo prvo samo^tojno raz- stavo v Kamniku pokaza], da ne išće za vsako ceno novih pdti, amipak stoji glloiboko zasidrain. v domači ze'mlji. Njegova osebnost je neločljivo povezana z Notraimj- sko in prelepim Corlkniškiim je- zerom. Zdi se, da bi brez tega ču- dovitiega koščka naše atmlje ne bilo Perka in njegove prisrčne in poštene umetnosti. Pri njemi ne gre v zadnjem^ času za pomemib- no barvno prelomnico in novo kvaliiteto barvnega vredmotonja. Slike preproistih ljudi, zimslkih pokrajin, polj in vaši kažejo raz- košje barvne ubranosti. Na ra7,stavi je najbolj ugajala slika »Vcnec za sina«, ki govori o vdlikem času naše prst Oki ost i, o velikih žrtvah in notrainiji boleči- ni. Vrcdno pa je še omeniti, da je Perko ob zaključku razstave po- kloni 1 ltipo sliko' muzeju in s tem usltvaril osnovo novi sliiikarslki ga- leriji na zapriđktm gradu. Vseka- kor Icpa in uspela gesta kamini- Skega umetniika, Bi je ne bi po- snemali tuđi ostali? Razvoj Kamniške Bistrice je bil po vojni zelo ploden. Na praz- nik so v Praprotnem v Zakalu otliprli vodovod. Slavnoslt je piri - čel z govorom predsednik oibčine Fraince Vidervol. Popoldne je bi- la slavnostna seja s kulturnim sporedorn. Vse je bilo lepo pri- pravljeno. Ce si pirisluhnil pre- živelim borcem, sd zvedel zgodo- vino kraja. Prosvetni dom, ki stoji na zigo- dovinskem mestu na Vegradu, je po sklepu odbora na slavnositni seji dobil ime Jurčkov dom na Vegradu. Ce se kdaj zbere :minožica do- mačinov, se jih zlbere največ na ta dan. Ne samo zaradi zgodoviin- skega dineva, ampak zaradi giro- bov v Crni, nad Solo v Stranjah, na Cernivcu in vsega, kar so v tom kraju Ijudje pretrpeli. za avobodno življenje. France, Ciril, Polde in Miha se snidejo z vse- mi, kj so bili v borbi, in obujajo1 svetle sipomine iz pre-teklosti. V. D. Pišejo nam ... Iz mnogih krajev naše ob- čino prinaša naš časopis bolj ali manj zanimive prispevke, o Motniku smo doslej molčali. To pa verjetno tuđi njim sa- mim ni prav, zato se je opo- gumila priprosta domačinka Pepea Slapnik in napisala ne- ka j vrstic. Motnik je bil pred stoletji eden najznamenitejših in naj- starejših trgov na Kranjskim. Daleč naokoli je slovt'I po svo- ji obrti. Cas pa marsikaj spre- minja, tako je ludi naš trg po- sal skromno naselje, ki bo, kot kaže, sčasoma pozabljen. Kakor so bili nekdaj naši predniki ponosni na svoje trž- n pravice, tako smo danes mi ponosni na naso mla.jšo gene- racijo. Iz tega skromnega na- selja se izšola toliko mladine kot malokjie. Lahko Se pona- šamo z zdravniki, proiesorji, inženirji, učitelji. No, kaže, da tuđi mlajši ne bodo zaostajali. Zaradi tega pa Motnik tuđi iz- umira, saj se vsa mladina šola ali pa se zaposli v industrij- skih krajih. Kako smo si pred leti želeli zgraditi novo dvorano. Ko pa se nam je želja izpolnila, ni- mamo mladine, ki bi nastopa- la na odru. Tako vedno ob- stajajo problemi. Sicer že pri- pravijo naši starejši igralci sem ter tja kakšno predstavo, tuđi Spitalčani nas obiščiejo, morda vćasih tuđi kak tuj an- sambel, vendar ne moremo go- voriti o pravem kulturnem živ- ljenju. Največkrat je v gosteh v tem samotnem gorskem kotič- ku ljubi mir. Marsikdo bi si privoščil pri nas oddih, ko bi vedel, kakšen zrak veje z na- ših gozdov. Lansko leto smo se priprav- ljali, da bi nas obiskal kak turist; zato jo tuđi (uristiono društvo razpisalo skromno na- grado za tis4e, ki bodo imeli vse leto na oknih rože, ureje- ne vrtove in snažna dvorišća. Pa smo vse leto pridno pomie- tali, belili hiše, na mah so na oknih zrastle begonije, pelar- gonije, p'etunijie, sploh rože vseh vrst. Pa je hodila komi- sija, enkrat, dvakrat, trikrat. In res je imela tcžko delo. Ko- mu dati nagrado? No, in so jo »pogruntali«. Rekli so — vsa- kimu malo—. Pa naj potem še kdo reče, da Motničani nišo pametni...! KAMNlSKI OBCAN 7 K a U iN 1 S K I O B C A N 8 PRED OTVORITVIJO NOVEGA OBRATA KAMNlSKE ŽIVILSKE INDUSTRIJE Trikrat veo predelanih povrtnin kot lani Franc Zore - Nanđe je od 1953. leta usmerjal vse svoje sile v raz- voj Zivilske industrije Kamnik. Vseh 10 let je bil kot direktor pod.jletja zvest in delaven član svojega sicer po številu ne veli- kega, pač pa po ustvarjanju bru- to dohodka moenega kolektiva. Ko odhaja na novo, prav tako odgovorno delovno mesto, mu njegov dosedanji delovni kolektiv in sploh Kamničani, ki ga pozna- mo tuđi kot izredno delavnega družbenopolitičnega delavca, želi- mo v nadaljnjem delu prav tak uspeh, kot ga je imol doslej. stlej že milijone narodnega dohod- ka. Zelo zgovorno o tem priza- devanju priča podatak, da so la- ni dosegtli na enega zaposlenega 4 milijone 800 ti sofi đinarjev ce- lotnega dohodka. S tem so se med podjotji zivilske sitroke v državi uvrstili na drugo mesto. Da je kolektiv Zivikske indu- njave. Tuđi dosedanje lesone ka- dii za proizvodnijo gorči«' bodo zamenjali s salonitnimi. K pove- ćanju produktivnosti bo mnogo prispeva! moderni pdlnilni stroj, tekoči trak in stroj za pomivainje kozarcev, na katerem, bo moć v eni uri oprati okrog 2800 kozar- cev. Skladišča v ETA doslej prak- Skoraj neopazno je v zadnjem letu v Ibližini tovarne Svi- lanit na Perovem zrasla moderna industrijska zgradba. Marsi- kak opazovalec je menil, da gre za zgradho podjetja Svilanit. Marsikoga, ki že vc, da bo v novih prostorih kmalu začcl proiz- vajati kolektiv Zivilske industrijo, še vodno moti to, ker nova zgradba ni ma običajnega tovarniškega dimnika. Toda o tem, ne- kaj tako, resneje. Rezultati v Zivilski industriji Kamnik, moramo reci, so tuđi re- zultati njegovih prizadevanj. S svojim koK-Ktivom Je postavil podjetje na zdrave, krepke teme- lje, kar dokazuje polcg drugega tuđi novi moderni objekt, v katc- rega se podjetje seli sedaj. Prizadevni kolekiv Zivilske in- dustrije v Kamniku bo torej v naslednjih dneh kornčno prišel do tako zaželenih sveti ih, zračnih in dovolj velikih dfekrvnih prostorov. Kđor je kdaj obiskal o'bralt Elta in si ogledal deloivne pogoje, v ka- kršnih je kolaktiv živel in dielal, mu bo razumljivo, zatkaj delavoi stri-je napel vse sile 7& čimvećjo produktivnost in ren.ta;biInosit ka- že tuđi pod a tek, da se je lani v obratu ETA povećala produktiv- nost nasproti ,1. 