Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 27. julija 1937 Štev. 168. Leto XI. MVitl.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Pismo iz Korotana Lepa je Koroška skoro v vseh svojih delih; na zapadu se dvigajo mogočni gorski masivi visoko proti nebu, na jugu zapirajo razgled divje romantične skale Karavank in Kamniških planin, na severu in v vzhodu istotako visoke gore, ki vabijo športnike v svojo sredino, med stenami pa se dvigajo zeleni hribi, ležijo lepe rožnate doline in varujejo ter povzdigujejo lepoto krasnih jezera. Narava sama že nudi dosti možnosti za izvajanja različnih športnih vrst, kar se najde v malokateri deželi. Velik del koroškega prebivalstva, pred ysem pa Celovec in obrežje Vrbskega Jezera, stremi za tujskim prometom kot edinim rešilnim faktorjem svojega gospodarskega položaja. Zato izrablja vsako možnost in vsako priliko zapropagan do za tujski promet v in posebno pa izven državnih meja. Ena izmed najvažnejših sredstev pa so športna slavja, pri katerih naj služijo različne prireditve športnega in kulturnega značaja, tekme, meetingi itd. propagandnim svrhanr Vse bi bilo prav lepo in prav lahko ako ne bi bilo na Koroškem še — Slovencev Teh so se spomnili ob priliki otvoritve letošnjih športnih tednov, katere so se poleg mnogoštevilnega občinstva udeležili tudi vojvoda Windsorski S1 svojo soprogo ter generalni konzuli naše kraljevine, Italije m Nemčije. Cule so se sledeče besede: «Prekrasna je ta de-»2la (Koroška), od Boga ustvarjena, cela po naravi, predpisana nedeljiva enota, v kateri se morajo vsi, ki v njej prebivajo, bodisi nemškega ali slovenskega jezika, več ali manj mirno med seboj razumeti. In hvala Bogu, oni se razumejo in bi se kot pristni Korošci vedno ra'zumeli, ako bi ne prišli vtr^ sejalci r a z d o r a od zunaj (?) med nje. ^jti na severu in na jugu kakor tudi f^aj v sredini dežele prebiva ' istveno ‘sio, svojo koroško domovino nad vse Rubeče, petja in plesa «re.;e'o kor^k" 'iudstvo, ki vsem tažkočatn časa vkljub [humorno ustvarja na svoji 'rdi zemlji, Pa je tudi vs telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov Ški trg 1, soba št. 6 a Za popolno žensko realno gimnazim v Mariboru Že pred tremi leti sem v Vašem iistu .uipisal članek o tem vprašanju. Dejstvo. Ja od takrat do danes nismo niti za ko-rrA- naprej, je pač najboljši dokaz, da je treba pri nas za vsako, tudi najpotrebnejšo zahtevo zainteresirati vso javnost, da šele potem merodajni krogi zadoste zahtevi, ne morda zato, ker so uvideli kričečo potrebo, temveč zato, da pomirijo lavno mnenje, ki sestoji iz mnenj vblilcev. ki so včasih zelo povpraševan artikel. Pred tremi leti sem napisal, da nove šole najbrže še ne bo tako kmalu. In nisem se motil Sicer je banska uprava pod prejšnjo vlado, spomladi 1935, začela pripravljati osnovanje nove šole in tako tudi službeno priznala Mariboru to potrebo; tudi z mestno občino mariborsko so se vršili razgovori in posvetovanja glede dodelitve prostorov bivšega zenskega učiteljišča novi nepopolni ženski realni gimnaziji. Celo tako daleč je že bila stvar zrela, da se je že po gimnazijah naše banovine sestavljal seznam učil, Id mi mogla služiti tej novi gimnaziji in ki so bila na teh šolah odveč. Ta ugodni razvoj pa je prekinila slovita kresna noč. Ko je prevzela nova vlada ob>ast, je kmalu dala razglasiti, da je nova ženska realna gimnazija tistanov-liena. To pa so bile tudi zadnje besede, ki srno jih o tej ženski realni gimnaziji slišali, kajti gimnazija ni bila ustanovljena in nihče ni več pokrenil nove akcije za njeno ustanovitev. Z razglasom naj bi se vzbudile simpatije pri prizadetem prebivalstvu, misleč, da spomin mase nima večjega obsega kakor nekaj dni aii kvečjemu nekaj mesecev. S tem, da vlada te gimnazije ni ustanovila. se potreba po njej seveda ni čisto nič zmanjšala. Pred leti smo zahtevali nižjo žensko realno gimnazijo in za tako so sc tudi vodili razgovori. Danes .'e naša zahteva in naša potreba večja — danes zahtevamo popolno žensko realno gimnazijo. Že dokaj let je tega, kar se je na/ realni gimnaziji opustil sistem mešanih razredov. Zgodilo se je to seveda radi zelo velikega števila deklet, ki so vsako leto prihajala V prvi razred, drugi vzrok pa je bil gotovo ta, da se je hotelo kar naj-bo!i olajšati ustanovitev in organizacijo bodočega samostojnega ženskega zavoda. Ko je postala stvar aktualna, je bila realna gimnazija v tem svojem sistematičnem delu že tako daleč, da bi bil po-;reben samo ustanovitveni dekret -in nova nižja ženska gimnazija bi imela popolnoma organizirane štiri razrede in štiri vzporednice. Danes je ta sistem že tako napredoval, da hi bilo mogoče v šolskem letu 1937;3S oddvojiti od reahe gim?2a-7MC popolno žensko realno gimnazijo z '''•-'-»imi razredi iu šestimi vzporednicami od prvega do šestega razreda. Tak zavod bi imel preko 600 učenk in bi znatno razbremenil realno gimnazijo, ki bi tako mogla s popoldanskim poukom spraviti pod lastno streho vse svoje oddelke in ne bi bilo treba imeti razredov