60100200 OSREDNJA KNJUNICA PRII..wkSKI dnevnik lunina pl.liana » gotovini Postale I grupo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 58 (9970) TRST, petek, 10. marca 1978 Z™™1* v Trstu 1945’ «**" predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK ^ pa 26. novembra 1943jr vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiska! v ustom! ,'vi so se z demokristjani pogo-/[Jsli socialisti. Razgovor je trajal r “f® pol ure. Ko je zapustil dvo-flo v Montecitoriu jč Bettino Craxi l I®!, da socialisti sprejemajo eno-arvno demokrščansko vlado, glede 0a |o pač, da je propadla zamisel v v|adi ljudske enotnosti s sodelo-,dl1Jem vseh strank. Pač pa ne gle-vaJo s simpatijo na zahtevo, naj bi dado vstopili predstavniki drugih ■i.nk, ker bi se tako v okviru via- oblikovala nekakšna »minikoali- ciia» in ta bi ustvarila samo nove spore in protislovja. Kvečjemu bi socialisti pristali na formulo »popravljene enobarvne vlade*. Verjetno je Craxi razočaral Romito, tajnika PSDI, ki je prejšnjega dne zahteval, naj bi republikanci in socialdemokrati vstopili v vlado, ker bi se tako »položaj uravnovesil*, manjšim strankam pa dal večjo moč, ka tere nimajo spričo «dušečega objema* velikih strank. Romita je časnikarjem dal razumeti, da sta se s Craxijem dogovorila na ločenem sestanku, toda slednji ga je demantiral. Socialistično tajništvo zagovarja rešitev, k: jo predlaga Craxi. Poleg tega pa je sklenila, da se v torek sestane CK PSI, ki bo ratificiral dogovor o vladi in opredelil !l|||i "••n mii m miiiiiinii iiniiiii um iiiiiiiiuiiiiuiuiiiiii milili iiiiiiiuii m n luni ih n um iiiniii« im ti iiu it ?0 POLLETNEM DELU " I Slovesen zaključek beograjske konference ^Pregovorili so seli delegacij vseh držav - Oce-Milorada Pcsica in Alberta Cavaglierija POGRAD — Z zaključnimi govo {.iSef°v delegacij se je včeraj kon-k beograjski sestanek KEVS, ki ^ “'ajai od 4. oktobra lani. Potem I so na slovesni plenarni seji de-Lpi. 35 držav Evrope in Severne 'eri k e z molkom (ne s ploska- C'*u potrdili splošno soglasje o j, eR‘lu sklepnega dokumenta, sp dv na govorniškem odru v veliki v/1 ni kongresnega centra »Sava* ^ Novem Beogradu v sredo proti {j in včeraj čez dan zvrstili še-t vseh delegacij in strnili svoje o-y- o delu beograjskega sestanka. ,.sPlošnem je značilno, da so diplo-v glavnem ponovili stališča, s bmi so prišli v Beograd. To še Alinej velja za vodilne predstav-s6 obeh blokov. jugoslovanske delegacije Milo-d® pešič je v svojem posegu med Sbn naglasil, da je beograjski j, ;ariek pokazal številne težave, ko v ir®ba načela in stališča, sprejeta ginkih, spremeniti v stvarnost. je) g higa je Pesič opozoril, da so jpRacije kljub vsemu dokazale, da Pripravljene nasprotovati vsem ^iv v korist varnosti in sodelo-v Evropi. Zdaj bo treba za-Ski0vUi, kakor je dejal jugoslovan-V-Predstavnik, pospešeno krepitev (Jvjsrodnih odnosov, da bi ohranili dj 'iško sposobnost in odpravili tu-' ežave, š katerimi se je soočal ' Rfsjski sestanek. *0|.ai'janska delegacija je dala pri-k sklepnemu dokumentu iJ^S-iskega sestanka z občutkom" j* “''pljstva in tudi nezadovoljstva, Rjavil šef italijanske delegacije loj Poslanik Alberto Cavaglieri. Raz-\fa ?adovoljstvo je to, da doku->a _ zagotavlja kontinuiteto proce-tjj žačetega v Helsinkih. Obžalovati 'redno pa je to, da ni bilo mo-V.doseči bolj konkretnih rezulta-. so bili sicer možni in bi lah-^rjspevali k celovitejšemu in bolj V večnemu uresničevanju hclsin-Vp, ne. tf^a kongresnega centra «Sava» l^0l-ej dokončno zapirajo za ude-dolgotrajnega beograjskega sitJPka KEVS, ki se je končal s Ji sklepnim dokumentom, ki \jO°y°]jil večine začetnih pričajo,11J in bo naslednje dni. tako kot k^Po delo diplomatov v Beogradu, P^t vestranskih analiz in ocen. kitajska partijska (fl%cija v SFRJ it j^ORAD — študijska delegaci-ii.c^unistične partije Kitajske je ' Ji,J Prispela na nekajdnevni obisk is||SoslaVjj°. Vedi jo 'načelnik od-V® *a mednarodne stike Li jj. tlen' T? Je Prva kitajska partijska ‘v®Pija, ki je obiskala Jugosla-\i®ar priča, da je lanski Titov Pekingu odprl tudi pot za Vozarijo partijskih stikov med abom in Pekingom. ^udarjena važnost ^olne i'ronte» Jri graditvi Kitajske Jt^lNG — V uvodniku, ki so ga istočasno objavili trije vidni dnevniki (Rdeča zastava, V*' dnevnik in Dnevnik kitaj-it|'0ln ade), ie Poudarjena važnost "* Le fronte* v nadaljnjem razvo-‘ave. Odraz te fronte je peta posvetovalna konferenca kitajskega ljudstva, ki združuje komunistično partijo z drugimi kitajskimi strankami, s predstavniki vseh družbenih plasti, narodnostnih manjšin in Kitajcev izven meja Ljudske republike Kitajske. Med nalogami tega nadvse važnega državnega organa, ki predstavlja za uvodnik idealno vez med državnim aparatom in ljudstvom, so demokratična posvetovanja ob važnejših problemih političnega življenja države, sodelovanje z izvršilnimi organi, ki bo omogočilo uveljavitev novih iejej in novih ciljev pri gradnji bodočnosti. Kitajska naj bi ob koncu stoletja postala močna in sodobna socialistična država. Komunistična partija ostane vodilna sila kitajskega ljudstva, ki nadzira delovanje «enotne fronte*,, obenem bo lahko fronta nadzirala njeno delovanie. Uvodnik ciiira Maove besede »Proletariat mora računati z vsemi svojimi zavezniki za izvajanje diktature, sam tega ne zmore*. politično linijo stranke do kongresa. Romita si pa vsekakor ni dal miru. Po zaključku srečanja z demokristjani je socialdemokrtski tajnik vztrajal pri svojih zahtevah. Dejal je še nekaj več: da se KD v bistvu strinja z njim in da pristaja na sodelovanje socialdemokratov v vladi. Pri tefn je Romita polemiziral s tezo o vključitvi «mi-nistrov-strokovnjakov*, češ da vsi Vedo, da bodo v resnici ti bili le »zamaskirani predstavniki strank*. Krščanska demokracija na te izjave ni odgovorila z uradnim sporočilom. Verjetno je, da bodo o vseh pogovorih in nasvetih poročali Andreottiju in mu prepustili zadnjo izbiro. Jasnejši in iskrenejši so bili republikanci, saj je Biasini povedal demokristjanom, da je PRI pripravljena vključiti kakega svojega človeka v vlado, vendar pod pogojem, da U) svečano zahtevajo KPI. KD in PSI. če bi jih velike stranke ne povabile pa se republikanci ne bodo vsiljevali. Zadnji so se z Moram in njegovimi pogovarjali komunisti. Zastopali so jih Berhnguer Natta in Perna. Razgovor je trajal poldrugo uro. kar pomeni, da so verjetno ocenili socialdemokratski in republikanski predlog. l’i koncu so komunisti dejali, da r ora biti osnovna značil nost prihodnje vlade /»udeležba tudi osebnosti, ki niso iz vrst krščanske demokracije*. Vlada torej ne bo (»vsem enobarvna, pač na bo obveljal Craxijev predlog o demokr.ščan-ski vladi z vključitvijo morebitnih «strokovno pripravljenih in splošno priznanih osebnosti*. Po mnenju komunistov »ministrov - strokovnjakov* ne smejo imenovati posamezne stranke vladne večine, pač pa jih mora izbrati Andreotti na os novi presoje njihove sposobnosti. Natta ‘n pri tem pomenljivo dodal, da se na srečanju ni govorilo o imenih, pač pa o kriterijih, ki naj se jih Andreotti drži pri sestavljanju seznama članov ministrskega sveta. O imenih, resnici na ljubo, ve liko razpravljajo demokristjani. Včeraj sta sc sestali vodstvi obeh parlamentarnih skupin KD. Pogo varjali so se o imenih bodočih ministrov ip podtajnikov. Glede ministrov se zdi, da bo KD skušala v glavnem potrditi dosedanjo sestavo Ogromna množica delavcev iz vseh krajev dežele med včerajšnjo sindikalno manifestacijo na Trgu Goldoni .........o.min........iliu....nun........................ ZAKLJUČEN URADNI OBISK PREDSEDNIKA SFRJ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Napredek v procesu pomirjevati ja glavna tema Titovih razgovorov s predsednikom Carterjem Danes Tito v Angliji - Intervju aa televizijsko mrežo CBS WASHINGTON - Jugoslovansko-ameriški razgovori na najvišji ravni so se včeraj končali s tretjim srečanjem predsednikov Tita in Carterja, ki sta v navzočnosti sodelavcev vnovič obravnavala žgoča mednarodna vprašanja ter odnose in sodelovanje med državama. Veliko zanimanje je v ameriški javnosti vzbudil intervju, ki ga je dal predsednik Tito v sredo znanemu televizijskemu komentatorju W. Kronkitu in ga je predsinočnjim v najbolj gledanepi terminu objavila televizijska mreža CBS. Pfedšednik' Tito je na vprašanje, ati po njegovem obstaja nevarnost za konfrontacijo velikih sil na Rogu Afrike, odgovoril, da se ta nevarnost zdaj zmanjšuje in da si po nje- ________ _______ _________ _________ govem kaj takega ne želita niti so- viaae, za podtajnike pa skuša uve- I vjetska niti ameriška stran. «Priza- 1 javiti kriterije zadnjega statuta stranke: v vlado ne smejo poslan ci ali senatorji, ki so že sedeli na ministrskem ali nodtajniškem stolčku več kot pet let, pa tudi ne ti-CANDIDA CL’R/1 (Nadaljevanje na zadnji strani) devamo si, da bi tam prišlo do mirnih pogajanj — je dejal Tito — in v tukajšnjih pogovorih smo pojasnili svoje stališče, s katerim se je strinjal tudi predsednik Carter.* Na položaj na Rogu Afrike se je nanašalo tudi vprašanje televizijskega komentatorja o navzočnosti ku- banskih čet na afriškem ozemlju. Po Titovih besedah ne gre za kubanske čete, temveč za skupine specialistov, kubanskih in tudi sovjetskih. Jugoslovanski predsednik je ob tem pripomnil, da se govori o sovjetski in kubanski pomoči Etiopiji. Ne govori pa se o pomoči, ki jo Somaliji dajejo Saudska Arabija in nekatere druge arabske države. Zanimivo je bilo tudi naslednje vprašanje Walterja Kronkita: »Obstaja mnenje, da je nevarnost za svetovni mir tudi v sami Jugoslaviji, ko bo ta le-ta brez vašega vodstva. Menijo namreč, da bi utegnila biti možnost, da bi se Sovjetska zveza vmešala v vprašanje nasled stva. Ali vas to skrbi?* Tito je odgovoril: «To me ne skrbi. Delamo vse, da bi trajno izključili možnost kakršnegakoli vmešavanja v zadeve naše države s katerekoli strani. Kajti vsakdo se moti, kdor misli, da bi lahko potem, ko ne bom na tem položaju, lahko osla bil Jugoslavijo od znotraj. Da bi lahko postala plen kake invazije. Jugoslavija ima kot večnacionalna država trdno enotnost. Nadalje ima Jugoslavija danes armado, za katero je mogoče reči, da sodi med najmočnejše v Evropi. Imamo tudi splošno ljudsko obrambo, v katero je vključeno velikansko število ljudi. In v tem pogledu so z zakonom določene obveznosti vsakega državljana, ce bo potrebno, bo lahko Jugoslavija na bojnem polju angažirala osem milijonov ljudi. To pa je velika stvar, žMsFijče vemo, kakspi #o Ju-> gbslovam, ki se znajo bočiti. In vedno bodo pripravljeni braniti svojo deželo.* Ob tem je Tito dodal, da Jugoslavija nikoli ne bo od nikogar terjala, in tudi od ZDA ne, da bi posredovala v primeru potrebe. V intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CBS je Tito med drugim •dejal, da po njegovem mnenju ob stajajo možnosti za določeno približevanje med Sovjetsko zvezo in Kitajsko in da obstajajo znamenja, da bi cbe strani nekako radi začeli pogovore o izboljšanju odnosov, vendar pa Tito za zdaj ne pričakuje kakega posebnega izboljšanja. Na vprašanje, če komunistične partije v zahodni Evropi lahko u-spejo v okviru večstrankarskega umi miim m ittiiMiiiiimii,muh V VZDUŠJU ZNATNE NAPETOSTI ZAČETEK PROCESA PROTI ULTRALEVIM TERORISTOM / 1 Rdeči brigadisti grozijo porotnikom in odvetnikom z represalijami TURIN — Pred turinskim porotnim sodiščem se je včeraj zjutraj v vzdušju živčnosti in napetega pričakovanja končno začel proces proti pripadnikom teroristične skupine rdečih brigad. Po delno u-spešnih žrebanjih prejšnjih dni je predsednik Barbaro vendarle o-blikoval poroto (6 stalnih ljudskih sodnikov in osem namestnikov), ki bodo sodili nevarnim nasprotnikom države in demokracije. Obravnava, pa čeprav je trajala poltretjo uro, je bila v bistvu le uvod v pravi proces, ki se bo začel šele danes. Skratka le formalnost, ki pa je pokazala, da izredni varnostni stroj, s katerim država skuša zagotoviti nemoten potek razprave, pdnekod smešno škriplje. Nedopustno je namreč, da se obravnava začne z dveumo zamudo samo zaradi dolgotrajnih pregledov. Izkušnja sicer uči, da brigadistov res ne kaže podcenjevati in da bi vsaka neprevidnost, lahko bila usodna, takšen varnostni stroj kot turinski pa je v bistvu le priznanje lastnega strahu ored teroristi, je zapiranje pravice v dobro zastražen geto. Kronika, če izpustimo nebistvene podrobnosti, je kaj skopa. Razprava se je začela kot rečeno z dve-urno zamudo z branjem pisma, ki so ga glavni obtoženci (Curcio, Ferrari. Franceschinj in ostali u-stanovitelji rdečih brigad) poslal: predsedniku dr. Barbaru. Doku ment, očitno izpod peresa Renata Curcia, je z mirnim in odločnim glasom prebral Paolo Mauri/io Ferrari, ki je tudi tokrat, kot že med spodletelima obravnavama, prevzel vlogo glasnika obtožencev. Dokument, ki je dolg več tipkanih strani, pojasnjuje stališče brigadistov do sodne obravnave z običajno psevdorevolucionarno in psevdomarksističi» frazeologijo. V bistvu gre za to: proces se odvija v vzdušju državljanske vojne in je le eden od členov razrednega sdo pada med revolucionarji in proti- revolucionarji. Na strani proUre-volucije so seveda vsi tisti, ki nasprotujejo stališčem BR. vključno radikali, ki so »ravno ob priložnosti te obravnave s podpiranjem posebnega sodišča dokazali svoj buržujski izvor*. Vsi pa, ki si sedaj drznejo soditi revoluciji, bodo ob pravem času drago plačali za svojo predrznost. Predvsem porotniki, katere brigadisti pozivajo, naj se umaknejo, dokler je še čas. Ob koncu so teroristi, kol je bilo pričakovati, odvzeli mandat lastnim zagovornikom. Poteza, ki je pred dvema letoma za nekaj časa onesposobila pravico, je bila predvidena in ni imela nobene posebne posledice: predsednik Barbaro je po nekajurnem posvetu imenoval uradne zagovornike, ki so vsi sprejeli nevarni mandat. Takoj nato je prekinil obravnavo, ki se bo nadaljevala danes predvidoma z uvodnimi ugovori branilcev. Govori se, da bo v tem okviru kdo od zagovornikov zahteval prekinitev razprave in dodelitev drugemu sodnemu okrožju, češ da «zaradi napetosti bi v Turinu ne mogli objektivno soditi obtožencev*. Po dosedanjih, informacijah pa kaže, da bo vloga zavrnjena kot neosnovana, (vt) Brigadisti v kletki med včerajšnjo sodno obravnavo (Telefoto ANSA) ■iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiitimiiiiimiiiiMiiiiiiHiiimiiiiiiiiii m tr»im n mm m iiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiimiifiitiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiitiuiiimiiiiifimfuifiiuMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiia,iii Napad na radikalno radijsko postajo RIM — Radikali, ki jih rdeče brigade dolžijo »izdajstva, ker so pod prli posebno sodišče*, so postali začasno glavna tarča ustrahovalnih napadov ultralevih skrajnežev. Včeraj zjutraj ob pol osmih je skupinica štirih oboroženih prenapetežev vdrla v sedež radikalne radijske postaje v Rimu ter oddala lasten krajši proglas. Odgovornost za podli izpad si lastijo samozvane «bojujoče se komunistične enote*. Ko so nasilneži' vlomili v radijsko postajo, je bil v njej le 20-letni u-rednik Carlo Couvert, ki je moral kloniti grožnjam in orožju. Teroristi so ga zvezali in zaprli v- shrambo, še prej pa so zahtevali od njega, naj jim pove, kako se streže oddajniku. Ko so oddali proglas, so odšli, ne da bi se dotaknili ničesar. Napad na radikalno radijsko postajo je dramatično odjeknil v vsej državi, občila, zlasti državni radio in televizija, so dala vesti precejšen poudarek. Ob takšno poročanje so se obregnili radikali, ki so obsodili nasilje rdečih brigad, obenem pa niso zamudili priložnosti za napad na ostale levičarske stranke, »češ Tla so v teh letih pasivno popuščale desnici in dovolile vse več grobih kršitev zakona*. S tem pa — trdijo radikali — so ustvarile tak položaj, v katerem se teroristom obrestuje politično nasilje, (vt) Danes in jutri v Švici pogovori Ecevit-Karanianlis ŽENEVA — Obnovitev vzdušja' »zaupanja in prijateljstva* med Turčijo in Grčijo je glavni cilj pogovorov, ki jih bosta imela danes in jutri v švicarskem mestecu Montreuxu predsednika vlad v Ankari in Atenah Ecevit in Karamanlis. Na dnevnem redu bodo seveda najbolj kočljiva vprašanja s področja odnosov med obema državama: bodočnost Cipra, iskanje petroleja v Egejskem morju sistema ali v vladnih koalicijah, je Tito odgovoril: «Mislim, da bi bilo dobro, da sodelujejo. Saj bi se s tem povečal . tudi njihova odgovor nost za reševanje problemov njihovih držav. Velike komunistične partije, na primer v Italiji, Franciji in drugod, sodelujejo v parla mestih. Mislim, da bi bilo logično, da pridejo tudi v vlado. Tedaj se bo videlo, kako se bodo postavil«. Te partije pa so pri mnogih stališčih šle dalje kot pa nekatere druge koTnmjstiene partije, na primer na Vzhodu.