1960 za 36%. Pri tem pa ne gre za nikakršne bi- stvene spremembe v tehnološkem postopku oziroma v iziboiljšanju mehanizacije. Vse povećan je sto- rilnoisti gre na račun večjega pri- zadevanja delavcev, njihovih več- jih fizičnih naporov. Spričo tega ni čudno, će je delež osebnih do- hodik<*/ v celotnem prometu šc vedno prek 12%. Toda pusitimo sedaj šitevilke, ki so pravzaprav že pretek loslt, in raje poglejmo, kako se je kolek- tiv Zivilske industrije pripravi! na povećano1 proizvodnijo. V novi objekt in nove stroje ter naprave so v Ziivilski indiu- striji vložili okrog 141 miilijomov, od tefta doslej prek 105 milijonov lasitinih sredistev. V novih, svetlih prositoirih bo dovolj prostora tuđi za sodoben. notranji transport, ki v sedanijiih razimerah ni bil mo- goc. Naj sddaj še odgovorimo na vprašanje, zakaj nova tovarna nima dimmika, Roči je treba, da imamo tu opravka z edinatvenim primerom kooperacije v naši ob- fiini in še daleč naokoli. Kolekti- va Svilanit in Zivilske industrije sta se namreč domenila, da tooslta paro za tehnološki postopek in za Moderna industrijska zgradba: Nov obrat ETA na Perovem tafco^težko čaikajo, da se bodo vse- lili v nove prostore. Clovek lah- ko- da samo v^e priznanje temu kolektivu, ki je v tesnih, mrač- nih prostorih bivšega hleva in z ;.:.'.a zastarelimi stroji ustvari!do- ogrevanje črpala iz iskupne ko- tlarne v Svilanitu. To bo Zivilslki indiusitrijii znatno zmanjšalo inve- sticijske stiroš'kc. V velikih halah že moriti rajo salonitme kadi za predelavo zele- tično sploh nišo imeli. Sedaj pa bodo v novi zgradbi pridobila ta- ko Sikladišče surovin kot sjkladišče izidelkov. Zo -,*aj približno pred- stavo nai poviiino, da v sedanjeim, obratu dnevno napolnijo z garći- Zaradi pomanjkanja zelenjave v zimskom, času, je predelava ipo- vrtnin zelo pomemibna. Zato je pod.jcitje lotos sklenilo odkupine pogodbe s proizvajalci povrtnin z,a prtik 200 ton. Prizadevajo si, da bi čim već ipridelkov odlkupil.i na bližnjih obrnočjih, zilarit'i pa na območju kaimnišlke občine, vendar ugotavljajo, da kmetijske organi- zacije na območju Kaiminika ni- šo priipravljcine za tako sodelo- vanje. Naj spregovorimo na koncu še nekaj beised o izredno perspek- tivnem, proizvodu, ki ga uvaija ko- lektiv. To je umetna gojitev kiuk- makov. Prvi poslkusi v McmgSu so povsem usptJi. Prvi kilogrami ten gob so že lani prišli na tržlšče, vondar je proizvodnja za sedaj še .skromna. Lani so jih vse leto pri- dclaili okrog dive toni. V .sodelova- nju s kmetijislkim institutom so uspeli dama vzgojiti tudii podigiob- je, ki SO' ga morali doslej uva- žati. Nacrt za povećanje proizvodnje kukmakov predvideva žt* v pri- hodimjem letu 150 ton, v letu 1070 pa kar 2 toni ftob na dan. .Seveda bodo morali v »farimo- kukima- kov« investirati okrog 370 milijo- nov, ki jo bodo kiru'lu bogato ojbrestovali. Zelo ugodne so mo'ž- V novi zgradbi sodobna oprema: Stroj za pomivanje kozarcev In tekoči trak co prek 10.000 kozarcev. Pred- videvajo pa, da bodo v enom lotu proizvodnjo gorčioc podivojilii, medtem ko bodo predelavo po- vrtmin že letos trikrat povećali. V Zivilski industriji manijo, da bodo z večjo mehanizacijo znatno vpl'ivali na zmižainje een svojim izdelkom. nositi za izvoz teh proizvodov v Zahodino Nermč'ijo, Italijo in Av- Strijo. Torej perspektiva, ki jo ima pred seboj kolektiv Zivilsike industrije, je jasna in kaiže, da bo ta dcilovnS koleikitiv v novih delovnih pogo.fih usitvaril še več- je uspeh e. Fr. S. Novi ekonomisti Na oddelku za izobraževanje zaposlenih ekonomske srednje so- le v Ljubljani je bila na kam- niški gimnaziji že druga matura. Pred štirim leti se je vpisalo v ta oddclek 23 slušatcljev, do konca pa jih je vztrajalo 14. Ti so dclali po starem učnem nacr- tu, ki je predvideval štiriletno Solanje. Za zaključni izpit so ma- turanti (Kidali naloge iz ckonom- skega področja, ki zajema komu- nalno gospodarski) problematiko in gospodarsko problematiko pod- jetij. Od 14 kandidatov jih je v junijskem roku opravljalo za- zaključni izpit 11, tri je pa ga bo- do jeseni. Z odličnim uspehom sta opravila izpit 2, s prav dobrim 2, z dobrim 3 in z zadostnim 4 dijaki. Odlična sta bila Marija Skarja iz Mengša in Miroslav Sla- bajna iz Kamnika, ostali absol- venti ekonomske šolc pa so se Danijela Bleje, Janez Kosmać, Ilcdvika Kran,jc, Marija I-u kan, Frančiška Peršin, Franc ttutar, IJudmila Setinc in Frančiška Ur- šič. V januarskem roku bo oprav- ljal zaključni izpit tuđi tretji let- nik, ki dela po novem triletnem nacrtu. TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI Prvomajske počitnice so fkam- niški taborniki preživeli na Pre- daslju v Kaminiški Bistrici. Soto-r so postavili na majhni ja- »sl. Pod vodstvom, voditeljiice Met- ke Sluga je bilo življenje v ta- boru veselo in prijetno. Sončne dn,i so izrabili za izlete v preilcipe KamniAke planine. StarejSi so wb- iskali Pastirce, mlajši — »med;- ved'ki« — pa Žagano ipač, rokov- njaške jame iin Orgllice. Nepozabna bodo ostala v mla- dih srcih doživeitja na izletih, ob tabornem ognju . Telesna vzgoja v soli in tekmovanja 25. maja je mladina Jugosla- vije proslavila svoj praznik Dam mladosti. Tuđi kamniški imladin- ci so nestrpno pričakovali ta dan, saj je bil določen za tekmovainije v atletiki. 