v treh različnih poslopjih. Koristi pa bi gotovo imela tudi klasična gimnazija, saj bi marsikatero dekle potem hotelo prestopiti na ženski zavod. Kaj pomenijo te žalostne prostorne razmere za delo profesorjev, si človek, ki nima s tem ničesar opraviti, ne more zamisliti. Kaj naporov in neplačanega dela je treba, da se obdrži nivo šole na dostojni višini, to ostane našim očem prikrito. Za širšo publiko je bolj razumljiv drugi pojav, ki je v zvezi s prostorno mizerijo — napredek in šolski uspeh naše decc. Ako ostanemo pri primeru realne gimnazije in pogledamo letni uspeh na tem zavodu, vidimo, da je od lanskih 75.26°/» uspešnih učencev padel odstotek v tem letu na 65,29°/o, torej za celih IG"''" slabši uspeh. Ali se sploh zavedamo, kolika škoda je za naše narodno gospodarstvo, ako pustimo celo generacijo propadati samo zato, ker smo preozkosrčni in ne damo šolam nujnega prostora? Ali si je že kdo izračunal, koliko izgubljenega denarja, tisočakov in stotisočakov, pomenijo ti slabi odstotki? Ako vzamemo običajno cenitev vrednosti enega leta študija 10.000 Din. in upoštevamo stroške države, ki znašajo za enega dijaka približno 1500 din. ter to pomnožimo s številom negat;vno ocenjenih (učence s popravnimi izpiti je treba upoštevati z eno tretjino), dobimo ogromno vsoto 2,650.000 din, ki jih plačajo starši in 400.000 din, ki jih je izdala država za učence, ki razreda niso uspešno dovršili. To za i*aše razmere astronomsko število treh milijonov, je za naše narodno gospodarstvo popolnoma deficitna postavka, ker je denar za neuspešna šolska leta za vsakogar izgubljen izdatek. Prirastek na tem deficitu znaša od lanskega leta skoraj milno« dinarjev. In ta številka bo šč rasla, ker nikjer ni razumevanja za potrebe mariborskih srednjih šol. Dvoje dejstev torej kriči, po popravilu starih in postavitvi novih šolskih prostorov. Doslej so se obračale želje javnosti v teh vprašanjih vedno na mestno občino mariborsko, ta pa se teh želj upravičeno brani, ker je dolžnost banovine, skrbeti za srednje šole. Svojo dolžnost pa je opravila, ko je postavila 2 šoli v magdalenskem okraju. Edinstven slučaj pa je mariborska realna gimnazija, ki je Jast mestne občine, ki pa poslopje ne popravlja, ker ie v njem šola, ki spada v kompetenco banovine, banovina pa ie ne popravlja, ker hiša ni njena last. To zanemarjanje vodi tako daleč, da voda skozi streho in strop kaplja v šolski razred. Alj mislijo (občina iu ali misli banovina), da bodo učenci sedeli v šoli z odprtimi dežniki? Poleg temeljite poprave, pa naj jo izvrši občina ali banovina, je banovina dolžna sezidati novo poslopje za popolno srednjo šolo v Mariboru, prav posebno še sedaj, ko je v Ljubljani postavila za naše čase vse preveč luksuzno palačo III. drž. realne gimnazije. Mi Ljubljani ne odrekamo pravice in potrebe po novi gimnaziji zahtevamo pa. da merodajniki uvidijo, da imamo enake, čc ne nujnejše potrebe v Mariboru, posebno še, ko se zida to iz denarja, ki ga plačuje vsa banovina. Ker smo navajeni, da se v Ljubljani vsi krc diti za naše obmejne potrebe občutno pristrižejo (Delavski dom!), smo žc v naprej zelo skeptični. Vendar upamo, da bodo merodajni krogi enkrat uvideli to kričečo potrebo Maribora in da bodo vsaj ban. svetniki srezov, ki gravitirajo na mariborske srednje šole, vzeli iniciativo v svoje roke in izglasovali v prihodnjem ban. svetu potrebni kredit. Ako pa se tudi oni ne bodo zavedali svojih dolžnosti, bo treba sestaviti akcijski odbor za postavitev srednie šole v Mariboru. ki bi s predavanji, brošurami, zborovanji itd. zahteval novo srednjo šolo abc. 100.000 Sšudš mimo pagfla.fifeoife tete Ves. dan so tudi včeraj hodile kropit j nepregledne množice, ki so molile za du šni blagor ljubljenega verskega poglavarja patriarha Varnave. Ljudje so solznih oči poljubljali ikone in molili. V Sa-borni cerkvi so bilo ves dan molitve za ; zveličanje patriarhove duše. Vse nacio- 'i nalne organizacije so imele svoje žalne $ seje. Ob krsti tvorijo častno stražo pra-.g voslavni duhovniki. V smislu sklepa upra ' ve beograjske Sokolske župe bodo tvo- | rili častno stražo tudi pravoslavni člani.| eograjskih in okoliških sokolskih dni-tev, V Četrtek dopoldne na dan porrreba : bodo no vseli pravoslavnih cerkvah v ’ Jugoslaviii slovesni parastosi. Sveti Sinod je izdal, proglas, v katerem pravi | med drueim: »Pravoslavna cerkev pri-akuje od svojih vernih sirov, da ohra- J niio pri pogrebu blagonokojnega pa< riaKr3| a dostojanstvo, kakor zahtevajo sveto J dejanje, osebnost in značai blagopokojne-ga patriarha.