* Titove kritične misli, ki jih je izrekel v intervjuju za «New York Times* pred ob skom v ZDA o Sa-datovih pobudah za stike z Izra elom in reševanje krize na Bližnjem vzhodu v tem okviru, so spodbudile tudi Walterja Kronkita, da je eno od vprašanj Titu namenil tej zadevi. Tito je dejal, da od začetka ni verjel, da bo Sadat uspel. Kajti — kot je poudaril — znana mu je tomoglavost in nepopustljivost Izraela. «S Sadatom sva sicer pogosto izmenjala poslanice, toda o svojem namenu, da gre v Izrael, me ni obvestil. pa tudi a-rabskih držav ni obvestil. V zad njem času pa mi je poslal več po slanic. Zadnja vsebuje prošnjo, na, predsednika Carterja seznanim njegovimi sedanjimi pogledi in včeraj smo se o tem pogovarjali. Mislim, da predsednik Sadat zdaj bolj realno •'leda na vso zadevo.* Tito se ni izognil niti osebnemu vprašanju, ki je zadevalo odsotnost žene Jovanke. Odgovoril je, da terjajo mednarodne obveznosti in po govori veliko koncentracijo in na petost. zato pa gre raje sam. Vsak nesporazum mu lahko gre na živce, je dejal zaključil pa z ugotovitvijo, da sre za strogo osebno vprašanje, ki nima nikake zveze s politiko. Sklepn-' pogovori, ki sta jih imela včeraj predsednika Tito in Carter, so trajali slabi dve uri. Udeležili pa so se jih tudi člani jugoslovanske delegacije, ki spremlja Tita, in najožji sodelavci predsednika Carterja. O pogovorih so objavili tu i skupno sporočilo. Predsednik Tito bo danes iz Združenih držav Amerike prispel na dvodnevni prijateljski obisk v Veliko Britanijo. Kakor je predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič včeraj izjavil diplomatskemu uredniku Tanjuga, Titov obisk v V. Britaniji odraža trajne interese obeh držav, da še naprej utrjujeta tradicionalne stike prijateljstva in da razširjata svoje dvostranske odnose in tudi sode lovanje na mednarodnem prizorišču. Po besedah Kaleziča je to pot za boljše mednarodno razumevanje, ki ga erjajo koristi miru, sodelovanja in varnosti v Evropi in širše. »Pričakujemo — je naglasil Kalezič — da se bosta predsednik Tito in premier Callaghan pogovarjala o vprašanjih dolgoročnega interesa za napredek sodelovanja med državama in o najvažnejših vprašanjih mednarodnih odnosov, ki pritegujejo posebno pozornost Velike Britanije in Jugoslavije in terjajo hitrejše reševanje v korist miru in popuščanja mednarodne napetosti.* Predsednik Tito se bo, kakor se je zvedelo v Beogradu, med obis-' kom v Veliki Britaniji srečal s kra ljico Elizabeto II., medtem ko bo imel politične razgovore z ministrskim predsednikom Jamesom Calla-glianom. (foto Magajna! V sedanjem splošnem boju vseh demokratičnih sil za premostitev dramatičnega položaja, v katerem se je ob hudi gospodarski in družbenopolitični krizi znašla država, je delavsko gibanje prav gotovo v prvih vrstah. To nam dokazuje včerajšnja štiriurna splošna deželna stavka, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL in v okviru katere se je na osrednji manifestaciji na Goldonijevem trgu zbralo nad 2(1.000 delavcev iz vse dežele. Osrednje manifestacije v našem mestu so se poleg deželnih političnih in sindikalnih predstavnikov u-deležili zastopniki gorskih skupnosti, številni župani z občinskimi prapori, tržaški študentje, med njimi tudi slovenski s transparentom predstavništva ženskih gibanj in seveda tovarniških svetov iz vse dežele. V naše mesto so prišli z najrazličnejšimi sredstvi iz Tržiča, Gorice. Vidma in Pordenona, še posebej pa je treba omeniti prisotnost delavcev in prebivalstva s imrcsnega območja, iz Humina. i* Karnije. iz Beneške Slovenije in celo onstran Tilmenta. S svojo prisotnostjo so hoteli opozoriti, da sta od potresa minili že več kot dve leti. še vedno pa morajo živeti v barakah. Vsi udeleženci manifestacije so se zbrali na treh različnih mestih, nakar so v sprevodih po mestnih ulicah krenili na Goldonijev trg kjer jih je najprej pozdravil deželni tainik sindikalne zveze UIL Carlo Fabricei. V kratkem nagovoru je najprej pozval vse prebivalstvo, da podpre stavkajoče delavce, obenem pa poudaril glavne točke sindikalne platforme, ki se v prvi vrsti nanašajo na gospodarski in socialni preoorod dežele. polno zaposlitev, decentralizacijo uprav in obnovo potresnega območja. Osrednji govornik manifestacije je bil glavni tajnik federacije kovinarskih delavcev Fio Galli, ki je prisotne opozoril, da je sindikalna zveza popolnoma neodvisna in da ni pod vplivom nobene stranke. Po toliko letih delovanja si je. sindikalna zveza pridobila svojo avtonomijo in postala dovolj zrela, da je ne more nihče strumentali-zirati. Povezal je vsedržavno stanje z deželnim in podčrtal pomanjkanje investicijin delovnih mest,. Za vse te probleme se bo še treba dolgo boriti, predvsem proti delodajalcem, ki zavračajo vsako programsko načrtovanje in skušajo ponovilo pridobiti svoje položaje s strumentalizaeijo sedanje splošne krize. Za rešitev vseh teh vprašanj, je nadaljeval Pio GaHi, pričakujemo konkretne vladne predloge, na podlagi katerih bomo sprožili vse tiste pobude, ki (Nadaljevanje na 2j strani) NAGRADNO ŽREBANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo jutri, 11. marca, ob 18. uri na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6 v IV. nadstropju. Vabljeni so naročniki in še posebej naši razna-šalci. Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih 50 bogatih nagrad. Udeležite se žrebanja! Morda bo sreča nagradila prav vas, ki ste se žrebanja udeležili. Nagradno žrebanje je odo brilo Ministrstvo za finance z ministrskim odlokom številka 4/190305, PREDLOG PSI OB NADALJEVANJU POLEMIK 0 UNIVERZAH NAD 20.000 DELAVCEV V SPREVODU PO TRŽAŠKIH ULICAH POSPEŠITI UKINITEV POKRAJIN Za gospodarski in družbeni preporod ZA UTRDITEV DEŽELNE ENOTNOSTI Tiskovno sporočilo tržaške KD • Vrstijo se srečanja PSI za preprečitev krize pokrajinske uprave V relativnem premoru, ki ozna čuje krajevno politično dogajanje okrog obeh večjih javnih uprav zaradi odsotnosti tržaškega župana in nekater.n odbornikov ter predsednika pokrajinske uprave, ki se mudijo z mestno delegacijo v Braziliji pri sklepanju pobratenja z mestom Santos, je delno premotila politično zatišje pobuda pokrajinskega tajnika PSI Carboneja, ki je povabil na posvet stranke tako imenovanega ustavnega loka. Uradnih poročil z dvostranskih srečanj sicer ni, znano je pa, da potekajo razgovori predvsem okrog usode levičarskega manjšinskega odbora na pokrajini, ki se bo bržkone odločila pred koncem meseca ob glasovanju za letošnji proračun. V torek se je socialistično tajništvo srečalo s PS Dl, včeraj pa s predstavništvom Slovenske skupnosti in zvečer s PRI. Kaže, da sta tako PSDI kot SSk soglašali s PSI glede škodljivosti odprtja krize na pokrajini in izrazili pripravljenost storiti vse, kar je v njunih močeh, da se ji izognejo. O izidu sestanka s PRI še ni vesti, zadržanje krajevnih republikancev, ki so med drugim vlo žili resolucijo za odstop pokrajin skega odbora, je pa vsekakor zagonetno in v bistvu v nasprotju s smernicami njihovega vsedržavnega vodstva. V prihodnjih. dneh r 2 bodo nadaljevala srečanja PSI še z ostalimi strankami, ki se bodo verjetno zaključila s skupnim sestankom, na katerem naj bi potegnili zaključke. Čeprav ni sporazum la hek, ni mogoče izključevati pozitiv ne reši tv spričo pomiritve političnega ozračja, ki jo je prinesel za ključek vladne krize. Ni pa popustila naelektrenost o-zračja, ki jo je povzročila v krajevnih in deželnih političnih krogih polemika okrog univerz. Vrstijo se zato tiskovna sporočila strank, ki zavzemajo stališče do vladnih dekretov o ustanovitvi videmske univerze in okrepitvi tržaške. Socialistično 'pokrajinsko tajništvo izraža stvaritvi integriranega in koordiniranega vseučiliškega sistema pod nadzorstvom deželnega odbora za u-niverzitetne študije. PSI kritizira tudi vlado zaradi neustreznih sredstev, ki jih je dodelila tržaški univerzi in za predvideni center za znanstvene in tehnološke raziskave, ki naj bi bil povezan z industrijsko prosto cono. Polemike o univerzah so po mnenju krajevne PSI »potegnile politično debato nazaj v šestdeseta leta, ko so enotni deželni perspektivi nasprotovale težnje po avtonomnih pokrajinah*. Treba je zato pospešiti možnost ukinitve pokrajin in ‘ustanovitev komprenzorijev z načrtovalnimi pristojnostmi, pri čemer je treba Trst povezati s tržiškim in goriškim področjem. Tiskovno sporočilo tržaške KD pa najprej polivali vladna odloka o infrastrukturah v okviru izvajanja osimskih sporazumov, glede univerz pa zatrjuje, da so za tržaško univerzo v glavnem sprejeli predloge aka ' .inskega sveta. Pri tem si prisvaja zaslugo za nakazana finančna sredstva, češ da so podvojili letni redni prispevek in dodelili 5 milijard izrednega za delovanje univerze, priznali 20 milijard posojila za medicinsko fakulteto v katinarski bolnišnici in nakazali 3 milijarde za začetek uresničevanja centra za znanstvene raziskave. Izraža pa nekaj pomislekov glede fakultet, ki so jih dodelili videmski univerzi, nakar se sooročilc KD zaključuje s polemiko do drugih strank, ki jih dolži protislovnosti in demagogije. • V Trstu se je včeraj sestala posebna deželna komisija, ki so ji poverjena vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Na seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, so obravnavali predlog delegiranega odloga, na podlagi katerega naj bi nudili pomoč Italijanom, ki se nameravajo preseliti iz Jugoslavije v I-ta'ijo na podlagi člena 3 omenjenih sporazumov. Politična dejavnost PSI Pokrajinsko tajništvo PSI je danes sklicalo sestanek o problemih stanovanj in socialnih storitev v mestnih predelih. Na sestanku bodo prisotni tajniki sekcij, odgovorni delovnih kolektivov federacije in rajonskih posvetovalnic, socialisti, ki so v SUNIA in v množičnih organizacijah ter socialistični občinski svetovalci. Jutri popoldne bo tudi v konfe-rovanje od sekcij izvoljenih delegatov za deželni kongres stranke. Vedno jutri [»poldne bo v konferenčni dvorani videmske federacije deželni sestanek socialistov UIL, na katerem bo govor o načrtu socialistične alternative za premostitev ekonomske krize in za polno zaposlitev. Tudi slovenski dijaki in dijakinje so se polnoštevilno udeležili manifestacije iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiMiuiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitniiiiiitiiiiiiiiiiiiiH PONOVNO PROVOKATORSKO DEJANJE ^AVTONOMNIH* EKSTRAPARLAMENTARCEV Neznani atentatorji zanetili požar v uradu tržaške univerzitetne menze Škoda znaša približno 15 milijonov lir - Protestne izjave univerzitetne sekcije KPI, združenja CICA in PDUP Še neznani atentatorji, verjetno pripadniki kake ekstremistične iz-venparlamentame organizacije, so včeraj ponoči zanetili požar v pisarni tržaške univerzitetne menze in povzročili za približno 15 milijonov lir škode. Včeraj malo pred osmo urh, ko so prišli uradniki v službo, so že pred vstopom v pisarno opazili, da so vrata osmo jena. Vstopili So in z zaprepadenostjo ugotovili, da je bila pisarna popolnoma uničena. Zgoreli sta obe pisalni mizi, dve drugi mizi, osem stolov in drugo pohištvo, plameni pa so tudi uničili dva računska stroja in pisalni stroj. Na kraj so prihiteli agenti političnega oddelka tržaške kvesture, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da so atentatorji splezali na teraso, razbili šipo in nato skozi okno zlezli v notranjost. Razmetali so pohištvo in polili vnetljivo teko čino. po vsej verjetnosti bencin, OD SOBOTE PRI MONTEBELU «NAUTICAMP 78» Razstava za ljubitelje morja in izživljanja v prosti naravi Od zložljivega stolčka do razkošne jahte - Bogata izbira domačih in tujih prikolic - Razstava bo odprta do 19. marca Na sejmišču pri Montebellu je vse živo. Običajno mrzlično vzdušje, ki je značilno za zadnje ure pred odprtjem vsake sejemske prireditve, še stopnjujejo številni tovornjaki, ki dovažajo na sejmišče zahtevnejše eksponate, kot so večja športna plovila, prikolice in podobno. Jutri ob 11. uri bo namreč slovesno odprtje razstave »Nauticamp 78», mednarodne razstave športnih čolnov, rekvizitov za taborjenje in caravanning, na kateri bo nastopilo okrog 150 razstavljavcev iz naše dežele, iz notranjosti Italije in iz številnih tujih držav. Kaže, da si bomo letos lahko o-giedaii najnovejše dosežke domačih in tujih tovarn, kj skrbijo za izživljanje čedalje številnejših množic o o in na morju ter v naravi sploh. Tudi na našem območju se vedno več ljudi navdušuje za preživljanje počitnic ali vvsek-endov ob morju, 'ob jezerih, v notranjosti celine ali kjer koli že, ne da bi bili vezani na storitve, ki jih nudijo hoteli in drugi gostinski objekti in da bi vsaj nekaj časa neposredno doživljali naravo. Razstava pa ni namenjena le tukajšnjemu prebivalstvu: organizatorji pričakujejo velik obisk tudi iz sosednih italijapskih dežel