Ameriška Domovi ima
m/» e r ■ e a i«i—ho
NO. 143
r3n
• //^$UA©€ ON&9	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JULY 29, 1969
SL0V€NIAM
(WORM! MS N€W3PAP@£
STEV. LXVII — VOL. LXVH
(iij papeževe poti v Afriko je delo za mir
V četrtek bo odletel papež Ibivel VI. na tridnevni o-bisk v Ugando v Afriki, kjer bo skušal posredovati tudi za mir v Nigeriji.
CASTEL GANDOLFO, It. — Sv. oče je v nedeljo govoril tiso-‘■em romarjev, ki so se zbrali pred njegovim letnim bivali-®cem, z okna tega gradu o potre-1 miru in pripomnil, da je eden °d njegocih ciljev pri potovanju v Ugando v osrednji Afriki Prihodnji četrtek pospeševanje miru. Te besede razlagajo neka-^eri kot dokaz za namero pape-zevega posredovanja v vojsko-Vanju med zvezno nigerijsko vlado v Lagosu in Biafro, nekda-^J° Vzhodno pokrajino Nigerije,
' se je pred več kot dvemi leti ^ludi v Lagosu uprla, ker da ni r£mila dovolj življenje in imet-Prebivalstva Vzhodne pokra-■*lrie — Ibov.
Nigerijska vlada je objavila, °° njeno delegacijo v Ugando sprejemu s\r. očeta vodil po-P avar Anthony Enahoro, glavni Vod.ia mirovnih pogajanj Lagosa v preteklih poskusih končanja ^°jne. Nekatere vesti trdijo, da 0 Prišel v Kampalo tudi polk. Jumegwu Ojukwu, vodnik Bi-?^re' Poleg omenjenih bo prišlo več vodnikov in delegacij a-rrskih držav k sprejemu pape-£a> hi prihaja tokrat na prvi o-Jsk v Afriko.
Napovedujejo, da bo skupno Prišlo v Kampalo vsaj sedem dr-Zavnih zastopstev.
, Nganda je poleg Konga naj-01l pokristjanjena država črne lrihe. Leta 1964 je sv. oče pro-j^asil 22 Ugandčanov, domači-^ )v> za svetnike-mučence, ker so
Novi grobovi
Martin Kazen
V nedeljo je umrl na svojem domu na 19530 South Lake Shore Blvd. 73 let stari Martin Kazen na posledicah srčne kapi. Pokojnik je bil rojen v Litvi in je prišel v ZDA 1. 1916. Ustanovil je lastno gradbeno podjetje in zgradil stotine hiš na področju E. 185 St. in v Euclidu. Bil je vnet lovec, ustanovni član Euclid Rifle and Hunting Cluba. Zapustil je ženo Stello, sinove Edwarda, Williama in Roberta, vnuka Williama, vnukinji Lindo in Lauren, snahi Hildegard, roj. Kuhar, in Betty, roj. Plevnik. Pogreb bo v četrtek ob 1.30 popoldne iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St.
Mao bi rad nadaljeval revolucijo
HONG KONG. — Na zadnjem komunističnem kongresu kitajske Komunistične stranke je tovariš Mao preosnoval samo partijo in njene organe ter na odločilna mesta posadil svoje nove zaupnike. Ni se pa takrat dotaknil državne uprave. Tam so razmere ostale zapletene, kot so bile in so take še danes.
Bliža se 1. oktober, ko bo treba praznovati narodni praznik. Vsi računajo sedaj, da bo Mao porabil to priliko, da da izvoliti novega predsednika republike, nov ministrski svet itd. Med komunisti v Peipingu se že opaža nemir, ki bo najbrže v zvezi z rekonstrukcijo- javne uprave. Podrobnosti pa še niso znane zunaj vladnih krogov.
Čangkajšek je začel razpuščali svoje siie
Divizije, ki so prišle z njim leta 1949 s celine, bodo delno razpuščene, o s t a r e lo moštvo ostalih pa nadomeščeno z domačini.
TAIPEI, Tai. — Ko je Čangkajšek 1. 1949 zbežal s Kitajske na Formozo, je vzel s seboj tudi Vse divizije, ki so mu ostale še zveste. Na Taiwanu jih je potem celih 20 et držal vsaj v delni pripravljenosti, da vderejo nazaj domov reševat rojake pred komunizmom. Celih 20 let je vse to ostalo pri besedah, dasiravno je bilo še pod Eisenhowerjevim režimom jasno, da se Amerika ne bo nikoli spustila v boj s Kitajsko — na kitajskih tleh. Vsaj to se je naučila od korejske vojne.
Živ]
v preteklem stoletju svoja
§anda
lenja za Kristusov nauk. U-
rcjen
je sorazmerno notranje u-
a in ustaljena. Tam skoraj Večjih plemenskih trenj, ki
r°tresajo notranje razmere v rat;ih državah črne Afrike. j). Ghom svojega tridnevnega o-r S a v Ugandi bo sv. oče poleg ^govorov z vodniki in pred-k ^vnikj afriških držav, tudi doSee!al in posvetil 12 afriških za škofe. Afrika ima can ^ ^ nailijonov črnih katoli-v 0V’ njihovo število raste po-Sla^Cn0 23	letno, torej v
Z naravn’m prirastkom. nip . ^aho številna spreobr-sti ,a V Ugandi so postala do-ka redkejša. Očitno je pomanj-del ^ ^ornade duhovščine, saj kh a16 V	okoli 10,000 be-
Črrii^u^0Vnikov poleg okoli 3,500
Svarilo delavcem in podjetjem k višanju plač in cen
WASHINGTON, D.C. — Delavski tajnik George P. Schultz je pretekli petek svaril, da utegne višanje plač in cen spraviti ob delo in zaslužek množice delavcev, pa ustaviti tudi preneka-teri obrat.
Rastoče cene bodo podražile izdelke do take mere, da ne bodo mogli več uspešno tekmovati z drugimi in tovarne bodo morale ustaviti obrat. Porast cen v zadnjem mesecu je bil večji kot kdajkoli v zadnjih 18 letih.
Moč ameriške ‘kitajske lobby’ organizacje in trma maršala Čankajška sta vendar le dosegli, da so maršalove divizije čakale na Taiwanu na “odhod v domovino”. Sedaj so vendarle vsi prišli do prepričanja, da vrnitev v domovino še ni pred vrati in da res nima nobenega pomena, držati 600,000 kitajskih vojakov pod orožjem za cilj, ki je vsaj trenutno nedosegljiv. .Poleg tega je čas začel razjedati divizije. Vojaki, so se postarali za celih 20 let, dotoka svežih sil ni, oficirski zbor se je tudi postaral, kandidatov za vojaško službo je pa zmeraj manj.
Tako je maršal bil prisiljen, da misli na demobilizacijo svojih čet. Noče se sam pečati s to zadevo, jo je prepustil kar svojemu sinu, ki ni samo vojaški poveljnik, ampak tudi podpredsednik v maršalovi vladi. Načrt demobilizacije še ni bil objavljen. Pričakujejo, da bo število divizij močno okrnjeno. Kar bo vojaštva še ostalo, bo pa moralo čakati na konec vietnamske vojne, da bo od tam dobilo potrebno novo opremo. Čangkajšek pa ni napravil vseh teh korakov z ve-sejlem. Potreben je bil močen pritisk Washingtona, kar so go-gotovo opazili tudi v — Peipingu.
Politična svoboda je v Sierra Leone dobila svojo afriško vsebino
FREETOWN, Sierra Leone. — L. 1787 so potomci osvobojenih črncev ustanovili mesto Freetown na afriški obali Atlantskega oceana. Mesto je pozneje postalo sedež kolonijalne uprave, potem pa glavno mesto republike Sierra Leone, ko je kolonija postala neodvisna država. Dežela ima sicer 2,250,000 črnih domačinov, toda merodajna za njeno gospodarske življenje je še zmeraj prestolica Freetown. Tam imajo glavno besedo potomci Kreolov in domačih izobražencev, ki so še zmeraj pod angleškim političnim vplivom Tako je glavno mesto zaverovano v politične ideale, ki vladajo v Angliji, dočim notranjost dežele živi še na pol primitivno življenje.
Temu primerno se je razvila tudi posebne vrste svobodna demokracija. Spoštuje na primer načelo svobodnih volitev, toda tolerira veliko izjem in odklonov. Je pa na stališču, da mora vladati tista stranka, ki je zmagala pri volitvah. Tako je pri zadnjih volitvah zmagala Ljudska kongresna stranka, propadla je pa Ljudska stranka. Kakor hitro je kongresna stranka prevzela upravo, je začela postopati ravno tako diktatorsko kot njena prednica. Začela je zatirati opozicijo in njeno časopisje, zapira politične nasprotnike. Opozicija protestira in širi letake, pri tem pa nič ne varčuje tudi s pretiranimi obtožbami.
Seveda obstoja med obema strankama nenapisan dogovor, da bo opozicija ravno tako postopala kot diktator, kadar bo prišla do vlade.
Tako Sierra Leone spoštuje načela angleške demokracije, le razlaga jih po svoje na način, ki je tujim možganom le težko umljiv.
V ZVEZNEM PRORAČUNU 3.1 BILIJONA PREBITKA
Zvezna vlada je objavila včeraj, da je imela v preteklem letu, ki se je zaključilo 30. junija 1969, 3.1 bilijona dolarjev več dohodkov kot izdatkov. To je prvi zvezni proračun s prebitkom po letu 1960.
WASHINGTON, D.C. — Da se je zvezno finančno leto 1968-1969 končalo s prebitkom, je bilo znano, saj so to tudi že od novega leta sem stalno napovedovali. Nihče ni pričakoval, da bo preostanek dosegel 3.1 bilijona, kot je zvezna vlada včeraj objavila. Še 20. maja je zastopnik zvezne vlade pred Domovim odborom za pota in načine trdil, da prebitek ne bo večji od 900 milijonov dolarjev. “Pomota” za več kot dva bilijona je vsekakor iznenadila in vplival neugodno na sodbo o sposobnostih vladnih strokovnjakov za denarna vprašanja. Boje se, da bo imela neugoden vpliv tudi na stališča in glasovanje o podaljšanju zvezne davčne naklade 10% na dohodnine._____
Ko je predsednik L. B. John-
Velik porast družin v ZDA v zadnjih letih
WASHINGTON, D.C. — Število porok v zadnjem letu naglo narašča, je za 200,000 večje od onega v letu 1967. Tako je sedaj v ZDA že preko 50 milijonov družin, oziroma poročenih zakonskih parov, skoraj 5 milijo-
son predložil zvezni proračun za preteklo leto Kongresu, je predvidel okoli 8 bilijonov primanjkljaja. Po dobrem pol letu, ko se je v preteklem januarju pripravljal, da izroči vodstvo ZDA svojemu nasledniku, je napovedal, da bo v zveznem proračunu za leto 1968-1969 2.4 bilijona prebitka. Ko so Nixo-novi finančni strokovnjaki pregledali stanje zvezne blagajne, so izjavili, da bo prebitek znašal le 1.2 bilijona. V preteklem maju so to vsoto znižali celo na le 900 milijonov.