« Okoiiski Pobreška občinska g*oMt6ka Preteklo sredo zvečer je bila v Ren-čljevi dvorani na Pobrežju seja občinskega odbora. Po čitanju zapisnika zadnje seje je sledilo obširno predsednikovo poročilo, ki je podnetilo ob posameznih točkah zelo živahno debato. Delitev žup rnje sv. Magdalene se odstavlja do na-daljnega z dnevnega reda. Gradnja flut-terjeve kolonije se bliža z izgotovitvijo zadnjih treh hiš koncu. Tudi tokrat sc je razvila zelo živahna debata o gradnji novega dravsketra most« v Melju iu se je sklenilo, da bo v kratkem sestanek odbora za gradnjo mostu. Pravtako 'C prispevala kraljevska banska uprava za regulacijo reke Drave ob posestvih, ki so bila radi zadnje povodnji okrušena 10.000 Din. Sledilo je poročilo blagajnika g. B a-n a Albina, ki izkazuje za proračunsko leto 1936-37 — 797.315.43 Din dohodkov in 745310.17 Din izdatkov, tako da znaša saldo 52,005.26 Din. Dohodki nbožne ga sklada izkazujejo 45.910.10 Din ii> 45.802.28 Din izdatkov, saldo znaša Din 107.82. Kuluk za proračunsko 1. 1936-37 izkazuje 24.973.42 Din dohodkov in Din 18/92.75 Din izdatkov saldo znaša Din Bem m samostan, dm§a m Mamka i. Vsa si upehana, Petrina! Prehladiš sel na prepihu; stopi rajši v sobo.« Ne boj se zame, stric! Res da sem veslala po rečici navzgor, toda ne dolgo in stoprav tedaj, ko je bil že opešal Niko. Ah. ta naš Niko! Kmalu je onemogel in morala sem mu priti na pomoč. Saj veste, Marta tako ne more pomagati pri tem. Prehitro bi dobila žulje na svojih ročicah!« ■ Porednica, ali nisem tudi jaz veslala!« je ugovarjala plavolasa deklica in se jo nasmejala razkošno, kakor se more smejati le brezskrbna, zdrava in srečna mladina. Petrina pa je pripomnila iesneje, da gre domov, ker jo oče gotovo nestrpno čaka. Prav tako«, jo je pohvalil Tade Ser-tič. >Na.i te pa spremita do doma Niko in Marta.« »Zbogom, stric.« Na svidenje iutri! Pa pozdravi očeta!« »Bom. Hvala, striček!« In mladina je tekla roko v roki in pre-pevaje po holmcu navzdol. Stare Tade Sertič je zadovoljno zrl za brhko trojico in ponosen je bi! nanjo. Poiem pa je sedel na klooico pred hišo in se je zamislil ... Na južnem vznožju visokega Orljača na malem prijaznem holmu, sredi gostih lovorovih grmičev in samotnih pinij stoji lepa domačija plemenitih S .'rtičev. Obširna, skrbno obdelana in negovana posestva in mične pristave se raztezajo daleč tja med zeleno gorovje: na zahodu pa meje rumena polja in bogati vinogradi s sinjimi valovi .Jadranskega morja. Lahka sapica, prihajajoča z bosanskih planin, ziblje težko rumenkastno klasie. temne, sanjajoče pinijo, krivenčaste oljke in goste cvetoče mirte razširjajo blagodejno. opoinomamljivo vonjavo po mehkem ozračju. Tade je bil vdovec in oče dveh že do. raslih otrok: triindvajsetletnega sina Ni- kolaja in morda tri leta mlajše hčerke Marte. Svojo mladost je preživel deloma v Dubrovniku, deloma na Dunaju, kjer se je bil pripravljal na pravne izpite. Ker pa mu je mati nenadoma zbolela in umrla, sc je moral Tade vrniti domov, pustiti študije in prevzeti obširno gospo darstvo. Nekako takrat je bilo, ko se je oženil z lepo hčerko dubrovniškega meščana. Njegova Lucija mu je bila najboljša žena in vrla gospodinja. Res ni bila prinesla v zakon posvetnega bo gastva, katero so bila njeni rodbini uničila razna ponesrečena podjetja, toda prinesla je k Sertičevim zlato, krepostno srce in z njim srečo in blagostanje. Mirno in srečno so tekla leta mladi dvojici. Tade je ponosen zibal sinčka Nikolaja na kolena in Lucija je pričakovala drugič veselega dogodka. Takrat pa se je sreča nenadoma izneverila Ser-tičevi rodbini. Teden dni po rojstvu nežne hčerke Marte, je zatisnila Lucija svoje lepe oči za vedno. Tade je preveč ljubil svojo nepozabno Lucijo, da bi mislil na novo ženitev. In tako se je oklenil z vso ljubeznijo otro- čičev. (Dalje.) Knez namestnik Pavle se je iz Beograda zopet vrnil na Brdo pr: Kranju. Kmefsska zb®mita Včeraj dopoldne so so sestali v Ljub- ’ Ijani člani Kmetijske zbornice dravske i banovine. Naloge nove reprezentance za 1 kmečki stan je očrtal ban dr. Natlačen, nakar je spregovoril svetnik Janez Brodar. Razpravljali so o dnevnicah zborničnih svetnikov in se je sklenilo, naj sc do odobritve zborničnega statuta izplačujejo Članom samo akontacije na dnev niče in potne stroške, višino prejemkov pa naj naknadno določi izvršni odbor. Pri volitvah odbora je bil izvoljen za predsednika Steblovnik' Martin izšmart nega ob Paki. za podpredsednika pa Janez Brodar in Štrcin Janez. Ko bo ta začasni odbor izdelal načrt zborničnega statuta, se skliče druga plenarna seja. 6480.67 Din. Proračunsko leto 1937-38 izkazuje doslej 171.625.45 Din dohodkov in 230.986.54 Din izdatkov. Dohodki ubo-žnega sklada so doslej 9827 Din izdatki pa 9754.25 Din, saldo torej 72.75 Din. Dohodki kuluka znašajo za to leto Din 3928 Din, novo osnovani veterinarski sklad pa izkazuje doslej 4671 Din dohodkov in 400 Din izdatkov, saldo 4271 Din. Celotno stanje občinske blagajne izkazuje 1,058.250.40 Din dohodkov in Din 1,050.745.99 izdatkov. Depozitni dnevnik izkazuje Din 11.111.25 dohodkov in Din 10.296.75 izdatkov, saldo torej 814.50 D. Kontrola v prejšnjem tednu je našla točno stanje blagajne. Blagajnikovemu poročilu je sledila prc. cej hrupa povzročujoča točka volitev v krajevni šolski odbor na Brezju. V protestno debato so predvsem posegla občinska odbornika, g. Poža r in Volk. V ljovem krajevnem šolskem odboru so: Kacjan. Lorbek, Fojtl, Maher in Gašpa-rič. Peta točka o parcelaciji in