in iz tujine, predvsem pa iz sosedne Jugoslavije. Razstavljavci pripadajo najrazličnejšim proizvodnem kategorijam, zato je pričakovati, da 10 na razstavi lahko izbirali med najpreprostejšimi izdelki, kot je na primer e-nostaven zložljiv stolček za taborjenje, do najbolj zahtevnih izdelkov. kot so lahko razne jahte, večje rulotke in podobno. v Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa neprekinjeno od 10. do 20. ure. V ponedeljek, 13. marca, bo predsednik sejemske ustanove dr. Torpsella na po-ebni tiskovni konferenci obrazloži] glavne značilnosti in pomen letošnje prireditve. Razstava bo odprta do 19. marca. SINOČI V ZGONIKU Lepa proslava praznika žena Sinoči se je v Zgoniku v nabito polni dvorani ŠK Kras odvijala o-srednja proslava mednarodnega dneva žena, katere se je udeležilo veliko število žena in deklet iz vseh vasi zgoniške občine. Po odobritvi s ploskanjem resolucije v solidarnost ženskam iz Beneške Slovenije, ki si prizadevajo za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, je v priložnostnem govoru Tamara Blazina naglasila pomen vsakodnevnega boja za (»polno žensko enakopravnost. Dotaknila se je še nerešenih vprašanj uzakonitve splava, družinskih posvetovalnic in druge splošne problematike, ki bodo lahko našla primerno rešitev le z aktivnim doprinosom tudi ženske komponente. Anga žiranost žensk mora biti deležna tudi na področju uveljavljanja narodnostne enakopravnosti. Pester program je vseboval recitacije pesmi Kajuha, Grudna in Ati-' lija Kralja, ki so jih podale Neva Milič, Sonja Blažina, Pierina in Anica Kralj. V glasbenem intermezzu pa je zaigral štiri viže harmonikar Mau-rizio Lovrenčič. Ves program je povezoval dekliški pevski zbor «Vesna» iz Križa, ki je pod vodstvom Pije Cah izvaja! venček pesmi in je s svojimi svežimi glasovi ogrel občinstvo. Sledila je prijetna družabnost. —bs— ter zanetili ogenj, še prej pa so z rdečo barvo napisali na steno »podražitev menze je prvi korak k restrukturaciji univerze* ter narisali srp in kladivo. Preiskovalci, domnevajo, da je atentat tesno po vezan z nedavno podražitvijo obro ka hrane v univerzitetni menzi od 350 na 700 lir. Po dosedanjih ocenah znaša škoda približno 15 milijonov lir, na srečo pa požar ni poškodoval kuhinjskih naprav in torej menza lahko redno obratuje. Tržaška demokratična javnost je izredno kritično ocenila to provo-katorsko in vandalsko dejanje. U-niverzitetna sekcija KPI »E. Cu-riel* in univerzitetni krožek ZKMl sta včeraj izdala tiskovno poročilo, v, katerem, odločno obsojata atentat, ki se, po njunem mnenju, vključuje ,v »serijo škvadrističnih fjrevratnišKih ’akacij,'' katerih namen je uničenje šole 'in "univerze*. KPI zato izraža solidarnost z vsem o-sebjem menze in s tistimi študenti. ki se redno poslužujejo te storitve ter vabi demokratične študente, naj poostrijo nadzorstvo m naj se še odločneje zavzamejo za boj proti nasilju. Protestno izjavo je izdalo tudi združenje CICA, ki ga sestavljajo ARCI, HvIDAS in ENARS-ACL1, ki prav tako poudarja, da nosi to dejanje pečat fašistične prevratniške dejavnosti ter poziva prebivalstvo k protifašistični budnosti. Končno pa naj omenimo še tiskovno poročilo PDUP, ki prav tako obsoja to dejanje in poudarja, da prav taki dogodki krepijo KD in desničarske sile ter njihovo kampanjo v zvezi z javnim redom, obenem pa taka dejanja škodujejo delavskemu razredu, študentom in celotnemu levičarskemu gibanju. poslopij je bilo po Italiji in tudi v Trstu napravljene že mnogo škode, kj je čisto materialnega značaja. Z odgovornim vedenjem in odgovorno akcijo oa bodo dijaki, zaključuje letak, lokazali javnosti svojo zrelost in ’ ^zadevanje za izboljšanje celotne šolske ,s‘rukture. Dijaki zavoda Carli proti zasedbi šole Demokratični in- antifašistični dijaki zavoda »Carli* v svojem letaku ugotavljajo, da bi bila zasedba šolskega poslopja, kot jo predlaga lista »Lotta studentesca*. slej ko prej škodljiva. Svoje pravice bodo dijaki izbojevali le z enotnim nastopom, pravi letak, in z nenehnim pritiskom na občinske upravitelje, da bi to enkrat dodelili že nakazanih 50 milijonov za popravila na šoli. Dijaki se zavedajo, da je šola v krizi, z zasedbo pa bi samb metali na mlin ekstremistič- nim silam, fašistom in avtonomistom, ki hočejo samo razdor študentovskega gibanja. O zasedbi šole se mora izreči celoten zbor dija kov in ne samo nekateri osamljeni posamezniki. Ob zasedbah šolskih Žensko gibanje KD o posvetovalnicah V palači Diana so se včeraj sestale pripadnice ženskega gibanja krščanske demokracije pod predsedstvom prof. Vanne Pecorari Marson, da bi obravnavale vsebino deželnega zakonskega osnutka p družinskih posvetovalnicah, ki ga je predložila KD. Pripadnice gibanja so predvsem ppudarile, da rie 'stee biti takšna posvetovalnica, ki jo trenutno proučujejo, le nadomestilo drugih zdravstvenih centrov z njihovim izključnim družbeno - sanitarnim pomenom in postati prostor za dobavo kontracepcijskih sredstev. Predvsem mora biti posvetovalnica, po njihovem mnenju, na razpolago celotni družini in ne izključno ženski. Sestanek deželne komisije za prevoze V Trstu se je včeraj sestala komisija za koordinacijo prometa in prevozov, kateri predseduje deželni odbornik Cocianni. Proučila je nove pravilnike cenikov, ki jih je izdelala posebna komisija, dr. Marino Marin pa je obrazložil Stammalijev zakon o proračunu krajevnih uprav. Odbornik Cocianni je ob zaključku dela seznanil prisotne, da bo deželni odbor v kratkem proučil tri zakonske osnutke, ki zadevajo prevoze. • V okviru seminarja, ki ga prireja italijanski zavod za grafologijo, bo danes ob 18.30 predaval v dvorani liceja «Dante Alighieri* prof. Mario Alarir iz Rima o ugotavljanju kriminalitete s pomočjo študija pisave. • Uradni vestnik, z dne 15. novembra 1977 je objavil razpis treh natečajev na podlagi izpitov za dopolnitev prostih mest v godbi agentov javne varnosti. Prošnje, na kolkovanem papirju, je treba nasloviti na notranje ministrstvo — glavno ravnateljstvo javne varnosti v Rimu, in jih .je treba oddati prefekturi najkasneje do 18. marca 1978. Interesenti lahko dobijo vse informacije na kabinetu prefekture. (Nadaljevanje s I. strani) I vijo -------------------------------I co 1 se nam zdijo najprimernejše za rešitev sedanje krize, še vedno pa se moramo. boriti proti določenim političnim sliam, ki zlorabljajo trenutno stanje in skušajo zvrniti vse posledice krize na delavski razred Boriti se moramo predvsem za programski razvoj dežele in za vse tiste cilje, ki so začrtani v deželni platformi sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Glavni tajnik kovinarskih delavcev je nato negativno ocenil delo deželne uprave, ki ni bila v toliko letih kos veliki večini problemov. Tako je ostala nerešena cela vrsta problemov, v zadnjem času pa se, je položaj še poslabšal. Zadnji primeri v podjetjih' Maraldi, Gaslini, bivši Bloch, podgorski predilnici in Stock jasno pričajo, da se bo treba še dolgo boriti. Veliko pozornost bo treba posvetiti železarski, tekstilni in ladjedelniški industriji, ki imajo najboljše pogoje za razvoj. Boriti se bo treba za višje plače, saj so med najnižjimi v Evropi. Res je tudi, je nadaljeval Pio Galli, da imajo industrije zelo visoke stroške, na ceno končnih produktov pa v najvišji meri vplivajo visoke obresti, ki so v Italiji za skoraj 25 od sto višje kot v ostalih evropskih državah. V nadaljevanju svojega govora se je Pio Galli dotaknil Vprašanja primanjkovanja stanovanj; govoril je še o vlogi 'ženške, M je bila doslej vedno' zapostavljena 'ih odločno zahteval, da se ji zagoto- iiiiiiiiiiiiiiittiiMliiiiiHiiiitiiiiiiiiiHMiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniN NA SEJI UPRAVNEGA SVETA vse tiste pravice, za katere se bori. Ob koncu pa je še odločno obsodil vsako obliko nasilja in vse tiste prevratniške sile, ki so glavni nasprotnik delavskega gibanja. Boj za dosego pravic pa se bo nadaljevat dotlej, je zaključil, dokler ne bo delavski razred dosegel vseh ciljev, ki si jih je zastavil. Preden so se udeleženci zborovanja razšli, je še enkrat spregovoril deželni tajnik UIL Carlo Fa-bricci in opozoril ter odločno obsodil dva primera političnega nasilja, ki sta se pripetila v noči med sredo in četrtkom v našem mestu. Najprej so neznanci potrgali vse lepake, ki so pozdravljali udeležence včerajšnjega zborovanja; drugi primer pa je mnogo- resnejši : gre za atentat, ki so ga neznanci izvedli v univerzitetni menzi in ki je povzročil veliko gmotno škodo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 Jutri, 11. marca, ob 20. uri v TOLMINU ■ ■JltlKS' ol, V nedeljo. 12. marca, ob 17. uri v BOUUNCU - gledališče »France Prešeren* > Delovanje Teatra štabi le v prihodnjih treh letih Nova sezona gledališča se bo začela z uprizoritvijo Svevovega dela . Bolteri pou-daril zaskrbljujoče finančno stanje gledališč Upravni svet Teatra stabile Furlanije - Julijske krajine je soglasno odobril smernice delovanja, ki ga deželno gledališče namerava izpeljati v prihodnjih treh. letih. Upravni svet bo podroben načrt dela posredoval tudi kritikom, gledališkim operaterjem v deželi in preučevalcem gledališke umetnosti, nato >>a bo obravnaval njihove predloge ii mnenja, le sedaj pa lahko napovemo, da se bo triletni plan držal še vedno že ustaljene prakse, Teatro stabile ' o torej posvečal svojo pozornost srednjeevropskemu, deželnemu in narečnemu gledališču, pri tem pa ne bo prezrl svo e vloge mostu in povezave med italijansko in vzhodno kulturo. Prva predstava gledališke sezone 1978 - 79 bo posvečena petdesetletnici sm;-ti Hala Sveva, in sicer bo to predelava znanega Svevovega teksta »La coscienza di Ženo*, ki jo je izvedel Tullio Kezich. Ob predstavitvi umetniškega sporeda delovanja gledališča je predsednik Teatra stabile dr. Guido Botteri orisal tudi finančno stanje te pomembne kulturne ustanove. Botteri je dejal, da se deželno gledališče nahaja v denarni stiski, to pa predvsem zato, ker so zamude pri izvajanju zakonov. Kljub temu pa je finančno stanje Teatra stabile, če 70 primerjamo s stanjem v drugih rsU ovah, precej trdno. V preteklem letu je gledališče utrpele 20 od sto primanjkljaja, meljem ko sta ga imela gledališče »Verdi* in Stalno slovensko gledališče 32 od sto, oziroma 90 od sto. Ob teh ■■oodatkih. je še dejal Botteri, je treba angažirati vse politične šile v 'eželi in državi, da bi se pozitivno rešila vprašanja vseh državnih gledaliških struktur. Predsednik upravnega sveta se je nato zaustavil in poudari' priznanja, ki jih je bilo gledališče deležno, predvsem za postavitev Tomizzovega «Idealista*. Razdejanje v pisarni univerzitetne menze STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER Prevod: Kostumi: Režija in scena: UUBIŠA GEORGIEVSKI JANKO MODER MARIJA VIDAU Nastopajo: zapornik - dvojnik ALEŠ VALIČ preiskovalec ANTON PETJE dežurni IGOR SANCIN prva tovarišica BOGDANA BRATUŽ Danes, 10. marca, ob 18. nri Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene -obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež. POPUST ZA ABONENTE SSG. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod: MILE KLOPČIČ Scena in kostumi: EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija: JANEZ MEJAČ Asistent režije: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ PREMIERA jutri, 11. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski PONOVITVE v sredo, 15. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 16. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek Zaradi objektivnih tehničnih o-vir smo bili prisiljeni tokrat planirati premiero na dan sobote. Prosimo za razumevanje. Debeljuh Poldini. Fulvio Tomizza, kj je s svojim zadnjim delom, romanom »La miglior vita*, zaslužil literarno nagrado Strega, velja za «obmejnega» pisatelja, za človeka na prelomnici, ki je tovrstna, izkustva 'znal strniti -v umetniško veljavnih oblikah. Med elementi njegovega pisanja je jezik velikega pomena, celo za tolmačenje samega pripovednegp jedra, saj vselej sledi pripovedi in tako daje delom tega avtorja poseben ton. Prvine, ki jih je predavateljica izluščila iz raznih jezikovnih plasti nam obetajo nuditi nov in izviren vpogled v To-mizzovo ustvarjanje. Včeraj-danes Danes, PETEK, 10. marca 40 MUČENIKOV. Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 — Dolžina dneva 11.35 — Luna vzide ob 7.02 in zatone ob . 19,4.9 Jutri, SOBOTA, 11. marca KRIŠTOF Vreme včeraj: najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 7,4, ob 13. uri 9,9 stopinje, zračni tlak 1015,9 mb rahlo pada, vlaga 57-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, veter jug jugozahodnik 6 km na uro, morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V Trstu se je rodil en otrok, umrlo pa je 21 osfeb. RODIL SE JE: Matteo Losi. UMRLJ. SO: 82-letna Valeria Purich vd. Sferza, 64-letna Eva Granesa por. Mate, 77-letna Antonia Maurich vd. Derschitz, 88-letna Anna Skorja vd. Fumis, 81-letna Comelia Bam-boschek por. Degli Innocdnti, 55-let-ni Edoardo Amato, 43-letni Celestino Del Bello, 55-letna Giovanna Barre-ra, 20-letni Roberto Puppi, 62-letna Alma Planek, 63-letni Guerrino Zio, 86-letni Libero Valente, 91-letni Ni-col6 Ferro, 61-letni Antonio Esposito, 66-letni Guido Silvestri, 85-letna Nun-ziata Bonayia por. De Gennaro, 90-letni Pietro Tranquilli, 71-letna F,-milia Škapin vd. Trost, 55-letna Gi-nevra Tronu por. Borgnolo, 70-letna Francesca Carboni vd. Agolanti, 67-letni Dante Gant. Gledališča ROSSElT t Danes, 10. marca, «L'uomo, la besUS e la virtu* Pirandella; v izvedbi/' rolda Tierija, Giuliane Lojodice, Cia®' nija Agusa in Carla Hintermanna. " bonenti 20 odst. popusta. Rezervacij® pri osrednji blagajni Pasaže Protti * Od 15. marca «Un angelo calibro 9» v izvedbi Rosanne Schiaffino. M*-ma Remigija. Arnolda Foaja, Lie ZoF pelli in Cinzie De Carolis. Abonenti 30 in 20 odst. popusta. Rezervacij® pri osrednji blagajni Pasaže Protti * AVDITORIJ Danes, 10. marca, v abonmaju donijeve »Ljubosumne žene*. Odrez®* št. 5. Rezervacije pri osrednji M*1 gajni. Pasaža Protti. VERDI V nedeljo ob 18. uri premiera oP®r® Gian Carla Menottija «L'ultimo se vaggio*. Vstopnice so na razpol*® pri gledališki blagajni (tel. 319-48). Kino Ariston 16.00—22.00 «La ballata d‘ Stroszek*. Eva Mattes, Clemen® Scheitz. Barvni film. Mignon 16.00 «Le avventure di Barb®' papa*. Barvna risanka. .. Nazionale 16.00 «Le avventure Braccio di ferro*. Barvna risani* Grattaciello 16.00 «Un taxi color o1®; va». Charlotte Rampling, PhiliPP; Noiret, Agostina Belli, Peter G®0 nov. Barvni film. . Excelsior 16.00 «L’animale». Jean-P® Belmondo, Raquel Welch. Fenice 16.00 »Telefon*. Charles Br0® son, Lee Remick. Barvni film-Eden 16.00 «Taboo». Barvni film. Pre” povedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Poliziotto privato: un f stiere difficile*. Robert Mitchu* Filodrammatico 16.00 «La pornodete® tive*. Barvni film. Prepovedan n®1® dini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Io sono mia». “ fania Sandrelli, Maria Schnek®/ Michele Placido. Prepovedan ml® ni pod 14. letom. Barvni film. Aurorai 16.30 «In nome del papa re Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30 «La ragazza dal P'3' ma giallo*. Dalila Di Lazzaro. P povedan mladini pod 14. letorn-Modemo 16.00 »Padre padrone*. *\ žija P. in V. Taviani. Barvni f|Inj Impero 16.30 «A1 di la del bene del male*. Dominique Sandra. . bert Powell. Prepovedan ml® pod 18. letom. .. Ideale 16.00 «11 letto in piazza*. ja. zo Montagnani. Prepovedan 111 dini pod 18. letom. Barvni fi!