Dotlo '27. VIII kraL š I I V. 1 02 a Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/Ill Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; ■Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prasn-Dunnj 24.797 U p r u v n: Kopitur-jevu 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Sedemdeseti i nemški katoliški shod v Nisrnhergu Niirnberg, 25. avgusta. Od 26. do 30. avgusta zboruje v Niirnbergu 70. katoliški shod nemških katoličanov. Culi so se glasovi, naj bi se letos radi velike gosjiodarske stiske katoliški shod ne vršil. Večina se je odločila drugače in sicer po pravici. Kaj bi bili katoliški shodi, ako jih prirejamo samo v dobrih časih? Prazne parade! Katoliški shodi imajo čisto drugi cilj. So dnevi spraševanja vesti, so klicarji k novemu delu. Zato baš v sedanjih težkih dneh njihov glas ne sme umolkniti, čeprav jih mnogo ne bo zraven, ki bi se ga srčno radi udeležili. Kaj ima nemški katolicizem v teh težkih dneh povedati svojemu ljudstvu? »Krščanski človek v socialnih stiskah naših dni« je glavni predmet katoliškega shoda. Pri tem nam ni do tega, da na široko razkladamo vzroke sedanjega zla in strašen obseg, ki ga zavzema, ampak da osušimo solze in po svojih najboljših močeh odjiomorenio zlu po potih in smernicah, kakor jih je oče vsega krščanstva, Pij XI. začrtal v svoji nesmrtni okrožnici Quadragesimo anno. Bolj kot kdarkoli v naši preteklosti, čutimo nujno jiotrebo, da v narodu zbudimo notranje verske sile, ki imajo'še danes kljub organizirani brezbožnosti in izmaterializira-nju vseh vrednot še vedno isto životvorno moč kot nekdaj. Proti brezdelnemu tarnanju, ki v sodobnem svetu ne vidi drugega kakor zlobo in prokletstvo, moramo postaviti delavno krščanstvo, kajti Bog vedno kliče in vabi k sebi in nobena doba ni od Boga prokleta. Delavno krščanstvo moramo postaviti proti nerodovitnemu radikalizmu, ki ga uganjajo nekateri vedno nemirni ljudje, ki trosijo le sol na rane in sejejo v srca obup. Po naši zemlji mora iz notranjih verskih vrelcev raz-cvesti novo življenje iz. vere, čigar sadovi bodo dela ljubezni, zato da se ljudem našega časa, ki pripravljajo ekspedicije v Arktido in na Himalajo pomore do največjega odkritja vseh stoletij: do odkritja iti razumevanja sočloveka. Tudi boljševizem je vera, ki se kakor vsaka ;era ne straši pred žrtvami in odjiovedjo. Strašna je žrtev, ki jo nalaga trpečemu ruskemu ljudstvu. Toda lo je tostranska religija, najbolj grobo tostransko verovanje, kar jih je človeštvo doživelo. Zato bo i u mora razpasti, kajti nikdar zemlja ne bo postala paradiž, kakor obljublja in pričakuje boljševizem. Nasproti temu verovanju v golo to-stranost, ki nosi v sebi kal smrti in obujia, postavljamo nemški katoličani živo krščansko religijo in Njega, ki je svet premagal in h kateremu se iz največjih bridkosti nujno povrača vsako stoletje. Kajti On je mož bolečin, kakor ga je s toliko silnostjo vpodobil Ntlrnberžan Albrecht Diirer in ga poveličeval drugi ntirnberški slikar Adam Kraft v svojem nesmrtnem »križevem potu«. Zato vzbuja sile in moči, ob katerih se mora razbiti vsaka druga vera. Bilo bi žalostno na svetu, če bi za človekovo vsovršeuje ne inieli drugih kakor gospodarska in politična sredstva. Ta nikdar ne rešijo popolnoma onih najglobljih vprašanj, ki jih življenje stavi na človeka. Zato mora naš katoliški shod predvsem govoriti o notranjih silah, o moči, ki iioteka iz živega krščanstva. Ne bomo govorili o tem. kaj nas leži, ampak bomo razmo-trivali in iskali sil, da se dvignemo in okrepimo. Glavno delo na kongresu bo opravilo pet delavnih skupin. Prva skupina se bo pod vodstvom gospe dr. Gerte Krabbel in studijskega direktorja dr. Sehniippenkotterja pečala z vprašanji, ki jih moderno življenje stavlja na moža in ženo. Mož in žena tvorila osnovno življensko celico — družino, v kateri se odločajo vsa osnovna vprašanja, zato ker je družina baklja življenja in pracelica naroda, države in gospodarstva. O možu in ženi bo torej ntirnberški kongres govoril kot o očetu in materi in obravnaval probleme družinskega življenja, katerim je bilo sicer predlanskim posvečeno celotno zborovanje, ki pn radi svoje aktualnosti zahtevajo vedno novega študija. — Drugo skupino bo vodil prelat dr. Kreutz, predsednik nemške karitativne zveze. V tej socialni skupini bo govor o vplivu pravice in ljubezni v javnem življenju. Vsi čutimo, kako pri posameznikih pada zavesi socialno odgovornosti. Vsak se zanaša le •ni javno oblast, ki naj vse sama napravi. Tako mišljenje je nepravilno. Treba je zopet zbuditi v posameznih zavest njihove socialne odgovornosti do celotne družbe. Ravno bodoča zima, katere se vsi bojimo, nam bo dovolj izpričala, da je družbi privatna dobrodelnost prav tako nujno jiotrebna, kakor ona, ki jo deli javna oblast. — Tretja, pro-jvetna skupina bo zborovala pod vodstvom glavnega ravnatelja Volksvereina Vanderveldena. Ljud-sko jirosvelo je treba okrepiti in jo bolj prepojiti « krščanskimi smernicami. Izključno z vzgojnimi vprašanji se bo pečala četrta skupbia pod vodstvom študijskega