Včeraj je bilo objavljeno, da so znašali skupno dohodki zvezne vlade v pretek lepi finančnem letu 187.83 bilijonov, izdatki pa 184.76 bilijonov, prebitek znaša torej skoraj 3.1 bilijona. Od prve napovedi predsednika L. B. Johnsona pa do konca dejanskih obračunov finančnega leta je razlike 28.5 bilijonov. Kar lepa vsota, pa tudi dokaz, kako malo se je mogoče zanesti na uradne proračune in proračunske napo-| vedi!
Zadnjič je imela zvezna blagajna prebitek leta 1960, toda znašal je le 240 milijonov. Leta
1957 je bil prebitek večji kot letos, saj je znašal 3.2 bilijona. Bil je sorazmerno še veliko večji, če vpoštevamo, da so bili zvezni dohodki in izdatki tedaj za blizu polovico manjši in da je bil dolar tedaj za dobro četrtino več vreden.
nov več kot leta I960..
Prebivalstvo v ZDA raste trenutno za povprečno 1% letno in bo doseglo 400 milijonov 1. 2032, če seveda ne pride do kake spremembe.
Sedaj pa še osebni promet na Luno?
^ič več “nenasilni”, .:pac pa “narodni”!
Y°RK' N Y- - H' RaP
hred Kl Je ponovno prevzel nasilSed*tvo Študentovskega ne-je Qk10"9 °dbora za sodelovanje, tu’ -i6 od’bor spre-hu v “ nenasNni” v svojem ime-
^thelJT11-”’ da bi tenk°'
por^j , , caani ne imeli nobenih ^abitj8 0kov’ kadar bi bilo treba cije s.jV ^0ju za cilje organiza-
V remenski
višia T" Sončno ir> hladno. Naj-Ja tG*»Peratura okoli 70.
CLEVELAND, O. — Železo je treba kovati, dokler je vroče, to vedo tudi strokovnjaki za vesolje pri NASA v Houstonu. Zato so takoj prvi dan ko so bili 3 astronavti nazaj na Zemlji, začeli prodajati med svojimi sodelavci idejo, da je treba čim preje napraviti podroben načrt za potovanja na Luno. Glavni zagovorniki te ideje so obenem tudi glavni NASA strokovnjaki za vesolje: R. R. Gilruth, G. Mueller in Nemec Verner von Braun. Načrt imajo že dolgo v svojih glavah, toda praktično se pa z njim še niso pečali. Imeli so dosti posla z organizacijo poletov Apollo. Sedaj so teh skrbi rešeni, zato mislijo na redne potniške zveze z Luno.
Ker vedo, da bo tak načrt zahteval veliko kapitala in da ne bo vsa Amerika navdušena za načrt, ki bi stal bilijone dolarjev, od njega pa bi imelo korist le nekaj bogatih turistov, so se odločili, da izvedejo svoj načrt v etapah.
Prva in naj dražja etapa bi bila znanstvena postojanka v
vesolju v obliki velikega laboratorija, ki bi krožil okoli Zemlje. Stalno zvezo z njim bi oskrbovala posebna transportna organizacija. V laboratoriju bi bilo v začetku zaposlenih 12 strokovnjakov. Stroški za prvo etapo so seveda o-gromni. V laboratorij sam bi bilo treba vtakniti okoli $3 bilijone. Kritje za ta izdatek ima NASA že zagotovljeno. Zato je pretekli teden že oddala dela za laboratorij. Poleg tega ima NASA že idejni načrt za prevozni sistem med laboratorijem in Zemljo. Za prevozni sistem je NASA namenila okroglo $6 bilijonov. Sedanji načrti pa ne bodo izvršeni že jutri. Računajo, da bi mogla laboratorij in prevozna služba začeti obratovati približno 1. 1975. Odprto je vprašanje, ali bo znesek $9 bilijonov zadostoval ali ne.
Posebej je še vprašanje,, kdo bo lahko prišel v službo v laboratorij. V svojem poklicu po moral biti strokovnjak, to se razume. Obenem bo pa moral hoditi “v šolo” za veso-
Le pilotskih izpitov mu ne bo treba polagati. Šolanje za potovanje v vesolje je pa dolgo, traja tudi po par let. Kvalifikacijo za polete v vesolje ne bo torej tako lahko dobiti.
Kakor hitro bo pa začela o-bratovati prva etapa, bo prišla na red druga etapa: stalna zveza z Luno, pri čemur bodo izrabljene vse naprave za zveze med Zemljo in laboratorijem. Druga etapa bo pa cenejša, tako trdijo strokovnjaki, ne povedo pa, ali bo to tudi držalo. Saj še niti to ni dognano, koliko “postaj” naj bo na Luni.
Zelo grobe so tudi ocene, koliko naj bi stalo potovanje na Luno. Mueller računa, da bi stroški potovanja na Luno utegnili znašati $7,000 za človeka, ki tehta 200 funtov. Sedaj znašajo ti stroški za vsakega astronavta nad $200,000, so torej z Mueller j evo ceno za potovanje neverjetno visoki. Poleg tega je treba vpo-števati še investicije, ki so potrebne za možnost bivanja na Luni. Kaj naj pa turist dela
Ije, kot hodijo vsi astronavti, na Luni? Ali naj sedi v “paj-
ku” in ogleduje kamenje in pesek? Prirodnih lepot pa sedaj tam še niso odkrili. Vprašanje zase je seveda premika- . nje in prehrana turistov. O tem bosta oba astronavta lahko dala dragocene podatke. Za turiste bo dalje treba poskrbeti za udobna stanovanja.
Koliko bodo stali vozni listki na Luno? Prve cene se glasijo na $10,000 za osebo. Ali so v tej ceni vključeni tudi stroški za zavarovanje, bivanje in prehrano, ni povedano. Sicer pa gornja številka tako nima dosti pomena, ker ni obvezna.
Največ zanimanja za potovanja na Luno kaze zaenkrat Pan American, ki misli, da bodo transportni stroški na Luno znašali $28,000; pri njej se je že oglasilo 27,000 kandidatov za p o t o v a nje. Samo zadnje dni se je priglasilo nad 4,000 interesentov. Za prevoz se je začela zanimati tudi Trans World Airlines, ki je prosila federacijo za koncesijo za prevoz potnikov “med raznimi točkami na Zemlji in raznimi točkami na Luni”.
Zadnje vesti
BANGKOK, Taj. — Predsednik R. Ml Nixon je v govoru tu dejal, da bodo ZDA stale ob vladi Tajske v njenem boju proti “notranjim in zunanjim” sovražnikom. Kako je to treba točno razumeti, ni jasno. Vsekakor trdijo vesti iz Nv onove okolice, da je predsednik ZDA napovedal tajski vladi postopni umik ameriških čet iz Tajske, če bo seveda vojskovanje v Vietnamu še dalje pojemalo. Trenutno je na Tajskem okoli 47,000 ameriških vojakov, pretežno letalskih sil.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj in danes je prišlo do več ostrih spopadov med ameriškimi in rdečimi silami v okolici Sai-gona. V teh bojih je padlo preko 70 rdečih in 6 Ameri-kancev. Vojaško poveljstvo ne ve, ali je do teh spopadov prišlo le bolj slučajno ali so znak za “kaj večjega”. Zavezniška stran pričakuje že več tednov večjo rdečo ofenzivo.
LAGOS, Nig. — Vodnik Biafrc polk. Ojnkwu je predložil zvezni vladi v Lagosu premirje v vojskovanju vsaj za čas obiska papeža Pavla VI. v Afriki. Upajo, da bi to privedlo k razgovorom o končanju vojne, ki traja že preko dve leti in je prinesla ogromno gorje posebno prebivalstvu Biafre.
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Melvin Laird je dejal, da ZDA morajo imeti sredstva za kemično in biološko vojskovanje zaradi lastne obrambe, dokler imajo te njihovi morebitni nasprotniki. Trdil je, da ima Sovjetska zveza veliko večje zalage teh sredstev kot ZDA.
/z Clevelanda in okolice
‘Pod črno nacionalistično zastavo!”
Včeraj je pričal v razpravi proti Lathanu Donaldu pred okrajnim sodiščem na smrt obsojeni Fred (Ahmed) Evans. Povedal je, da je bil Donald njegov pomočnik. Donald je obtožen umora dve policistov v znanem napadu na policijo 23. julija lani v Glenvillu. Evans je izjavil, da se je odpovedal ZDA, da so te pomenile zanj samo trpljenje”. Dejal je, da ne da nič na zastavo ZDA in da ne priznava njinovih zakonov. Živi le pod “črno nacionalistično zastavo”.
Za nadzor nad strelnim orožjem—
Mestni župan C. Stokes je pred Kongresnim odborom poudaril važnost strelnega orožja pri večini zločinov. Pozval je Kongres, naj uzakoni trda in jasna določila o nadzoru nad vsem strelnim orožjem v privatni lasti in posesti.
Nista imela sreče—
Policija je včeraj prijela nekega 23 let starega moškega in njegovo spremljevalko, ko je ta skušal dvigniti v Cleveland Trust večino hranilne vloge umorjenega C. Tonyja Butlerja. Policija je fanta, ko je hotel dvigniti denar v podružnici Cleveland Trust na E. 105 St. in Superior v bližini Butlerjevega stanovanja, prijela in ga odvedla v podružnico Cleveland Trust na E. 105 St. in Euclid Ave., kjer je imel Butler svojo vlogo. Upravnik te podružnice Peter Osenar je primerjal podpisa in takoj ugotovil razliko, nato je policiji povedal, da je Butlerja osebno poznal in da ta, ki hoče dvigniti denar, ni Butler. Tony Butler je bil ustreljen preteklo soboto zjutraj, ko so “črni nacionalisti” vdrli v njegovo stanovanje na 1380 E. 103 St. in zahtevali od njega in od njegovih gostov denar. Policiji se še ni posrečilo prijeti napadalcev.
Mleko dražje—
Tje Lawson Milk Co. je včeraj povečala ceno kvarta mleka za 1 cent. Njenemu zgledu so sledile tudi ostale mlekarne. Povišanje naj bi bilo v zvezi s povišano ceno mleka pri farmarjih.