izmenjavi občinskih cest s cestami odstopljenih od društva za starostno, zavarovanje de lavcev tvrdke Hutter in drug, se je ugodno rešila na ta način, da odstopi občina v Jadranski in Čopovi ulici %5 arjev in 26 nr zemljišča, dočim odstop- tvrdka Hutter 1 har. .Prav tako se je ugodno rešila točka razširitve električnega omrežja na Pobrežju, kjer se bo razširilo omrežje na južni del Stanko Vrazove ulice, dalje v Gubčevi ulici. Zrkovski cesti do tovarne Thoma in Jadranski ulici. Na Teznem se bodo razsvetile Jurčičeva, Krekova in Gregorčičeva ulica pri zapornicah. Sledila je razprava o nujnosti škropljenja naših cest in se je zopet razvila ostra debata, v katero je posegla predvsem opozicija z gg. Požarjem in Volkom. Vsi so naglašali nujno potrebo škropljenja. Izposlovalo se je toliko, da bo vsaj omogočeno zopetno škropljenje Aleksandrve osste do pokopališča in se bodo radi tega tudi plačali zaostali krediti. Dalje se je sklenilo nabaviti nov kme-|tijskj čistilnik anierikanskega sistema za občinsko uporabo v vrednosti 1300 Din. Tudi Tezensko gramoznico bodo pričeli kopati po novem načinu. Spomnite se CMD1 fktoišaeske !& hauim -1" ■■"■■■■ niHin I inii’ il'‘ Huda ura nad Framom in Morjem Včerajšnji dan je bil za številne kraje v naši državi usoden dan. O prelomih oblakov poročajo od vsepovsod, tako n. Pr. iz Subotice in Virovitice. Tudi v dravski banovini je razsajala toča. V Dobrem polju je povzročila milijonsko p'°do- Toča, debela kakor lešniki, je pokončala tudi sadno drevje in polja v Poljanski dolini. Neurje je povzročilo veli-ko škodo tudi v našem obmejnem ozem uu. Včeraj pnoti večeru se je nebo nad1 našim obmejnim neverjetno na gosto zastrlo. Bližala se je huda ura in nevihta, v mestu samem je bil tok nekoliko pred j' “ro Prekinjen, ker je udarila strela v a jnovod. Najstrahovitejšo obliko pa je zavzelo včerajšnje neurje nad Framom in bližnjim Morjem. Med četrt do pol 18. ure se razbesnela strahovita nevihta. Z neba se je vsipala toča debeline največjih črešenj ali pa majhnih krompirjev. Toča je bila na gosto posuta vse naokoli. Pokončala je vinograde, sado-nosnike, travnike in polja ter je položaj kmetovalcev brezupen, pomoč pa nujna. Nevihta oziroma neurje je bilo tem usod nejše, ker je bilo združeno z viharjem, ki je razruval strehe, razbijal stekla in ki je nekaterim posestnikom pobil tudi perutnino. Radi silne plohe narasli framski potok je v smeri proti Hotinji vasi narastel do tolike mere, da se je razlil po bližnjih travnikih in poljih ter mestoma tudi na državno cesto. ž&dkie ide#Gtm*e vesti Katastrofalno razdelanle neuria po vsei Slovenili -Večmilijonska škoda LJUBLJANA, 27. julija. Iz raznih krajev naše banovine prihajajo v Ljubljano poročila o usodnih katastrofah radj prelomov oblakov, toče in neurja. Ceni se skupita škoda več milijonov dinarjev. — Kulture so deloma popolnoma uničene. Najbolj sta trpeli Gorenjska in Dolenjska. Nad Dolenjsko je med 18. in 20. uro besnel pravcati orkan, ki ga je spremljalo deževje, prelomi oblakov in toča. Vihar je trgal strehe s hiš in ruval dre- vesa. Posebno hudo prizadete so radi to če naselbine Ajdovec, Mirna Peč, Goriška vas, Straže, Podgora, Prečna. Šmihel, Stopiče itd. V ŠtO/Jcah in Težki vodi ni h»še, s katere ne bi bil v se verniki, da polnoštevilno ra.^tvujejo temu žalnemu obredu ter 7 Obesijo istega dne žalne zastave, ' asR hišni posestniki. . y službi našega tujskega prometa, astnica hotela »Zamorca«, ga. Pavla ■Rilčarjeva je lansko leto uvedla v svoji ”si tekočo vodo jn centralno kurjavo. • 1 se plašila truda in stroškov, da je se-i.aj Preuredila še restavracijo na način, u po okusu gledo adaptacije ne zaostaja e.StniTni 'lokali- Točilnico so pre kavi-L1 V u T21™ izb°> ki človeka miniti Ta ^ba je v zname- fonck- Pesi>;i in je v notranje arhitek-onski kompoziciji zelo posrečena. V mi Vv-CJI. niGr' vc^a za 'jedilno dvora-t j. 1 se ™rc s svojimi ložami meriti i z vsakim velemestnim lokatom. .— svetlobe kakor ventilacije je - -dosceno vsem zahtevam modernega Gostinstva. Nove (lokale bodo otvorili v četrtek dne 29. tm. V tujskoprometnem oziru so aiovo adaptirani lokali omenjenega hotela pridobitev za mesto Maribor. Novice z mestnega vojaškega urada Licitacijski pogoji za popravilo več voj (>biefctov ter gradnjo 1. konjušnice v ka ®rni Kralja Petra L v Maribora so raz 'dni prj mestnem vojaškem uradu. -‘ adalje je razpisan konkurz za sprejem ojno-državnih gojencev za študente me ‘cine. Informacije , —• .n,u„„auJC pri 111 uradu, Slomškov trg 11. mestnem vojaš- — ---------------- *». Mestno 'Glavarstvo Maribor, vojaški oddelek azslaša. da sc bo vršila letošnja nakladna zaprisega vojnh obveznikov v če-"tok. dne 29. julija 1937 ob 10. uri v lambrinovi dvorani. Gregorčičeva ul. st- 29 v Mariboru. Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnišnici Jc “mrla posestnica Lovrenčič Frančiška v starosti 32 let. Prizadetim naše iskre Ho sočutje! Koroški pevci na VI. Mariborskem tednu. Uprava Mariborskega tedna je po Vabila k sodelovanju na VI. Mariborskem tednu tudi odlični vokalni oktet koroških Slovencev iz Pliberškega okrož Ja. Vrli pevci, ki s slovensko narodno pesmijo utrjujejo narodno zavest Koroških Slovencev in gojijo ljubezen do slo-venske besede in pesmi, bodo zapeli več Pesmi v soboto, dne 7. avgusta med promenadnim koncertom. Nastop pevskega okteta iz Pliberka na Koroškem bo go-fovo velika posebnost letošnjega Mariborskega tedna, ki bo imel podeg drugega tudi izrazit kulturni značaj. Zato opozarjamo vse obiskovalce VI. Mariborskega tedna na edinstveni vokalni kon-Cert našili vrlih koroških Slovencev. Rdeči petelin na deželi. V Lušečki vasi ]e vpepelil ogenj gospodarsko poslopje Posestnika Franca Robarja, ki trpi radi Pf>žara nad 35.000 dinarjev škode. Obešenec v brivnici. V svoji brivnici Ormožu se je obesil brivski mojster 38 ,etni Jožef Oolob. Ko so ga našli, ni ka-2al nobenih znakov življenja. Vzroki samomora niso točno znani. Sokolsko društvo na Teznem vprizori v nedeljo dne 1. avgusta na vrtu gostilne br. Pulka na Teznem izvirno trode-jansko veseloigro »Pri debeli muhi«, ki jo je napisal režiser tezenske sokolske odrske družine br. Rebolj Hinko. Igraje polna humorja in situacijske komike ter se dogaja dejanje na vrtu gostilne »Pri debeli muhi«. Zato se je tudi Sokolsko društvo odločilo, da vprizori to delo na vrtu gostilne br. Pulka, ker je tam zelo pripraven prostor za vprfeoritev te igre. Začetek igre je ob 3. uri popoldne. Kdor se hoče res dolbro zabavati, naj poseti to predstavo. Zdravo! Pisarna Mariborskega tedna je na raz stavišču. Javnost opozarjamo, da posluje od ponedeljka, dne 26. julija pisarna Mariborskega tedna v običajnih prosto rih na razstavišču Mariborskega tedna Vsi interesenti se morejo p o služiti tudi telefona MT št. 23-87. Prijave stanovanj sprejema do 29. tm. pisarna Mariborske ga tedna na razstavišču v Razlagovi u Defile avtobusov in motornih vozi! Mestnih podjetij. Mestna podjetja so se odločila prikazati za letošnji VI. Maribor ski toden razvoj avtobusnega prometa in motorizacijo podjetij. Zato bodo pri redila dne 5. avgusta ob 21. uri zvečer po mariborskih ulicah defile vseh mariborskih avtobusov, traktorjev in drugih motornih vozil, ki jih bo v zanimivi in originalni povorki preko 28. Defile avtobusov pojde z Plinarniške ulice na Aleksandrovo cesto, Trg Svobode, Gregorčičevo ulico. Gledališko ulico, na Stolni trg, Glavni trg, Vetrinjsko ulico, Aleksandrovo cesto, Meljsko cesto in nazaj v Plinarniško ulico. Kakšno vreme sc nam obeta. V smislu dunajske vremensko napovedi za danes bo vreme menjajoče se oblačno, temperatura med 20 in 25 stopnjam' Nočno lekarniško službo imata ta tc den Albaneževa in Konigova lekarna. 15. avgusta t. 1. se bo vršila letošnja skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Kočevju. Udeležili se je bodo vsi, ki se zanimajo za narodnoobrambno delo in pa za ogroženo kočevsko ozemlje. Tragična otrokova smrt v Pesnici. V Ruperčah so se v Pesnici v popoldanskih urah kopali fantje, med katerimi je ■bil tudi 14 letni posestniški sin Feliks Lipušek. Ko se je Lipušek podal v vodo, ga je zgrabil neki 15 letni fant ter ga potisnil pod vodo. Ko se je Lipušek zopet pojavil na površju, ga je omenjeni fant zopet potisnil v vodo, tako da je Lipušek postal nezavesten. Ko je njegov tovariš opazil, da se Lipušek ne upira več, ga je izpustil, toda Lipušek se ni več pojavil na površju ter je utonil-. Med fanti je nastala panika in so vsi zbežali na vse strani, ne da bi se za Lipuška več brigali. Šele dve uri po omenjenem dogodku je prišel neki fantiček na dom Li-puškovih ter povedal, kaj se je zgodilo. Truplo tragično umrlega mladega Lipuška so še isti dan našli v nekem 3 m glo-jokem tolmunu. Fant, ki je zakrivil Li-puškovo smrt, je pobegnil ter ga doslej še niso mogli izslediti. V Graz s Potnikovim avtokarom v sredo dne 4. avgusta: vožnja vključno vizum le Din 100. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. PEJPING, 27. julija. Včeraj je naslovil poveljnik japonskih odredov pred Pej-pingom na kitajska oblastva ultimat, v smislu katerega bi se morale čete 37. divizije, 29. kitajske armije umakniti v teku 24 ur, to je do danes popoldan za 90 milj južno Pejpinga. Maršal čangkajšek je izdal kitajskim podpoveljnikom povelje, da se ne umaknejo niti za ped zemlje in da se z vsemi silami upro japonskemu poskusu po osvojitvi kitajske zemlje. Na podlagi tega Cangkajškovega odgovora so prešli Japonci k napadu in se je razvila okoli Pejpinga srdita bitka, ki še traja in v katere poteku so Japonci uporabili tudi letalstvo in topništvo. Kakor poročajo nevtralni opazovalci, se je Kitajcem ne-ka’?rrat posrečilo, da so odbili Japonce, ki pa dobivajo vsako uro nove ojačitve. Japonci obstreljujejo Pejping in je bilo že več človeških žrtev. V poslaniški četrti so se pomnožile straže, ki so v strogi pripravljenosti. Na povelje maršala čang-kajška se je v Pejpingu odpravilo obsedno stanje, ki je bilo razglašeno na zahtevo Japoncev radi napovedi protijaponske-ga bojkota. Kitajci