2e ob pol osmih zju- traj se je zjbralo na igrišču 216 mladlih tefcmovalcev in nestrpno pričafcovalo pričetek tckmovanija. Na razpiis so se odzvali lo učenci obeh osemletk v Kamniku in 13! 31,75 m, najibodijSi rezultat poto- šolk pa je 28.75 m. Pionirji 5. in 6. razredov pa so iteikli na 60 m. Najboljsi čas, 8,6 sok., je dose- gel Gjunin. Najdaljši skok jđ bil 4.70 m, najdaljši met žogic pa 49 m. Miadinke 7. in 8. razredov so tekle na 60 m, najboljši čas je bil 9.6 selk., katerega so dosegle tri miadinke. V skoku v daljino^ je osnovna šola Komenda-Moste, če- prav so pravočasino obvestili vse šolc v občini. Tetomovanije je bilo poisamič za vse višje razrede. Talko so pio- nirke 5. in 6. razredov tokle na ;>0-metrsk:i site'/.i. Najboljši čas, 8,3 selk., je dosegla Vavpetičeva iz II. osnovne Sole. V daljino je naj- boljša šeistožolka skočila 3.92 mi, vendar so tuđi štiri petošolke preskočile značko 3.50 m. Pri me- tanju žogic so šestošolke dosegle bila najboljša Travnova, skočila je 4.20 m, v visino pa sta dive tekmovalki preskočili 125 cm. Krojio je inajdlje vrgla Maivser- jeva, im si cer 9.16 m, MladiinCii so tekimovali v teku na 80 m, in je zelo dober rezul- tat dosege! Rifel, 10.9 sekund. te- pe, dolge slkoke je ime! mladi se- dmošolec Poinikvar, in je bil nje- gov najdaljši skok 5.28 m, osimo- šolec Flerin pa je slkočil v visino KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULT Lira na Koroškem in doma Kamniiška Lira, najstanejše slo- vensko pevsko društvo, je letos zaključila 81-letnico svojega de- la. V maju je gostovala na Ko- roškom s koncertom v Zelezni Kapli. S tem je vrnila ojbisk tam- kajšnijemu pe viškomu zboru, ki je pred letom gostoval v Kamniku. Korošiki znanci so povec Lire nav- diušeno sprejeli. Ob polni dvorani je zbor izvajal program narodnih pesmi ražinih narodov in sloven- ske narodne peisimi. Navzoči so bilii, itudi d!r. Fran Zvvititer, pred- sedlnik Slovenske prosvetne zve- zc, k'i je organizirala gostovanje, tajnik I. Kokot in znani koroški glasibemik Faltoj Hartman. Po kon- certu so poslušalci, ki so prihi- teli iz vseh sosedmjiih vasii, še dolgo ostali v dvorani in pozdrav- ljali pevce. Govomi'ki so na po- zdravnem večeru poudarjali po- srečcino zamisel programa, da po- slušalceim posrediujejo ludi na- rodne pesmi drugih narodov, saj pesem šega prek vseh meja in druži narode. Nasflodnji dan je bila Lira v Ce- lovcu gost slovenske redakcije ra- dia Celovec, ki je posned ves pro- gram za svoje redne odidaje. Pev- ce je prišel pozdravlilt tuđi naš generalni konzul v Celovou tov. Trampuž. Na povratku so se pev- ci ustavili na Gosiposvatskom po- lju pred. knežjim kamnom in s posimijo pozdravili poimernibne pri- če slovenske zjgodovine. aiovonska prosvotina zveiza je povabila Liro na veliko priredi- tov, ki bo prihodmje leto ob 70- leitniici Einšpilerjeve in SlomSko- ve proslave. Na tej proslavi je sodelovala tuđi Lira in prejela v spomin velik srebrni pokal. Radio Celovec je v popoldan- siki đovonskii oddaji 6. junija od- dajal prvi del Lirinega koncerta. V uvodu je poudaril pomemibnosit Kammika kot leloviškega in indu- sitrijislkega mesla in na kiratlko omenil zgodoivino najsitarejšega slovenskoga pevSkega zbora, ki je bil to poit že tretjič na Koiroškem. Drugi deil koncerta je Radio Ce- lovec oddaijal 12. j(ulija ob pol 15. uri. Koncentni program, ki ga je Lira i:zv,aijala na Koroškem, je po- noviila tuđi na svojem rednem koncertu juinaja v veliki dvorani Doma v Kammikiu. Kljub slabe- mu vremenu je bila dvorana do- Ibro zasedena, občinatvo pa je ob vsaki pesmi z dolgoitraijnim plo- slkanjcm, iziražalo svoje zadovolj- stvo. Zbor Lire sodi brez dvoma med naše najboljše pevske zbore in casitno zasitopa Kamnik v naši vokalni, glasibi. Prvič je tokrat d'i- rigiral proif. Samo Vremšafc, to ga je občlinstvo topdo pozdravilo. 150 m. Najboljši rezultat v metu krogle pa je 9.80 m. Popoldne istega dne so imeli miladinci gimnazije medraaredno te*kmovanje v košarki. Tekmovale so štiri ekipe in odigrale štiri tekme. Sodelovalo je 64 tekmo- valcev. Na prvo mesto so se uvr- stili mladinci 3. razreda gimnazi- je, dirugo mesto so pa zasedlii če- trtošolci . V počastitev Tedna mladosti so učitelji telesne vzgoje 30. maja organizirali tekmovanje v igri »med dveima ognjema«, in to za 3. in 4. razred osnovne sole. 2al je slaibo vreme preprečilo udelež- bo okoliških šol, tako sita zopet tekmovali samo obe kamniški osemlet'ki. Ta igra je v nižjdh raz- redih zclo priljubljena, zato tuđi tu ni manjkalo mladih navijačev in veselja nad zmago. Zopet so zmagali pionirji II. osemetike, meditom ko so pionirke I. osem*- ltitke priborile zmago svoji soli. Tekimovalo je 88 pioniirlk in pio- nir jev. V zadnjeim tedniu v maju so pripravili višji razredi 1. osnov- ne sole medrazredine tekmovanja v rokometu. Tako so izbrali re- prezenitanco vsaikega oddelka iinv torek, 4. junija, so tekimovali proti II. osnovni soli. Pionirke šestih razredov so igrale neodk>- čeno, sedmi razredi II. oseimletlke so zmagali, osmi razredi pa so bili boljiši na I. osemletlki. Pio- nirji-sedmošol ci in osmošolci so pri borili zmago II. osnovni soli, šestošolci pa 1. osnovni soli. Sku- pno