De Gaulle še ni odšel čisto v pokoj
PARIZ, Fr. — Charles De Gaulle je odstopil kot predsednik republike, ko so volivci za-
“Nogometno vojno” hočejo zaključiti
WASHINGTON, D.C. — Tu so se koncem tedna zbrali zunanji ministri držav Organizacije ameriških držav, da razpravljajo o končanju vojne med El Salvadorjem in Hondurasom, ki jo je prožil poraz Hondurasa v tekmah za svetovno prvenstvo v nogometu. Ta poraz je Hondura-žane tako razljutil, da so začeli preganjati v Hondurasu naseljene Salvadorce, El Salvador je nato nastopil z vojaško silo proti Honduarsu in zavzel kakih tisoč k milj njegovega ozemlja.
Organizacija ameriških držav je zahtevala ustavitev sovražnosti in umik čet z zasedenega o-zemlja obeh držav, Honduras je zahtevo sprejel, El Salvador pa je sovražnosti ustavil, noče pa se
vrnili njegov predlog o spremembi ustave, ni pa se odločil j umakniti iz Hondurasa, dokler iti popolnoma v pokoj. Novi'ne bo imel jamstva, da v Hon-
predsednik republike Pompidou se tega dobro zaveda in pazi z enim očesom stalno na to, kaj počne stari general, katerega vpliv na francosko javnost in volivce je še vedno močan.
durasu ne bodo več preganjali Salvadorcev.
Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči!
0117 St. C'.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
1	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Z« Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
l $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 143 Tuesday, July 29, 1969
w—rmwiiin iisisaaawEiai
Vabilo na Korotanov piknik
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 3. avgusta, priredi Zbor Korotan piknik na Slovenski pristavi.	"
Sredi poletja smo in sredi počitnic. Vsak si na ta ali oni način privošči malo oddiha in zabave. Ni je, seveda, lepše prilike za to, kot bo Korotanov piknik: sredi sončne in zelene narar ve bo za vse dobrote preskrbljeno, za ples in zabavo bodo igrali ‘Veseli Slovenci’ in če bo splošna želja taka, bomo pa še Korotan-ci zapeli par pesmi.
Tudi Korotan ima počitnice do srede septembra, ko bomo pričeli z vajami za naš jesenski koncert 25. oktobra v Čikagu. Kdor ima veselje do petja in mu ni žal žrtvovati par ur na teden za gojitev in ohranitev naše prelepe slovenske pesmi, naj se nam septembra pridruži.
Vsi pa pridite v nedeljo, 3. avgusta na naš piknik. Ne bo vam žal!
Franček Gorenšek
Davčna reforma
Polet na Luno je za nami, boj za ABM in proti njim je dejansko končan. Vse je odvisno od zadnjega spopada pri glasovanju v senatnem plenumu. Koliko bo glasovanje po-mebno za razpoloženje med volivci, se pa še ne da ceniti.
Ostane nam torej edino davčna reforma, ki bo ostala predmet političnih bojev skozi poletje tja do pozne jeseni. Samo reda radi bi morali omeniti še debato o koncu vojskovanja v Vietnamu, ki pa letos še ne bo končano, in debato o inflaciji in draginji, ki bosta tudi prešli v prihodnje leto.
Za letos nam torej ostane kot zadeva velikega in splošnega zanimanja le davčna reforma. Tako zanimanje bi bilo že davno potrebno, pa so ga nasprotniki reforme zmeraj potisnili na stran. Sedaj kaže, da se jim ta nakana ne bo posrečila, akoravno svoje želje niso tudi letos zatajili.
Že naslov sam za obravnavanje sistema federalnega proračuna ni srečno izbran. S čemur se bo ubadal naš Kongres, ni pravzaprav nobena prava davčna reforma, kajti noben predlog ne želi, da bi se spremenil federalni davčni sistem, ki temelji v glavnem na direktnih davkih z dodatki posrednih. Ta sistem ostane nedotaknjen v svojem bistvu.
Kar želita federalna administracija in Kongres menjati, to so le načini, kako naj pobira federacija direktne davke.
Ko je bil pred desetletji vpeljan pri nas sistem direktnih davkov, je bila izbrana solidna podlaga. Predpisi za davčno podlago so bili kolikor toliko jasni, toda niso predvideli vseh vrst dohodkov iz. gospodarjenja, ki jih takrat deloma tudi še ni bilo. Sistem je tudi tipal pri odrejanju višine davčne odmere. Tudi to je razumljivo, saj federacija ni imela nobene prakse na tem polju, na tujem pa tudi ni mogla najti nasvetov.
Davkoplačevalcem je bil nov davčni sistem v nadlego, kot jim je vsak kjerkoli po svetu. Zato so zgodaj začeli iskati pota, kako bi omilili v svojo korist predpise o določanju davčne podlage, o odbitnih postavkah, o strukturi davčne lestvice, o načinu plačevanja davkov itd. V to delo so vpregli senatorje in kongresnike, ki so od leta do leta vpletali v federalne proračunske zakone davčne olajšave za svoje volivce in strankarske pristaše. Federalna uprava se je naravno borila proti vsem takim izjemam od priznanih načel davčne politike, pa je redno podlegla politikom v Kongresu.
In tako so se vsako leto množili predpisi o pobiranju direktnih davkov, stari pa niso bili zmeraj ukinjeni. Posledico čutijo sedaj naše davkarje. Davčnih predpisov imamo sedaj za obseg Sv. pisma, vse predpise pa pozna komaj par starih davčnih strokovnjakov v federalnem proračunskem uradu.. K temu moramo še dodati razne razlage predpisov in zakonov, pa si lahko predstavljamo, da je naša davčna zakonodaja postala pravi raj za “davčne advokate”, ki skušajo za svoje klijente tako sestavljati davčne napovedi, da je treba plačati čim manj davkov.
Seveda bi bilo treba vso to ogromno davčno zakonodajo prečistiti in spraviti v red, kar želi tudi vsaka federalna davčna uprava, toda Kongres se na to delo na spravi, akoravno bi bilo potrebno in bi res pomenilo pravo davčno reformo.
To pa, kar hoče Kongres sedaj doseči, je pa nekaj drugega. Tekom let so si namreč nekatere gospodarske panoge, industrijske veje, bogati podjetniki itd., nabrali toliko izjem in ugodnosti pri davčnih napovedih, da plačujejo škandalozno malo davkov v primeri s svojimi dohodki.
Drugi so zopet skrili svoje premoženje v razne resnične, pa tudi navidezne dobrodelne ustanove in se tako izmaknili plačevanju davkov. Tretjim se je zopet posrečilo, da so s spretnimi knjigovodskimi prenosi “izravnali” svoje resnične dohodke z navideznimi zgubami in se tako izmaknili plačevanju davkov. Vsi so postopali v duhu predpisov, kajti vsakoletni proračunski zakoni so jim ustvarjali nove in nove “luknje”, ki so olajševale izmikanje davčnim obvezam.
Nekateri slučaji so naravnost neverjetni. Tako ima na primer naftna industrija možnost, da svoje ne ravno majhne dobičke izravna z odpisi na vrednosti pridobljene nafte. za vse> kar so prestali, ko so si Pravijo, da federacija izgubi pri tem nad bilijon dolarjev jk°t prvi Slovenci tu ustanavljali davkov. Marsikaj nesolidnega se skriva tudi za raznimi, sv°je narodne domove, cerkve “dobrodelnimi” ustanovami, ki ne podpirajo le po pravilih ter slovenska društva. Torej, le navedenih dobrodelnih ciljev, ampak tudi velike zasebne interese. Takih in podobnih primerov je pa na stotine.
Sedanja davčna “reforma” pa noče menjati ali zboljšati sedanjega davčnega sistema kot takega, hoče samo zapreti vse “luknje”, ki skozi nje uhajajo davčne obveze.
Hoče dalje korigirati tudi par odnosov v davčni lestvici in dati revnim davkoplačavelcem nekaj novih olajšav.
Vsega tega ne kaže že sedaj naštevati. Sam Bog namreč ve, kako bo končno besedilo novega davčnega zakona izgledalo. Na besedilo bodo namreč hoteli vplivati ne samo
kongresniki in senatorji, ampak tudi mogočni zakulisni politični faktorji. 1 o se bo zgodilo tem lažje, ker ima menda sam predsednik Nixon o tem problemu svoje mnenje, ki ga še ni jasno formuliral.
Zaenkrat je važno le to, da se sedanji načrt nahaja v Domovem odboru za pota in sredstva, ki mu načeluje znani kongresnik Mills. Mills bo končno odločal, kaj pride v zakon. Je pa deloma že povedal, kaj bi rad spravil v zakon. Najprvo bi rad dosegel, da bi velike davčne ribe plačevale nekaj več davkov, toda ne toliko, kolikor naša javnost misli in želi. Mills svojih bogatih podjetnikov ne bo pustil na cedilu, jih pa tudi noče varovati pred povečanimi davčnimi obvezami. Skušal bo vsakemu sporu najti srednjo pot: vsakomur nekaj, nikomur pa ne vsega! Odpor proti davčni reformi bo pa hud, kajti reforma bo nalagala vsakomur nekaj novih bremen, nihče jih pa ne bo hotel nositi.
Mills misli, da bo njegov odbor končal delo na zakonskem besedilu do poletnih kongresnih počitnic, ki se bodo začele sredi avgusta. V Kongresu mislijo, da je v tem upu preveč optimizma. Vsekakor se bo pravi boj za reformo in proti njej začel šele jeseni, meče pa svoje sence že naprej v naše dni.
BESEDA IZ NARODA
Misli uvodnikov podpirajo
CLEVELAND, O. — Spoštovano uredništvo! Vaša “editorials” z dne 17. in 18. julija, o zbiranju gradiva o Slovencih in potomcih Slovencev v ZDA ter o zapostavljanju Slovencev v Sloveniji (in s tem tudi nas zunaj Slovenije) glede slovenskega letališča sta nadvse zanimiva, zato ju priporočamo vsem bralcem AD in njihovim prijateljem ter takim, ki slovensko čutijo. Vi, člani cenjenega uredništva Ameriške Domovine še večkrat kaj podobnega napišite, mi, bralci pa se vsak po svoje potrudimo, da tudi v smislu teh dveh “editorials” ravnamo, pišemo prizadetim osebam in društvom ali zvezam ter pozivamo študente v Ameriki in one, ki prihajajo sem študirat iz Slovenije, da bodo materij al o Slovencih v ZDA zbirali.
Slovenci smo raztreseni po vseh ZDA in res, kako zanimivo bi bilo za vsakega, posebno pa še za študente, prihajati na obisk k “starim” Slovencem ali njih potomcem po raznih delih naše lepe dežele, zbirati podatke ter obenem uživati počitnice in delati za narod, iz katerega smo izšli.