so radi te odredbe sil no navdušeni. Nevtralni opazovalci pravijo, da je japonsko postopanje združilo Kitajsko v strnjenem protijaponskem tabo ru. Maršal čangkajšek ie smatral japonski ultimat kot odkrito vojno napoved in ie po tem tudi uravnal svoje ravnanje. Pri borbah okoli Pejpinga beležijo Japonci in Kitajci težke izgube. S 25 para iz Semmeringa v Rim. Organi obmejnega komisairijata so iztaknili pod železniškim vagonom nad kolesi in pripravami zavore mladega moškega poljskega državljana iz Krakova. Na komi-sarijatu jim je izpovedal, da se je prejšnji dan na Semeringu vtihotapil pod vagon brzovlaka in tako dospel v Ma ribor. Pri njem niso našli nikakih dokumentov, ampak samo 3 groše avstrijskega denarja. Nameraval je na tak način potovati v Rim, da bi se tamkaj zaposlil. Ker mu niso mogli vsega verjeti, čaka sedaj pri Grafu na dafjnjo usodo. 2c delj časa se dogaja pri nas neznosno nočno razgrajanje, nakar mi Studen-čani poprej nismo bili navajeni. Sedaj pa jc to postalo že kar običajno, posebno na zahodnem delu, na Poljanah, na Radvanjski in v Erjavčevi uiici. Vmoči od so bote do nedelje so ponovno neznani ponočnjaki tamkaj rogovilili, demolirali plote in tulili kakor zverine, zbudili celo okolico iz nočnega spanja. Prebivalci so samoumevno vznemirjeni in zahtevajo, da merodajne oblasti tc nočne nemire po možnosti preprečijo. — Studenčan. £iuichtetske navite h iidjekia m sveta Obvezni pregled čebelnjakov. Pretekli teden se je začel po izvedencih obvezni pregled vseh čebelnjakov ljutomerskega sreza. Pregled se je začel na Kamenšča-cu in so mu prisostvovali šef bakterio-oškega zavoda v Ljubljani g. dr. Hribar, pristav bakteriološkega zavoda dr. Simon Žibert, sreski živinozdravnik Jakel, sreski kmetijski referent in zastopniki domačih čebelarskih podružnic. Delo nadaljujeta dva izvedenca, ki sta doslej ugotovila na Kamenščaku 6 okuženih čebelnjakov, na Moti 1, v Pristavi pa okuženih. Vsi okuženi imajo gnilobo čebelne zalege. Pregled nam bo marsikaj pokazal, zatrl pa malomarno čebe-arstvo. Nadomestek. »Mama, jaz se hočem omožiti.« »Beži, beži, frklja; ti si še veliko premlada za to!« »Potem mi pa naročite onega učitelja za klavir, ki ga ima tudi moja prijateljica Ema.« Moskva dobiva vodo iz Volge V kratkem bo dobivalo prebivalstvo Moskve pitno vodo iz Volge. V četrtek je bil namreč otvorjen prekop med Volgo in Moskvo, ki bo služil obenem preskr-bovanju sovjetske prestolnice s pitno vodo. V ta namen so zgradili poseben vodovod, dolg 28 km. Pričenja se pri Učinski vodarni in zaključi v vzhodnem delu Moskve pri Ščitnikovi naselbini, kjer je zgrajena Stalinova vodarna. Novi vodovod bo dobavljal Moskvi dnevno 102 milijona veder vode iz Volge, kar pomeni dvakrat toliko, kolikor dobiva pitne vode Moskva zdaj. Sama Stalinova vodarna, ki je jela obratovati te dni, lahko dobavi Moskvi v enem dnevu 12.5 milijonov veder vode. Pitna voda iz Volge je zaenkrat namenjena samo prebivalstvu severovzhod nega dela Moskve. Čim bo dograjena Stalinova vodarna, dobi Moskva iz Volge še 38.5 milijonov veder vode cfhevno. Razen tega nameravajo zgraditi še več vodarn, tri izmed njih, Stalinova, Proletarska in Severna bodo dobavljale vodo iz Volge, tri drubc Rubljevska, Čeren-kovska in Mitiščinska pa iz starih virov. Klub mrtvih »Gazette ds Luxembourg« poroča, da je dobil London, znan že itak po ogromnem številu klubov, še en klub, ki je celo še za angleške razmere nekaj posebnega. Kdor hoče postati član tega kluba, mora brezpogojno zapustiti to dolino solz ali pa mora biti vsaj uradno proglašen za mrtvega. Klub ima dve vrsti članov, eni so taki, ki so jih pomotoma proglasili za mrtve, drugi so pa zabeleženi kot mrtvi v civilni matriki. Eni in drugi so pa seveda še vedno živi. Takih pomot je tud' pri nas precej. Človeka proglase uradno za mrtvega, pa se izkaže, da Še ni umrl ali pa pride pomotoma potom dnevnega Časopisja v javnost vest, da je ta ali oni umrl, čeprav v resnici še živi. Člani londonskega kluba mrtvih se zbero vsako leto enkrat na sestanek, na katerem obujajo ob čašah whiskyja in sodavice spomine na dobre stare čase in se vesele svojega življenja, čeprav veljajo uradno že za mrtve. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Nemirna Avstrija M M JUtdden jufmfošeett? DUNAJ, 27. julija. Oblastva imajo zopet opravka z raznimi ilegalnimi akcijami narodnih socialistov. V Bad Gasteinu razdeljujejo med rajhovskimi gosti boj-kotne letake proti gotovim hotelom in restavracijam, zdravnikom in trgovcem, ki niso narodnemu socializmu naklonjeni. O sličnih akcijah poročajo tudi drugod. Tirolski provincijski tisk, ki simpatizira z narodnim socializmom, izraža dvome glede pomirjevalne akcje vlade, četudi uživa politični referent Domovinske fronte dr. Penbaur zaupanje narodno Socialističnih krogov. Službeni »Neuig-keitsweltblatt« se vprašuje, zakaj se sme gospod Leopold še vedno izdajati kot nekakšen voditelj ilegalnih akcij in za- kaj še mi zaprta njegova propagandna pisarna v Teintalstrasse. Tudi napoveduje