ravnatelja dr. Schvverda. šolsko vprašanje je za nas katoliške Nemce slejkoprej bistveno vjirašanje, ki ga hočemo In moramo vedno znova zasledovati v vseh njegovih fazah. To pot bo posebna pozornost posvečena vzgoji delavskega otroka in velikomestne mladine. — Peta skupina bo pod vodstvom Emila Ritterja obravnavala narodno-politično vprašanje. V delavnih odsekih se bo intenzivno delalo vse štiri dni tega tedna. Položen bo temelj, na katerem se bo gibalo naše jirosvetno, kulturno, karilativno, socialno in versko delo v bodočem letu. V nedeljo, 30. avgusta, pa bo za zaključek veliko manifestaeijsko zborovanje z običajno teo-forično procesijo. Ni slučaj, da smo si izbrali Nflrnberg za sedež letošnjega katoliškega shoda. Niirnberg je eno najmodernejših sodobnih nemških mest s Dreko •Srancosko-poljsko-romunski pakt? Varšava, 26. avgusta. AA. Med Poljsko in Sovjetsko Rusijo je podpisan načrt pakta o medsebojnem nenapadanju. Pakt bo predložen v odobritev obema vladama. Berlin 26. avg. Gospodarska in politična pogodba med Francijo in Sovjetsko unijo, za katero se tukaj izvanredno zanimajo, se še ni podpisala, vendar so pa tukajšnji politični krogi prepričani, da so glavna vprašanja rešena in da se bo ta važna pogodba podpisala v kratkem. Glavni ali prav za prav edini vzrok, da sla se ruska in francoska vlada, ki sla do sedaj živeli ta-korekoč v bojnem stanju, tako zelo približali, je seveda sedanja svetovna gospodarska. Icriza, Id jc oslabita evropski trg za ruski izvoz, obenem pa oteiila financiranje ruskih naročil v inozemstvu. Francija je od nekdaj bila važen trg za produkte ruskega gospodarslva in obenem razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, da z lahkoto lahko financira rus-ka naročila. Na drugi strani pa bi francoska industrija, ki se ima tudi borili z velikimi težavami, rada osvojila zase nov trg v Rusiji. Seveda ima uresničenje gospodarskega pakta med Francijo in Rusijo svoje težkoče, ker bo moralo, ako naj so pogodba podj>iše, ostati nerešeno •glavno vprašanje, ki obstoja med Francijo in Ru-sijo, lo so carski dolgovi, ki jih sovjetska Rusija francoskim rentnikom noče vračati. Zaradi lega je že zdaj gotovo, da francoska vlada ne bo financirala ruskih naročil pri francoski industriji, ampak da bo financiranje prepuščeno privatni iniciativi francoskih bank. Pa ludi uvoz, ruskih agrarnih produktov v Franciji ni lahek problem, ker bi se morale znižali francoske zaščitne carine na inozemske agrarne produkte. Kljub lomu bo do pogodbe med Rusijo in Francijo skoro golovo prišlo. Pogodba pa ima tudi zelo velik zunanjepolitičen pomen. Po informacijah nemških političnih diplomatičnih krogov, bo ta pogodba nekaka osrednja tačka politično-gospodar-skili paktov, lii nuj bi se obenem sklenili /udi med Poljsko in Sovjetsko unijo ter med Romunijo in Sovjetsko unijo. Na ta način bi se odstranila ve dna i*a delavske stranke proti MacDouaMovs vladi London. 26. avg. Ig. »Times ugotavljajo kot tri najznačilnejše znake nove vlade, da je to naj-I manjši kabinet, ki se je sestavil v Angliji v modernem času, ker šteje samo 18 članov, dalje, da je kabinet izkušenih mož, katerih povprečna starost znaša 61 let in da so posamezni resori razdeljeni na politike, ki so že iz svojega prejšnjega ministrskega delovanja vešči temu poslu in imajo strokovno znanje, da bodo mogli takoj začeti reformno delo. Angleški jutranji listi z izjemo »Daily Heralda« soglasno pozdravljajo novi kabinet narodnega sodelovanja in zaupno pričakujejo rešitve krize. Opozicija očita danes novi vladi, da hoče svoj varčevalni program uresničiti na hrbtih delavcev in da hočejo napraviti delavski razred izključno odgovoren za razvoj, kakor ga je zakrivil finančni in bančni svet. >Daily Herald« piše: »Začetek krize je iskati v polomu bank v Avstriji, Nemčiji in na Madjarskem. V zvezi s tem so težkoče londonskih bank v Cityju, ker so iskale visoke obresti in tem deželam preveč posodile. Radi teh napak angleških finančnikov je bilo potrebno posojati denar inozemskim denarnim zavodom, ki pa so jiotem diktirali svoje pogoje. Zato pa naj bodo sedaj kaznovani najrevnejši v državi. To ni fair.« Včerajšnja vesl istega lista, da je newyorška Federal Reserve Bank stavila za nove kredite gotove pogoje, se je med tem iz Amerike formalno demantirala. Danes bo več shodov delavske stranke in strokovnih organizacij, 1111 katerih bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po sestavi nove vlade. Sklepali bodo tudi o tem, da se delavska stranka loči od vlade in da se iz stranke izključijo oni delavski ministri, ki so ostali v novi vladi. Dočim bo MacDonald odstopil od svojega mesta kot šef stranke in iz drugih pozicij, se pričakuje, da dominionski ! in kolonialni minister Thomas ne bo brez boja odložil svojega mesta kot predsednik železničarskih strokovnih organizacij. Prihodnji ponedeljek name-I rava Thomas na seji izvršnega odbora leh organizacij branili svoje stališče. MacDonald se letnega kongresa angleških strokovnih organizacij v Bri-siolu ne bo udeležil