®' Vittorio Venelo 16.00 «Ecco noi • K esempio*. Adriano Celentano. to Pozzetto. Prepovedan mladini 14. letom. Barvni film. ^ Radio 16.00 «C’era una volta il ** Charles Bronson, Henry P°n CHaudia Cardinale. Barvni fr'01-Astra 16.00 »Paolo in caldo*. “' j carlo Giannini in Omella Prepovedan mladini pod 14. let . Volta (Milje) 17.00 «Quelle strane < Q86twi»-' Paolo Villaggio. Albi Sordi, Nino Manfredi. Prepov®f£ mladini pod 18. letom. Barvni ' • n .i • Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Ron-cheto 77 sestala rajonska konzulta za škedenj in čarbolo, ki bo razpravljala o davčnem pravilniku. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana U, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36 (od 8.30 do 13.()0 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Istrska ul. 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7 in Istrska ul. 7. Drevi predavanje o narečnem izrazju v delih F. Tomizze Kulturno združenje *MOST* pri reja danes zvečer ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje o narečnem izrazju v delih Fulvia Tomizze, ki ga je pripravila dr, Mara Proti zavlačevanju s problemi bolniške ustanove Tajništvo sindikalne zveze bolni-šniškega osebja CGIL - CISL - UIL je prejelo brzojavko, v kateri pred sednik bolnišniške ustanove od v. Morgera obvešča sindikalne organizacije, da je bila skupna seja, predvidena za včeraj, odložena zaradi zadržanosti nekaterih svetovalcev. Tajništvo sindikalne zveze je ob tem izdalo poročilo, v katerem poudarja neresnost nekaterih članov večine v upravnem svetu bolnišni ške ustanove, ki »se očividno ne zavedajo resnosti polqžaja v okviru u-stanove*. Sindikalna zveza je zato sklicala za danes izredno sejo svetov delegatov deželne bolnišniške u-stanove, da bi se dogovorili o takojšnjem začetku sindikalnega boja v podporo predloženi platformi. V poročilu je še rečeno, da se bo sindikalni boj nadaljeval vse do trenutka, ko bodo predložene zahteve dokončno sprejete. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI j, Boljunec: tel. 228-124; Bazovica1 1 . 226-165: Opčine: tel. 211-001; Pr0ia tel. 225-114; Božje polje Zgonik. 1 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213 Milje: tel. 271-124. ESS h &P V počastitev spomina drage ^ ke Danice in zeta Stanka V tika ruje mama 10.000 za Dijaško ®® jj! 10.000 za Glasbeno matico .in 1 lir za Dobrodelno društvo. ..^K V spomin na pok. Elizabeto B*! dj in na Marijo Lovrenčič daruje j, Pečar 10.000 za Primorski d’16 (jr Namesto cvetja na grob Zor® j, gič vd; Križmančič darujeta in Aldo z družino 3.000 lir 23 nost Družina Opčine. ifjd Ob 1. obletnici smrti dragega Viktorja Ferluga darujeta Sih'®.^ drič in družina 50.000 lir za p0lJjric' vanje šole pri Sv. Ani po ” Gregorič. Ob rojstnem dnevu Josipine M darujeta hčeri Kristina in _ . pP 5.000 lir za poimenovanje ®o)e Sv. Ani po Marici Gregorič. je V spomin na Marijo Vecch1 Lflč rujeta Ivan in Danilo Gerdin® ^ i< lir za spomenik padlim v ^. _yc<' Skednja, od Sv. Ane in s Podporni član Vincenc Raže111 je 5.000 lir za TPPZ. Ob smrti drage mame »zr® ^it®' venska zamejska skavtska °r jolf1' cija svoje sožalje Veri I-ozcj. ., 9 letni voditeljici tržaških skavt družini. Zapustila nas je naša draga ANGELA BARETT0 vd. LOZEJ Pogreb bo jutri, 11. marca 1978, ob 10.45 iz mrtvašnice & ne bolnišnice. p Žalostno vest sporočata hčeri Ver® Daria ter vnukinja Marta Trst, 10. marca 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) Mali oglasi FOTOGRAFSKI LABORATORIJ išče 14 - 16-letnega vajenca. Zelo dobri pogoji in velika možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Fotograf*. Dne 8. marca nas je zapustil naš dragi ANTON PRAŠELJ * Pogreb bo jutri, 11. marca 1978, ob 12.45 iz mrtvašnice ne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. gl®v' Žalujoči družini Prašelj, Tim®115 sorodniki Kontovel, 10. marca 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) JUTRI V TOLMINU, V NEDELJO V BOLJUNCU KLJUB NEGATIVNIM NAPOVEDIM DESNIČARJEV letošnja revija Primorska poje Po komaj nekaj letih uspešnega delovanja v znaku bratstva in povezovanja N * astoj»ili bodo zbori s lostran in z onstran meje - Rekordna udeležila pevk in peveev Do. if* v Tolminu prvi nastop številna vprašanja, ki so jih po-Pevskih zborov v okviru letošnje | stavili svetovalci levice v prvem evije »Primorska poje*, ki je po a'a v zadnjih letih ena najpomembnejših in najbolj množičnih “‘turno - prosvetnih manifestacij. Letošnja «Primorska poješ- se bo r^jjala v devetih koncertnih ve-Ite ’ na L a tori h bodo nastopili zbori s tostran in z onstran pfie. Glede udeležbe bo torej le /T-ia revija spet rekordna. Že ta Mdatek jasno kaže razsežnost te >ive in pomembne kulturne J/Jode, ki ne teži le k izboljšanju ascga -zborovskega petja, najbolj ®Waščene, priljubljene in razaiba-oblike kulturno-prosvetnega u-®Mvovanja. temveč predstavlja moment utrjevanja vrednot, ki J? vzniknile v NOB, razraščanja ■ bogatenja kulturne in družbene l?esti ter utrjevanja enotnega .p turnega prostora. «Primorska po-* Pa pomeni tudi zbliževanje lju-. *z različnih krajev Primorske, nastopa na letošnji reviji nad •W0 pevk jn pevcev. Organizatorja Slovenska presvet 1 zveza in Združenje pevskih zbo . v Primorske, sta ob letošnji »Pri "°rski poje» izdala tudi brošuro s Doredom. koncertov in seznamom stopajočih zborov, poleg tega pa j; v brošuri tudi poglavje, ki je t»Hienjeno starejšim zborovodjem, 1 delujejo na območju Primorske. JUtri bo torej v Tolminu ob 20. Prvi koncert letošnje revije, natopili bodo zbori: Dekliški koprni zbor Most na Soči. ženski "Triglav*' - Bukovica, moški j?°r «Brda* - Krmin - Plešivo, mo-.p zbor »Lijak* - Vogrsko, moški i ,r «.Tustin Kogoj* - Dolenja Tre-t,Usa, moški zbor «Triglav» - Trenje, vokalna skupina »Prijatelji*-”brovo, moški zbor «Peter Jereb* t-erkno, mešani zbor »Lipa* - Ba ■ 'dna, moški zbor «V. Stanič* - i, v*e, komorni zbor Idrija in mo zbor »Mirko Filej* Gorica, nedeljo pa bo drugi koncertni t^,Cer v Boljuncu v gledališču Irance Prešeren*. Ob 17. uri se pd° občinstvu predstavili zbori: ,noski zbor Društva upokojencev -jter, mešani zbor «Jadran» • Mi-jv’ moški zbor »Karol Pahor* -vran. mešani , zbor «Primorec» - j, ebie, mešani zbor «Slovenec» -jj^t, moški zbor »Fantje izpod vjjhade* iz devinsko-nabrežinske ^‘ne, ženski zbor »Postojna*, Go h*bi oktet, mešani zbor »France ^k* . Prvačina, moški zbor Mi >11 in mešani zbor »Svobodni - ^>la V DEŽELNEM SVETU Nadaljevanje razprave o zakonu U razvoj kmetijstva ti,y deželnem svetu se je včeraj Djdaljevala razprava o zagonskem C.ntku, s katerim se refinansira ^ lzPopolnjuje deželni zakon št. .75, dnevu razprave. Po mnenju odbornika za kmetijstvo bo novi zakon odpravil vse tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih je bilo kmetijstvo v naši deželi tako zapostavljeno. Predvidoma bi se morala razpra va o tem zakonskem osnutku zaklju čiti danes. Prosvetno društvo «1jSo (iruden» gost Pirančanov Gost na proslavi za dan žena v Piranu v torek zvečer je bilo tudi prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine. V štiridesetminutnem programu — 1 dil je spored, ki so ga za to priliko pripravile skupine- nastopajočih domačinov italijanske narodnosti — se je gostitelju predstavilo vse najboljše, kar prosvetno društvo Igo Gruden ima. Domačine je pestrost in kvaliteta sporeda navdušila: na večerji v nrelepem am-bientu hotela Bernardin v Portorožu, je bila tako izražena, želja po poglobitvi stikov med slovensko manšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji. Na predstavi, ki so ji prisostvovale najvišje osebnosti piranske občinske skupščine, prisotni niso štedili dlani, ko je bilo treba nagraditi odlično petje dekliškega in moškega zbora, lepo petje Bruna Kralja in glasbeno spremljavo Majde Terčon, izredno doživete recitacije Cinzie Auber in Patrizie Terčič s spremljavo glasbe Vere Kukanje ter mojstrsko igranje na harmoniko Ivana Miliča. Prisotne je s kratko besedo nagovoril predsednik prosvetnega društva Igo Gruden Nevenko Gruden, ki je tamkajšnji javnosti predstavil društvo Igo Gruden iz Nabrežine. SPD TABOR - OPČINE vabi na predavanje dr. R. Honna, ki bo v nedeljo, 12. marca, ob 16.3« PO BOSANSKI KRAJINI IN POTEH AVNOJA l ob spremljavi 270 diapozitivov niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinift nuni iiiiiiiiiiKiiniiin,mm,,n,l(HIII|||,|||||||mi||||||||||||M|||U|t|||||||||t|||| Z IZREDNEGA ZASEDANJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA IZVOLITEV PREDSTAVNIKOV OBČINE V ŠOLSKI OKRAJ Soglasna potrditev, da okraj ni pristojen za slovensko šolo Na torkovem izrednem zasedanju zgonlškega občinskega sveta je bi la na dnevnem redu le izvolitev občinskih predstavnikov v šolski svet 16. okraja: izvoljena sta bila Srečko Orel in Boris Simoneta za večino, medtem ko se manjšina volitev sploh ni udeležila (in torej ni izvolila svojega predstavnika). ker pristojne oblasti niso u poštevale zahteve vse slovenske javnosti po ustanovitvi samostojne ga slovenskega šolskega okraja. Odbornik za šolstvo Miloš Budin je uvodoma pojasnil, da je volitev predstavnikov v šolski svet institucionalna dolžnost občinskega sveta, da omogoči reševanje problematike italijanske šole na tem območju. S tem se bojkot takšne razporeditve šolskih okrajev, kot se je,,,s., podporo vseh strank in slovenskih organizacij že izvaial, dejansko nadaljuje, v prizadevanjih, da bi prišlo do ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega okraja. Stanko Budin je naglasil, da se slovenski socialisti ne strinjajo s takšno razmejitvijo okrajev, zato v 16. okraju ne sme biti mesta za slovenske kandidate (katere bo izvolilo 12 občinskih svetovalcev iz tržaške, nabrežinske, zsoniške in repentabrske občine), temveč le za italijanske, ki bodo skrbeli za svojo šolo. Na tak način namerava njegova skupina dejansko nadalje vati z bojkotom. Vladimir Rebula je v imenu SSk obžaloval, da v tej fazi bojkot ni več enoten, ker bi tako dali še večjo težo naši zahtevi, ko ne bi sploh izvolili nobenega predstavni l Predvideva okrepitev in obnovo J^fijskih podjetij, ki jih je pri-potres. Kot zadnji je v raz-lo rv posegel svetovalec Chinella-h . ki je še enkrat obrazložil w*iaal posege, ki jih bo deželna j|®va izvedla po smernicah zakonca osnutka. Nato sta spregovo-še poročevalec Micolini (KD) ^odbornik za kmetijstvo Del Gob-1 *i sta v glavnem odgovorila na Ni* '"'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlIHiiillllllllllllllt 11111111111111 Hlinil IIIIIIIIIIHIIIIMII Htllllll Gen. Ferdinando Dosi obiskal Poveljstvo finančnih stražnikov v jtv^r« j je obiskal tržaško povelj- L,. finančnih stražnikov general i(|) anosi, ki je pred krat-Prevzel mesto namestnika glav-'tf.j Poveljnika korpusa finančnih V'k°v. Dosi je s tem zaključil I fA oddelkov finančnih stražnikov VA. deželi. Na tem obisku ga je tjofjal poveljnik finančnih straž-i ,, za Furlanijo - Julijsko kraji-(jp n- Nicola Accaria. ^rala Dosija sta v Trstu spre- jela polkovnik Carlo Miltiga, ki po veljuje tržaški enoti finančnih stražnikov in poveljnik deželne enote davčne policije polk. Vincenzo Bian-chi. Ob zaključku svojega obiska je general Dosi čestital oddelkom finančnih stražnikov iz naše dežele za dosežene uspehe in jim zaželel da bi bilo tudi v bodočnosti njihovo delo tako uspešno. Na sliki: general Dosi v vojašnici na Sprehajališču sv. Andreja. ka v 16. okraj Tako bi tudi italijanska šola malo žrtvovala (poleg slovenske), v pričakovanju u stanovitve samostojnega slovenske ga šolskega okraja. Svetovalska večina (KPI in PSD je nato soglasno izglasovala nasled njo resolucijo (svetovalska manjšina se je vzdržala, ker se ni strinjala s prvim odstavkom)-»Občinski svet občine Zgonik je na svoji izredni seji dne 7. marca 1978 ob izvolitvi zastopnikov v 16. šolski okraj ugotovil naslednje: Kljub enotni zahtevi vse slovenske javnosti po enotnem slovenskem okraju, je ministrstvo za javno šolstvo razpisalo volitve, ne da bi upoštevalo zahteve demokratične javnosti. Zaradi tega so vse komponente ''dlbčenske šole plebisci tarno bojkotirale volitve v okrajne in - pokrajinske - šolske svete. Zato okraj, za katerega občinski svet voli danes svoje predstavnike, ni pristojen za slovensko šolo. Glede na dejstvo, da se vprašanje dc da nes še ni premaknilo z mrtve točke, občinski svet oonovno zanteva ustanovitev samostojnega okraja za slovensko šolo.