Našim slovenskim pionirjem v ZDA s tem tudi damo majhno trajno zahvalo za njihov trud in
Slovenik v Rimu in misijonska šolnina škofa dr. G. Rožmana
(Bishop G. Rozman burse for Mis^iology studies)
PRINCETON, N.J. — Ob smrti škofa dr. Gregorija Rožmana mi je fr. Julij Slapšak poslal košček papirja — odtrganega roba clevelandskega dnevnika —, pa katerega je rajni zapisal eno svojih zadnjih želja. Da se ndm-reč zadnji skromni centi, ki bi preostali po njegovem že sestavljenem testamentu, “iz te moje revščine, razdelijo enako med vse slovenske misijonarje in naj molijo za mene.” S sv. Pavlom je naš rajni vladika veroval, da je “Kristus uničil smrt, osvetlil
poskrbeti ta šolnina škofa dr. Gregorija.. Slovenski škofje bi po dogovoru pošiljali v Rim v ta namen kandidate, ki bi se po končanih študijah vračali v domovino širit misijonsko misel in idejo temeljito za to pripravljeni in strokovno podkovani, škofije bi se lepo vrstile, da bi vsaka polagoma dobila več dobro izšolanih in oblikovanih misijonskih pijonirjev. Monsignor Maksimilijan Jezernik je zadevo pozdravil z navdušenjem in preko monsignor j a Louisa Baznika od MZA že dve začetni vsoti za šolnino prejel. Monsignor Baznik mi je priporočil pripraviti članek za Ameriško Domovino in Ameriškega Slovenca (Glasilo KSKJ), da bi šolnino hitreje zbrali s pomočjo vsakega rojaka v Ameriki in Kanadi, ki bi bil pripravljen v ta namen kaj žrtvovati. V dnevih, ko se veliko govori v svetu o težavah preroda v Cerkvi po vatikanskem koncilu II, bi najbolj dokazali rajnemu škofu dr. Gregoriju, profesorju dr. Lambertu in slovenskim škofom, narodu in Cerkvi, da smo jim hvaležni in zvesti, če zberemo to šolnino čim hitreje. Sadovi in zasluženje za vsak “vdovin novčič” bodo za vse sodelujoče nujno sledili. V dekretu o misijonih vatikanski koncil II v poglavju o misijonskem sodelovanju med drugim omenja:	“Lajiki sodelujejo pri
širjenju evangelija Cerkve. Kot priče in živi instrumenti so soudeleženi pri njenem odrešilnem poslanstvu. V deželah, ki so že krščanske, sodelujejo lajiki pri širjenju evangelija s tem, da gojijo v sebi in v drugih poznanje in ljubezen do misijonov; da gojijo poklice v lastnih družinah, v katoliških organizacijah in šolah; da poskrbijo za pomoč
pa življenje in neminljivost, po evangeliju, za katerega sem jaz najrazličnejših vrst, tako da zapostavljen kot oznanjevalec inimore.i° darovati drugim tisti dar apostol ter učitelj poganov. To svete vere- ki 50 §a sami zastonj
je tudi vzrok, da to trpim, a ne sramujem se, zakaj vem, komu sem veroval, in sem prepričan, da more moj zaklad ohraniti za oni dan” (2 Tim 1, 10-12).
prejeli (pogl. VI, čl. 41).
Doslej je bilo darovanih za škofa dr. Gregorija Rožmana vzdrževalnino (šolnino) v dveh obrokih $1,884.98, odposlanih
kmalu zmogli zbrati še nekaj nad osem tisočakov, potem ko je 56 velikodušnih že darovalo skoraj petino potrebne vsote. Sezimo morda prav v počitniških mesecih malo globlje v žep in dokažimo škofu Gregoriju, da ga iskreno ljubimo, dokler se spet ne srečamo za vselej. “Mal položi dar za škofa dr. Rožmana šolnino na oltar!”
Darove lahko oddaiate vsem poverjenikom “Katoliških misijonov” v ZDA: Anici Tusharjevi v Gilbertu, Ani Gabrovi v Chicagu, Rudiju Knezu v Clevelandu. Ali pa naravnost poverjenici Misijonske znamkarske akcije za b o g o slovske vzdrževalnine (sklad):
Mrs. Angela Železnik,
1128 E. 66th Street Cleveland, Ohio 44103
Mrs. Železnik ima največ zaslug, da je bilo zbranega, kar smo že v ta namen oddali. Dr. Joža Basaj v New Yorku in Jakov Kvas ter Fr. John Kopač v Torontu bodo radi posredovali, kar bi kdo v ta namen žrtvoval. Tudi Fr. Jože Ferkulj v Illinoisu in podpisani radostno sprejmeva še tako skromen dar za ta trajni spomenik rajnemu škofu in voditelju v najtežjih dnevih narodne zgodovine. Vem, da bo uspeh akcije zagotovljen, ker on zato moli in nas blagoslavlja iz Očetovega bivališča.
Fr. Charles A. Wolbang, C.M.
St. Joseph’s College
P.O. Box 351
Princeton, New Jersey 08540
Samo Bog ve, kaj se je doga- preko monsignorja Louisa Baz-jalo v moji duši, ko sem raču-!nika v Rim monsignorju dr. Ma-nal, koliko centov bo od daru ksimilijanu Jezerniku. 12. marca vsak slovenski misijonar dobil. 1968 $1,650 in 21. januarja 1969 Občudoval sem škofa Gregorija $234.98. Daši bodo imena in toč-veliko ljubezen do Cerkve in ni zneski, darovani v gornjih misijonov v urah, ko se je pri-1 vsotah, objavljeni v KATOLI-pravljal na veliko srečanje s KIH MISIJONIH v zvezi z akci-svojim Zveličarjem. In kadarko-Jjo za vzdrževanje domačinskih li ob vsej človeški omejenosti bogoslovcev v misijonih, je prav, skušam pomagati misijonski da vsaj imena darovalcev in da-
Cerkvi, se mi zdi, da nam vsem rajni škof z istim sv. Pavlom naroča: “Drži se kot pravila
rovalk objavimo ob tej priliki. V bodoče bodo prihajajoči novi darovi in ifnena objavljena tudi
zdravih naukov, ki si jih od me- v AMERIŠKI DOMOVINI in ne slišal v veri in ljubezni, ki je GLASILU (Ameriškem Sloven-v Kristusu Jezusu; dobri zaklad cu)- Doseči bo treba vsaj vsoto ohrani s pomočjo sv. Duha, ki v desetih tisočakov ($10,000) in bo
nas prebiva” (2 Tim 1, 13-14). Ko se je pred šestimi leti o-
potreben napor mnogih in dobrodošel še tako skromen “vdo-
na plan, vsi vi študentje Amerike in iz Slovenije!
Dr. Valentin Meršolovi 1031 E. 62nd St. Cleveland, O. 44103
Polovico vse teže
Človeško telo ima preko 500 mišic, ki predstavljajo skupaj eno polovico vse telesne teže.
snovala MZA (Misijonska znam-lvin novčič” iz Amerike in Ka-karska akcija) za pomoč sloven-^nade. Doslej so iz obeh dežel da-skim misijonarjem po širnenr rovali naslednji: svetu, je dozorela tudi želja^ Iz Združenih držav:	Marija
mnogih sodelujočih, da bi zbrali Boh, Mary Celestina, Mary Ci-v spomin na rajnega škofa dr. ber, Mr. in Mrs. Frank Čampa, Gregorija misijonsko š o 1 n ino, Marija Goršek, Mrs. Glosek, boljše vzdrževalnino vsaj dese- Frances Hočevar, Mary Hudolin, tih tisočakov v ameriških dolar- John Kermavner, Mary Končar, jih ($10,000), ki bi jo darovali Josephine Krulc, Alojzija Kur-obetajočemu zavodu SLOVENI- nik, Josephine Kovač, Antonia KA v Rimu. Iz celotne vsote Kužnik, Mary Krampel, Karoli-stalne glavnice bi potem vsako na Kucher, Angela Košir, Helen leto Slovenik dobival zadostne Lewald, Marica Lavrisha, Agnes obresti za šolanje po enega du- Leskovec, Frances Merhar, hovniškega kanidata letno. Štu-'Frances Mosnik, Mrs. Marolt, diiali bi ti kandidatje iz Slove- Frank Mlinar, Mary Ann Mlinar, nije ali zamejstva misijologijo,1 Josephine Mussar, Frances Osa-to je vedo o misijonskem poslan- ben, Mary Otoničar, Mary Pe-stvu Cerkve, ki jo je nam mla- kol, Frances Perme, Pavla Rih-dim slovenskim bogoslovcem na tar, Mary Race, Mary Rokelsek, ljubljanski teološki fakulteti Marjeta Rak, Ivanka Stanovnik, vcepljal \' glave, srca in duše Mary Struna, Mary Strancar, profesor dr. Lambert Ehrlich. Mary Stefančič, Milka Skrjanc, Ko sem kot predsednik misijon- Gertrude Tushar, Anica Tushar, skega krožka ljubljanskih bogo- Edward Tushar, Angela Trdan, slovcev z njim organiziral polet- Matthew Tekavec, Kristina Verni misijonski tečaj v zagreb- bic, Pavla Ziherl, Angela Zelez-škem velikem s?mpnišqu, da bi nik, Ana Zadnik, Mary Zupan-za misijonsko idejo pritegnili,m cic, Frances Zobeq, Frances Zaboli ogreli tamkajšnje duhovni- krajsek, Josephine Zakrajšek, ske kandidate, sem jasno uvidel, Iz Kanade: Johana Belaj. Ivan-da "iz nič ni nič in kjer ni nič, ka Bancic, Antonija Fylypczuk, še vojska vzeti ne more”. Miši- Mary Kebe. jonsko idejo je treba širiti s stro- Toliko nas je raztresenih po kovnjaki. In za te bo pomagala vsem božjem svetu, da bomo
Srenjčani - kako bo tokrat...?
NEW YORK, N.Y. — Zares ne vem, če se vi, dragi njujorški Slovenci, tudi kaj ubadate s tem vprašanjem? Mene namreč muči že kar od tistega junijskega dneva, ko smo imeli prvi letošnji farni piknik.
Prvi pravim! Lani smo bili na enem pikniku, pa toliko zagreti v svojem navdušenju, ker nas je bilo za čuda veliko, da smo kar pri priči sklenili: Drugo leto pa moramo dvakrat piknikovati.
Župnik pater Richard je dneva teh dveh piknikov kmalu objavil. Za prvega je določil tretjo junijsko soboto in da se srenjčani zbero v Wildwood State Parku na Long Islandu. Vabil je on s posebnim pismom. V Ameriški Domovini in v Ameriškem Slovencu pa sem jaz vlekel za veliki zvon njujorškega sv. Cirila.