kot predsednik. Na njegovo niesto bo stopil sir Artluir Henderson. Prvi go- vornik delavske stranke je obenem v imenu drugih govornikov objavil, da tega dela v novem kabinetu ne bo vršil. Varčevalni program vlade London, 26. avg. tg. Danes pojioldne so bila važna posvetovanja raznih odborov delavske stranke in strokovnih organizacij o stališču stranke nasproti novemu kabinetu. Bivši zunanji minister Henderson bo novemu Mac Donaldovemu kabinetu v izvršnem odboru delavske stranke napovedal striktno opozicijo, ne da bi pri tem kritiziral osebno postopanje Mac Donalda. Sjiloh se izklju-* itev ministrov delavske stranke, ki so ostali v kabinetu, ne bo izvršila na sovražen ali žaljiv način. Po varčevalnem programu vlade se namerava podpora v brezposelnem zavarovanju znižati za 10 odst., obene mpa zvišati prispevke delojemalcev za 5 pencev 1111 1 šiling ter zvišati tudi prispevke delodajalcev. Pri plačah učiteljev in skrčenju prosvetnega proračuna hočejo privarčevati 11.5 milijonov funtov. Plače ministrov se bodo /.nižale za 20 odsl., če znašajo več kot 20.000 funtov na leto, ostale plače pa za 7.50 odst. Tudi plače višjih drž. uradnikov se nameravajo znižati za 20 odst., ostalih uradnikov pa za primerno manj. Nižjim uradnikom plač ne bodo zniževali. V vojnem proračunu nameravajo privarčevali t) milijonov funtov, pri javnem zdravstvu pa 1.25 milijonov funtov. Častitljiv kabinet London, 26. avg. tg. Novi angleški kabinet, katerega najmlajši član je 41 letni državni tajnik za Škotsko Sinclair, je kabinet starih gospodov. Skujino znaša starost vseh ministrov nad 1000 lel, povprečna starost pa 61 let. Nestorja kabineta sta z 7J leti lord Reading in zrakoplovni minister lord Amulree. Austen Chamberlain ima 68 let, Snow-den 67, Mac Donald in Sankey po 65 let, Baldvvin 64, Neville Chamberlain 62 in sir Herbert Samuel 61 let. Ostali člani so v starosti okoli 50 let, razen lorda Lothiana, ki ima 49 let. Večina drugih je sredi 30 in GO let. Velik® zam:manie Francije za dogodke na Angleškem Pariz, 26. avgusta, fr. Posebno v finančnih krogih z veliko pozornostjo sledijo razvoju dogodkov na Angleškem. Saj je znano, da so Francozi investirali velike vsote svojega denarja v Angliji. Te naložbe so znašale pred zadnjim begom tujega kapitala iz Anglije, ki ga je povzročila finančna kriza v Nemčiji, okoli 140 milijonov funtov; od teli je Banque de France dala 80 milijonov, francoska državna blagajna 20, ostalo pa druge francoske banke. Ker se je Anglija s podelitvijo velikih kreditov Nemčiji tesno navezala na usodo nemškega gospodarstva, so pričeli Francozi takoj, ko se je pojavila kriza v Nemčiji, dvigati svoje naložbe v Angliji in danes znašajo vloge francoskih bank komaj šc 30 milijonov funtov. Znano je tudi, da je francoska emisijska banka soudeležena pri posojilu 50 milijonov iiintov šter-lingov za polovico, med tem ko je ostalo polovico 400.000 prebivalci z bogato industrijo in trgovino. Je pa tudi eno najstarejših zibelk nemške kulture, ki hrani bogato dedščino zapadne krščanske kulture sploh, ki je v srednjem veku ravno v Niirnbergu rodila tako krasne sadove. V tej okoliščini zremo simbol letošnjega katoliškega shoda. Staro naj se združi in prilagodi novemu, času odgovarjajočemu. Predvsem pa naj zopet oživi med nami oni delavni krščanski duh,. ki nam preko stoletij govori iz del Albrecbta DUrerja, Adama Krafta, Veit Stossa in Petra Fischerja, delavni duh katoliškega udejstvovanja, o kalerem pričojo sirotišnice, najdenišnlce in bolnišnice srednjeveškega Niirnborga. Naj nam bo to simbol za sedanjost. Dr. VV. nevarnost, ki preti Poljski, od Nemčije in Romuniji od Rusije, in bi tako iz svetovne politike bil iztočen nevaren moment, katerega je predvsem izrabljala v svoje svrhe nemška politika. To je tudi lista točka, zaradi katere v Berlinu /. vse kaj drugimi nego veselimi čustvi spremljajo potek francosko-ruskih pogajanj. Treba pa je reči, da so vznemirjeni nen/ ški nacionalistični krogi, dočim demokratski in socialistični krogi v paktu med Francijo in Rusijo vidijo le mogočno garancijo za svetovni mir. Pariz, 26. avg. ž. Današnji listi ponovno precizirajo zgodovino pogajanj o nenapadanju med Poljsko in Francijo z ene in sovjetsko Rusijo z druge strani. V oktobru preteklega leta je obvestil? poljska vlada Francijo, da jim Rusija nudi ta pakt 12. febr. t. 1. je dal Zalesky o tem izjavo v senatu Istotako se je prepričal, da se pogajanja resno vodijo med Poljsko in sovjetsko Rusijo in je ruski predlog sprejel. Tudi francoska vlada je v aprilu t. 1. na rusko iniciativo začela resno proučavati vprašanje za sklenitev takega pakta med Francijo in Rusijo. dala ameriška Federalna rezervna banka; to posojilo je najela Angleška banka, da vzdrži funt šter-ling na sedanji višini, in kakor priznava celo Times , je posojilo že skoro izčrpano. Anglija jc tudi najboljši odjemalec francoskega blaga in obe državi sta v tesnili trgovinskih iu finančnih stikih. Zanimanje francoske javnosti za usodo funta šterlin-ga je povsem upravičeno, kajti morebitni finančni polom na Angleškem bi zadel tudi Francijo in njeno gospodarstvo. Nekoliko drugače gleda povprečni Francoz na angleško ktizo s političnega vidika. Francozi ne morejo pozabiti, da je angleška zunanja politika po nastopu MacDonaldove vlade v 1. 