* — bs — Seja sekcije PSI za vzhodni Kras V torek zvečer se je sestalo vodstvo socialistične sekcije za vzhodni Kras, da preuči vrsto problemov, ki zadevajo. tako delovanje in organizacijo socialistične, stranke na tern področju, kot tudi širša vprašanja, ki zadevajo celotno prebivalstvo. Sklenjeno je bilo. da bodo v kratkem sklicali dva krajevna sestanka. na Opčinah in v Bazovici, za vse strankine člane za bolj razčlenjeno diskusijo o industrijski coni in o problemih, ki neposredno zadevajo zlasti slovensko prebivalstvo. Diskusija se bo nujno dotak nila tudi dosedanjega delovanja krajevne konzulte in predlogov za prihodnost. V zvezi s krajevno problematiko, za katero je prav tako zadolžena konzulta za vzhodni Kras, je vodstvo sekcije vzelo v pretres nekatere predloge za infrastrukture, ki jih bo treba v najkrajšem času uresničiti. Gre za vprašanje novega pokopališča in za prostore občinskega centra (za knjižnico, za konferenčno sobo in izboljšave za ostale storitve). Prav tako je ne reče vprašanje odtočnih kanalov na celotnem ozemlju konzulte ter vprašanje cest in cestne razsvetljave. Ne nazadnje pa se bo treba še bolj odločno zavzeti za nove prostore bazoviškega otroškega vrtca, ker so sedanji v vseh pogledih nezadostni in neprimerni. Na sestanku je bil še izražen predlog tesnejše povezave, v so glasju s strankinim pokrajinskim vodstvom, s sosednjimi krajevnimi političnimi organizacijami v Sloveniji. zlasti kar zadeva gospodarski del dogovora med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako pa bo nujno navezati tesnejše stike z ostalimi političnimi, prosvetnimi in športnimi organizacijami za bolj uspešno sodelovanje pri uresničevanju bodočega industrijskega področja. nauticamp m Ustava navtike, kampinga in karavanning H§.msr©s) Tržaški velesejem ^•NlK: 15 - 20 s^ota in nedelja 10 - 20) VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNI2ANA 700) TRG DE GASPERI 1 — Tel. (040) 733201 nima več lekarna v Štandrežu primanjkljaja Upravičenost te mirovne lekarne je bila pravilna - Na seji občinskega sveta bo tekla razprava tudi o obračunu mestnega podjetja Na seji goriškega občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, bodo svetovalci razpravljali o letošnjem proračunu podjetja za mestno le karno v Štandrežu. To lekarno so odprli pred tremi leti, do lanskega leta je imela primanjkljaj, sedaj pa kaže. da utegne oostati letošnji proračun brez prebitka, a tudi brez izgube. To dokazuje, da so pravilno ravnali tisti, ki so predlagali, da se v tem kraju odpre občinska lekarna, ki bo že v doglednem'času potrdila svojo velja vo. V njej se poslužujejo uslug domačini iz štandreža, prebivalci Rojc in tudi Sovodenjci. V njej se naši ljudje dobro počutijo, saj poslujejo z njimi občinski uslužbenci tudi v slovenskem jeziku. Proti tej lekarni so svojčas bili desničarji, ker so trdili da bo pasivna v nedogled. Kaže. da so se tudi tokrat ušteli. . Goriški občinski svetovalci bodo imeli na dnevnem redu ponedeljkove razprave tudi obračun mestnega podjetja za avtobuse, olin, elektriko in vodo za leto 1976. Tudi tu se stvari postopoma finančno izboljšujejo, ker so ‘ v zadnjih le tih povišali cene nekaterih uslug, hudo pa je stanje občinskega avtobusnega podjetja. Tu je primanjkljaj vse večji. V ostalem pa imajo na dnevnem redu svetovalci v ponedeljek razpravo o nekaterih interpelacijah, imenovanja zastopnikov v nekatere ustanove, vrsto sklepov o občinskih delih in o osebju uprave. Sklicanje sestankov šolskih svetov Šolski skrbnik je sklical sestanek šolskih svatov. Po zakonu bi se morali sestati v mesecu januarju, vendar jih skrbnik n' sklical, ker niso imenovale svojih zastopnikov kra jevne ust ,nove, ki so med poglavit nimi demokratičnimi dejavniki v teh organih. Zamude z imenovanji so nastale, kot smo zapisali, ravno pri občinah in pri pokrajini, pa čeprav je ooslal skrbnik kar šest pozivov. Vedeti namreč moramo, da imamo komisarsko upravo kar v treh krajevnih ustanovah, na pokrajini, v Tržiču ' i v Gradežu, medtem ko so bili nekoliko počasni v tistih občinah, ki jim mandat ni potekel. Vse kar zapisali in bomo še zapisali v te-m,, članku, se, nanaša na zadržanje krajevnih ustanov in organov, ki zadevajo italijansko večino, kajti zadržanje slovenske manjšine je bilo glede tega vpraša nja jasno. Na podlagi sklepa šolskega skrbnika se bodo torej šolski sveti sestali v nepopolni zasedbi, torej brez predstavnikov nekaterih ustanov. Goriški okrajni šolski svet se bo sestal 14. marca ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani, 15. marca ob 17. uri se bo v Palazzettu Venetu sestal šolski svet za Tržič, 16. marca, prav tako ob 17. uri pa se bo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici sestal pokrajinski šolski svet. Sklicanje sestankov temelji na o-krožnici prosvetnega ministrstva od 22. februarja. Pokrajinska federacija šolskega sindikata CGIL, CISL, UIL se je prejšnji dan na skrbništvu pogovarjala o tem vprašanju ter zahtevala sklicanje šolskih organov, p« čeprav niso ‘ - popolni. Federacija je vzela na znanje obvestilo, ki ga je v odsotnosti šolskega skrbnika njegov namestnik posredoval o sklicanju šolskih teles, ter sklenila 'po s redova d pri krajevnih ustanovah, da čimorei imenujejo svoje zastopnike ter s tem prevzamejo potrebno odgovornost pri reševanju šolskih vprašanj. Odslej tudi mladinska sekcija združenja goriških esperantistov Ob četrti obletnici ustanovitve goriškega esperantskega združenja je bila v ponedeljek ustanovna svečanost tudi mladinske esperantske skupine z začasnim sedežem v prostorih kulturnega krožka »Stella matutina*. Skupina je bila poimenovana po znanem goriškem esperantistu inž. Giordanu De Luci. ki ga po pravici označujejo kot enega od pionirjev na področju širje- nja tega mednarodnega jezika. Podpredsednica goriškega esperantskega združenja dr. Zumin je na slovesnosti izročila tajniku mladinske skupine Massimu Soranziu zastalo esperantistov z željo, da bi daleč naokrog ponesla poslanico miru, sožitja in razumevanja' med narodi. Udejstvovanje goriškega esperantskega združenja je bilo v teh štirih letih dokaj raznoliko ter uspešno. Zlasti je prišlo do izraza v šolskem okolju, in to ne le Gorici, saj je združenje poskrbelo za pouk esperanta tudi na nekaterih šolah v Vidmu in Gradežu. V mladinsko sekcijo esperantskega združenja se lahko vpišejo fantje in dekleta v starosti od 12 do 20 let. • V torek je bil v Tržiču sestanek med delegacijo otroških vrtcev, ki so v preteklosti sodili pod ustanovo Onairc ter funkcionarjem pristojnega ministrstva. Beseda je tekla seveda o kočljivem položaju tako učnega kot neučnega osebja, ki zahteva, da se čimprej reši problem prehoda vrtcev pod neposredno dr žavno upravo. PRIJETNA SVEČANOST NA ŽUPANSTVU Francesco Macedonio dobil priznanje mesta Gorice Režiral je Cankar - Tomizzovega ^Ideali-sta» - Nagrade tudi v vsedržavnem merilu Režiser Francesco Macedonio, ki živi v našem mestu, aktivno va se udejstvuje v gledališki režiji v Trstu, na Reki m tudi drugod, je dobil iz rok goriškega župana v sredo zvečer v beli dvorani gori- ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiii NEPRIČAKOVANA RAZSODBA GORIŠKEGA PRETORJA Oproščena legalna predstavnika Vaidadige Albertini in Eiardini 2o. oktobra ju je pretor obsodil na plačilo denarne kazni? - Vsi dosedanji posegi na Prevalu naj bi bili v skladu z zakonskimi predpisi Velike, ribe po navadi zrejo ma le. Tako smo zapisali pred skoraj letom dni, ko je prišlo do spora med števorjansko občinsko upravo in družbo Vaidadige, glede izkori ščanja nahajališč ilovice na Prevalu. Taka trditev je bila potrjena z včerajšnjo razsodbo goriškega pretorja, ki je Leonarda Alber-linija in Giuseppa Giardinija, legalna predstavnika družbe Vaidadige oprostil plačila globe v višini 260.C00 lir, torej kazni, na katero" sta bila obsojena že' na 7o-bravnavi 25. oktobra lani. 16.. maja lani je števerianski župan Klanjšček izda! odredbo 6 'prekinitvi vsakršne dejavnosti družbe Vaidadige na področju občine, ki pa je podjetje ni upoštevalo, ker so se dela nadaljevala. Mesec dni zatem je župan podpisal drugo odredbo, ki že spet ni bila upoštevana. Zadeva se je zato končala na sodišču, ki je legalna predstavnika družbe Vaidadige obsodile na plačilo globe v višini 200.000 lir pogojno in brez vpisa v - kazenski list. Sledil je nriziv. . Sprva je kazalo, da bo včerajšnja razprava zelo kratka, dejansko pa se je zavlekla, ker se je števerjanska občinska uprava v zadnjem trenutku prijavila kot za sebna stranka, kar je sicer pretor potem zavrnil. Instanci, ki jo je predložil odv. Devetag, se je proli-vil zagovornik družbe Vaidadige, odv. Nereo Battello, ki je pouda- .......................................... NA POBUDO MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Ustanovljen mladinski odsek p.d. «Briški grič» v Steverjanu Mladinski odseki delujejo v Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu Tudi v Števerjanu so ustanovili mladinsko sekcijo prosvetnega društva. Za novo obliko mladinske organiziranosti so se dogovorili na sestanku, ki sta ga mladinski od bor SKGZ in prosvetno društvo «Briški grič* priredila v sredo zvečer v prostorih prosvetnega društva na Valerišču. Mladinski odbor SKGZ je predstavljal predsednik Igor Komel, prosvetno društvo pa predsednik Silvan Pittoli. Na sestanku so ugotovili, da je potrebno mladino organizirati tudi v Brdih, ker bo samo na takšen način mogoče mlado združevati ter jih mobilizirati za posamezne sekcije. V okviru mladinskega odseka pa bo organizirana mladež predstavljala pomembno silo tudi v samem prosvetnem društvu, tej o-snovni narodnostni celici v vsakem kraju. Doslej so mladinske odseke ustanovili v okviru prosvetnih društev «Jezero» v Doberdobu, «Oton Župančič* v štandrežu ter v Sovod-njali. Med poglavitne dejavnosti u-vrščajo družabne večere, izlete, predavanja, udejstvovanje v prosvetnem delu itd. Števerjanski mladinski > odsek bo, denimo, v okviru prvomajskega praznovanja priredil mladinski' dan. ki bo predstavljal pomembno dopolnilo k prvomajskemu prazniku, ki ga vsako leto v Dvoru prireja PD »Briški grič*. Danes v Gabrjah kongres KPI Danes ob 20. uri sklicuje sek cija KPI v občini Sovodnje svoj redni kongres. Delegati, ki se bodo zbrali v osnovni šoli v Gabrjah, bodo poslušali poročila, sodelovali bodo v razpravi -ter izvolili novo vodstvo. Razprava se bo sukala okoli osnovnih tem sedanjega časa kot so vladna in gospodarska kriza (s posebnim poudarkom na brezposelnosti), zakonski osnutek KPI za globalno zaščito Slovencev ter priprave na volitve. Na kongresu bosta sodelovala prof. Ivan Bratina in Silvino Poletto. PRED NATEČAJEM «SAN ROCCO* Fotografski sprehod po ulicah Podturna V Podturnu organizirajo tudi letos (že četrtič) tradicionalni fotografski natečaj «San Rocco* in sicer na temo «Stara kmečka hiša». Nekaširane fotografije velikosti do 30 x 40 cm je treba posla ti do 15. aprila na sledeči naslov: Centro tractizioni popolari. Por go San Rocco .(Podturen). Gorica, Ul. Veniero šl. 1. Vpisnina znaša skup no 2.000 lir. Za to priložnost bo Skupina 75 priredila v nedeljo. 12. marca, fotografski sprehod po ulicah Podturna. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na trgu pred cerkvijo sv. Roka, vodil pa jih bo priznani fotografski mojster Milenko Pegan. V želji priskočiti na pomoč svojim članom, jih prireditelj sprehoda vabi, naj svoje posnetke izroče odbornikom Skupine 75. ki jih bodo nato posredovali organizatorjem o--menjenega natečaja. ril, kako je zahteva neutemeljena, ker niso bile prizadete specifične koristi posameznikov ali celotne skupnosti. Posebno polemičen je bil v odgovoru na tako stališče zagovornik občinske uprave, odv. Ce-sare Devetag, ki je dejal, da gre za izredno namembno vprašanje, saj gre tako rekoč za uničevanje dragocenih kmetijskih površin, ki so bile pridobljene z dolgotrajnimi in dragimi 'melioracijskimi deli. Gre tudi za uničevanje edinstvenega okolja, kj dejansko prinada vsem, posebej pa števerjanski občinski skupnosti. Zato je zahteva, da se občinska uprava, oziroma v njenem imenu župan, prijavi kot zasebna stranka, popolnoma utemeljena. Pretor .je nato zaslišal oba predstavnika družbe, ki pa sta doka zala, da sta zelo površno seznanjena. kako se je celotna zadeva razvijala. Če je to opravičljivo za Albertini ja, ki je prevzel dolžno sti predsednika samo nekaj dni prej preden je izbruhnil spor, to ni mogoče reči za pooblaščenega upravitelja, Giuseppa Giardinija, ki je sicer na izrecno vprašanje odv. Battella odgovoril, da je tudi deželna družba Friulia soudeleže na pri glavnici podjetja. To pa lahko pojasni marsikaj, predvsem dvome o načinu, kako je Valdadi ge prišla do dovoljenja, dvome, ki jih niti prejšnja, niti včerajšnja obravnava nj razblinila. Pri tem velja omeniti stališče odv. Berdona, ki je prevzel na včerajšnji razpravi vlogo državnega pravdnika. Ker je glede spora med občino Števerjan in podjetjem Vaidadige v teku tudi tožba tired deželnim upravnim sodiščem, je predlagal, naj bi razpravo prekinili. dokler se o celotni zadevi ne izreče TAR. Predlaga! je tudi drugo možnost, to je. da bi se pretor odrekel pristojnosti ter akte pre dal unravnemu sodišču. V dolgem zaključnem posegu je odv. Battello. sklicujoč se na finese v tolmačenju zakona o rednikih iz leta 1927 ter sklicujoč se na določene pomanjkljivosti kasnejše tozadevne zakonodaje, zlasti deželne, predlagal za svoja varovanca popolno oprostitev, češ da nista prekršila obstoječih predpisov. Sodnik .je te argumente upošteval ter oba obtoženca oprostil. Vsak nadaljnji komentar k taki razsodbi, ki dejansko prižiga zeleno luč za- nadaljnje pustošenje na Prevalu (in ne samo tam), se nam zdi odveč. Razpisan natečaj za poljska čuvaja Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov, za dve mesti poljskega čuvaja. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče ob 12. urj 8. aprila letos. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na uradu za osebje na goriškem županstvu. Razna obvestila Prosvetno društvo »Naš prapor« iz Pevme, z Oslavja in iz štmavra vabi vsa dekleta in žene, da se udeležijo družabnega večera ob priliki praznovanja 8. marca, ki bo v prosvetni dvorani v Pevmi jutri, 11. marca, ob 20. uri. Rezervacije sprejemajo: za Pevmo Štefanija Bensa in Mario Sa-her; za Oslavje Darinka Mikluš, Berta Pintar in Stojana Gravner; za štmaver pa Albina Valentinčič. Dijaki gimnazije - liceja Primož Trubar iz Gorice priredijo jutri, 11. t.m., ob 20.30 dijaški ples v dvo- rani pri Zlatem pajku. Vabljeni. ženski aktiv, ki deluje v sklopu PD Oton Župančič v štandrežu, priredi jutri, 11. t.m., ob 20. Uri v domu Andreja Budala, proslavo mednarodnega dne žena 'Po kulturni prireditvi bo družabnost s skupno večerjo. Igral bo orkester Marcossi. Prijave sprejemajo v domu Andreja Budala, v domači samopostrežnici ter v kavarni Milan. Prosvetno društvo »Briški grič* va-W 3. zve*?r na pro- slavo mednarodnega dneva žena. Na sporedu so govor, recitacije in družab- n°st-, v Prosvetno društvo »Vipava* priredi jutri, ob mednarodnem prazniku žena družabni večer. V organizaciji prosvetnega društva «Sovodnje» bo v nedeljo, 12. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu kulturno -zabavna prireditev v počastitev mednarodnega dneva žena. Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan vabi na odprtje novoustanovljenega fotoodseka, ki bo jutri, 11. marca, v Dolu (naselek Boneti) ob 19.30. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 19. marca izlet na Ne j vejsko sedlo. Vpisovanje na sede žu SPD v Gorici do četrtka, 16 marca. škega županstva mestni pečat iz štirinajstega stoletja. To v znak pohvale za svoje udejstvovanje na režiserskem področju in tudi ker je pred kratkim dobil visoko priznanje od italijanskega inštituta za gledališko umetnost za svojo lanskoletno režijo Cankar-Tomizzo-vega »Idealista*. Svečanosti na goriškem županstvu so prisostvovali člani občinskega odbora in člani ter voditelji Stalnega tržaškega gledališča. Župan De Simone je poudaril uspeh, ki ga je doseglo Cankarjevo delo na italijanskih odrih, poudaril pa je tudi Macedoniovo udejstvovanje v italijanskem gledališču na Reki. Francesco Macedonio je v zahvalnih besedah županu in odbornikom dejal, da ima italijansko tržaško gledališče prvenstveno vlogo posredovati italijanskemu svetu prav dela slovenskih, jugoslovanskih in slovanskih umetnikov. Na naši sliki se Macedonio vpisuje v knjigo častnih gostov našega mesta. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «In ena notte pie-na di pioggia*. Giancarlo Giannini. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «11 bel paese*, Paolo Villaggio in Silvia Dionisio, barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Profes-sione reporter*. J. Nicholson in M. Schneider, barvni film. CENTRALE 17.15—22.00 «Indians». J. Whitmore in E. Sam, barvni film. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Uultima o-dissea*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «I0 ho pa-ura*. Gian Maria Volonte in Angelica Ippolito, barvni film (do ponedeljka). Nora Gorica in okolica SOČA «Dvoboj na Missouriju*. — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Naloga majorja Leksa* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE zaprto. iliutiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiHiHiiiiiHmiiiiiHHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiir« V NEDELJO NA POBUDO KRAJEVNE SEKCIJE V Doberdobu mednarodno srečanje krvodajalcev Udeležilo se ga ho 22 delegacij iz Italije, Avstrije in Jugoslavije - Izmenjava Izkustev in podelitev priznanj V nedeljo, 12. marca, bodo slavili v Doberdobu pravi krvodajalski praznik. v gosteh krajevne krvodajalske sekcije bo namreč kar 22 delegacij sorodnih krvodajalskih skupin z notranjosti Italije, iz naše matične domovine, pa tudi iz Avstrije. tlo bo za drugo tovrstno srečanje v krogu prijaznih Doberdobča-nov, prvo y bilo pred osmimi leti. Doberdobska krvodajalska sekci-cija je nastala že leta 1960, ustanovili pa so jo Jože Ferfolja, Lado Gergolet ter pokojna Karlo Lavrenčič in Jožef Ferletič. V njej je vsega 83 članov, od tega je aktivnih 76, katerih vsak daje kri poprečno dvakrat v letu. Sekcija, ki ji predseduje kovinar tržiške ladjedelnice Italcanlieri Jože Ferletič že osem let, je brez dvoma ena najbolj aktivnih na Tržiš-kem. Sploh je ondod krvodajalska služba tako dobro organizirana in vpeljana, da ihia občasno na voljo še več k. vi kakor je potrebujejo v bolnišnici, spričo česar je prispevajo tudi za potrebe Trsta in celo Milana. Tržiški bolnišnici torej ni treba uvažati krvi iz Zahodty; Nemčije kakor to delajo drugod po Italiji, ampak se njeno vodstvu že ba vi z misTjo o nakupu sodobnejše (zahodnonemške) opreme za prede lavo krvne plazme. Zasluge doberdobskih krvodajalcev gredo re dlje. Na domačih tleh so marsikomu rešili življenje, so bili pa tuni orvi darovalci krvi žrtvam strahovitega potresa v Skopju, razen tega so ustrezno priskočili na pomoč nesrečnemu vietnamskemu ljudstvu. V poslednjih letih so še poglobili redne stike s slovenskimi in hrvatskimi krvodajalskimi sek- cijami, navezali pa so jih tudi s srb kirr.i. Na nedeljskem srečanju se bodo nadrobneje oomenili o dosedanjih uspehih in bodočih načrtih z italijanskimi in jugoslovanskimi ter avstrijskimi kolegi, prišlo bo pač do koristne izmenjave izkustev in nasvetov. Snidenje bo ob 8.30 in ga bodo spremljali pozdravni zvoki godbe na pihala »Kras*. Zborovalci bodo šli v sprevodu do spomenika padlim in položili vence, sledila bo maša, nakar bo članom delegacij spregovoril župan.. Govoril bo tudi pokrajinski zdravnik, na vrsti pa bodo seveda še naeovori zastopnikov posameznih italijanskih, jugoslovanskih ter avstrijskih odposlanstev. Nazadnje bodo izročena .priznanja zaslužnim krvodajalcem za njihovo nadvse plemenito delovanje. Predstavitev knjige o šolstvu na Goriškem Goriški občinski odbornik Mario Brancati, ki .je po poklicu učitelj, jc pred nekaj leti sestavil šolski učbenik, ki pa precej uporabljajo v nekaterih šolah. Sedaj nam j« pripravi! zgodovinsko delo s šolskega področja, ki ga bo predstavil drevi ob 18.30 v Avditoriju v Ul. Roma. Knjiga obravnava šolsko organizacijo v goriško-gradi-ščanski grofiji v letih od 1615 do 1874. Knjigo je izdala založba Grillo. Na nocojšnjem večere bosta spregovorila goriški župan De Simone in tržaški univerzitetni profesor Claudio Desinan, ki bo avtorja in knjigo predstavil. PRED JUTRIŠNJO PREMIERO SSG V KULTURNEM DOMU «Irkutska zgodba», iskanje in rast pristne, globoke in resnične človečnosti Osnorna terna Arbuzove igre IRKUTSKA ZGODBA je iskanje in rast pristne, globoke, resnične in prave človečnosti v človeku. Iskanje življenjske vsebine, ki človeka iz vegetiranja vzdigne na pravi nivo življenja. To «o-sveščanje*, ki daje človeškemu bivanju vrednost in ga dviga na stopnjo etične vrednote dosegajo Arbuzovi junaki predvsem z u-stvarjalnim delom s tistim, ki mu je cilj in namen pomagati človeku. Ustvarjalno delo in moč iz najbolj primarnega, naioolj pristnega in najbolj človeškega odnosa do človeka — iz ljubezni. 'Vrnimo se sedaj k junakom Irkutske zgodbe. Ob gradnji velike hidiocentrale so se na gradbišču srečali trije mladi ljudje: Valja. Viktor in Sergej Trije mladi ljudje — zaljubljeni v delo in v življenje, ki ga živijo. Kot te normalno zgodi v življenju, se med njimi razvije tudi ljubezen. Trikot, kot jih pozna literatura in dramaturgija, .pa vendar drugačna! Arbuzovu gre pri vsem za odkrivanje čustev, zanimajo ga le globoki vzgib'1 duše, notranji premiki v značaju. VALJA je mlada, vesela v začetku igre celo nekoliko spogledljivo dekle... a pustimo na{ spregovori o tem liku igralka STANISLAVA BONISEGNA, ki igra to vlogo. mogli Sergejevi prijatelji pokaza ti svoja resnično tovariška čustva nasproti prijatelju in njegovi ljubljeni ženi. Tako meni STOJAN COLJA o svoji vlogi. Ali sploh jo i>rava ljubezen, premišlja Vaija, junakinja Irkutske /godbe. Junakinja — to /veni slabo. Nisem želela ustvariti junakinje, temveč preprosto dekle, kakršnih je mnogo. Valja, živi iz dneva v dan, lahkomiselno in veselo. Morda pa le eni ena mnogih. Zaveda se svojega življenja in bi hotela nekaj spremeniti. Toda kaj? Spozna Sergeja. Drugačen je od njenega Viktorja, boljši. Razmišlja o svetu in ima cilj v življenju. Z njegovo pomočjo doseže stopnjo človeškega dostojanstva, ki ji še manjka. ' v SERGEJ je formiran človek. Poln je čustev, topline in zrelosti Pripravljen je na boj za pravo podobo življenja. Avtor ga je žrtvoval dolgo pred koncem igre. Nesreča ga iztrže ženi in nedoraslim otrokom. Avtorju je bil ta vzgib potreben, da bi Valja lahko doumela vso globino svoje ljubezni do Sergeja, in da bi Ob delu je bilo' mnogo razmišljanja o tem, kato predočiti današnjemu gledalcu — junake in čas v katerem so ti živeli. Tekst sam je rahlo lirično in agilsko obarvan tako, da je za igralca nevarno, da zaide pri svoji interpretaciji v patos. Osebno sem skušal stavke in terpretacijsko čimbolj poenostaviti, se pravi, da sem jih spravil na čimbolj realna tla V Sergeju nisem iskal heroja, temveč človeka z vsemi mogočimi pomanjkljivostmi in povprečnostjo. VIKTOR — izavrženi ljubimec». Sam se takole izpoveduje: Nisem znal obdržati svoje sreče... Zakaj? človek sem. počenega groša nisem bil vreden Valentina je postala Sergejeva žena... dobro sem mislil, pozabil bom! Pa nisem pozabil. Rodila mu je otroka. postala je mati — in zaradi tega sem še bolj mislil nanjo. Sklenil sem. da bom pobegni! od nje in spet nisem mogel. Ljubosumen je. vendar ta element je tu prvič uporabljen tako, da ta negativna lastnost prinese v razvoj človeka nehaj pozitivnega. Viktor postane človek, ne samo po zaslugi svojega prijatelja Sergeja, temveč v marsičem ravno zaradi svoje ljubosumnosti. Tako pravd o svoji vlogi LI-VIO BOGATEČ: Moj Viktor je občečloveški — nima ne mej. ne časa. Tudi pri nas se dogajajo taki primeri. Rešujejo jih na vse mogoče načine — še najmanj tako. kot Viktor, čeprav bi bilo to za našega današnjega človeka koristno. Nesebično delo za tovariša, pa naj bo to moški ali ženska bi moral biti ideal vsakega delavca ■- vsakega človeka, - saj smo si drug drugemu potrebni. Topel .je tale moj Viktor — preko preizkušenj se je skoval v poštenega človeka — všeč mi je, rad ga poosebljam — veliko ima povedati našim ljudem — posebno mladini! Trije liki, katerim bi kot skupni imenovalec lahko napisali citat iz Michelangelovega soneta: «TAKO SEM SE RODIL IN POSTAL V ZAČETKU PREPROST MODEL SAMEGA SEBE. DA BI SE PRERODIL V POPOLNEJŠE BITJE.* Poleg svojih nespornih idejnih in umetniških kvalitet zasluži iot so Alpe Horoskop OVEN od 21.3. do 20.4.) Današnji dan bo lahko odločilen, če boste ubrali pravo pot. Branili boste svoje čustvene tajnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse se vam lepo nakazuje, da bo šlo vse prav. Nekoliko ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo vas opravlja in to škoduje vašim poslovnim uspehom. Nekoliko nerazpoloženi boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Več e-lastičnosti in vse bo šlo po vaših načrtih. Potrebni ste duševne- tfa rw/**itlrn LEV tod' 23.7. do 22.8.) Delo bo lažje, kot ste si ga zamislili. V družini nekaj ne gre prav. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo intuicijo in marljivostjo boste prodrli. Vaše odkritosrčnosti nc razumejo vsi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pazite, da se razpoka med vami in vašimi sodelavci ne razširi. Več razumevanja do domačih bi ne bilo' napak. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Nujnost vas bo prisilila, da boste prevzeli pobudo vi. Pogovorite se z domačimi o zadevi, ki vas tišči. . STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dela se lotite načrtno, da bo šlo lažje od rok. Poraja se novo prijateljstvo, morda ljubezen. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napetost s predpostavljenimi ali sodelavci. Ne kažite drugim svojega nerazpoloženja. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Vsi vaši načrti se bodo zrušili, če se ne ste podvizali. Družba bo prijetna, toda tudi zahtevna. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na prevelike želje poslovnih kolegov odgovorite s svojim mirom. Potrebni ste počitka. precejšnja ovira za napredovanje nadlege. Kot poročajo, so v prvih mesecih letošnjega leta naleteli na steklega lisjaka že v pokrajini Bel-luno, nedaleč od Misurine. Pot na jug se je torej odprla. Proti vzhodu pa ni večjih zaprek, saj so preko toblaškega polja odprta vrata preko dravske doline v Avstrijo in v jugoslovanska področja. V deželah neposredne nevarnosti podvzemajo ustrezne obrambne ukrepe. Poglavitni prenašalci o-kužbe je lisica. Prvi ukrep je zatorej zatiranje lisic, predvsem samcev. Ponekod se poslužujejo tudi strupenih vab, ki so pri nas prepovedane. Nastavljanje pasti je precej neučinkovito, spričo o-strega voha, kj ga imajo naše živali. Stari gozdarji trnovskega gozda so uvedli drgnjenje pasti s smrekovim zelenilom: kaže, da je to edino učinkovito sredstvo proti nezaupljivosti zvitorepke. Iskuš-nje so vsekakor pokazale, da je totalna iztrebitev lisičjega rodu praktično nemogoča. Sicer ekologi temu nasprotujejo, saj je znano, da se na ta način rušijo naravna ravnotežja v živalskem svetu. Znano je dejstvo, da je pravzaprav lisičji rod «higiena» gozda in polja. Njegov plen je predvsem za življenje in za reprodukcijo nesposobna divjačina. Okužitev se prinaša od živali do živali z ugrizi zlasti med samci. Ti spopadj so seveda pogostejši, če se lisica prekomerno razmnoži in je potemtakem s prostorom na tesnem. Poznavalci menijo, da širjenje stekline zamre, čim razpolaga lisica z najmanj 5 kvadratnimi kilometri svojega življenjskega prostora. O vprašanju, ki ga obravnavamo, je stekla razprava tudi na posvetovanje o kraških gozdovih, ki ga je nedavno priredila tržaška pokrajina v Velikem Repnu. Po mnenju zoologa dr. Perca bi na Krasu le težko znižali lisičje vrste. V zadnjih letih so se na kraškem področju zelo razmnožile podgane, ki so prave poslastici za lisice. Velika smetišča in odlaganje nesnage vsepovsod so povzročila prave invazije podgan. Od tod izvrstno prehranjevalno okolje za lisice. V pokrajini Belluno, kjer so, kakor povedano, našli doslej naj-ji+žnejži primer .steklene, bolezni, so se ?. vso vnemo vrgli na lisice. Račurjajo, d.a je na področji),,o{cp,-'. li«OspČ.subjektov: doslej so jm. baje odstrelili 400. Naravno jc, da uporabljajo tudi pasivne metode obrambe proti steklini predvsem s cepljenjem psov in mačkov, pa tudi ljudi, ki prihajajo največ v dotik z okuženimi živalmi. Steklini so podvržene vse domače živali, kot so konji in goveja živina. Te so v danih razmerah ravno tako nevarne za živa bitja s katerimi pridejo v dotik. Značilno je v tem pogledu (prav v betonski pokrajini) obvezno cepljenje goveda, ki ga ženejo na pašo v planinski svet. V Sloveniji se že izvajajo preven- tivni ukrepi, kot so strogo nadzorstvo v sodelovanju z lovskimi družinami, predvsem nad potenuški-mi psi. S.O. Razprava o srbskohrvatskem jeziku BEOGRAD — Pred dnevi je bila pri komisiji predsedstva CK ZK Srbije za idejno udejstvovanje komunistov v kulturi seja na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih sodobnega srbsko-hrvatskega jezika. Seje so se u-deležili tudi nekateri jezikovni strokovnjaki. Za to sejo je bil pripravljen »Pregled dogajanj in mišljenj o nekaterih aktualnih vprašanjih srbskohrvatskega jezika*. V tem pregledu so predvsem našteti rezultati dela v leksikografiji. Konec predlanskega leta je v izdaji JAZU izšel zadnji, 23. zvezek »Riječnik hrvatskog ili srbskog jezika*, ki je začel izhajati že v prejšnjem stoletju pod vodstvom znanega srbskega in hrvatskega filologa Djure Daničica. Istočasno jc Matica srbska v Novem Sadu objavila' zadnjo šesto knjigo «Reč-nika srbsko hrvatskog književnog jezika*. Prvi slovar obsega okoli 300 tisoč besed, drugi pa je za polovico manjši. «Rečnik srbsko hrvatskog književnog i narodnog jezika*, ki ga izdaja Srbska akademija znanosti in umetnosti pa je že prišel do desete knjige. Delo bo dokončano v prihodnjem stoletju, a obsegalo bo okoli 400 tisoč izrazov. Iz umetnostnih galerij Beatrice Movia v «Cartesiusu» V pregledu se zato obravnava tudi vprašanje, k^jjišnojg stanje v republikah srbskohrvatskega jezikovnega področja. V Bosni in Hercegovini jc bU«*..v zadnjem de« setletju več srečanj in posvetovanj o jeziku. Republiška politika v tej zvezi pa temelji na »zaključkih simpozija o jezikovni. toleranci* (1970). Tolmačenje posebnosti bosansko-hercegovskega jezika so temeljiteje določili/na Saboru kulture BiH leta 1974. Tedaj so poudarili, da Bosna in Hercegovina nista nikakršna jezikovna kolonija in niti ne želita, da m postali poligon boja za nadoblast te ali one standardne jezikovne variante. Zadnje desetletje nam je dalo precej •novih grafičark, ki. dosegajo lepe uspehe. Med nje moramo vsekakor prištevati tudi Beatrice• Movia. ki je sicer sedaj na svoji prvi osebni razstavi v galeriji Cartesius, a se je odlično predstavljala na mnogih skupnih razstavah in to ne samo v Trstu. Izoblikovala se Je na dobro znani šoli. Mirelle Sbtsa-jevc. ki