Seveda “Fantje z Osme” so nam obljubili, da nam bodo peli. Obljubili, besede pa niso držali. Ne bi hotel že reči trdo besedo, da so “figa mož”. Preveč smo zaenkrat ponosni nanje, ker so eden od srenjskih upov.našega skupnega življenja. Ob treh pomladnih nastopih smo namreč spoznali, da že kar lepo zapoj o, če hočejo.
Tega junijskega dne se je tudi nebo nekam kislo držalo in je že malce zavekalo še, ko smo sedeli v avtobusu in čakali na našega župnika, ker je moral iz Ridge-wooda nazaj na “Osmo” po parkirno dovoljenje. Bil je — kot ponavadi — tako “busy”, da ga je v tem biznisu pozabil v farov-žu. Spomnil se je šele, ko ga je hotel dati avtobusnemu šoferju, pa ga ni imel v žepu. Niti tajnica ga ni imela v svoji aktovki.
Končno ni bilo nič hudega. Frank Vojska, ker je vajen poti, ]e župnika po bližnjih cestah popeljal na “Osmo”, mi pa smo v avtobusu vedrili in dovedrili. P. Richard je bil kmalu nazaj, šofer je imel zdaj dovoljenje za parkiranje v parku in odpeljal je naš avtobus, zaseden komaj nekaj čez polovico.
Tolažili smo se, da, ko pridemo v Wildwood, bo v parku že polno naših, kar smo doživeli lani. A letos ni bilo tako. Slavko Pavlic s svojo družino, starši in bratom se nam je nasmejal. Prostor smo zbrali kar čeden, primeren za prepevanje, če bi tega kaj bilo.
Posedli smo pri mizah — kot
da smo se skregali. Mislili smo, da bo še veliko naših prišlo, in te smo mislili porabiti za povezavo naših “sprtih” omizij. Nebo je bilo kiselkasto skoraj ves dan, vendar solza ni dalo nič več, kot nam ni hotelo privoščiti odprtega sončnega smeha.
Tako ni bilo razpoloženja, čeprav se je srenjčanov še precej nabralo, večina mlajša generacija — kot bi moralo biti. Našega prvega tenorja Charlie-a Gvar-dije ni bilo. Župnik je pozabil piščalko, pevovodje in naših fantov ni mogel sklicati.
Spomnil sem se na narodno pesem, ki pravi: kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da .. . Pa kozarcev je bilo dovolj, vendar tistega tekočega duha za korajžo ni bilo kje dobiti. Ko se človeka — tokrat bi lahko mirno rekel: srenje — ena smola prime, potem se z njo še večkrat nasmoliš.
Šele, ko smo šli v avtobus za vrnitev v mesto, je Frank Vojska pomagal župniku nesti veliki hladilnik. Ta pa je bil kar nekam težak še zdaj, ko že gremo domov.
Frank se je tej teži začudil m povprašal: “Father, kaj pa imate notri, da je tako hudičevsko težko?”
“Nekaj steklenic vina’ ki sem ga vzel kot lani s seboj za dobro voljo!,’
Lani, vem, sem jaz župniku naročil, da naj tako napravi in sem ga tudi potem pobaral za take steklenice . Letos tega nisem storil in ga potem v parku nisem nič barak Father pa jo imel v hladilniku duha za razgret j e Slovencev in je pozabil nanj.
Pa recite, če se že enkrat nasmoljen ne osmoliš še drugič in tretjič?!
Vsa omizja so bila mirna v razgovorih, samo eno, kjer so bili Pavličevi, ta Gorna Mary - Lenarčič, Tončka Krek, Angela Čolnar, oba Skrabeta in še nekaj drugih. Med njimi Nežka Capuder, ki je bila “full of fun” in je zabavala, zabavala, da se je smeh za smehom zlival nad drugače klaverno srenjo. Je članica m odbornica društva Marija Pomagaj in upam, da bo ta prijetnost pri omizju naših “Mick” zvabila za tretjo soboto v avgustu — to je 16. — še druge članice in da jim bo Nežka spet napravila lep, smeha poln dan.
Seveda mladi rod je imel precej od dneva. Pri mizah so imeli svoje pomenke. Fantje so se na tihem domenjevali, kako jo bodo zvečer ubrali na dom Janeza Puca, da bodo pili fantovščino, ker je bil Ludvik Burgar pri kraju svojega samskega stanu. 12. julija se je v Clevelandu poročil s slovenskim dekletom. Jo fant od fare in vsled tega je de-Me — svojo ženko — pripeljal v našo srenjo in to zaenkrat samo v toliko številčno povečal. Bog ima daj srečo in upamo, da bo tudi srenja še srečna, če bo še kaj takih dogodkov v naši njujorški slovenski skupnosti.
Zabavd so imeli tudi z igranjem odbojke in nekateri so šli tudi v morske, tisti dan dokaj kalne valove.
In zares, kako bo v soboto, 16-avgusta, ko nas bo avtobus spel čakal ob 9. zjutraj pri Bus p°' grebni žali v Ridgewoodu in koliko jih bo prišlo s svojimi avtomobili naravnost v park?
Upam, da župnik ne bo pozabil parkirnega dovoljenja in pi' ščalke za sklicanje “fantov” v zbor, upam, da se bo prijavil0 srenjčanov za poln avtobus, h' pam, da bo Fr. Richard, če bo imel kaj zaprtega razgrevalneg3 duha, sprostil njegovo moč. strahu, da bi kdo poletel kar naravnost na Luno in zmanjšal J' speh ameriških astronavtov. Tega še Sovjeti niso mogli doseči pa mislite, da bomo mi — Kranjci? Sebičnost! / Sem gorenjskih
staršev sin, pa prvo sebe imenJ; jem, vem pa, da bodo tam tudj
■ci
Dolenjci, Belokranjci, Štajer in Primorci!
Upam, da nam bodo tokra1 (Dalje na 3. strani)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski dan preložen na 10. avgust
Veselo in navdušeno smo se Pripravljali za vsakoletno praz-novanje Slovenskega dneva. Vse bilo urejeno in precejšnje šte-vii° rojakov in rojakinj je prispelo v Toronto iz raznih oddaljenejših predelov Kanade in Združenih držav. Bili so med nami rojaki iz New Yorka, Cle-^landa, Chicaga, Detroita in °lieta, bili rojaki iz Sudbury j a ^ drugih slovenskih naselij v ^bhariu, Quebecu in Manitobi.
V nedeljo, ko smo se začeli odpravljati na Letovišče, je lil dež,
pali. Č. g. J. Kopač je imel pod lopo na Letovišču sv. mašo za one, ki so se ipripeljali na Letovišče, nato pa smo čakali, kaj bo. Ob dveh popoldne bi se moral program začeti, pa je lilo in ni bilo mogoče izpod strehe. Pripravljalni odbor se je posvetoval in čakal, da se morda dež le izlije. Okoli štirih popoldne je objavil, da programa Slovenskega dne pri takem vremenu ni mogoče izvesti in je Slovenski dan preložil na 10. avgust. Program bo isti, le vreme upamo, da
Nehati
je bilo grdo. Nič ni hotel po- bo tako, da bo program mogoče
pa vendar nismo še obu-1 izvesti.
Neprodana pšenica pritiska na Trudeauja
OTTAWA. — Ko je pred do-j Najhujše je zadela liberalno rim letom Pierre Elliott Tru- vlado pšenica na farmah prerij-deau dosegel lepo zmago za svojskih pokrajin, katere so polna 1° stranko pri splošnih volitvah,^skladišča, za njo pa ni nobenih J° bilo zanj po vsej deželi obilo kupcev. Farmarji so prišli v de-r*avdušenja. Posebno ženski in narno stisko in zahtevajo pomoč ^adi svet je norel za njim. Li^1 zvezne vlade v Ottawi. Ko je eralno misleči so videli v no-'Trudeau hodil po treh prerijskih
mentu pretekli petek. Predsednik vlode Trudeau je vodnike o-pozicije v parlamentu ostro napadel in dejal, da o njih ne ve nihče nič, kakor hitro so 50 yar-dov od poslopja, kjer parlament zboruje. Seveda mu vodniki o-pozicije tega niso ostali dolžni. Razprava je bila ena najostrejših in najgrobejših v zadnjih letih.
*
Petični ljudje niso nič kaj dobre volje, četudi je čas počitnic. S skrbjo sledijo tečajem delnic, bondov in drugih vrednostnih papirjev na borzah in računajo, koliko njihovega premoženja je v zadnjih mesecih skopnelo, nekaj zares, nekaj nemara le na papirju.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA
LXXXIII
DOLG
Predsedniku vlade moža z
naje minilo leto, se je
Vem
^0vimi, svežimi idejami in crti- Komaj avdušenje poleglo in skoraj poboma prešlo.
Kosimo sporočite;
Torontske naročnike le-P° prosimo, da nam sporo-cc novo spremenjeno Štefko svojega poštnega o-Miša, da bodo list hitreje Prejeli.
Vsem prav lep pozdrav! Uprava
Ameriške Domovine
Trudeau se je pokazal manj kronanega in manj polnega ra-ZUmevanja, kot so ga slikali' v Prvih mesecih po nastopu vlade.
ie8ovo prepiranje v Londonu 1)9 konferenci Britanske skupno-1 s časnikarji je vrglo prvo sen-nanj, tej so se pridružile še n°ve in
kar mogočen
so
v - nastal je
°blak, ki ne obeta predsed-
i-p u zvezne vlade nič dobrega.
e8a ni kriv toliko on sam, kot
^ztnere. Njegov poskus voditi
bolj neodvisno mednarodno
hiko, je naletel doma na ugo-
odmev, pa je postavil Kana-
^ v slabo luč pri zaveznikih
ša .	> ko je napovedala zmanj-
kvi^ SV°iih oboroženih sil v o-
ru te zveze pri obrambi Ev
rope.
D
Posvetil sPora
°tna se je Trudeau posebej
reševanju nacionalnega c v Quebecu, kjer del fran 2a, eSa P r e b i valstva podpira kr .ev° Po večji samoupravi po-tlj^Jlne Quebec in delno celo Popolno ločitev od ostale
had:
Quebeca bi bil a usoden za celo Ka-dol ° y°^ko vprašanje je, kako
hra
niti
mogla tako razbita o-
s, - svojo neodvisnost. Po-°Prto K*
kpg.. m posamezne njene po-
se 'llne Prišle pod vpliv ZDA in
tey8 ^eiYl^ družile. Za tako reši-
V0p V Kanadi ni prav nobene
skJG’ Za^° -ie odpor proti kvibe
vemu
can.
nacionalizmu tako mo-
Spre
V lva4C.CIiaft.CIH Z.Ct'
Piso „ 'beralni vladi Trudeauja
kr^‘. '5.mernbe v kazenskem
j2.Pridobile veliko prijateljev v skrajnih liberalnih Sv°bod ”'n me^ Pr'staši ‘move voda 6 ’ zavrača vsa stara Za 5.ta m načela za “zastarela”, staro šaro.
pokrajinah, so ga farmarji zmerjali s “svinjo”,' kričali nanj in žvižgali, nikjer ni bilo niti sledi o nekdanji naklonjenosti do njega. In vendar mož ni kriv, če je bila v zadnjih dveh letih povsod odlična letina pšenice in jo je na svetovnem trgu preveč. Farmarje to ne briga, oni zahtevajo denar, pa naj pride ta od koderkoli — oni ga zahtevajo od vlade v Ottawi.