1929 ubrala odločno protiirancosko smer v korist Nemčiji. Francoski tisk je večkrat očital Angležem, da je Hooverjev načrt za enoletni moratorij reparacij delo guvernerja Angleške ba"ke g. Mor.tague Normana, nadalje je Anglija rešila dunajsko Creditan-stalt in s tem onemogočila Franciji, da bi že takratno avstrijsko finančno stisko izrabila tudi politično, in končno vsak povprečni Francoz ve, da je angleška banka zašla v #tisko prav radi svojih ogromnih investicij v Nemčiji, ki so dajale realno podlago angleški protiirancoski politiki. Francozi so tudi MacDonaldu zamerili, da je pri izvedbi Hooverjevega načrta hotel igrati vodilno vlogo, ki bi prej pripadala Franciji kot najbolj prizadeti po načrtu. Po vsem tem ima pariški dopisnik »Time-sa« menda prav, ko poroča, da francosko javno mnenje gleda malodane škodoželjno na angleško krizo, da ne rečemo, da jo MacDonaldu privošči. Tokio, 26. avgusta. AA. Lindbergh in njegova soproga sta orisUla v Kasumurfauri na ,la--nonskeic- „Naut'lus" zopet pokvarjen Oslo, 26. avg. AA.' Po najnovejšem poročilu iz podmornice »Nautilus«, so se na njej vnovič pokvarili stroji. Led je odbil spodnje krmilo. Zato podmornica nc more izvršiti nadaljnjih poizkusov pod ledom. »Nautilus« je odplul na odprto morje in bo počakal na boljše vreme. Gandi pride v London Sinila, 26. avgusta. AA. Po raznih nesoglasjih so bila na včerajšnjem sestanku ined Gandhijcm m indskim podkraljem rešena vsa sporna vprašanja. Gandhi se bo udeležil indske konference v Londonu in se bo vkrcal na parnik 29. avgusta. Krvav pretep mrd poslanci Mehiko, 26. avg. AA. Snoči je bil v poslanski zbornici hud tepež. En poslanec je bil ubit, 4 pa ranjeni. Poslanci so rabili orožje. Prepir je nastal med razpravo o očitkih proti guvernerju Jalicu. Oddanih je bilo nad 60 strelov. Kongres dijaških lig Ženeva, 26. avgusta. AA. Včeraj dopoldne jc bil otvorjen mednarodni kongres fede-acije dijaških lig za Društvo narodov. Kongres bo trajal do 29. t. m. Poleg kulturnih in socialnih vprašanj so na dnevnem redu tudi aktualna vprašanja razorožitve in občega političnega položaja na svetu. Javna delo v itat$-}i Rim. 26. avgusta. Fašistična vlada je odredila za zimsko sezono celo vrslo javnih del. Določenih je 1% milijonov lir za zgradbo eesl, Ink. poslopij in za regulacijo voda. Med drugim se hodo zopet začela dela v Margheri, ki ima tvoriti prihodnjo luko Benetk, in se bo nadaljevalo reguliranje Pada. Za cestne zgradbe je povrh lega določena velika vsota 606 milijonov lir, ki pa bo šla iz fondov avtonomnih provinc. Med ta javna dela so všteta tudi dela, ki so potrebna za restavracijo od lanskega jiotresa porušenih krajev v južni Italiji. Pri teh delih bo zaposleno 02.436 delavcev, k; bi sicer ostali čez zimo brez posla. Italijanski manevri preloženi Rim, 26. avg. ž. Veliki zračni manevri, za katere so končane vse priprave, bi se morali pričeti danes ob polnoči. V zadnjem trenotku pa je letalski minister Balbo izdal naredbo, da se manevri zaradi slabega vremena prelože. »Tribuna trdi, da je bila ta naredba zelo umestna, ker po vsej severni Italiji vladajo viharji. Bilo bi neprijetno in nepripravno za vojake, če bi morali iti v dežju na manevre, jioleg tega pa je tudi škod« aparatov. Jasno je, da bi taka nevihta v slučajn mobilizacije ne bila zapreka, zdaj pa to ni jiotreb-110. Manevri so preloženi za nekaj časa in čim bodo nastale ugodne vremenske prilike, se bodo vršili. Izvoz ruskega žita Budimpešta, 26. avg. ž. Nekateri listi pišejo, da je sovjetska Rusija vzela v najem veliko število trgovskih ladij za eksporl svojega žita. Rusija bo odvišno žito eksjiortirala preko Črnega morja i nbo ruski eksport imel velik vpliv na svetovni trg. Imenovanja Belgrad, 26. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve postavljen /a policijskega komisarja v 7. skupini pri upravi policije v Ljubljani Anton V o d i m e i i č, pristav 8. skupine v ministrstvu za notranje zadeve. Belgrad, 26. avg. AA. S sklepom ministra za 60cilauo politiko in narodne zdravje jc določen za vršilca dolžnosti šefa patoepidemiološkega oddelka v Higijenskem zavodu v Ljubljani dr. Mili-sav Petrovič, pristav tega zavoda. Belgrad, 26. avg. AA. Po odredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje jc določen ljena za sekundarja državne bolnišnice v Ljubljani v 8. skupini dr. Janko Pompc in za sekundarja v duševni bolnišnici na Studencu dr. Franc Pestot-nik, dosedanji pripravnik. Upokoiiiev Belgrad, 26. avgusta. AA. / ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom vlade upokojen g. dr. Lju-devit B renče, sodnik unravnega sodišča v Celiti. Fratnasonska vlada republiko z vojaškimi utrjuje*' brigadami Proti Baskom mobilizirane tri brigade — Preganjanje katoliškega tiska Madridska vlada bo pospešila razpad Španije