ta list, da bo še v juliju pomifošče-nih več političnih obsojencev. Na Dunaju je bilo pomiloščenih 66 obsojencev. Največje, zanimanje se osredotoča na to, če bo uslišana tudi prošnja za pomilostitev bivšega ministra in poslanika Rin-telena, ki je bil radi soudeležbe pri puču 24. julija 1934 obsojen na dosmrtno ječo in ki so ga po poskusu sarfiomora izročili v zdravniško oskrbo. Zdravniki ga označujejo kot »človeško razvalino«. Iz političnih razlogov je vprašljivo, če bi sledila pomilostitev ob sedanjih okoliščinah. Sfs&dm gifautje Motociklistične dirke na VI.. Mariborskem tednu. Za časa VI. Mariborskega tedna priredi agilni Motoklub Maribor dve zelo zanimivi motociklistični dirki. V nedeljo dne 1. avgusta se bo vršila' na progi Maribor - Kamnica - Maribor napeta krožna dirka, ki se je bodo udeležili poleg naših najboljših dirkačev tudi favoriti iz Avstrije in Italije. Enako zanimiva bo tudi gorska dirka na novi pohorski cesti iz Reke na vrh Pohorja, ki bo S. avgusta in ki bo imela tudi mednarodni značaj. Tekmovanje za prvenstvo LNP. V smislu službenih objav Ljubljanskega no gometnega podsaveza se prične jesenski diel prvenstvenega tekmovanja za prihodnje leto za vse razrede in skupine 3. septembra 1937. Termini in pari se bodo pozneje odjavili. Največja kolesarska dirka sveta »Tour de France« se je končala z zmago francoskega kolesarja Lapebie, ki je 4.415 km dolgo progo prevozil v času 138 ur, 58 minut in 51 sekund. Drugi je bil Italijan Vicini, tretji Švicar Amberg. četrti pa Italijan Camusso. MO¥it€ Te dni se je mudil v našem mestu nem ski žurnalist Ed. Zscheide iz Leipziga, ki je pred leti prehodil peš pot okoli sveta, za kar je potreboval 7 let. Bil je skoraj v vseh državah sveta ter blizu v 2000 krajih, kar dokazujejo nešteta potrdila in podpisi v njegovih knjigah.. Ker v domovini ni kruha, potuje sedaj s svojo ženo Emo v Egipt. Šport. Ptujska »Drava« je v nedeljo odigrala v Čakovcu prijateljsko nogometno tekmo s tamošnjim Gradjanskhn in podlegla z rezultatom 3:0 (1:0). Obvezna telesna vzgoja. V smislu § 1 zakona o obvezni telesni vzgoji podlega moška mladina do 20. leta obveznemu pouku telesne vzgoje. V izvršitev te do-Jočbe se mora popisati vrsa moška mladina rojena v letih 1918 do 1923. Radi tega poziva mestno poglavarstvo vse mladeniče roj. v navedenih letih, da se z domovnico oziroma s krstnim listom ali delavsko knjigo javijo pri mestnem uradu najkasneje do 2. 8. t. 1. Ker so za ne-izvrševanje zakona o obvezni telesni vzgoji .odgovorni roditelji oziroma va- ruhi, imajo le-ti skrbeti, da se bodo prijave v odrejenem roku zanesljivo izvršile. Težka nesreča. Mesarskemu pomočniku Polajžarju Maksu se je zgodila pri vožnji z motornim kolesom težka nesre-.a- Polajžar, ki ,se je šele začel voziti rua motociklu, je odbrzel p;roti Sv. Vidu. V vasi Pobrežje se je nenadoma zaletel z največjo brzino v drevo. Silovit udarec ga je vrgel z motocikla na cesto, kjer je obležal nezavesten s težkimi poškodbami. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da so njegove poškodbe zelo resne. Strel skoz; okno. Preteklo soboto je neznanec ustrelil skozi okno gospodarske hiše na posestvu ptujskega gostilničarja Wagrandla na panoramskem bregu. Strel je zadel oskrbnika tega posestva, ki je takrat bil v omenieni hiši. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Vozne olajšave Maribor. 31. julija do 8. avgusta, Mariborski teden, polovična vožnja za prihod od 29. VII. do 8. VIII., za odhod od 31. VII. do 10. VIII. na podlagi železniške legitimacije po 2 Din in plačane vstopnine. — Celje. 1. do 15. avgusta, obrtna razstava, pčlovična vožnja od 30. VII. do 17. VIII. na podlagi železniške legitimacije po 2 Din. — Slavonska Požega. 14. do 16. avgusta, evharistični kongres, polovična vožnja od 10. do 20. avgusta na podlagi železniške legitimacije. — Pariz. Od 1. maja do 31. oktobra, svetovna razstava. Popust 50% pri povratku na naših železnicah, 25°/» pri III. razredu, 33 in eno tretjino pri II. razredu v Avstriji, 25% v Švici, 60°/o v Nemčiji. 25°/o v Češki, 30% pri tour-re-tour vožnjah v Italiji, 50% v Franciji ter znižan francoski vizum Din 11.50 na podlagi legitimacije po 50 Din, ki nudi 10 polovičnih vstopnin. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku«, Maribor, telef. 21-22. »Putniku« Celje, tel. 119, »Putniku« Ptuj, tel. 23 in »Putniku« Rogaška Slatina, tel. 1. Kam v nedeljo, dne 1. avgusta: krasni avtokarski izleti Putnika: na Vrbsko jezero, vključno vizum Din 150, krožna vožnja po Slov. gor., vključno kosilo ma Kapeli Din 75. Informacije in prijave: Putnik Maribor. Sonce stoji v znamenju N IVE E ! T/ NIVEA^ CREME, S. / To pomeni: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z NIVEO. Izkoristite čim bolj sonce, pa tudi čim bolj Niveo! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NI VE A in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti 29851 NIVEA je vendar tako poceni! Prodam HIŠICO občinske kolonije z. lepim vrtom takoi prodam. Delavska ul. 65. 