se je pomerilo v 15 tekimah 330 tekmovalcev. V četrtek, 6. junija, pa je .Sta- dion zopet oživel. Ta dan je bil naimenjen merjenju moči pionir- jev od 1. do 4. razreda. Naši naj- milajiši so tekimovali v teku na 20 m, 30 mi in 40 m. skoku v daljino in metanju krogle. Zelo lepe rezultate so dosegli: mladi Carić, kl obiskuje 3. razred, je skočil v daljino 104 cm; četrto- šoilka Gabričeva je skočila v da- ljino 358 cm in Zupančičeva, ki je vrgla polnjeno žogico 35 m da- lec. Tuđi za to tekmovanje soi pra- Turisticni seminar Turistično društvo je organizi- ralo dvodnevni seminar za mla^ de turisllčne vodiče. Udeležilo se ga je 14 dijakov gimnaizlje. Na seminarju so obravnavali zgodo- vino, prirodne znamenitosti in še kulturnoumetniške spomenike kamnišikega turističnega okoliša, Predavali so predlsednik turistič- nega društva dr. Frantar, prof. Zika in znani turisticni organiza- tor dr. Vatovec. Otroci na letovanju Ofočinska zveza prijateljev mla- dine je v soboto, 22. junija, po- slala na letovanje ob morju prvo sikupiino 90 otrok. Kakor lami, bo- do tudli letos letovali v Puli. Prvo Skupino je vodil Slavko Soilar iz Most. Druga skupina, pod vod- stvom šol. upravitelja Steblaja iz Stranj, pa je odipotovala 13. ju- lija, v avgusitu pa bo šla zadnja skupina. vozasmo vedele vse sole, pa ven- dar se je odzvala poleg 'kamini- Ških šol, samo osnovna šola Me- kinje. Solsiko leto je končano, s tem pa tuđi šolska tekimovanja. Program, ki so si ga zadali učitelji, tedesne vagoje, so izvedli v celoti. V pc- nedeljek, 10. junija, so tekmova- nja zaključili z odbojko. Skoda le, da so pri vseh teh tekmova- njih okoliške sole stale ob stra- ni. Upamo pa, da bodo drugo le- to poslali učence na tekmovanja, ki so nametnjena pionirjem in pio- nirkam vseh osovnih sol občine Kaimnik N. S. Izredno lepa lovska sreća na pragu Kamnika Med leđnom sem srcčal dva razigrana člana kamniške zelene bratovštine. Z lovci zelo rad go- vorim, ker vse prav »po pravici poveda« kot na primer ribiči, pa recimo tuđi čebelarji in drugi ta- ki izredni ljubitelji narav e in nje- nih živalic. »Skoraj nikoli« se ne bahajo. No, tako skromna »ta bi- la tuđi ta dva. Pobaral sem ju, kakšno lovsko srećo sto imela ta dan. Prvi izmed njiju, lepo okrogle- ga in rdečeličnega obraza, mi za- dovoljen pravi: »Lisico sva od- strelila.-- Pokaza! mi je odrezan vršićek lisičjega repa. No, pri lov- cih ne smeš biti nikdar preveč radoveden, in nisem hotel prever- jati, (v ni morda lisičji repek že starejšega izvora pripravljen za već primerov morebitnega reše- vanja lovskte časti. »V redu,« sem dejal, »odstrelila sta lisico.« Drugi, tih in suhljat, flovek bi de.jal. senca prvega, mi ni mogel kaj posebnega povedati, a vendar se mi je zdelo, da ga nekaj tare. »Pa vi,« pravim. »Nič.« Bi] je sumljivo tih. Nerodno je siliti v človeka. posebno še v lovca, če ni razpoložcn. Za naprej sem jima zaželil še boljšj pogled in se ji- ma najbrže zameril. »Zdravo!« — »Zdravo!« Drugo jutro je stal pred Pla- ninko v Kamniku moped, nalo- žen z divjim prašičem. uplenje- nim prcjšnejga dne. Voznik mo- peda je bil tišti drugi iz našega razgovora, ki ga je pre.jšn.fi dan nekaj trio. Ugotovil sem, da v resnici ni tako tih. Pravi, da je ob tren zjutraj odšel nad Olše- vek. kjer je prejšnjj dan strcljal na prašiča. Zdaj, ko je bil plen trdno navezan na mopedu (tiho povedano, bil je nekaj kilogramov težji kot lovec), je bila njegova govorica že bolj lovska. »Ko se je zdanilo,« mi je pravil. »jen'e- kaj sto metrov lazil ćelo po kolc- nih med trnjemh in robidovjem po sledi krvi in ugotovil, da je imel dober odstrel.« Pri iskanju plena je bil, razum- ljivo, nervoze«, in mu je čislo verjetno res zmanjkalo cigaret, ki jih je moral kupiti v Kamniku: navezani plen pa ga je čakal ob robu glavne ulice, tako da so si ga Kamnićani lahko z zanima- njem ogledovali in so morali po- gledati tuđi zadovoljnega in na- smejanega lovca. Skupina divjih svinji, ki je ta- krat prišla izzivat kamniSke lov- ce tik pred sam Kamnik, da jih je videti večkrat okro? Palovć. kamor sta namenjena v teh đneh tuđi naša lovska znanca. Dragu in Silvu želimu še v na- prej dober pogled in zdrave lov- ske vedrine. KAMNIŠKI OBČAN 9 KAM NISKI OBCAN Največja letošnja športna prireditev v Kamniku Tretje srečanje najboljših slovenskih dirkačev Nedvomno je vsakoletna cestno hitrostna dirka za prvenstvo LRS v Kamniku največja športna prireditev na našem območju. Zlasti pa to lahko trdimo za letošnjo dirko, ki je tako po šte- vilu tekmovalcev kot po številu gledalcev presegla vse đosedanjc. Ob 2000 m dolgi krožni progi se je li), maja zbralo okrog 10.000 gledaleev, ki so z navdušenjem bodrili drzne motoriste, zlasti do- maće tekmovalec, najbolj pa našega Janka Štefcta, ki je tokrat odnesel dve zmagi. 2e dapoldanskem treningu je prisositvovalo veliico ljubitetjev tega športa. Ko pa so se po štiri- najsti uri začele z vseh strani zgrimjati šitevilne kolone motori- ziranih gledalcev, kolesarjev in pešcev, je kazalo, da toodo pre- sežena vsa pričakovanja glede udeležbe. To .se je tuđi z™odilr>. Dosslej na notoeni športni prire- ditvi v Kamniku ni bilo' toliko ljudi. Odlični rezultati in napete borbe med tekmovailei v posamez- nih kategorijah so pritegnile sle- hernega izmed gledalcev, V kate- goriji do 50 cem je brez posebme- ga napora zmagal Janko Sltefe, Kamnik. Najbolj zanimiva pa je bila dirka motorjev do 125 cem, kjer so se vodile oštre borbe med odličnim tekmovalcam Brezni- kom iz Ljubljane in našim Stefe- tom. Zal pa je Brezmik zaradi okvare na motorju zaostal za dva kroga in je tuđi drugi amagoval- ni venec dobil Janfco Štefe, ki je v odlični vožnji pokazal, da je vreden naslova državnega prvaka. Atrakcija dneva pa je bil po- novno stari kamniški znance Ale.