ŠPANIJA Madrid. '20. avg. Protiltaloliška politika špan--ke vlade je zelo razburila katoliško prebivalstvo baskiških provinc in \avarre. Nepristranska angleška Times poroča iz Madrida, da »e narod v •severni Španiji ni dejansko uprl republiki niti sc ni odkrila kaka dejanska zarota, pač pa sc jc vlada g. AIcala Zamori- hudo ustrašila očitne nejevolje katoliškega ljudstva, ki ogorčeno obsoja kulturni lioj zoper dedno katoliško vero in katoliško Cerkev. Vlada hoče preprečili eventualen protirepub|ikan-ski pokret, ki bi lahko zavzel jako nevarne dimenzije, ter hoče Baskom pokazali, da je republika trdno odločena, da se brani in zaduši vsak odpor proti njeni politiki. Treba je vedeti, da Baskov ni razburil samo ustavni načrt, ki predvideva razpust vseh katoliških redov in pa konfiskacijo cerkvenega premoženja, ampak ludi ona določba načrt«, ki prvič uvaja v spaiiijo razpornko. knkor da bi »paiiskn republika ne imela niljuejse skrbi kakor to. da omogoča nezadovoljnim zakoncem, tla *i> ločijo. Originalen jo ta paragraf ludi radi tega, ker v .slučaju, ako žena zahteva ločitev, mora sodnik zakon ločiti, četudi bi žena ne navedla nobenih razlogov, dočim «e od moža zahteva utemeljitev ločitveuoga zahtevka. Zagrizeni tramasou. vojui minister A/ana. je dirigiral v Baske tri brigade, in sicer na vojaške vaje za petnajst dni. v resnici pn Milo. da preiščejo vasi iu pristave v ha-kiskih gorah /n orožjem in sekiraio katoliški veri »veslo prebivalstvo. Te iri brigade oil katerih vsaka šteje 1IMHI0 inoZ. so opremili s strojnicami in žarometi, knknr da imajo oditi meri divjake v Afriko. Seveda so koncentrirali v Baskih ludi na tisoče orozništva. knkor da hi to sc ne bilo zadosfl, so poslali v Perrol sira hov al baski-skn prebivalstvo krUarko, ki nosi po bridki ironiji usode ime Libcrtad« (Svoboda). Obenem je vlada, ki v svojem ustavnem načrtu proglaša neomejeno svobodo tiska, ustavila vseh sedem katoliških in nacionalnih dnevnikov, ki izhajajo v haskiških provincah. med njimi časopise La Conslancia. in La Oucetu del Noric • v Baskih ter ,E1 Pensiamenlo Navarro , La tradicion Navarra in EI Diurio de Navarra v navarskf provinci. Vlada je tudi dala aretirali glavnega urednika listn I,a Conslancia«: v Nan Sehastiaiui in pn vodjo nvloiinniističiiega baskiškega gibanja don Juana Olazahala. ki se je sam javil oblastem in prevzel vso odgovornost za članek, ki £a jc napisal v »Tradicion Navarra«. Ta aretacija dokazuje, da madridska Iramasonerija noče samo zadeli katolicizmu, ampak tudi avionomiznm. kateri ji jo kljub obljubi, ki jo jc dala pred letom katalonskim in haskiškiin narodnim voditeljem v Sun Seliastianu. ko je rabila njihove pomori za strmoglav I jenjc monarhije, trn v peti. Da pokaže vse liceinerslvo, ki jc lastno vladi dobrega katolika Zamore, je ta vlada odredila, da imajo v Bilbau, kjer je poleg katoličanov tudi veliko liberalcev in socialistov, orožniki .stražiti cerkve, da ne bi jih proliverski elementi napadli ln sežgali... Vlada je obenem zasedla fabriki z.a orožje v Eibarti iu tiucrnlki. ker sumi. da sla v zadnjem času prodali veliko revolverjev in pušk gorskemu prebivalstvu. Vlada v glavnem opravičuje te svoje izredne odredbe s toni, da jc Gaeeta del Norte-pisala v uvodniku, da je minili cas potrpljenja Ier itn je prišel moment, da ljudstvo zagrabi za orožje iu brani svoje katoliške svetinje proti framason-skim bcsodoloiucciu v Madridu, ki so po predsedniku Zamori Hvojčus zagotavljali, da bodo spoštovali iu ščitili svuImmIo Cerkve, ker so takrat katoličane potrebovali v borbi zoper monarhijo. I!nz-burjenje baskiškili katoličanov je najbolj povzročila aretacija pomožnega škofa mesta Vitorie, msgra Echegurena, ki ga vlada dolži, da je po lialogn v tujini bivajočega kardinala Segure hotel spraviti na varno v Francijo cerkveni denar. Glavno katoliško glasilo lit Debate v .Madridu odločno protestira proti pj-ollkiiloliškj politiki vlade, čeprav meni, da ni prav, čc bi se vodilu proti vladi nelegalna kampanja. Po najnovejših vesteh je razburjenje baskiške-ga prebivalstva vedno večje iu je doseglo svoj višek, kn je ljudstvo videlo, kako ■>svobodoljubna« vlada na upravičeni protesl baskiškega naroda zoper preganjanje njegovo dedne vere odgovarja s tem, da pošilja ua kmetsko ljudstvo celo arniajln. Tudi v Franciji so zelo vznemirjeni zaradi teli ukrepov madridske vlade. V Parizu vlada splošno prepričanje, da bo republika s (em popolnoma odbila od sebe vse severne province in tako pospešila razpad Španije. To je rezultat politike frqma-sonskih profesorjev madridske univerze, ki solijo sedanji vladj pamet. Medtem pa anarhisti ln boljševiki nemoteno rujejo naprej proti framasonski republiki iti je policija odkrila sindikalislično zaroto proti ministru z.a notranje zadeve Mauri. Kaj misli dr. Briining o gospodarskem položaju sveta Bcrhu. 