4089 IZVRSTNI »PEKRČAN« liter po Din 5-—. 7.— in 8—, od 5 1 naprej se prodaja v Limbušu št. 59. ex Scher-baum- 4092 JEDILNICA kavkaški oreh, garantirana izdelava, naprodaj najcenejše Ivan Friedel, mizarstvo. St. lij v Slov. gor. 4079 Razno Absolvent trgovske šole ali visokošolec vešč v govoru sprejme kosilo in večerjo z majhno odškodnino kot SEKRETAR ŠEFA v času Mariborskega tedna-Vprašati Taborska ul. 12. 4087 SLUŽKINJO za staro, boJno gospo iščem. Ing. Tomšič, Plinarniška 5-4084 SLADKI KMEČKI KRUH zdrav okusen kruh za vsakega. Pekarna Rakuša, Koroška cesta. 3488 2 ŽELEZNI BLAGAJNI ona majhna in erta velika na prodaj. Na ogled v pisarni »Ljudske samopomoči« v Mariboru. Grajski trg 7. 4030 Sobo odda SOBO solnčuo, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 200 Din. oddam solidnemu gospodu. StroBma-jerjeva 28, II-nadstropje, stanovanje štev. 9 3611 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE z' velikim vrtom oddam takoj mirni stranki. Koroška c. 106 4086 m mvese Atove prinaša v bogati izbiri: Maribor, Gosposka ul. 14 Kupim STELAŽO za mauuiakturo 4-50 dolgo ter pult kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Stelaža«-4080 Službo išee Dober BRIVSKI POMOČNIK išče službo. Lahko nastopi s 1. avgustom. Naslov v upravi lista- 4081 Uotol "hmmm4 V četrtek, dne 29. julija, otvoritev prenovljenih prostorov -izborna kuhinja - Prvovrstna ljutomerska vina in pristen dolenjski cviček - Na dan otvoritve poiedi na srnine — M. Immu Zahvala Za vse izraze globokega sočutja, ki smo ga bili deležni, bodisi pismenim ali osebnim potom ob prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata, gospoda RIHARDA SLAVCA izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se čutimo dolžni zahvaliti se gg. primarijem dr. Neubaueru, dr. Lutmanu ter dr. Černiču, ki so se osebno potrudili, da bi mu vrnili zdravje, nato pevskemu društvu „Jadran“ za pretresljive žalostinke, vsem darovalcem vencev ter krasnih šopkov in vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu pospremili k večnemu noč tku. 4085 Se enkrat' prav vsem, iskrena hvala! Žalujoča rodbina SLAVEC Sodoma in Gomora 53 >Pa ne, da se je kam preselila v tetn času, Ico sem bil jaz zaprt?« se je vpraševal Angelik in tožno gledal na cesto. »Ali pa si je izbrala drug«) ime, ker siro-tica ne ve, da je ne morejo več vtakniti v klošter? Kaj naj storim? Najbolje bo, da začnem z nova izpraševati,« In začel je zdaj vpraševati in sicer po gospodični Adelgundi, ki je bila v nršu-1 inskem samostanu tako preganjana, da je morala pobegniti. Zdaj je hitro izvedel da stanuje .še v hiši in sicer v drugem nadstropju. Kakor bi mu bile zrasle peruti, tako hitro je prišel Angelik v drugo nadstropje, a njegovo srce ni bilo več ve- vprašal. Ženica, ki mu je dala zahtevano pojasnilo, je namreč to formulirala z besedami. »A, tista nuna Adelgunda, ki ima starega Laha za ljubimca,« in te besede so padle Angeliku kakor -kamen na srce in mu pregnale vso radost. Dekla, ki mu je odprla, je pač potrdila njegovo vprašanje, da stanuje tu gospodična Adelgunda, a v sobo ga ni hotela pustiti, češ, da gospodična ob tako pozni uri ne sprejme obiskov. Toda Angelik se ni dal odpraviti. »Punica, ne delaj ini napote,« je rekel s svarilnim glasom. »Danes grizem«. In s trdo roko je porinil dekle na stran. V tem selo, kajti izvedel je bil še več, kakor je: trenutku pa so se tudi že odprla sobna vrata'in na pragu se je v okusni nočni obleki prikazala Adelgunda. »Špelica, moja Špelica« jc iz globine srca vzkliknil Angelik in se z razprostrtimi rokami bližal Adelgundi. »Daj, da te objamem, ti moja ljuba Špelica, pojdi na moje srce, ki kriči po tebi kakoir žejen osel v puščavi, po vodi. Toda Adelgunda se ni dala objeti nego se >e bolj prestrašena kakor presenečena naglo umaknila pred Attgellkom v sobo. Šele, ko ji je sledil Angelik in so bila vrata zaprta, se je dala objeti in poljubiti, a ni se pri tem ganila in ni vrnila nobenega poljuba. »Tako pozno prihajaš,« je rekla neje-volno. »In kaj si bo dekla mislila.« »No kaj drugega, kakor da se imava rada,« je menil Aneglik. »To pa lahko ve ves svet, zakaj postava — le poslušaj — nova postava pravi, da naju ne morejo več vtakniti v samostan. Ali slišiš, Špelica? Nič več! In lahko so vzameva kadar hočeva«. »To že veni davno,« je hladno odgovorila Adelgunda. »Kje si pa hodil toliko časa, da te ni bilo?« Angelik se je vsedel i>a mehko zofo in začel na dolgo in široko poročati o svojih doživljajih od dneva njegove neprostovoljne ločitve od Adelgunde pa do tega večera. Vmes si je ogledoval stanovanje, občudoval lepo opravo in druge lepe stva ri, ki so bile v sobi in končno posvetil svojo pozornost ^stelji. »Krasna postelja je to,« je menil zadovoljno. »Imenitna postelja iti tako mehka in tako prostorna.« Ju z zaljubljenim pogledom na Adel-Kundo je vzdihnil: »In se bo prav dobro in sladko spalo, kaj Špelica?« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jmtra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysi v Mariboru. «