š Mrzel iz Miurske Sobote, ki je v kategoriji motorjev do 250 cem zasedel prvo mesito in največjo hitrost. Le nekaj maloga je m.anj- kalo, da bi presegel svoj lan^ko- letni čas — dosedanji rekord proge. Velja omeniti tuđi dirko pri- kolic, kjer smo ponovno1 videli starega veterana Mirka Hrasta iz Tržiča, ki pa se je to pot moral zadovoljiti s tretjim mesitom. Naj- boljši čas v tej skupini pa je dosege! Worbert Salobir .iz Celja. Prek dve uri in pol trajajoča prireditev, v kateri se je poimc:- •ilO' čez 50 naj'boljših slovenskih motoristOiV, je navdušila številmo občinsitvo. Tuđi organizatofji dirke, ćlani Najboljši .Tugoslovan letošn,ic Opatijske dirke: Janko Stefe na svojem popularnom Tomosu D-5 Velik uspeh Janka Štefeta v Opatiji Mladi tekmovalec Janko Štefe, ■lan kamniškega Avtomoto dru- (tva, .je na dirkah za Veliko na- grado Jadrana 22. junija v Opa- tiji ponovno pokazal svojo veli- ko sposobnost. 10 Stevilni športni komentatorji nem drugem mestu v kategoriji so ob njegovem doseženem odlič- motorjev do 50 cem v moćni mled- narodni konkurenci zapisali: će bi med domačimi tekmovalci iskali AMD Kaminik, ćjo bili zelo zado- voljni s potegom. preastavirUKi Avtoimoto'zvcze Slovenije so se 7,e- lo pohvalno izrazili o brezhibni organizaciji prireditve, ki jo je vodilo preko 150 ljudi. Tuđi pred- stavniin TliSKa "SO-tHU - roios «n<, zadovoiljni, saj so- noposired;no po končani tekmi imeli na voljo vse podatke. junaka letošnje opatijske dirke, potem bi to bil Janko Štefe iz Kamnika. Na imotorju Tomos D5 50 cem je Janko dokaza), da lahko mlado pođjetj© Tomos enakovredno kon- kurira mnogo bolj znanim in re- nomiranim tovarnam v svetu. Pred Jankom se jie plasiral le Nemec Pcter Ezer, ki je tekmo- val s strojem Honda. Zaradi ne- koliko slabšega starta je Štefe v začetku zaostal za Nemcem in bil nekaj časa ćelo ćetrti za Švicar- jem Rutom in našim voznikom Bernetićem. To je bil torej han- dieap v začetku dirke. Toda Jan- ko se je zanesel na svoj D5 in izkoristil vse že znane možnosti tega strojčka. Kmalu je uspel pre- hiteti Bernetića in nato šc Švi- carja Ruta in si pri bori 1 svoj največji uspeh — odlično drugo mesto. Vozil je s povprečno hi- trostjo 04 km na uro. Cc upoštevamo, da »Tomos« na to dirko ni prišel s svo,rimi spe- cialkami, s katorimi se je že pro- slavil v svetu, pač skuša plasi- rati malolitražne strojc, potetn lahko rečemo, da ,je Tomosov D5 z Jankom Štefetom v dvoboju s Ilondom zmagal. F. S. ŠA II- ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - 8AH - ŠAH - ŠAH - Šahovski turnir v Kamniku in Domžalah V Kamniku so šahovski turmir- ji redlki. 2e od leta 1960 domaći šahiiisiti nišo imeli prilike, pome- riti se z močnejširni igralci izdiru- gih krajev. Domžalski in kammj- ski oibčinrfkii šahovski odbor sita zato organizirala turnir, iki se ga je udeležilo 24 igralcev v dveh slkupinah. Prva polovica turnirja je bila odigrana v Kaminiku, dru- ga pa v Domžalah. Turnir je bil odigran kot sporninsfci turnir »Hering-Zupamčič«. Ob otvoritvi turnirja 23 junija v dvorani De- lavslke luiniverze v Kaminiku se je predsednik mi dliapozitivi inž. Vinš'kove iz Kranja so udtležemci seminarja praktično preverjali svoje znanje na terenu in po opravljonem iz- pitu prejeli značke gorske straže. čan Vengust (ml.) pred Resnikom (Kamnik). Zanimivo je, da so v zaključnih borbah sodelovali izkljuono igral- ci Branika in Kamnika, doč'im so se morali Jesoničani, Kran'jćaim, Ljubljančani in Celjani zadovo- ljiti z mižjimi mesti. Med pionirkami (samo 4 tek- movalke) je Pipanova (Branik) premagala 'tretljeplasirano Tomše- tovo- in četrto Barbi čevo (obe Kamnik) 2:0, dočim je z drugo- plasirano Kranjčamko Brencotovo imela već »dela« (7:5, 3:6, 7:5). Samo prvenstvo je bilo dobro organizirano, za kar gre v glav- nem zasluga požrtvovalnima funikcionarjema Bojanu Šleglu in ing. Bojanu Rebolju. Grajati pia je Treba Tenisko zvezo Sloveni- je, Jci ni poslala na .tokmovaimjc svojega delegata, za pionirke pa niti ni oskrbela pokala za zma- govalko niti skromnih diploim. NA.IBOL.ISI ŠPORTNIIC (Nadaljcvanje z 11. strani) većina sredstuv, ki so bila dolo- čena za vzdrževanje kopnlišča, ni- ma na voljo SŠD Kamnik k<»l upravnik teih naprav. Da bi bilo to upravljanje v prihodnje 'bolj učinkovito, je otočni zbor skilenil, ustanoviti v okviru glavnega od- bora SSD Kamnik poseben uprav- ni, odbor sporimo rokreacijsikega centra »Kopališče«, v katerega bodoi povabili tuđi prodlsitavnike Turističnega društva, mestaega ndbo'ra SZDL in Stanovanjsike skupnosti. Za pnedseđnika glavnega odbo- ra je bil ponovno izvoljen doise- danji predLSodnik Stane Peček. Za svoj nagovor, v katereim je orisal lik pravoga športini'ka in poudaril pfjmen borbenosti in vesitneg,a tre- minga, je požel navdušeno odo- bravanje. Najboljše športnike in fuinkcionarje društva so pohva- lili in priporočili ostalim članom, naj se zgiedujejo po nijih, da bo delo doseglo še večje uspehe na tidkmovanjih in v reikreativnem športu ter tako upravičilo sloves največjega telesnovzgojnegii ko- lektiva v komiuni. Naši odbojkarji na čeirtem mestu Odibojkarj'i prvoga moštva SSD Kaminiik so konca li prvi, j?pc»m,l.a- damski del prvenstva za 1963. loto. Poitem, ko so v prvih kolih za- povrstjo izgubili vso tekme, se jim je v drugem delu prvensitva obrnilo na bolje in so