26. avg. Ig. I>r. Briining je dal berlinskim dopisnikom inozemskih listov izjavo, v kateri pravi: Srelornu !iospoilarsi>n kriza sc i>o nadaljevala in ie poonlrHn. Edini izhnil. jr rim ožje med-n/iroilni) sodelovanje, iln se ustavi padanje ren. Obrnem bi "t morido gospodarsko oslabljene države zopel pn*larili r položaj, du b: minile kupoiali. ztt kar je poln lu n i/ospndiii -ki in nolHii ni mir. Narodi bi morali razumeti, da Nemčija ni več v poslovni krizi, temveč da je t.niajauo zaupanje v splošno gospodarsko -slabiliteto, O nadaljnjem razv oju reparacijskega problema je izjavil dr. Briining. da je bodočnonl reparacij odvisna od ameriških Združen ih drinr. Pred se-lankoui zveznega parlamentu v \Vashing1onu meseca decembra pa nI pričakovali nobenega odločilnega pieokrela. Kar .-c tiče tiuit-oeskega predloga /a 10 letni palilični moralorij med Francijo in Nemčijo, se mora Nemčija prej sporazumeli z ostalimi državami in posebno s Francijo glede konkretnih gospodarskih vprašanj, posebno glede carin in mednarodnih kartelov. O nameravani carinski uniji z Avstrijo je izjavil dr. Briining: >0e bo liaaška razsodba za nas ugodna, bo -vet spo- znal. da jc Nemčija svetovni problem carin za en korak približala rešitvi. Ker sp je Nemčija že izrekla pripravljeno, pogajati se ludi z drugimi državami za sjifcne carinske, unije, bi Nemčija pričakovala, da ji bodo druge vlade predlagale konstruktivno rešitev. Vprašanje nemške oklopne križnike B dr. Briining ne smatra za lako, da bi bilo predmet meri narod nega obravnavanja. Končno je govoril dr. Bruning o položaju, ki ga je pričakovali prihodnjo zimo. Ier rekel, dn bo la žitna \emiiji in v*cmn uvel u povzročila ver ležkuc. laikov jih je uvel iloiipel v vsem stoletju. Kiju h trma jr dr. Brunini/ (dede ,\ rinciir optimističen, ker so zadnji ledni pokazali. r koliki meri se zna nemški narod obvladovali. Cenitev brezposelnih v prihodnji zimi s 7 milijoni jc previsoka. Dalje se je dr. Bruning izjavit proti govoricam o nameravani državiiokapitallsliini reformi. Nadzor države nad bankami ne bo šp| dalje kakor v Združenih državah. Tudi nazore vlade glede nemških kartelov ni moči spraviti \ zvczn s pojmom državnega kapitalizma. I lada pa je odločena karlelne cene pozimi znižali in (e treba, kar-Irh sploh likvidirati. Režim močne roke na Madjarskem svečan poziv predsednika gen. Machado na Združene države ni pomagal. Ukrep ameriške vlade ie imel za posledico veliko brezposelnost na Kubi iu političnim agitatorjem sc jc kmalu posrečilo zbrati brezposelne in jih organizirali v vojaške tolpe. Krizo je poostril še predsednik Machado, ko je hotel zadušiti nemire 7. diktatorskim vladanjem, /c septembra J030 je hotela narodna stranka staviti Machado pred sodišče, češ da je povzročil umor štirih oscli med vstajo v Arlemisi. Proti diktaturi se ie postavilo ludi dijaštvo in vsemu gibanju se je postavit na čelo bivši predsednik Me-nocal. Oborožene tolpe brezposelnih delavcev, ki jih vodili častniki, so pričele z rekviriranjem živil, denarja in orožja. Do resničnih spopadov z vladnimi četami jc prišlo le redkokdaj, ker so navadno bežali prvi in drugi. Poročila o uspehih revolucionarjev ali pa o zmagah vladnih čel so bila vselej pretirana. I dino v mestu Chiimari je prišlo do hujšega klanja, ko so revolucionarji hoteli dvigniti orožje, ki ga ie /anjc pripeljal neki danski parnik. Redne čete so jih pričakovale v zasedi in jih nalo napadle. Ameriške Združene države so pripravljene, odposlali v llavano svojo mornarico, ako se v kratkem času dežela nc pomiri. Novi hrediii za odkup žita Behjrad, 26. avg. ž. Za odkup pšenice od kmetov je odobren žilnim zadrugam nov kredit v znesku 70 milijonov Din- Nadzorstvo še vedno vrši Privilegirano izvozno društvo. Dunajska vremenska napoved: Jasno in hladno. Litovski konkordat bo odpovedon Rim, 26. avgusta, ž. V vatikanskih krogih se trdi, da je litovska vlada definitivno prekinila diplomatske odnošaie z Vatikanom. Pričakuje se, da bo odpovedan konkordat. Nameravan atentat na Venizelosa Bukarešta, 26. avgusta, ž. Lisli poročajo, da ie ob priliki Veni/elosovega obiska v Tcmešvaru aretirala dva sumljiva mladeniča, da sta hotela nanj izvršiti atentat. t;den od njiju je ravno potegnil revolver, ko jc prišel Venuelos mimo njega, vendar so ga pa detektivi pravočasno razorožili. Bukarešta, 20. avgusta. /. Po Venizelosovent odhodu se nadaljujejo romuusko-grška diplomatska pogajanja. I rdi sc, da bo prihodnji mesec v Ženevi sklenjen grško-romimski sporazum o nena-padanju. Ileli/rud, 26. avg. ž. Za čim uspešnejšo delo premične razstave, katere pokrovitelj je kralj, častni predsednik pa general Živkovič, so dobile vso banske uprave kredit po 100.000 Din. Ilidiirad. 