Skoraj vseh 19,000 farmarjev v Manitobi, Saskatchewanu in Alberti, ki se ukvarjajo izključno s pridelovanjem pšenice, je v hudi denarni stiski. Nekateri trdijo, da je položaj že kar sličen omenu tik pred drugo svetovno vojno, ko niso prav tako vedeli kam z žitom. Ko se je začela vojna, je bilo kupcev za to žito dovolj, danes jih zopet ni. Pšenica se znova kopiči tako v Kanadi, kot v ZDA, v Avstraliji in Argentini. Glavni kupci bile države vzhodne Evrope s Sovjetsko zvezo vred in rdeča Kitajska. Dobra letina tam je potrebo po nakupu zmanjšala. Ko je bilo povpraševanje že tako manjše, sta Francija in Avstralija znižali ceno, četudi je bila ta določena po medseboj nem dogovoru glavnih pridelovalcev pšenice, da bi hitro prodali čim več svojih zalog. To se jima je delno posrečilo.
V kanadskih skladiščih je 426 milijonov bušljev pšenice — več kot tri četrtine vsega lanskega pridelka. Kupcev ni od nikoder, začenja pa se letošnja žetev.
Nekako deset let so kanadski pridelovalci p š e n ice uspevali ker je Kanada prodajala pšenico vzhodni Evropi in Kitajski, ko je to zastalo, je nastopila kriza. Čeprav je uradna cena pšenice na svetovnem trgu določena na $1.70 za bušelj, jo kanadski farmarji doma prodajajo po 60c za bušelj, če le dobe kupca.
Predsednik vlade Trudeau je hodil po prerijskih pokrajinah, pa ni mogel najti nobene tolažilne besede, dati nobene trdne obljube pomoči. Dejal je, da e~ dino, kar se njemu zdi kot rešitev na dolgo roko, je zmanjšanje poseva pšenice in iskanje novih pridelkov, ki bi mogli prinašati kanadskemu farmarju denar.
*
Kako se je položaj spremenil, kaže razprava v zveznem parla-
Prihajai so glasovi, da Nemci po od njih zasedenih krajih niso tako prijazni, pač pa naravnost kruti in zverinski. Večkrat so mimo nas patruljirali tudi Nemci, pa nam niso nič hoteli, ker je bilo tu zasedeno po Lahih. Dobro se nam je to zdelo. Vendar tak mir ni dolgo trajal. Že 13. maja so ti vojaki odšli in še tisto popoldne je prispelo bataljon fašistov na Dobrovo. Ti niso bili več tako prijazni, pač pa so v marsičem posnemali Nemce. Kmalu za fašisti so prišli še fi-nancarji, ki so pa bili precej boljši. Ti so bili kraljeva vojska, dočim so bili fašisti Mussolinijevi. Kraljevi vojaki niso bili take surovine kot Mussolinijevi fašisti.
Tiste čase so vpeljali prehranjevalne urade — Prevod — in karte na živež. V začetku je prevzel prehrano g. župnik Klopčič z nekaterimi pomočniki. Pa se je delo kmalu tako razširilo, da ni mogel poleg župnije še to voditi in je oddal nazaj občini. Za tem je občina pritiskala na mene toliko časa, da sem prevzel. Prevzel sem tudi mali primanjkljaj, ki sem ga upal počasi poravnati. Pa se je zgodilo tako, da je nastal primanjkljaj še večji. Prišlo je do tega takole:
Jestvine, poleg sladkorja, riža, koruze itd, je bila v glavnem
stek, na katerem je bilo napisa- sedajle napisal. Kar mi je pa
no, naj tisto moko nadoknadim in ničesar ne zinem, drugače me bo “matilda pošnofala”. Storil se po naročilu in bil tiho, ker takrat sem že vedel, da z “matil-do” niso špasi. Ko je bil od Prevoda iz Ljubljane poslan revizor, sem bil v hudih skrbeh, kaj bo. Vedel sem, da se bo pokazal primanjkljaj.
Kaj bo za tem prišlo, pa nisem vedel. Sicer sem povedal revizorju, da nisem jaz prav nič kriv in ne vem, kaj sem mu še povedal; nisem se pa upal povedati po pravici, ker nisem vedel, kak-nega mišljenja je revizor. Nisem ga poznal. Po govorjenju sem ga spoznal, da je Štajerec, drugega nič. Vedel sem sicer, da so “toti Štajerci” zelo dobri ljudje, saj sem imel priliko jih spoznati, ker sem med njimi živel. A povsod so izjeme in sem si mislil, najbrž je tole ena izmed izjem, ker ima tako dobro službo na Prevodu, kjer je bila precej ofarska komanda. Zato sem bil tiho in si mislil: naj nastane, kar hoče in stalno mi je bila — matilda — pred očmi. (Matilda so partizani nazivali strojnico, in “pošnofala”, da bom ustreljen.) Da je bil Prevod o-farski-partizanski, komunističen, sodim zato, ker je poslal cel vagon moke, — za to vem pozitivno; koliko je bilo še več, ne vem — postavljen na železniške tračnice, ki so bile speljane v opekarno Vidic na Viču. In tja so prišli gotovi vozniki pozno zvečer, ki so moko naložili in odpeljali v skladišče Dolomitskega odreda. Če bi revizorja poznal tako kot ga danes, bi se morda kaj drugače pogovorila.
Povedati moram takoj, da je bil dobra duša, kot sem v splošnem poznal — tote Štajerce — in je vso zadevo uredil tako, da ni bila prav nič boleča. Vse je steklo kot po olju tako, da niti občutil nisem. In zato se Vam danes — gospod revizor —, ki sem prepričan, da sedajle tole čitate, iz srca zahvalim! In kdo je ta revizor, bo gotovo marsikdo pomislil. Zakaj ga ta cepec ne imenuje? Da se ne bo kdo bentil nad tem, naj ga izdam: g. L. Zorenč iz Clevelanda.
To je tisti gospod, ki vsako leto naredi par sodov dobre kap-
kdo povedal včeraj ali pred letom dni, pa kar hitro izpade. Mislim, da je buča tako nabito
SRENJČANI — KAKO BO TOKRAT ...?
(Nadaljevanje s 2. strani) fantje zares zapeli, da bo odmevalo od tistih skal in hriba tja do morskih valov in v srenjo njujorško!
Časa je še dovolj za pripravo in prijavo. Zatorej: primite telefonsko slušalko, dvignite in zavrtite farovžno številko OR 4-
polna, da ne more več sprejema- 3442 Morda kdaj ne bo odgOV0. ti. Zato svetujem vsakemu, če' mi hoče kaj takega povedati, kar bi bilo treba pozneje komu po-
ra. Poskusite pozneje. Sicer pa se vam bo nekdo zagotovo oglasil, če pokličete Jože in Tereza vedati ali zapisati, naj mi prine- gkrabe VA 1-5271. Zmeraj
se svinčnik in papir, da bom zapisal. Ker glava je polna in nič več noče sprejemati. Da je nabito polna, sklepam iz tega, ker kar rada oddaja iz sebe marsikaj, najbrž želeč napraviti malo|nje v prostora za kak sprejem, da ne'pARKU na Long bi takoj vse izpadlo ali bolje °d-]£evati se moramo tudi tako, ker padlo, saj se niti ne prime ne V|Sjcer nas bo atomski čas razbil toliko, da bi moglo izpasti. Mo-jjn zmaličil, da drug drugega ne goče si želi prostora, da bi v pro- ^ bomo več poznali — in materine besede ter njene pesmi ne
je
kdo doma. Prijavite se, ne bo vam žal, ali pa se pripeljite s svojim avtomobilom!
16. avgust 1969 — naj bo lep in velik dan naše njujorške sre-WILDWOOD STATE Islandu. Sre-
stor napolnila kako bolj pamet-snov, kot je v njej sedaj?
moka. To smo zvozili po trgo-jljice za postrežbo prijateljem, vinah. Ob Pizaski cesti so bile ki ga obiščejo, sam ga pa že nad tri trgovine, kamor smo blago;30 let ni pokusil. Iz kakšne ob-oddajali. Najmanjša je bila' ljube dela to, sem že pozabil, če-Skopčeva v gornjem delu proti ravno mi je to pred ne tako dol-Brezovici. Iz te trgovine je nekejgim časom povedal.. Če bi mi to noči zmanjkalo več vreč moke.j p0Vedal pred 30 ali 50 leti, bi Neka deklica mi je prinesla li- prav gotovo vedel in tudi vam
P
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
OtoA?JOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO.
2ELELI STE-POSLUŠAJTE” vam prinaša cen-!N	NAJ VEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE
PISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY
256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon:
924-5370
GNEČA V RIMU ^ Tig in cesta sta polna vozil vseh vrst in velikosti, ko je strajk javnih prometnih sredstev prisilil ljudi, da uporabljajo lastna vozila.
no
Morda? Nič ne trdim tega.
Jaz sploh nisem vedel, da je ta — strogi Prevodov revizor — v Clevelandu. Mislil sem, da je gotovo ostal pri “osvoboditeljih” pri kakem koritu ... Pa sva nekoč, že pred leti, s profesorjem Janezom Severjem pohajkovala po ulicah Jentvidske okolice, pa nama je tam iz nekega vrta, z grabljami v roki, mahal in naju pozdravljal neki, na prvi pogled videti zelo delaven možakar. On je mene poznal in me je nagovoril kar s polnim imenom. Jaz njega nisem spoznal takoj, le po govorjenju sem vedel, da je iz “totega becirka”. Drugega ne. Ker je videl, da ga ne poznam, mi je samo omenil tisti primanjkljaj na Dobrovi pri prehranjevalnem uradu, pa sem takoj vedel, kdo je. Povabil naju je v sprejemno sobo in ponudil sedeže, nato pa prinesel steklenico — ali je pa morda bila ma-jolka, kot včasih v zidanicah na Štajerskem — natočil tri kozarce, nato pa poklical iz kuhinje gospo-ženo, naj pride trkat z nama.