premagali Posrtojno s 3:2, Brcstanico s 3:1 in favorita Trnovo kar s 3:0. Ostali rezultati: Kamnik : Ko- če vje 2:3, Kranj : Kamimik 3:2, 2i- rovnica : Kamnik 3:1 in Kam- nik : Kropia 2:3. Po prvih sedmih tkolih vodi edina neporažena Zirovnica, ki je po res kvalitetni igri za razred bolj&a od ostalih, dočim bo v je- senskom delu, ki .se pričine konce avgasita, še huda borba za drugo mesto med Triglavom,, Kropo, Kamnikom, Tnnovem in Kočev- je,m. Ce ne bodo resneje trenirale, jim ■tuđi za jesen ne kaže dosti bolje. Drugo moStvo, ki ga sestavljajo pretežno mladinci, pa je med pe- ti mi klubi v okrajini oribojkarBki ligi zasedio' z dvoma zmagama (Ornuće II 3:1, JarSc 3:0) im dive- ma porazoma (Ljubljana II 3:0, Elementi I/j. 3:0) solidno 3. me- s:to. Loatvicj POHOD NA SUTJESKO Planinsika zveza Jugosilavije je od 28. junija do 7. julija orga- nizirala spomiiinskl pohod po po'ti pete ofenzive čez Sutjesko. Za pohoid so bili doloooni tuđi kam- niškii planinci: Franc Galjot, Vi- do Grilje, Dolfe Ccbulj in Bran- ko Verovšek. Tckmovanjc v II. rep. ligi postaja vse kvalitctncjSe. Tckma med Ko6ev,jcm in Kamnikom. Našim, odlbojkarjom so se na zadnjih tekmah že poznali sado- vi dobroga treninga, ki ga vodi trener Cirman iz Ljubljane. Ce bodo tuđi v poletnih mesocih ta- ko marljivi, jim višje mesito v končnem plasmanu prav gotovo ne uide. Sipomladiansiki del prvenstva sta zaključili tuđi ostali dive ekipi OK Kamniik. Odbojkarice so iz- gubile vse tekme in so na zad- njem mestu v 1. slovenski ligi. MLADINSKI TURNIR ' V KAMNIKU V modeljo, 23. julija, so se v okviru mladinskega festivala po- rnerili med sc'boj tuđi mladi od- bojkarji. Zmagala je vnsita Tita- na pred OK Kamnik — mladinci in Cerkmico. Rezuiltati: OK Kam- mik : Cer kn i ca :20, Titan : Cerk- nica 2:0, O'K Kamnik : Titan 1:2. M. W. Zirovnica 7 7 0 21 :6 14 Triglav (Kran i) 743 17:12 11 Kropa 7 4 3 14 : 16 11 Kamnik 7 3 4 16 : 12 10 Trnovo 7 4 3 13: 13 10 Koče vje 7 3 4 13 : 16 10 Birestanica 7 2 5 10 : 17 9 Postotna 7 1 6 10 : 14 8 KAMNISKI OBČAN 12 Konec šols&ega leta Na kamniški gimnaziji je bilo ob koncu šolskega leta 175 d'ija- kov (58 učencev in 117 učenk). Iz- delalo jih je 136 ali 78%, od tega 15 dijakov z odličnim, 33 s prav dobrim, 59 z dobrim in 29 z za- dosinim usponom. Ni izdelalo 39 dija'kov ali 22%. Od ten ima 24 . diija'kov popravni izpit iz crnoga ali dveh prcdmetov, 15 dijakov ali 8,5% pa je padlo in bodo mo- rali ponavljati razred. Srednja ocena na zavodu je 3,15. Nagrado inajboljŠega dijaka so- le je dobila Jana Birk, nagrade najboljših d'ijakov razreda pa Pa- vla Lah, Marija A,];bnM, Maruša Mihelič, Brifiita Kržc, Ana Gosti - ša, Nataša Kiš in Marjeta Mrhar. Popravni izpiti na gimnaziji bo- do 27. in 28. avgusta, v prvi raz- red pa se bo lahko vpisalo 72 učencev. Zaključek šolskega leta na g!im- naziiji je bil 3(). juni ja /. lopo slav- mostjo, kal ero so se udeležili lu- di slar.ši. Dijaki so dzvajali kra- tek kulturni program, nato pm je direktor gimnazije prof. Zv-nnc Ver,stovšek podal izčrpno poročilo o delu zavoda vpreiteklcm letu in o uspeh u ob zaključku leta. Na I. osnovni soli je bilo v nižjdh Stirih razredi h 287 učencev, odi katerih jih je izdielalo 265 ali 92,3%. Odličnih je bilo 70, prav dobrih pa 84. V višjih rasrodih je bilo 295 učoneev, od katerih jih je izdelalo 238 ali 81%. Na soli so osvojili sitrožji kriterij glc- de napredovanja učencev z neza- dostno oce.no v višji razred. 7, za- ključkom, šolskcga leta se je š->- la izselila iz dasedanj'ih proslorov, ki jih bodo preizidali v postale urade. Ker bo celotna sitavba no- ve sole opremljena z novim po- hištvom, je komisija razdelila in- ventar I. osnovne šo'lc med oko- liške Sole. —o— Na II. osnovni soli je bilo v nižjih razredih 329 učencev, od katerih jih je izdelalo 295 ali 89%. Med njimi je bilo 77 odličnjaikov. V višjih razredih je bilo 573 učen- cev je bilo 573 učencev, izdelalo pa jih je 469 ali 82%. Odffičtniih je bilo 31, prav dobrih pa 95. Na oddelku za izo'braževanje odraslih na I. osnovni soli je bilo v tečaju 13 odraslih, 9 žcnđk in 4 moški, v starosti od 22 do 40 let. Vsi so izdelali 7. in 8. razred. GIMNAZIJA V I. a razredu je bilo 34 dija- kov (12 učoncev in 22 učenik). Iz- delalo jih je 22 ali 65,7%. Odlični so bili 4, prav dobrih 5, dobrih 11, zadostna 2. Popravni izpit bodo opravljali 4 d i jaki, 8 pa jih bo> ponavljalo razred. Odlični dijaki so Jožeia Benda iz Menglša, Vlad- ka Brumcn iz Domžal ter Pavla Lan in Tatjana Rok iz Kamin ika. V I. b razredu je bilo 25 d'ija- kov (8 učencev in 17 učcink). Iz- delalo jih je 22 ali 88%. OdllMini so bili 3, prav dobrih 5, dobrih 10, zadoisitni 4. Popravnoga izpHa niima noben dijak, 3 pa bodo po- navljali razred. Odlični dija'ki so Marija Albreht, Janoz Benkovič in Alonka Pollak iz Kaminika. V TI. a razredu je bilo 29 dija- kov (7 učencev in 22 učonk). Iz- delalo jih je 21 ali 72,4%. Odlična Spored prireditev za obeinski praznik 27. 7. — ob 17. uri slavnoslna seja občinskc skupščinc; ob IX. uri koncert godbe Solidarnosti Kamnik na Ti- tovt-rn trgu; ob 20.30 iluminacija — zabava s plesom na Titovem trgu. 28. 7. — rtb 8 uri veliko nagradno strelsko tekmovanje na no- vem strelištu v Kamniku; ob 9. uri ribiško tekmovanje na športnem stadionu v Mckinjah; ob 11. uri otvoritcv razstavc kamniških slikarjev amaterjev — kamniškj pejsaži — v dvorani nad Kavarno; ob 16. uri »PODGORSKA OHCET« — sprcvod.krene Ispred gimnazije, mimo Titovega trga, na športni stadion v Mckinjah, kjer bo glavni spored in nato ples. 29. 