26. avg. ž. Kmetijski minister je odobril ustanovitev društvu zveze vinogradnikov s sedežem v Belgradu, trgovinski minister pa je odobril ustanovitev združenja banatekih trgovcev i mešanim blagom s sedežem v Vel. Bečkereku. Bclftrad, 26. avg. ž. Te dni se vrši v Amsterdamu kongres z.a racionalizacijo poljedelstva. Tega kongresa se bodo udeležile vse zainteresirano države. Naša vlada bo poslala svojega delegata. Iu h/rud. 26. avg. ž. Češkoslovaška, Italija, Romunija in Jugoslavija so sporočile, da so pripravljeno plačevali svoj del v. moratoriju mad-jar.skitn državljanom, ki so biti langirnni z agrarno reformo v smislu sainlgerniainske mirovne pogodbe. Brlfirail. '26. avg. ž. Uprava monopolov dela na zboljšanju kvalitete tobaka in bo v lo svrho odredila )»olreben kredit za zgraditev skladišč. Istotako bo nabavila za tobačne tovarne najboljše stroje. Pariz, 2b. avgusta. AA. Po poročilu iz San-tia^a v Čilu .so prekinjene telegrafske in telefonske zveze z Guayaquilo v F.kvadorju. Po vsej republiki je uvedena stvora cenzura. Zato nI nobenih poročil o dogodkih v F.kvadorju po prevzemu državne oblasli po vojaški ligi. PLAČA DOBRO ZAMIŠLJENA REKLAMA V NAŠEM DNEVNIKU »SLOVENEC«. O TEM VAS BREZDVOMNO PREPRIČA ŽE PRVO OGLASNO NAROČILO, KI GA ODDASTE NAŠEMU LISTU ZA PRIHODNJI VELESE3MSKI TEDEN NAROČILA SPiTEJEMA VSAK DAN OGLASNI ODDELEK ..SLOVENCA" V UUSLjANI POSTREŽEJO VAM PA TUDI VSE -.SLOVENCEVE*. PODU. V SLOVENIJI Budimpešta. 26. avgusta, ž. V madjarskem političnem življenju se z velikim zanimanjem pričakuj^ predstavitev nove vlade v parlamentu. Grof Karolv bo podal ekspoze o programu nove vlade, ki je omejena le na gospodarska vprašanja. Naloga Karolyjeve vlade je, izvesti ravnotežje državnega gospodarstva. Vendar pa to ne pomeni, da bo po končani izvedbi njegovega programa njegova vlada Odstopila. Karolyjev obstanek je odvisen predvsem od atmosfere v parlamenlu in od razpoloženja strank, najbolj pa otl stvarnega položaja v državi. danes zvečer ie sklicana medstrankarska kotile^ renca. na kateri bo imel Karolv svoj včerajšnji tkspoze. Karo!y dela to radi tega. da bi že sedaj omehčal nasprotstva opozicije. Značilno jc, da groi Karolv pripravlja načrt, s katerim bo odstavil mnogo velikih županov. Verjetno je, da bodo novi veliki župani ljudje, ki so naklonjeni Gtimbosu, ♦ako ua bo držal v svojih rokah ves notranji aparat. Po Bethlenovem nasvetu ho nova vlada vlada močne roke. Bethlen potuje jutri v Italijo in ne bo prisostvoval otvoritvi parlamenta. Budimpešta, 26. avgusta. AA. Na predlog predsednika madjarske vlade grofa Karolvja je ministrski svet vzel vsem ministrom in ostalim državnim uradnikom državne avtomobile. Zahteve soetalisiov Budimpešta, 'ili. avg. ž. Snoči je imela socialna demokratska stranka sejo, na kateri je razpravljala o novi politični situaciji. Stranka zahte-va, tla parlament zboruje, iu zahteva, da se Bethlen izroči sodišču, nadalje, da se odpravi davek na poslovni promet, zmanjša trošarina ter da se zasi-gura tajno glasovanje in da sc skličejo takoj nove volitve. Venizelosovi obiski le akt uljudnosti in prijateljstva Atrnr. 26. avgu.ila. AA. Atenska agencija po-rofc»: Po p-.\ ratku iz Bukarešte ie predsednik gr-ike vlade Venizelos izjavil poročevalcu te agencije :ole: S svojim i»oselom v Bukarešti sem nameraval — to sem žc izjavil v Sinaji — izpopolniti vrsto obiskov, ki sem jih napravil po svojem povralku v skiivno politično življenje v pueriinih prestolnicah. To kar so listi pisali v zvezi z mojim obiskom v Bukarešti pa je docela netočno. Tako n. pr. ni res. kar je napisal lisi v Bukarešti, ki pa je svojo vest nalo popravil, da mi je neka velesila ponudila zvezo, ki pa da sem jo odbil. Podobnega nisem nikoli izjavil. Pač pa ugotavljam, da mi nihče ni ponujal zveze, najmanj pa kaka velesila, ker smo mi za idejo Društva narodov in za njeno politiko. Mala anlanla ni zveza, kakor lo nekateri žele, pač pa gre za pogodbo o ohranitvi slalusa rpio na osnovi mirovnih pogodb- Grčija želi v okvirju Društva narodov živeti z vsemi narodi, v prvi vrsti pa z vsemi svojimi sosc li v najboljših stikih prijateljstva v najširšem pomenu te besede. Ta politika je doslej rodila prav izvrstne sadove. Pospešitev grško-romuuskih paktov je. nekaj prirodnega. Ti pukli so že stari in zalo sino jih morali prilagodili sedanjemu tipu paktov o prijateljstvu in arbitraži, kakor jih je treba predložili Društvu narodov. Glede, mojega poseta v Carigradu nimam kaj dodali turškemu uradnemu komunikeju o njem. Smatram za potrebno, da dam duška svoji radosti in zadovoljstvo nad lepim razvojem grško-turških odnošajev. kar ne odgovarja somo stremljenju obeh vla t, marveč .ie vroča želja obeh narodov. 3. koto šahovskega turnirja na Bledu Dr. Astaloš jc dobljeno partijo proti dr. Aljehinu le remiziral Samo ena zmaga in šest remijev Sladkorna revolucija nu Kubi \yasiiingfon, 25. avgusta. Ameriška javnost posveča dogodkom na Kubi veliko pozornost, ker so v igri tudi ameriški finančni interesi. Kubska industrija je namreč povečini v rokah Američanov in ameriške Združene države si celo pridržujejo pravico, da z orožjem posežejo v notranje zadeve na Kubi v primeru, da bi bila ogrožena varnost uneriških državljanov. Vzroki sedanjih nemirov na Kubi so predvsem socialnega izvora. 