slovi po ‘strokovni, doslednosti tradicionalnega ustvarjanja v tej zvrsti umetnosti Zato slednja vidno izstopa v prikazanih listih izključno pokrajinske motivike. Grafičarka ima izostreno oko v odkrivanju prikupne romantičnosti tihih steza zimskih gozdov in širine razgledov. Riše pa te gozdove v zimskem spanju listavcev. ker ji to dovoljuje slikovito razgibanost vejevja v nasprot-stvv njih izjedlcanih črt in z a-kvatinto tonsko obsenčenih predelov neba in krajine. Kraški borovci so le ponekod označeni v ozadjih Izstopa edinole velika jelka v istoimenskem listu, a to bolj kot ozadje razgleda skozi vejevje zamegj^^i^jutra. Razglede preveva pretanjeno občutje in želja po tisti tišini in .miru. ki nam" manjka tu v trušču mesta. Zanimivo je da se še mladostna Movia. bolj pristno razživi v širokih pogledih razglednih gmajn v prav malih listih v katerih odstopa od lepotne uravnovešenosti narave. Movia Beatrice 'je vsekakor lep obel v tržaški grafiki, zlasti kot njena ■ ženska predstavnica v najboljših letih. Tudi v SR Hrvatski je komisija za jezikovna vprašanja pri republiškem sekretariatu dala vrsto pobud za nekaj zelo pomembnih projektov na področju jezika. Predsednik komisije šuvar .je izrazil prepričanje', da sta hrvat-ski oziroma srbski jezik en jezik, ki ga uporabljajo štirje narodi. Pri tem je poudaril potrebo po skupni dejavnosti v «obliki sodelovanja, razgovarjanja in dogovarjanja, krepitve sodelovanja V pregledu se poudarja tudi, da se v Srbiji ni razpravljalo o teh vprašanjih na širši ravni, vendar pa se je javnost razvijala v skladu s sprejetimi programi in načrti. S tega stališča so poudarja, da bo nadaljnji razvoj srbsko-hrvatskoga jezika odvisen, mOd drugim, tudi od dejstva v kakšni meri se bodo ustvarjali družbeni, pplitični in kulturni pogoji za nemoteno in naravno uporabo načela jezikovne tolerance. V Sežani razstava del Milka Bambiča Včeraj ob IS. uri v Sežani odprli razstavo del našega tržaškega slikarja Milka Bambiča, ki jo je priredila Kosovelova knjižnica. V vabilu na ogled razstave, ki jo knjižnica skuša čimboh popularizirati, je rečeno, da je Milko Bambič znan vsej naši javnosti, saj ima za seboj že petdeset let umetniškega ustvarjalnega in ilustratorskega dela. S tem je dokazal, da je vodilni primorski ilustrator, za kar mu je vsa primorske javnost hvaležna. Odprtja razstave so se udeležili včeraj med drugimi u-čenci sežanske osnovne šole »Srečko Kosovel». Razstava bo odprla do 21. marca. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Gustavove prigode, risanke .13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parla mentu 14.10 Jezik za vsakogar: Nemščina 17.00 Ob petih z Rosanno Schiaf-fino 17.05 Vabilo v gledališče: Marcel Achard: 11 Mangia-nuvole 18.00 Umetniki danes: Amelio Roccamonte 18.15 Argumenti 18.45 DNEVNIK 1 — KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.20 Družina Partridge - Glasba v zaporu. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM TAM - Aktualnosti Dnevnik 1 21.35 Zgodbe starega Zahoda: Mesto v verigah, TV film 22.25 Concertazione, glasbena odd. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: knjižna oddaja 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Morska biologija Program za mladino: 17.00 Sezam odpri se — 7.a naj mlajše 17.30 Enostavno je — Oddaja o znanosti in tehniki za mladino 18.00 Vzgojna skupnost 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti 18.45 Dober večer z .... Nanni-. jem Lopem Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Portobellc |>etkov sejem 21.50 Očividci: S. Pertini in G. Saragat: Beg iz Regina Coeli 22.50 Da, ne, zakaj: Referendum Pro - Contro Ob koncu DNEVNIK 2 ~ Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00. 10.00 in 15.00 TV v ŠOLI: Ruščina, Angleščina, Zgod° vina 16.15 Svetovno prvenstvo v umct noslnem drsanju: Moški 17.20 Gozdne zgodbe in nezgo®0/ 17.35 Deček Dominik, mladinska serija 18.00 Obzornik u 18.10 Čez tri gore . . . Oktet r°' ljane 18.45 Prostorsko načrtovanje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.10 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Kramljanje z Indijanci, daja iz cikla Kanadski zai^. 21.55 DNEVNIK 22.10 Serpico, serijski film 23.00 POROČILA Koper 20.o0 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Nevarni diamanti, film Igrajo: Maurice Ronet, I'1,#l coise Brion, Nicole Bergen Režija: Jacaues Daniol ' a croze /■ 22.15 Locandina, reklamna oddaj* 22.50 Ottavva: Umetnostno drsa: nje: Moški posamezno Zagreb 18.15 Volilna tribuna , . 18.45 Od vsakega jutra rasle aa 19.30 DNEVNIK 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Jaz, Klavdij, serijski fiB® 22.15 Kako sr je kalilo jeklo, ao ■ ŠVICA 18.35 Program za mladino 19.25 Nasveti za primerno stan vanje 20.30 DNEVNIK , 20.45 Skrivnost Al' Caponeja, del TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13:00, 14.00, .5.30, 17.00. 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Lahka glasba raz.lih narodov; 9.30 Block notes, zapiski. Marka Kravosa; 9.35 Glasbena medigra; 10.05 Kon- cert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.00 Oddaja za slednjo šolo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 : 42.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 S pevskih revij.; 14.10 Mia dina v zrcalu časa; 14.20 Veliki izvajalci; Kulturna beležnica; 15.35 Postni govor; 15.45 Mlad: in glasba; 16.30 Otroški .vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.20 Klasični album. 6.00 in , 7.30 Glasbeno prebujenj0, 8.43 Včeraj v parlamentu: 9.0® v ■ 10.35 Radio ancITio, glacbeno-ž vorni spored; 12.05 in 13.30 Vi * jaz 78; 14.05 Jazz 78; Ženska ^ ll) književnost; 15.05 Prvi Nip; Tragedija kralja Chi istopheja, , ijih; 1°.30 Nabožna f. treh dejan jih, i ..,u n/nfl/im* j daja; 19.35 Jazz 78; 2o.30 Sodim kove razsodbe; 21.05 Ljudska sl" fonična sezona 1978; 22.35 D* zvoka, dve barvi. «■,, _________ RADIO 2 ,7.30, ,8.30 9.30, 11.30, 12.30. 15.30, 16.30; 17.30, 18.30, 19.30 r“ ročila; 6.00 in 7.55 Za dobro P tro; 8.45 Film Jockey; 9.32 0° tor živago; 10.12 Odprti dialog poslušalci: 11.32 My sweet lolč' 12.45 Povest petka; 13.00 Oddaj”. ki jo vodi Lelio I.uttazzi; lL KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, Poročila; 6.05 iu 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba: 9.20 Poje Ringo Stari'; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Folk glasba; 10.32 Mini juke box: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Sprint glasba: 11.45 Glasbeni portret; 12.(K) Na prvi strani; 12.05 Glasba no željah: 14.00 Kul tura in družba; 14.15 Folk glasba; 14.33 Poje skupina The Floa,-ters; 4.45 La Vera Romagna; 15.00 Marxistični in premat'/listič ni mišljenci: 15.15 Popevke; 15.40 Flash glasba; 15.45 Orkester T. Freddolini; 16.00 Turistični napot ki; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Topspops; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00 Glasov: in zvoki; 20.32 Oddaja z G. Pagano; 21.17 Igra tri-jo Horvvedel; ‘'1.32 Simf. koncert; 22.45 Orkester Billy Byres. Oddaja z Landom Biizzaneo . 15.I1® Tukaj Radio 2; 16.37 »četrta Pj* vica*; 17.55 Big mušic; 19.50 božna ddaja; 20.00 Prijetno P slušanje; 21.13 Zbori iz vsega svi- ta; 21.29 Radio 2 ob 21.29. SLOVENIJA 6.30, 7:»0, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 14.00, 15.00. 18.00. 19.00 J" ročila; 6.20 Rekreacija; -6.50 B, bro jutro, otroci!; 7.30 Iz sporedov, 8.08 Glasbena m?11 j0 ja; 9.J5 Radijska šola za nlN stopnjo; 9.30 Iz glasbene tra^ ie- 10 ur, Tin-klir-.nl nnnntki: H' je; 10.45 Turistični napotki; no in priljubljeno; 1?.10 tri in solisti:' 12.30 Knie nasveti; L.40 Pihalne godbe; Cl«' Priporočajo vam . . 13.50 . vek in zdravje; 14.05 Glasb0., pravljica; 14.22 Naši umetniki O1** dim poslušalcem: 14.30 Glasba . željah: 15.30 Napotki za turj^ 15.35 Glasbeni intermezzo; ''Vi Naš gost; 16.(H) »Vrtiljak*: '"h Moment rnusical: 19.35 Lahko ® otroci!; 19.45 Ansambel n: RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; Frama; 20.00 Stop pops 20: ^ L, Oddaja o morju in pomorščak... ki- m 05 L*1, 22.20 Beseda in zvoki; 23.05 bj rarnj nokturno; 23.15 Jazz P* uolnočjo; 0.05 Nočni progr*®1'. io D. K BOJAN ŠTIH Pleterski prior List iz dnevnika, Na Blokah, julija 1977 H. Ali ni ta naša Osvobodilna fronta, v središču katere je pomladi, poleti in jeseni leta 1941 tako tvorno deloval inge-niozni Kidričev duh, na podlagi široko zastavljenega, demokratičnega programa KPS sprejetega na pobudo Kardelja že ieta 1937, eden izmed prvih u-. stvarjanih poskusov demokratičnega pluralizma v revoluciji, eden izmed prvih poskusov ukiniti dogmatične in sterilne oblike diktature proletariata, eden nr-vih poskusov ustvariti socializem s človeškim ob&azom in po človeški meri? V tem poskusu, ki je v svoji duhovni osnovni spo-žnaji zabeležil in upošteval vse, kar se je zgodilo novega v Evropi po letu 1871 in ki je želel razrešiti krizo, v katero se je pogreznil sovjetski sistem nod Stalinom. Krizo, ki se je začela z zgodovinskim fatalnim pohodom leta 1022 proti upornim mornarjem v Kronstadtu in i katerem so družno sodelovali Stalin in Trocki, Vorošilov pa Zinovjev in Kamenjev. Toda zapustimo ambiente svetovne zgodovine, čeprav pri tem nočemo in ne smemo pozabiti, da sta tudi naš boj in naša Osvobodilna fronta enakopravni in izvirni del svetovnega zgodovinskega dogajanja. Modrost. strpnost in politična pamet, ki so določali politični in moralni potek osvobodilnega boja, so dodelili tudi pleterski kartuziji status enakopravnega segmenta boja za svobodo in za osvoboditev. A pleterski prior, ki jc kljub nekaterim vprašanjem kategorične narave o veri in kljub nekaterim dvomom spoznal odkrito in načelno jasno doktrino osvobodilnega boja, je pogumno in z odločno roko dvignil samostanske zapahe in odprl vrata' kartuzije. In tako Pleterje cto konca vojne sprejemajo partizane, jih skrivajo, hranijo in oblačijo, zdravijo in i>ojijo, prejemajo od njih vesti in jim izročajo svoje. Pleterska kartuzija začne živeti s partizani skupno življenje, ko da bi bili oboroženci naravni del nje same. čeprav se zgodi nekajkrat, da kak prenapetež poskuša pokončati to sožitje v imenu blodnje totalne revolucije, prior ne popusti v svojih propartizanskih odločitvah. Prav tako pa ga ne more odvrniti od začrtane poti nasilje zemeljskim in oblastniškim razmeram prikrojenega totalnega' ljubosumnega in militantnega klerikalizma, s katerim resnični Bog nima ne zveze in ne opravka. Odnosi med kartuzijo in partizani kljub nekaterim sektaškim, poskusom posameznih bojevnikov ostanejo ves čas boja čisti, neskaljeni in korektni. Politični duh, ki je vodil osvobodi! no gibanje, lahko zato vidi v primeru Pleterske kartuzije svoj velik moralni in nacionalni uspeh. Divje nebo se je umirilo. Nevihta se je pomaknila proti Kočevskemu Rogu. Pokažejo se prve zvezde na črnem nebu. Moj spomin v tej noči pa se ustavi ob davno minulem večeru poleti 1950 — na madžarski, romunski in bolgarski meji padajo streli in ljudje — ko sem v hiši Slobodana Peneziča - Krcuna pripovedoval Stani Tomaševič, tej legendarni mladinki in mladenki črnogorske revolucije, o naših, slovenskih oblikah osvobodilnega boja. O boju, ki ni poznal velikih sovražnikovih ofenziv in partizanskih protiofenziv, marveč pozna v svojih letopisih, recimo, boj ilegalne Ljubljane, marš štirinajste divizije na Štajersko, nepremagljivi labirint na Rogu. gori ško fronto iz leta 1943. Pa tudi zgodbo pleterske kartuzije. Takrat, ko sem pripovedoval, je Slana Tomaševič sprva poslušala moj spomin na pleterske dogodke kot literarno redakcijo nekega posebnega primera iz slovenske narodnoosvobodilne vojne. Ta dogodek se sicer že sam po sebi obnaša pred ozadjem zgodovine kot nekaj izjemnega in posebnega, vendar pa mu pravo veličino. šele podari vrsta spominskih pripovedi. In tako dobi ta dogodek obliko, kakršno mu dajejo tudi priorjevi spomini ali pa spomini bojevnika, ki je poznal pletersko zgodbo. Ko pa je bila kratka zgodovina pleterske kartuzije med leti 1941 in 1945 povedana, je Stana Tomaševič vedela, da v primeru priorja in njegove kartuzije ne gre za a-traktiivni in propagandni kurio- zum, marveč je dejavnost pleterskega samostana in njegovega priorja le ena izmed naravnih in razumljivih oblik poteka osvobodilnega boja na Slovenskem. Kajti ne pozabimo na tej naši poti iz. preteklosti skozi sedanjost v prihodnost, da se je osvobodilni boj razvijal na Slovenskem v te meljnem soglasju s posebnostmi naše zgodovinske preteklosti, ki je s tisočerimi dejstvi miselna in praktična izkušnja evropskega zgodovinskega toka, da je ta boi vsoglašal s posebnostmi intimne in družbene duševne narave slovenskega. človeka, predvsem pa da je boj temeljil v izročilih naše politične in kulturne preteklo sti in njenih posebnosti. Ne zato, ker smo pristali na neki splošni revolucionarni pravilnik in obrazec protifašističnega boja, marveč le zato, ker smo v boju in zaradi boja našli svojo lastno obliko odpora in upora, smo se znali bojevati, vztrajati in Kljubovati. Zato, ker smo v tnejah ustvarjalnosti prekršili in zapustili stare pravilnike boja in revolucije. Stana Tomaševič je znala prisluhniti in razumeti Zakaj iz kušenj ir, oblik osvobodilnega boja v svoji deželi ni postavljala višje od izkušenj naše slovenske vojne. Spominjam se tega razgo vora o posebnostih našega osvobodilnega boja, med katerimi sem omenil tudi dogajanje med zidovi pleterske kartuzije, tudi za- to, ker sva se s Slano Toinaše-vič pogovarjala v času, ki jc bil poln dramatične napetosti in ostrine, Kaj bo storil Stalin, je bilo vprašgnje tistega vročega poletja. Ali bo ukazal svojim motoriziranim divizijam na Madžar skem, v Romuniji in Bolgariji pohod proti naši deželi in državi? Bil je to čas, ko smo že vsi imeli ukaz, kako ravnati, če sp spet znajdemo v vojnem viharju. In v urah negotovosti in nemirnega pričakovanja je kajpak razumljivo. da spomin odpira pot razmišljanju o minulih vojnih izkušnjah. Ali se bo puškarjenje prelilo v hrup tankovskih motorjev, ki sva jih s Stano Tomaže vic poslušala že leto poprej oh madžarski meji v Betju? Koliko vprašanj in koliko odgovorov, Spominjam pa se tega beograjskega razgovora tudi zato, ker je bil v »relativno dolgi dobi*, ko ni bilo lahko pripovedovati in opisovati posebnosti našega o svobodilnega boja in o pravici do teh posebnosti. Pravim v »relativno dolgi dobi* zato, ker smo bili takrat nekaj let priče poskusom raznih samozvanih in samo izvoljenih zgodovinarjev, da bi izkušnje in oblike enega ozemlja in .enega dela jugoslovanske par tizanske revolucije posplošili na račun mnogih drugih in seveda različnih delov. Zato smo v tistih letih pogostoma ogorčeno ugovarjali natezanju na eno kopito -vseh različnih in med seboj se dopol- njujočih izkušenj