Malo čudno se mi je videlo in mislil sem, morda sta vajena, da pijeta skupaj iz ene čaše — ali pa morda ne premore hiša več glažev. Gospa je prišla, trknila z nama in malo pokusila, malo pogovorila in odšla nazaj na delo. Ker je gospa malo pila, profesor J. Sever ni prehud pivec, zato smo vsi le malo pili. Jaz sem navadno, kadar je vino na mizi, vedno žejen in sem težko čakal, kdaj se bo spomnil gospod Zorenč in nama napil. Ker tega kar ni hotelo biti, sem se sko-rajžil in jaz napil onima dvema in si nekoliko pogasil silno žejo.
G. Sever je le malo odščipnil iz glaža, dočim pa g. Zorenč ni niti prijel za njega. Čez čas sem ga le vprašal, zakaj nič ne pije. Pa mi je povedal, zakaj; bila je neka obljuba, ki ga je držala takrat že 30 let, a sem pozabil, kakšna je bila. Lansko leto, ko sem bil nekaj dni v Clevelandu, sem ga šel pogledat in vprašat, če zaobljuba še drži. “Seveda,” je dejal “da še”. In da je to res, je tudi dokazal s tem, da je naju, Košir Tone je bil tačas z mano, povabil notri in nama zopet postregel z vinom in prigrizkom. Precej časa smo posedeli, pa zopet ni prijel za kupico. Čudno to; jaz sem takoj, ko je postavil vino na mizo, občutil hudo žejo, on pa prav nič. Jaz mislim, da ne more biti pri dobrem zdravju. Zdrav človek je vedno žejen pri dobri kapljici. Verjetno pa je zdrav, le tako močno voljo ima, da se zdrži. Je pa gotovo, da je zdrav na duši in srcu, ker — za sebe nič, — dočim naredi letno precej velik sodček za svoje prijatelje, ki ga obiskavajo. To je vse hvalevredno!
(Dalje sledi)
bomo več razumeli, kaj šele, da bi nam srce in dušo razvnela.
Tone Osovnik
V ČSR pasivni odpor hudo politično orožje
PRAGA, ČSR. — Z idejo pasivnega odpora so se Čehi in Slovaki začeli pečati že lanskega avgusta. Nihče temu ni pripisoval posebnega pomena. Pokazalo se je pa, da se sedanji komunistični režim tega hudo boji. Zato ideja o pasivnem odporu dobiva zmeraj več pristašev. To se je pokazalo sedaj na železniškem prometu.
Znani železniški vozel Črna nad Tiso, ki ima svojo zgodovino v boju med Dubčkom in konservativno strujo v češkoslovaškem komunizmu, je na primer zatrpan s tovornimi vlaki, radi česar se jezijo sovjetske železnice, ker ne morejo redno opravljati prevoza proti zahodni Evropi. Pasivna rezistenca se čuti tudi v Pragi sami. Tam so postale zaloge živil zelo pičle. Še celo hoteli, ki so imeli zmeraj nekaj prednosti, tožijo, da jim primanjkuje blago za kuhinjsko potrebo. Tako je na primer v Črni dosti ruskega mesa, dočim ga na Češkoslovaškem že primanjkuje.
Režim se še ni odločil, kako se bo bojeval proti tej očitno dogovorjeni narodni pasivni rezistenci.
Hafijanska vladna kriza se ne premakne z mesta
RIM, It. — Mariano Rumor se trudi že dva tedna, da bi rešil vladno krizo, pa ne more nikamor. O položaju svojih poskusov je pretekli petek poročal predsedniku republike G. Saragatu.
Za enkrat Rumor še ni čisto obupal nad sestavo vlade “leve
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
IZDELOVALCI ORODJA
Izkušeni v majhnih kosih. Plačano bolniško zavarovanje, druge koristi, dobra plača od ure. Nadure in stalno delo, Kličite Mr. C. M. Kukula
HARRIS CALORIFIC CO.
5501 CASS AVE. 961-5700
(1431
Ženske dobijo dele
Iščemo čistilko
Za čiščenje poslopja uradov. Od ponedeljka do petka, od 5. popoldne do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500.
(147)
Dolg delovni teden
DEROIT, Mich. — Povprečno je gasolinska postaja v prta okoli 100 ur na teden.
sredine'1, četudi se obe socialistični stranki trdovratno držita svojih stališč. Desno krilo stranke, ki se je organiziralo v Združeno socialistično stranko, hoče jamstvo, da ne bodo v vladi zastopani komunisti, socialistična stranka, v katere vodstvu je zmagalo levo krilo, pa seveda vsako tako jamstvo odločno zavrača.
Če nobena stran ne bo popustila, potem ne bo ostalo drugega, kot sestava vlade Krščanskih demokratov samih ali pa povezanih z republikanci in Združeno s o c i a 1 i s tično stranko. Na vključitev komunistov v vlado zaenkrat ni mogoče računati, pa naj se komunisti še tako trudijo, da bi v javnosti izgledali “nacionalni", od Moskve popolnoma neodvisni.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Naprodaj
Mervar Harmonika, tri linije C F B# 1925, zelo dobro ohranjena, cena $225. S. Yancar, 633 Washington Ave., Girard, Ohio 44420, Ph., 1-545-3378.
(145)
Lastnik prodaja
Čisto enodružinsko 5- sobno hišo, znotraj vsa prebarvana, novi plinski furnez in vodni grelec, blizu šole sv. Vida. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(144)
Hiša naprodaj
Lastnik prodgja hišo za 2 družini z 1 akrom zemlje. Pokličite od 2. pop. do 8. zvečer 531-8327.
(143)
Naprodaj na West Blvd.
Colonial hiša, 4 spalnice, veliko podstrešje, nov furnez, cevi, aluminijasta obloga, vetrna okna in mreže. Kličite 631-9102.
-(143)
Naprodaj zidan bungalov
3 spalnice, zelo velika kuhinja, 1% garaže, med E. 200 in 222 St. na South Lake Shore Blvd. Kličite:
KINKOPF REALTY CO.
30825 Euclid Ave. 944-7900
(143)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na.'. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x;
Orodje naprodaj
Žaga cirkularka 36” široka, en motor 1 HP, vseuporabno dvigalo, novo moško kolo angleškega izdelka. Oglasite se osebno na 7417 Lockyear Ave.
-(145)
Varstvo otrok
Iščem Slovenko za varstvo dveh otrok, starost 10 in 3. Lahko stanuje pri nas ali samo pride. Na E. 72 St. Kličite 481-3589.	(144)
IŠČEMO SNAŽILKE
za poslopje uradov v meštu in Broadview Hts. od 6. ure zv. do polnoči	..
ah 8. ure zv. do 4.30 zjutraj. Začetna ZDA od- P^a<^a $1-93 na uro.
621-1551
(145)
V	najem
3 sobe v Euclidu se oddajo v najem. Pripravno za eno žensko. Oglasite se osebno na 20750 Tracy Ave. od 200 ceste.
St. Mary’s — Holmes Ave.
2 houses on 1 lot, 50 x 170, 6 rooms front, IVz bath, carpeted thruout, aluminum sided, storms and screens, copper . plumbing. 5-room house in rear, new gas furnace, copper plumbing, aluminum sided, 3 garages in all. Asking $18,900. A real bargain! Ask for Mary Whitely.
WM. T. BYRNES REALTOR 681-6100 Computerized M L.
(152)
V	najem
Oddam 3 sobe in kopalnico, parna gorkota, na novo dekori-rano, dvojici srednje starosti ali sami ženski, v fari sv. Vida. Kličite 361-7202.
(145)
V	najem
4-sqbno stanovanje zgoraj, ali če imate raje spodaj. Brez majhnih otrok. Majhna najemnina. Oglasite se osebno na 1235 Addison Rd. od 5 pop. do 8. zvečer.
-(144)
= F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM I SONCEM
Antje so starešini glasno pritrjevali. Sloveni so gubančili čela in mrmrali.
Vstal je Svarun in izkušal z rahlo besedo pomiriti razdor.
“Starešina Volk, tvoja misel je modra. Ali pravim, da ni moder, kdor si zakolje jagnje in ga speče, potem pa ga pusti in odi-ae z lačnim želodcem.”
“Mi ne gremo, hočemo se do sita najesti!” rohne Sloveni.
“Ne samo vi! Starosta mora
sti tovariši in so prišli od daleč nam na pomoč. Ali naj zastonj lomijo kopja, zastonj krhajo meče, zastonj izgubljajo glave?
Ne. Plačilo se jim spodobi po delu. Mi ga ne moremo dati, toda zanje gremo ponj tja, kjer ga je obilo.”
Pa se je oglasil Ant Vdjenec, | nit cesarjeve mline! bogat in bahaški starešina.
“Volk je govoril pravdo. Mi ne prosimo plačila. Če bi ga pa iskali, je povedal Volk, da lahko
Za besedo poprime Volk. “Tisto naj velja, če bo kaj izdalo. Zato se skleni posvet do jutri!”
Starešine so se razšli — dve veliki gruči — na levo in desno.
“Svarun meni, da bi le Sloveni gospodarili,” so godrnjali Antje.
Nalašč ne!”
Kako veleva svobodnim možem!”
Kakor hlapcem!”
“Ljudem povemo!”
“Nihče ne pojde z njim, tudi ne sme!”
Sloveni so zabavljali na Ante. “Uporniki!”
“Samo da je vojska razdvojena!”
“Mar naj gredo v Bizanc go-
biti pravičen. Antje so bili zve- dobimo bridko plačilo v zobeh
zime. Zato se mi vrnemo. Daleč v0 je naš dom — bodimo modri in var
“K ženskam naj gredo, da jim pogrejejo kožuhov na hrbta, ker se tako boje zime.”
“Mar jim je zime! Volk je
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
LAY OUT DRAFTSMEN
Engineering Dept, of established Metal Products Co. has immediate openings for ambitious draftsmen, •who want to grow into Design Engineering. Must be draft exempt. This is a permanent position for the right man.
Bring samples of work
ELGEN METAL PRODUCTS CO.
9325 King St.
Franklin Park, III.
Call: NA 5-8777 Ask for Mr. Kass
(143)
AUTO BODY MEN Exp. Good working con. Full time. Bauers Service 7618 W. Touhy Chgo.
RO 3-8092
(144)
nikar požrešni kakor tisti, ki je še sit jedel in poginil.”
Antje so zahrumeli in v en glas zahtevali, da vrni.
je ostal sam in bil bridko žalosten. Iztok se mu je približal.
“Oče, tvoje lice je tožno. Kak se vojska I posvet, da si povesil glavo?”