2e pod španskim gospostvom sla bila prebivalcem Kube glavna ura dohodkov croizvodnia sladkoria in tobaka. Vsled splošne svetovne sladkorne krize so po vojni nastopili tudi za Kubo slabi dnevi. Zalo so skušali podjetniki nadomestiti to zgubo i novimi industrijami. Tako je imela že v letu 1927 Kuba V7~) večjih in manjših tovarn, v katerih je bilo zaposlenih okoli 15.0011 delavcev. Ioda uspevale so edino tovarne ruma in cementa. Med tem so Združene države povišale carino na sladkor in tobak in s tem preprečile uvoz teh pridelkov iz Kube, čeprav je večina sladkornih in tobačnih tovarn v ameriških rokah. Posredovanje ameriških bank pri vladi, da bi carine zopet znižala, je ostalo brez usDclia; tudi Blcil. 26. avg. Največje zanimanje je vzbudila danes partija dr. Astaloš proti Aljeliinu. Posebno okoli 30. poteze, ko je. bil Aljebin v velikih škripcih. jc bilo okoli njegove mize vse polno gledalcev, dočim so bile ostale partije tačas skoraj vse brez kibicev. Otvorila sta francosko igro. Aljchin je najbrž podcenjeval svojega nasprotnika, kar bi ga kmalu stalo partijo. Raztrgal si jp ob'' krili, lako da ju moral obdržati kralja na svojem mestu v sredini. Astaloš je napravil veliko rošado in se lepo centraliziral. Gotov del partije je Astaloš igral dobro in spravil Aljehina v skrajno nevarno pozicijo. Dobil bi lahko celo stolp, Ioda igral je boječe in prehajal počasi v končnico, v kateri je imel kmeta več in ki je bila zanj gladko dobljena. Aljebin se jc branil s silnim naporom in končno sc mu je le posrečilo, da je remiziral izgubljeno partijo. Na koncu partijo sc Astaloš ni postavil bogvc kako. Škoda za partijo. Edina zmaga je bila danes v partiji Collc— Knslidan. Kasbdan je igral zelo močno in prišel v boljšo pozicijo. Y tej poziciji je nekorektno žrtvoval konja, nakar so nastale silne komplikacije. Nasprotnikovega kralja je pognal ven iz prejšnjega polja. Končno je dobil po težki borbi kvaliteto in je popoldne položil Colleja na tla. Vse druge partije so bilo remis. Prva odločitev današnjega kola jc bila porušitev Maroczyjevega rekordu v 18 poiezah. Njegov rekord je dosegla mlada garda in sicer sta Pire in Plohi- sklenila mir žp po H. potezi. Mlada garda prodira na vseli koncili iu izgledn, da Vidmarjeva izjava, predočili na turnirju borbo -med staro in mlado gardo, res ni bila prazna. Igrala sla damski gambit, ki ga je Flohr pariral s slovansko obrambo s fijankeliranini kraljevini tekačem. 1'irc si je zgradil ž.p prav dobro pozicijo, katero bi bilo pa treba izkoristiti, če bi bolel dobiti. Toda Pire v začetku turnirja svoje partije, raje hitro konča, da si prihrani energijo za pozneje. Končno pa ga jutri čaka strašni Bogoljubov. Drugi remis je sledil \ partiji Njcmcovlč proti Bogoljubov«. Igrala sta francosko igro, v kateri jc Njeuuovič nasprotniku izoliral krnela do. Bogoljubov je lega kmeta tako okrppil, da Njemcovič ui imel nobenega objekta več za napad. Zato sla -e zedinila za remis žc v 21. potezi. Vidmar i" Marata* sta liauravila ncijaleUski remis. Igrala sta damski gambit in sta prve poleže absolvirala zelo hitro. Izmenjala sla precej figur in nastala jo pozicija, v kateri je imel niajorileto kmetov na kraljevem krilu Vidmar, na damskem pa Maroczv. Pozicija je silila Vidmarja k napadu na kraljevem krilu. Toda proli izvrstni obrambi Maroczyja ni mogel nič doseči. Ob zadnji poleži jr zelo dolgo premišljeval, in ko se je prepričal, da nc more nič opraviti, je dal partijo remis. Tarlakovvcr je dobro otvoril proti Kostiču. ki si je nekoliko oslabil pozicijo svojega krila. To je nagnilo Tarlakovverja k napadu, ki ]ia je bil prezgoden. ker ni imel šc dovolj figur razvitih. Napad je bil precej hud in je 'lartakovver z žrtvijo figur popolnoma razbil pozicijo Kostičevega krila. Kpr pa v akciji ni imel drugih figur kot kraljico, se je moral zadovoljili, da je z njo prisilil remis z večnim šahom, Dočim so bili vsi li remisi precej brezbarvni, je bil remis v partiji Stoltz—Spielniann popolnoma drugačen. Do sedaj je bilo malo partij, v katerih bi se. borila mojstra lako ogorčeno. Spielniann .je odgovoril Stollzu s holandsko igro. Stoltz je igral zolo lepo in dosegel boljšo pozicijo. V središnici je bila situacija: Stoltz je imel na damskent krilu zdravo majoritelo kmetov in močan centrom, pri tem pa nekoliko oslabljeno kraljevo krilo. Spiel-mann pa je imel f-linijo in niajorileto kmetov nn kraljevem krilu, v centrumu pa je imel zelo slabega kmeta, s katerim je imel precej sitnosti. Lo-gos pozicija je zahtevala, da Spielniann napade kraljevo krilo. Zasedel jc močno f-linijo in grozil z nevarnimi napadi na kralja. Slab kmet v centrumu pa ga je pri tem znatno oviral in Stollzu je uspelo, da si jc ustvaril iz svoje majoritete na di;tii-skern krilu prostega kmeta, ki jc hotel proti zadnji liniji. Pri lem pa ga je zopet ovirala njegova slaba točka, namreč oslabljeno kraljevo krilo, Spielniann je to izvrstno izkoristil in ugrabil nevarnega prostega kmeta, nakar jc partija končala z remis. Stanje po III. kolu je sledeče: dr. Aljehln dr. Vidmar, Spielmann, Kasbdan 2. Bogoljubov, Pire, Koslič, Astaloš, Maroczy, Njemcovič I'j, Flohr, Stolz, Tartakovver 1, Collc Vi. Jutri igrajo v četrtem kolu: Aljehln—Vidmar, Spielmann—Flohr. Bogoljubov—Pire, Knshdun— Njemcovič. Maroczj—Colle, Kostiž— Astaloš. Stoli; —Tarlakovvar.