7. — ob 19. uri usitanovni občni zbor Turistirncsa društva Kamniška Ristrica v Jurčkovem domu na Vegradu na Stahovici. 30. 7. — od 20.30 vpćer turističnih in planinskih filmov pred samopostrežno trgovino. 31. 7. — ob 15. uri teniski turnir na iffrišču zraven kopališča ob 18.30 tekmovanje plavajočih modclov na kopa- lišču. 1. 8. — ob 18. uri nogometna tekma starih nogometašev Kamnikl : Duplica. 2. 8. — ob 17. uri plavalna tekma za pionirsko prvenstvo Kamnika: ob 18. uri odbo,jkarska tekma starih odbojkarjev Kamnik-jug : Kamnik-sever. 3. 8. — ob 20. uri planinska noč s planinskim krstom na Starem gradu v počastitev 70-lctnice ustanovitve Planinskoga društva Kamnik. 4. 8. — ob 8. uri odbojkarski turnir na igrišču zraven kopa- lišča; ob 14. uri nogometni brzoturnir — sodelujejo: Kam- nik, Duplica, Domžalc in Mengeš na športnem sta- dionu v Mckinjah; ob 15. uri konjske dirke v Komcndi. Poleg domačih sodclujejo tuđi drugi tcfcmovalci. đta bila 2, prav dobri 3, dobrih 6, zado'Stinih pa 10. Popravni izpit bo opravljalo 5 dijakov, 3 pa bo- do ponavljali razred. Odlični sita Maruša Mihelič iz Kamarika in Pepca Zore iz Laz. V II. lb razredu je bilo 21 dija- kov (6 učencev in 15 učenk). Iz- delalo jih je 19 ali 90,5%. Odličen je bi! 1, prav dobrih 9, dobrih 6 in zadoistnih 4. Dva dijalka bosta opravljala popravni iapit. Odlič- na je Brigi'ta Krže iz Kaimimka. V III. razredu je bilo 25 dija- kov (11 učencev in 14 učenk). Iz^ delalo jih je 19 ali 76%. Odlična sta bila 2, prav dobri 3, dobrih 11, zadositnih 3. Popravni izpit bo opravljalo 6 dijakov. Odlični sta Ana Gosti ša iz Volčjega potoka in Marija Kač iz Preserja. Zaključni izpit na gimnaziji V o'bch čotrtih razredih je bilo lotos na kamniški gimnaziijij 41 dijakov. Na koncu šolskoga leta lijh je izdelalo 33, in sioer 3 z od- ličnim uspehoim, 9 s prav doibrim, 16 z dobrim in 5 z zadostnim uspehoim. Eh učenec bo pomavljal rt.zred, 7 pa jih je imelo poprav- ni izpit. Zaključni izpit so maturanti opravljali med 17. im 21. junijem pred komdsdjo1, ki ji je predlscdo- val direktor zavoda za prosvotno pedagoško službo Ljubljana I. prof. Franc GaTič. Za pismeno na- logo iz slovenislkega jezika so di- jabi dobili na izbiro tri naslove: 1. Zigodovinski motivi v sloven- ski drami, 2. L. 1963 v našem diružbeinopo- litičnem in gospodarskem življe- nju, 3. Delež mladine pri gradiitvi povojne Jugoslavije. Pri ustnem izpitu so kandSdaiti zagovarjali domaće naloge, ki so zajemali tematiko iz vseh podro- čij. Pokazali so zelo solidno zna- nje in dosegli lcp uspeh. Z odlič- nim uspehom jih je opravilo izpit 5 kandidatov, s prav doibrim 5, z dobrim 18, z zadostnim pa 3. Dva kandidata bosta izpit pono- vila v .jesenskom roku. To1 je bila zdaj že 11. matura na kamniški gimnaziji. Letošnji absolventi so: Jana Birk. Ana Gole, Nataša Kiš, Franc Malešič in Marjeta Mrhar (vsi z odličnim uspehom), Marjeta An- tolič, Mihael Babnik, Rožamarilja Debevc, Stanislava Drolc, Marje^- ta Fele, Ljudmlia Gluš'ič, Ludvik Golič, Marija Grandovec, Lađo Hace, Jožica Hriberšok, Karei Jare, Helena Juvan, Albin Klad- nik, Jakob Kolman, Marija Kralj, Irena Kregar, Gorazd Mišič, Franc Muller, Dušana Rode, Mile Ro sitan, Alojzija Slebir, SilvesterSu- štar, Katarina Urbanija, Ljudmi- la Uršič. Marija Zamljen in Dra- gica Znidar. Nova trgovina v Špitaliču Spitaličani so silno ponosni, da so prvi v Tuhinjski dolini pričeli graditi sivoij zadružni dom, Leta 1960 so' ga že izrodili svojemu na- menu. Izpolmila se jim je dolgo- letna želja, da so njihovi zadruž- niki zapustili neprimerne prOuSto- re v bivšem, župnišču in se pre- selili v novo stavbo, temelj na- pircdlka njihove vaši. Le eno jih je bolelo ves čas: kako bi v kak nov, primernejši prostor preselili svojo trgovino. V n/jihovem hotenju jim je po- magala oboi niska sanitarna in- spekcija, ki je dokazala, da so bili, dosedanji trgovski prostori ncprimierni in vlažni. Vse oči so se uiprle proti lepim in suhim prostorom novega za- družnega doma. Začela so se po- svetovanja z upravo KZ Kamnik, z merodajnimi foruimi pri OjbLO, s trgoviskim 'podjetjem »Koana« v Kamniku. na pomoč so klicali tu- đi občiniski odbor SZDL. In glej, oiso naleteli na gluha ušesa. Spitaličani so moono hvaležni predv'sem upravi kmetijske za- druge in itrgovskemu podjetju »Koča«, da so začeli v zadruž- nem domu graditi in urejevalti nov, lep in sodoben trgovski lokal. Za Spitalič vsekakor lepa in po- membna pridobitev! P. Na sliki je lično prenovljcna trgovina v Crni, približno slična bo v kratkem tuđi nova trgovina v Špitaliču. KAMNIŠKI OBCAN 13 Naši kolektivi čestitajo za občinski praznik Kamnika Gozdno gospodarstvo Ljubljana obrat Kamnik Obrtno podjetje »SLOGA« Moste pri Komendi Splošno mizarstvo »MENI NA« Kamnik ■ imu ino mmimma Kamnik — Domžale Gostinsko podjetje »PLANINKA« Kamnik Tovarna embalaže, gumbov in galanterije iz plastičnih mas »MODELIT« Kamnik Kmetijs&a zadruga KAMNIK Lesna industrija »STOL« Duplica — Kamnik Gradbeno montažno podjetje »ALPREM« Kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »TITAN« Kamnik Industrijski kombinat »SVIT« Kamnik Tekstilna tovarna Kamnik Naši kolektivi čestitajo za občinski praznik Kamnika Tovarna kovanega orodja Kamnik Goslišče pri Logarju v Crni Zavod ra gojitev divjadi »KOZOROG« Podjetje »KAMNIK« v Kamniku Trgovsko podjetje »Kočna« Kannnik RUDNIK KAOLINA Crna pri Kamniku Tovarna usnja Kamnik Komunalno podjetje Kamnik Komunalna banka Ka mni k rr- ■ Zivils&a industrija Kamnik Ljudska knjižnica Delavska univerza Stanovanjska skupnost Kamnik KAMNISKI OBCAN I.etos praznujcmo Kamničani 70-LETNICO OBSTO.IA PLANINSKEGA DRUŠTVA; kljub temu nas je le malo na- ročenih na Planinski vestnik. — Naročite ga lahko v pisarni Planinskoga društva Kamnik ali na Upravi Planinskoga veslnika, Ljubljana, Dvorža- kova 9 (p. p. 214). VABIMO VSE OBCANE, da izobcsijo zastave in okrase okna s cvctjem za občin&ki praznik in turistićni teden, ki bo od 28. VII. do i. VIII. Turistično društvo nnmmcun uhiiiiiiohh ZA MESEC MAJ 1963 1ROJSTVA: Berlic Vida, roj. 8. 