“Iztok, sin moj, pomni, da
CHICAGO, ILL
Svarunu je bilo bridko. Pekla Sloven ne bo srečen, ker ni sloga je ta nesloga. Nobene posad- žen. Oblaki se potegnejo čez nje-ke ni več ob meji, svobodno bi|sovo svobodno sonce, oblaki ta-šli v dežel in naplenili bogatih plenov, pa Antje nočejo. Posku sil je še enkrat.
Lepo je, da želite domov. Z velikim veseljem vas pospremimo. Ali ko bi vprašali svojo vojsko, bi morda mnogi želeli, da
igraje pridobe več v mesecu, ka- I 2 COOKS 1 All around man. 2nd kor jim postori drobnica in go- | c00j5 njtes. Good wages. Must have
local ref. own transp. N.W. Sub. Phone 537-5565
(143)
MALE HELP
ved leto jih!”
in dan. Povprašajmo
CHICAGO, ILL.
ko gosti, da jih morda ne predre več vesela luč.”
“Oče, Sloveni se moramo spreobrniti. Oče, jaz jih poboljšam, ko bom starešina. In vojskovanja se moramo naučiti, vojskovanja od sovražnikov, če ne, bomo tepeni.”
“Iztok, jaz ležem v kratkem; dih Morane ni daleč. Ležem, ali orez upanja. Samo da ležem k očetom — svoboden!”
Starec je sklonil glavo in umolknil. Iztok ga ni ogovarjal v resni žalosti.
Tisti dan je bil med vojsko mnogo prerekanja in modrovanja. Pretresali so pogovore starešin, jih tu hvalili, drugod grajali. Antje so silili na povrat, Sloveni so tiščali za pohod proti jugu.
Nenadoma je prerekanje utihnilo. Na vzhodu ob Donavi so se Dojavili konjiki. Vojska Slove-nov je pograbila orožje. Deklice in ranjenci so morali hitro čez most, da se ognejo boju. Iztok se ni zmenil za bolečine v glavi. Zbral je najboljše strelce in jih postavil, da pospo konjico s stre-licami v bok.
Ali bolj ko so se bližali jezdeci, bolj so Sloveni dvomili, da ai bila to sovražna četa. Noben oklep se ni zableščal, jahali so raztreseno in brez reda.
“Huni! Huni!”
Kakor en glas se je razleglo, ko so jih spoznali. Orožje je omahnilo in radovedno so čakali prihoda.
Prvi je jezdil Tunjuš glavar. Konj mršav in slok, same noge, toda vztrajnih in trdnih mišic kakor bivolova žilavka. Hun je mislil, da prijezdi do tabora Bizantincev, zato se je strme začudil, ko je ugledal vojsko Slo-venov.
AUTO BODY MEN Combination: Experienced, commission. 343-7297 or AU 7-3550
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO Wrecking Yard, 20 minutes from Chgo., comp, eqmt., or will sell lease without eqmt. Mr. Olson 741-5904 after 5, call 741-2716
(143)
(143)
HOUSEHOLD HELP
CHILDCARE. — Mature exp. woman. 45-50 yrs. preferred to live in. Take care of 3 children. Must drive. Good pay. FA 5-4465. Hinsdale.
(143)
WOMAN — To care for partially disabled woman. Live in. Own rm. and board. No. side. Good Pay. 583-5443
AW ’	(144)
MATURE Exp. lady for 3 pre-schl. children. Vic. Addison. Full time, afternoon shift, Tues. thru. Sat. Call 543-4759 mornings
GENERAL FACTORY
I Immediate openings for general factory help.
Good starting salary and excellent fringe benefits including profit | sharing and free hospitalization.
Apply in person
Joslyn Mfg. & Supply Co. 3700 So. Morgan Chicago, 111.
An Equal Opportunity Employer
LAUNDERETTE—4716 No. Kedzie Decorated, a/cond., 20 Philco Ben-dix washers, 7 dryers, 300 gallon insulated water tank, twin water I Trim and Pack Department. Exper-heaters, plus other equipment. Price ience in meeting shipping schedules
Production Foreman
$11,000.
7 P.M.
589-9758 or
583-2963 aft. (145)
GROCERY, variety and dry cleaning store, $6,500.
Call 257-7195
(143)
BARBER SHOP, POOL ROOM, TAVERN. By retiring owner. Excellent loc. Steady neighborhood trade. Best offer.
731-7825
(144)
JEWELRY STORE By owner, jewelry and watch repair, Northwest.
SP 2-7566
(144)
and organizing department work load.
Industrial Engineer
Degree or equivalent experience Proven background in methods and cost savings improvements in one of the following fields: Wood technology; machining and finishing, plastics; packaging and material handling; tool planning, sheet metal and welding.
Send resume in confidence to R. GRASMEYER
Herman Miller Inc.
855 East Main Street Zeeland, Mich. 49464
i	044)
“Svarun, največji junak si, ker si zmagal Hilbudija. Največji na svetu, tako ti pravi Tunjuš, potomec Ernaka, sina Atile.”
“Kam pot? Razjahaj, sedi k nam in jej!”
Tunjuš je zlezel s konja.
“V Bizanc, da nalažemo carja in dobimo denarja.”
Tunjuš se je zakrohotal.
“Upravda je mogočen; ali se ga ne bojiš?”
“Mogočen? Ti si mogočen in jaz sem mogočen, ki poznava meč in kij. On pa sedi na zlatem stolu, svoljka med prsti popisane oslovske kože in pestuje svojo lepo babo, ki je vlačuga, da je Tunjuš še svojemu konju ne priveže za rep. Njemu se samo reče: Cesar, barbari se dvigajo — in takoj odpre skrinje in naspe zlata ter moleduje: Tunjuš, pomiri, plačaj, na zlata in srebra!”
“Ne verjamem. Upravda ima Hilbudije! To so besi. Kdor ima takšne vojake, lahko sedi na zlatem stolu!”
“Hilbudij je bil samo eden! Sedaj je zemlja prosta. Pred Bizanc greš lahko, če utegneš in se ti ljubi!”
“Ej, šel bi, pa Antje, Antje.”
Tunjušu so zažarele oči.
“Saj dovoliš, da prenočijo moji v taboru. Jutri krenemo dalje!”
“Naši gostje ste. Kar imamo mi, tega ne pogrešajte vi.”
Huni so se pridružili Slove-nom. Tunjuš jih je pozdravljal in počasi prišel do Antov, kjer je legel med starešine.
V Iztoku je medtem dozorel drzen sklep.
Počakal je Radovana.
Sedel je proč od vojske za samotnim grmom in vezal potr-
“ Vprašaj!”
“Ti greš v Bizanc?”
“V Bizanc! Pri teh divjakih mi ni biti. Raztrgali so mi strune, volkodlak jih srečaj!”
“Ali me vzameš s seboj?” “Sin Svarunov, bodi moder in ne nori! Zate je dom, za sina staroste, zame — godca — potepanje križem sveta.”
“In vendar pojdem, ker hočem, ker moram.”
“Bizantinec ti je z udarcem skalil možgane! Ne govori neumnosti! Ostani doma in ne
ubijaj sivega očeta. Pomisli, da si sedaj edini sin.”
“Prav zato hočem v Bizanc.” “Šetek te je otvezel na vrv in zadavil tvojo pamet. Zatožim te očetu, da si nareže šib in te spo* kori.”
“Striček, bodi usmiljen, vze' mi me s seboj. Znam peti, lepo peti!”
“Norec je kakor voda. Samo naprej, nikoli nazaj. Razodeni, kako sla te vleče na pot.” “Naučil bi se rad po bizantin* sko vojevati!”
nil in prijazno vprašal po starešini Svarunu. Prijezdil je pred šotor in pozdravil starosto s konja.
Tunjuš je bil čokat mož oglatega telesa. Debela glava je tičala globoko med rameni, vrat kakor starega junca, nos potlačen, po bradi redke kocine, oči majhne in žive, ki niso bile nikoli mirne — kakor dve črni iskri so švigale izpod čela. Na glavi je nosil čepko, preko prsi tenek oklep iz roga, čezenj vihrajoč škrlatast plašč. Suha bedra so pokrivale kocinaste kozlovske hlače.
V trenutku je izprevidel, kaj 'gane strune na piunki. Obraz se je zgodilo. Naglo se je potuh- mu je bil čemeren, zavit v jezne
'oblake. Ko se mu je približal Iztok, se je ozrl nanj izpod čela in se ukvarjal dalje z delom.
“Radovane, tako sam? Godec — pa za grmom čepiš?”
Ni mu odgovoril besedice. Ošinil ga je z ostrim pogledom izpod tršatlh obrvi.
“Drenove volje, Radovan! Živinski si se napil bizantinske pijače.”
Godec ga je pogledal .sršena-sto razkačen.
Iztok je sedel kljub temu mirno poleg njega in dolgo molčal.
“Striček, ne bodi hud, vprašal bi te važnih reči!”
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................
NASLOV ............................
MESTO .............................
DRŽAVA ...................... CODE

MALE HELP
2 MECHANICS
FULLY EXPERIENCED IN OUTBOARD AND INBOARD-OUTBOARD AND RIGGING.
Starting Salary $11,500. Contact:
J. W. MORETTI, INC.
Peekskill, New York 10566 Call (914) PE 9-3500
(145)
TOOL ROOM MACHINIST
Steady. Permanent employment with very good working conditions, good starting salary and fringe benefits, including profit sharing and hospitalization. Excellent working conditions.
Apply in person
Joslyn Mfg. & Supply Co. 3700 S. Morgan	Chicago, III.
An Equal Opportunity Employer
SMALL NEW COMPANY I wants man with mech. exp. to operate laminator. Paper converting exp. pref. Forest Park Loc., near 1 C.T.A.	771-7310
i	(145)
Male & FEMALE HELP
Male & FEMALE HELP
Experienced Bank Tellers
Attractive positions with excellent advancement opportunities for qualified persons who enjoy public contact work.
Fine working conditions plus pleasant associates, and excellent benefits for those who qualify.
FREE PARKING
Call Mr. Daley	693-5555
O'HARE INTERNATIONAL BANK
Higgins Rd. & Cumberland
At Kennedy Expressway
An Equal Opportunity Employer -	(144)
FULL TIME — DAYS (Janitorial service needs 2 men plus 1 woman to work full time days in (the Barrington area. Phone: 484-1911
for appointment
(145)
REAL ESTATE FOR SALE
I ELMHURST — By owner. Immed. Iposs. of 4 bedrm. home, gar., and I full bsmt. |
I $18,500	833-8296
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, (( da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave,	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NI MU MAR — Hišni pes “Bob” se ne meni dosti za mlade muce, ko opazuje okolico jarme, kjer je za čuvaja. Muce mu plezajo po hrbtu, pa se ne briga za nje niti toliko kot za nadležne muhe.