5. 1963, Goli- ce St. 1, Bremšak Milena, roj. 19. 5. 1963 a Gmajnici 11, Klemen Janez, roj. 30. 4. 1963, Gradišće št. 1, Petek Jožef, roj. 28. 4. 1963 na Križu št. 5. ■ POROKE: Bekrić Mevludin, zidar, 23 let iz Kamnika in Vidmar Marija, de- lavka, 19 let iz Kamniika; Hribar Jakob, 25 let, delavec iz Studen- Prikupna ureditev kamniške delikatese Prostore delikatese so v začet- ku julija temeljito preuredili. Na- pravili so nov tlak, saj je bil prej- šrnjii na nekaterih mestih že iz- rabljen in ni ustrezal velikomu prometu. Tuđi ureditev hladilni- ika z vidno oznaoenimi cenami in razporeditvijo zasluži priznanje. Velika prednost delikatesne trgo- vine in točilnice pa je odprta ve- randa, ki so jo že lani pod.ali.j- šali in diskretno zastrli z veliki- m.i ovijalkami. Po preureditvi je delikatesa res prikupna in sodoto- no urejena. L. Z. 16 ca 2 in Smolnikar Stefanija, 19 let, delavka iz Buča št. 17; Jan- ko Stanislav, 23 lot, stroj, klju- čavničar iz Gmajnice 30a in Am- broz Doroteja, 22 let, pletilja iz Gmajnice št, 39; Marimko Alojzij, delavec, 24 let iz Vel. Lašne in Narat Stefanija, delavka, 23 let iz Vel. Lašne; Markel Jože, usnjar- flki tehnik, 33 let iz Vrhmike in Ainka Omorzel, medic. sestra, 23 let iz Vrhnike; Matjam Simon, 30 let, delavec iz Ravcn 8 in Narat Stanislava, 20 let, kmečka delav- ka iz Vel. Lašne 19; Novak Va- seli, strojni mizar, 17 let iz Kaim- nika in Sare Marija, delavka, 22 let iz Smarce; Pangoršić Slavko, 30 let, delavec in Pavlic Ana, de- lavka, 25 let iz Buča št. 6; Per- čić Janez, mizar, 22 let, iz Kaim- niika in Ipavcc Marija,, tkalka, 22 lot iz Kamnika; Semprimožnik Janez, 26 let, kmet. tehnik iz Ma- lega Ra'kitovcca 3 in Žibcrt An- gela, kimećka dolavka, 24 let iz Vel Rakito'vcca 3; Sitar Stanisilov, plesikar, 24 let iz Vrhpol'ja in Kle- monc Ljiudmila, delavka, 26 let iz Ol.ševka; Strajhar Jožef, 24 let, delavec iz Vrhipolja novo naselje in Hočevar Marija, 23 let, dolav- ka iz Gradišća 5; Vrtačič Anton, kllepar, 26 lot iz Kammika in Kot- ni'k Ivana, uslužbenka, 24 let iz Kammika; Vrtačnik Anton, avtto- ličar, 40 let iz Srednje vaši in Omovšek Marija, delavka, 35 let iz Kaimnika, ZA MESEC JUNU 1963 ■ ROJSTVA : TI ribar Ema iz Srednje vaši 20; Koo.jan Tat.jana, Županje njive; Kočar Helena iz Gore 17 pri Ko- mendini; Lozinšek Slavka iz Ko- mende 47; Ocvirk Janez iz Kam- SPORED KINOPREDSTAV KINO »DOM« KAMNIK Za julij 1963 23.-25. LJUBElZEN ZMAGU- JE, ru.slki CS film,, 27.-29. RIO BRAVO, amer. barvni VV film, 30.—31. NE IGRAJ SE S SREĆO, jugoslovanslki film. Za avgust 1963 1. 8. NE IGRAJ SE S SREĆO, jufiosil. film, 3.-5. DELFINI, ital. VV film, 6.-8. DOKLER NAJU DENAR NE LOČI, zaipadnonem- ški film, 10.—12. BELI SUZNJI, ruski barvni film, 13.—15. SEKI SNEMA — PAZI SE, jugoslov. film, 17.—19. SMER SEVERO- ZAHOD, amer. barvni VV film, 20.—22. DARCLEE, romumislki barvi glaisbeni film, 24.-26. CRNI NAREDNIK, amer. barvni film, 27.-29. SMRT NA PACIFIKU, japon..siki CS film, 31. AMBICI- OZNA, francoslki barvnii VV film,. KINO DUPLICA Za mesec julij 24.-25. GRE1I MLADOSTI, franc. film, 27.-28. KOSILO NA nika, Titov trg; Resmik Zvonko Iz Volčjega potoka. ■ POROKE: Aizza Umiberto Giovani, kmeto- valec, 35 let iz Italije in Korošec Stefka. tkalka, stara 24 iz Me- kinj; Dolar Viljem, soibosliikar in pleskar, 25 let iz Kamnika, Pot 27. julija 3 im Suštar A.ntonija, kmećka delavka, 17 let iz Velike Lašne 7; Ipavec Anton, uslužbe- nec, 28 let iz Bakovniika in Mušič Marija, študenit, 21 let iz Trzina; JaHodic Ciril, mizar, 23 let iz Ko- siš in Po'ljanšek Nad.i, uslužben- ka, 20 let iz Mekin.i; Končnik Franc, delavec, 23 lot iz Porebra in Bezovšek Cecilija, delavka, 18 let iz Porebra; Korošec Karei, 24 let, delavec-ta'petaik, iz Lok 19 in Breznik Frančiška. tkalka, 24 let iz Lok 6; Ovijač Rok, m,iz. po- Tnočnik, 26 let, iz Most 11 in Tre- bušak Marija, uslužbenka, 20 let iz Kamnika, 15lič P'ranc, kmet, 72 let iz Vel. Lašne, Pohlin Stefanija, goisipodinja, 70 let iz Kamni'ka, Sušnik Jožef a, osobna upokojemka, stara 9!i let iz Gozda. TRAVI, franc. barvni VV film, 31. NEVARNA POT, jugoslovan- ski film. Za mesec avgust 1. NEVARNA POT, jugosilov CS iCilm, 3j — 4. PEKLENSKI KLUB, 7.-8. RIO BRAVO, amer. barvmi VV film, 10.—11. RA-LA- MAICI, ,burvi film, 14.—15. DE- KIjETA IN POLETJE, 17.—18. LOVEC KFJLiLY, amieriški film, 21 .—22. SE!VER-SEVEROlZAHOO, aimer. barvni film, 24.—25. UPOR- NIK, barvni VV film. KINO KOMENDA Za mesec julij 27.-28. SENCA SLAVE, jugo- slovamsiki ffllm. Za mesec avgust 3.-4. NEVARNE SOPROGE, italijanski film, 10.—11 ABE- CEDA STRAHU, jugoslovainisiki film, 17.—18. TOBI TAYIX)R, amer. CS film, 24.-25. KAME- NITI CVET, sovjetski barvni pravljični film, 30. REKA SMR- TI, j'Ugoslovanaki barvni film. Glasilo »KAMNISKI OBCAN« — Izdaja obHnski odbor SZDL Kamnik. — Urejuje urednički odbor Kamnik, Titov trg št. 1 — Odgovorni urednik Vinko Dobnikar, gl. urednik prof. Romšak Tina. — Tehnični urednik Avgmt Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Tiska tiskarna CZP »-Kočevskl tisk* v Kočevju KRONIKA