osvobodilnega boja na različnih nacionalnih o-zemljih nekdanje in prihodnje jugoslovanske države. Nasprotniki enega modela in enega kopita osvoljodilnega boja pa so strpno upoštevali vse izkušnje in vse oblike osvobodilnega boja v Jugoslaviji, in njihovo ravnanje je imelo en sam jasen in natančen namen. Dati in razložiti tole resnico (če smemo sploh govoriti o resnici); naš slovenski osvobodilni boj je bil integralni del splošnega jugoslovanskega boja le zato, ker je bil voden, izvršen ir) družbenopolitično izoblikovan po naše in v skladu z našimi nacionalnimi možnostmi in našim geografskim položajem, ki so ga o-prčdeljevali konfiguracija slovenskih tal. število populacije in stanje/komunikacij. In seveda tudi oblike -nacistične in fašistične vojaške okupacije. Ih ko smo za nekaj let izgubili javno nravico praznovati 27. april, se je to /go (lilo pač zategadelj, ker še niso dozoreli vsi potrebni idejni in zgodovinski spoznavni pogoji, da bi zunaj slovenskih meja lahko v vseh razsežnostih doumeli politični. idejni, kulturni in družbenoekonomski značaj Osvobodilne fronte in njenega enovitega, čeprav tudi pluralističnega načina funkcioniranja. Toda 27. april smo izgubili za nekaj let tudi zato, ker se tudi mi sami nismo zavedali vseh političnih in kulturnih razsežnosti Osvobodilne fronte, ki je v splošni evrfj5fii torni lota 1941 nncKa 1 a na » .rt temi leta 1941 postala na v‘'rV/j poti pod Rožnikom morebiti ® jti primer »evrokomunizma*. y je nc pozabimo: Marxova teorij,, neločljivi del evropske eki>n< j|i tl ske, politične, kulturno idcillfi v filozofsko spoznavne izkušej0'^-katero pa jc položena in v tere je izrasla tudi naša s pi- ska zgodovinska podoba i° ^o-Zato pa se z zadovoljstvom minjam razgovora s Stanko ~ maševič, ki je doumela po^jii sti in izvirne oblike našega “ ^ in spoznala, da v pletct^f* priorju ni bival- zanesenjaški ^ N V nih, sprt z Bogom in cerkV^ ^ S hierarhijo, pač pa da je V- pf ^ živela možata osebnost. O 'Hjiii x. je šel glas po bližnji in p deželi, kako kljub svoji člov^ samoti in pobožnosti ve. kaj ]ir ra storiti v dobro svojega ,^1 roda. vaške srenje pod (t in bojevnikov osvobodilnega banja in odpora. j*- Noč je minila Jutro je P« Rjj noti in med slemeni se vl ^ji' megle, ko_ da bi že /.daj rf’ da na začetku poletja hotela' m povedati, kako prihaja v 0 jesensko obdobje. Koliko j* yt se zgodi v življenju in kolik, p sed spregovorimo, ne da njih ostalo karkoli spomin-* ^ \ \ »i * ker pač te stvari utonejo J® jg sede izginejo v -številu n° godkov in novih besed. * (Nadaljevanje jutri) k°šarka POLFINALE KORAČEVEGA POKALA Sarajevska Bosna v finalu Sarajevčani so včeraj doma. zanesljivo premagali milanski Cinzano Bosna — Cinzano 101:81 (50:39) BOSNA: Deiibašič 20, Pešič 8, Ra-jVanovič 13, Djokič 12, Krvavac 4, 6, Zrno 1, Varajič 29, Bosio-Ostojič 4. «.“'NZANO: Hansen 22, Bianchi 4, pester 19, Franco Boselli 14, Di-Boselli 6, Feraccini 15, Anchesi 1. ^ SARAJEVO — Kot je bilo priča-aVat': jc Bosna premagala milan-5 Cinzano in tako bomo priča jugoslovanskemu finalu* v pokalu n' Korača med beograjskim Par-Kanom in Bosno. MVse tudi’ kaže, da bodo finale l^grali v Sarajevu in ne v Banja Trener Partizana Ranko Že-av>Ca je namreč izjavil, da je nje-v klub pripravljen, da se finale 'gra v veliki hali v Sarajevu. Pa vrnimo se k včerajšnji tekmi, ^rajevčani niso začeli najbolje in j Bilj proti nasprotnikom, ki so .srali v okrnjeni postavi, v r'o-*aJsnjih težavah. !>r — < postavi, v Le proti ko . j asa in v drugem delu . ,e so domačini zaigrali, kot ,najo in izid tekme ni bil več v %u. , Sarajevčani so z dobro obrambo v hitrimi protinaoadi, katerih pomnik je bil Delibašič, stalno pol-Jjj' nasprotnikov koš in so tako tu-zrnagali s stotico. h POKAL PRVAKOV ^bilgimi — Real Madrid 5=72 (38:33) v^OBlLGIRGI: Zanatta 14, Morse y’ Ossola 2, Meneghin 20,'Bisson 8, ,e|Verton 18, Rusconi, Campigli, Be-Pozzati. pBEAL MADRID: Brabender 22, r.bpera 2, Prada 4, Walter 12, Cor- > ' M “ “ ' ‘V,: ^* * * * v*k Stockholm s,ika 100:87 an 9, Rullan 10, Coughran 13, s, Cristobal, Luyk. Jugopla- j ^°kal L. Ronchettl ,ski Spartak Sofija — (.lokomotiv Sofija avan Bratislava — Budimpešta Bučanje 65:48 68:51 SMUK ZA SP Walcher ali Plank? EAAX (Švica) — Danes in jutri Hj Bod0 v tem kraju zaključila tek-\ Vanja za letošnji svetovni pokal, tern kfaju bosta na sporedu dva zato vlada v italijanskem dokajšnje pričakovanje za ^ tekmovanje. V pokalu za spust tS.bamreč Avstrijec Walcher pred vBjanom Plankom, ki 'ima točko Tretji je Franz Klini iner, ki . tos popolnoma razočaral in je itločen iz boja za osvojitev pre- boja za osvojitev prelaga pokala. Zato ima Plank res realne možnosti za osvojili,. ^stega odličja, ki si ga italijan-sPortniki toliko želijo. SLALOM ZA EP V Trbižu slavje Japonca Kaiwe iJBBIž — V tem kraju je bil vče-J.slalom za EP, v katerem je za- zmagal Japonec Toshiro «Mem ko so Italijani v glavič'1 dobro opravili svojo nalogo, tdu0 Jugoslovani, ki so v Trbiž od-^lj 'ali 2 okrnjeno postavo razoča- JJftSTNI RED ^aiwa (Jap.) 2»rll (Nor.) 1 Bdrinl (It.) 5 “avid (It.) ij' “achleda (Polj.) ' \ pBler (Jug.) Cerkvenik (Jug.) 112”78 113”17 113”36 114”17 114”57 117,45 119,12 gomet JpR - Švica 3:1 L MARX STADT - v Prija- W nogometnem srečanju v s, kraju je Vzhodna Nemčija predla Švico s 3:1 (3:1). ^bojka ^VENSTVU naraščajnikov Krašovci Pfemagali Rečane 1^* — Bulevard Reka 3:2 , 1s. 15:9, 13:15, 15:9, 15:13) je v torek odigral prijatelj-2 odbojkarji Bulevarda je bila dokaj kakovostna, a| smo zelo dober servis pri o-WekiPah. šepal pa je sprejem, h j bi so začeli izredno napadal-'t, y so domačine spravili v teža-?i|JSe druga slika pa se nam je j* v?a'a v drugi polovici seta ko So®Su uspelo urediti obrambno ,n uspešno sprejemati res od-^|ja.aervise gostov. V zadnjih za-V ”h.je bil Bulevard bolj prise-je tako odločil set v svojo , je v drugem setu nadalja-. dobro igro in se je stalno bli-S ► Vsa prizadevanja gostov ^ sj/^da sadov in tako so domačije izenačili. 4 J.in odločilni set je bil nedvom \ajl2aniniivejši. Ekipi sta se me-\ \j ‘ v vodstvu vse do dvanajsti- 5 aAia prisebnost in pa boljša i-^„°B mreži sta omogočili Krasu V*. Seta >n seveda tekme, ^.tekrnj so se predstavniki in i-J obrali na majhni zakuski in J !j; dvorili za povratno srečanje, \ koralo biti v teku tega me- M. I. NOGOMET V ZAOSTALI TEKMI 2. AL Juventina izbojevala dragoceno (očko Juventina — Malisana 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Tomažič, Mikluš, Čevdek, Zin, Rus-so (Devet k), Marvin, M. Tabaj, Lorenzon, Gomišček, 12 Spessot. MALISANA: Pauluzzi, Persello, Bertoli, Berini, Selva, Zaninello, Za-non. Moro, Battiston, Soardo. SODNIK: Pinto iz Trsta. Končni izid brez dvoma kaže dejansko stanje na igrišču, saj obe ekipi nista-znali ustvariti zrelih priložnosti za gol, tako da se je igra pretežno odvijala na sredini igrišča. Gostje so v tem srečanju pokazali j veliko bolj organizirano igro in že od prve minute stalno ogrožali vrata, sicer zanesljivega Plesničarja. Juventina pa je skozi vso srečanje zaigrala precej lahkotno, to še posebno v napadu, saj ni znala ustvariti niti ene priložnosti za gol. V prvem polčasu so domačini i-grali dokaj živčno, tako da je sredina igrišča povsem popustila in napadalci so ostali popolnoma osamljeni. V drugem delu srečanja so gostje ostreje pritisnili: pri zaključevanju akcij pa so bili dokaj netočni in za domačo obrambo je bila naloga lahka. Juventina je v tem pol-, času igrala v protinapadu in nekajkrat tudi zaposlila vratarja Pauluz-zija. Neodločen izid torej zadovoljuje obe ekipi, ki sta se s pridobijeno-točko povzpeli proti sredini lestvice Bip Posnetek z nogometne tekme 2. AL med Zarjo in Aurisino V OKVIRU PRIPRAV ZA «2. TROFEJO ZSŠDI» Godnič in Petelin sta bila včeraj v Novem gradu med najbolj aktivnimi - Zopet slavje zastopnikov iz ČSSR Zastopniki iz ČSSR so zmagali tudi v tretji dirki v Poreču za Trofejo HPT Riviera. Tokrat je prvo mesto spet pripadlo članu kluba Milevsko Tureku, zmagovalcu tudi prve dirke. Turek je silovito potegnil v zadnjem izmed sedmih krogov in zadal zasledovalcem velik zaostanek. Pri tem je lahko računal na svoje klubske tovariše, ki so stalno nadzirali potek dirke. Nastopila sta‘ tudi člana lonjer-ske Adrie Godnič in Petelin (ta po neprespani noči), ki sta spet pokazala odlično pripravljenost, saj sta bila skozi vseh sedem krogov med najbolj delavnimi, ko je bilo treba iti v zaslodovanje. Tako sta najprej odločilno prispevala k ujetju skupine kakih petnajstih kolesarjev, ki je ušla približno na polovici dirke, nato pa stalno napadala v upanju, da jima bo uspelo zapusuti glavnine. Namera pa jima ni uspela, saj nista našla sodelovanja pri ostalih kolesarjih. Omeniti je treba, da je bila dirka zelo borbena, k čemur je prispevalo tudi visoko število nastopajočih. Med slovenskimi kolesarji je treba prav gotovo' omeniti mladega Zanoškarja, kd se je tokrat uvrsti! na peto mesto in je tretji na skupni lestvici. Smolo pa je imel Janez Zakotnik, ki je polomil kolo in si tako zapravil možnost dobre uvrstitve. V nedeljo pa bodo vsi ti kolesarji, skupno z Avstrijci. Nemci in Švicarji (brez Čehoslovakov) na startu na mednarodni dirki v Ix>njerju. VRSTNI RED VČERAJŠNJE DIRKE 1. Turek (Milevsko ČSSR), ki je 84 km dolgo progo prevozil v 2.03’55” s poprečno hitrostjo 40,600 km na uro 2. Bili (Milevsko) 3. Čolig (Metalliacommerce Zagreb) 4. Bedekovič (Metalliacommerce Zagreb) 5. Zanoškar (Rog Ljubljana) SKUPNA LESTVICA Turek 29 točk. Kondv 20, Zanoškar 18, Bili 16, Kotrba 9, Zakotnik 8. Ekipno pa vodi Milevsko (75 točk) pred Rogom (33 točk). R. Pečar ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Predragocena zmaga Sloge v ŽCL oh V isiot, Bor si je že zagotovi1 obstanek v drugi ženski italijanski ligi Pretekli odbojkarski teden je bil še kar zanimiv. Poleg slovenskega derbija v ženski B ligi je bilo še nekaj drugih zanimivih srečanj. Seveda niti tokrat ni šlo brez presenečenj. MOŠKA B LIGA Verjetno so odbojkarji Bora zapravili še zadnjo priložnost v tej ligi; da bi izbojevali drugi par točk. Sama zmaga bi bila brez nobenega praktičnega pomena. Osvojitev drugega para točk pa bi bil le skromen obiiž nad letošnjim dokaj klavrnim prvenstvom. Tako je Portuali iz Ra vene prehitel Bor na lestvici zaradi boljšega količnika v setih. Kljub temu, da manjkata do konca še (Ive tekmi v tej skupini, ni na varnem še nobena šesterka, ki se bo morala pridružiti zadnjima dvema pri selitvi v nižjo ligo. Na vrh se je prebil sedaj Volley iz Legnaga, ki je doma v lastni neregularni telovadnici odpravil Cus iz Benetk. Iz Verone se je vrnil praznih rok tudi drugi tržaški zastopnik Volley Al-tura. Tržačan: so srečanje izgubili po freh setih igre. Tako so sedaj na drugem mestu lestvice kar trije zastopniki z enakim številom točk. IZIDI 8. KOLA Nava °andoro - Volley Altura 3:0 Bor - Portuali Ravena 1:3 Volley Legnago - Cus Benetke 3:0 LESTVICA Volley Legnago 12, Cus Benetke. Volley Altura Trst, Nava Pandoro Verona 10, Portuali Ravena in Bor 2 točki. PRIHODNJE KOLO Volley Altura - Volley Legnago, Portuali Ravenr - Nava Pandoro, Bor - Cus Benetke. ŽENSKA B LIGA Tretji od letošnjih štirih neposrednih obračunov med Borom in Sokolom se je končal po petih setih igre. Tako je končni obračun 3:1 v korist Bora. Po tej zmagi ima Bor že matematično gotov obstanek med drugoligaši. Vsekakor niti za Sokol ne b: smelo biti več nikakršne nevarnosti. Za sobotni derbi lahko rečemo, da je bil še kar zadovoljiv. Pri domačinkah se je občutno poznala odsotnost Kraljeve. V popolni postavi ni zaigral niti Bor. Dve koli pred koncem je na vrhu razpredelnice Bor z 10 točkami pred Sokolom, ki ima dve manj. Na tretjem rpestu je Marzotto iz Valdagna. ki je v soboto prepričljivo odpravil Mogliano Vereto in ga potisnil na zadnje mesto. Sedaj imata Tepa iz Brescie in Mogliano Venetu po štiri točke. Na slabšem pa je Mogliano Veneto, ki bo v soboto počival in lahko v najboljšem primeru osvoji 6 točk, če v zadnjem kolu premaga doma Sur. Nekoliko na boljšem je Tepa iz Brescie, ki igrr. v predzadnjem nastopu doma s Sokolom in v zadnjem v gosteh proti Mrrzottu. Med vsemi tremi je na najboljšem prav Marzotto, ki ima povrhu še dve točki več. IZIDA 7. KOLA Sokol - Bor 2:3 Marzotto Valdagno -Mogliano Veneto 3:0 LESTVICA Bor 10, Sjokol 8, Marzotto Valdagno 6, Tepa Brescia in Mogliano Veneto 1. / PRIHODNJE KOLO Tepa Brescia - Sokol, Bor - Mar- zotto Valdagno. ŽENSKA C LIGA Prvo povratno kolo je bilo izredno zanimivo. Torriana je sredi Gradišča pripravila največje piesene-čenje, s tem oa je premagala Tre-viso. To je bil obenem tudi prvi spodrsljaj Trevisa v letošnjem prvenstvu. Ta nepričakovani spodrsljaj je seveda skrbno izkoristil Li-bertas iž Schia, k' je v Dolini slavil prepričljivo zmago. Za prijetno presenečenje je poskrbela tudi Sloga, ki je v gosteh premagala Corridoni in se oddolžila z? poraz pri Banih. Izbojevani točki znata biti v nadaljevanju prvenstva zlata vredni in izdatno tudi pridobiti na svoji vrednosti. Zmaga slogašic je še toliko bolj vredna, ker niso niti v Folja-nu igrale z najholišo postavo. Slabi Don Bosco niti AGI iz Gorice ni odvzel vsaj niza, pa čeprav je igral pred domačimi gledalci. Na lestvici je prišlo do dveh sprememb. Vodstvo je sedaj prevzel Libertas iz Schia, ki ga bo tudi težko izpustil. Zastopnicam Sloge je uspelo prehiteti Don Bosco iz Padove. Zadnje mesto je še naprej rezervirano Brcni. IZIDI 8. KOLA Don Bosco Padova - Agi GO 0:3 Torriana Gradišče - Treviso 3:2 Corridoni - S’oga 1:3 Breg - Libeotas Schio 0:3' LESTVICA Libertas Schio in Treviso 14, Agi Gorica 12, Torriana Gradišče 8, Corridoni in Sloga 6, Don Bosco Padove. 4, Breg 0. PRIHODNJE KOLO Agi Gorica - Breg, Sloga - Torriana, Treviso - Corridoni, Libertas Schio - D6n Bosco Padova. 1. MOŠKA DIVIZIJA Z zmago v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva se je Kras iz Zgonika prebil na sam vrh razpredelnice. Zmaga Zgoničanov je bila več kot pričakovana in ne glede na to, da so igrali v gosteh. Redarji iz Vidma res jim niso mogli delati ve likih preglavic in osvojitev niza je zanje prav gotovo veliko zadoščenje. Zmagal je tudi Rozzol. Srečanje med Pav Natisonla in ekipo Cus iz Trsta ni bilo odigrano, ker so domačini prosili za preložitev tekme, ker je bila telovadnica v Manzanu v soboto zasedena. O vsem tem pa ni bila obveščena osrednja odbojkarska zveza in s tem tudi sodniki. Možno je, da Tržačani izgubijo srečanje s 3:0 b.b. Za presenečenje kola je poskrbela Ginnastica iz Spi-limberga, ki je izbojevala prvi par točk na račun solidne šesterke Pav Despar iz Vidma. V tem kolu je počivala 01ympia iz Gorice. 1:3 3:1 1:3 IZIDI 10. KOLA Redarji Videm - Kras Rozzol - Libertas Sacile Libertas Turjak -ASFJR Čedad Pav Natisoma - Cus Trst neod. Ginnastica Pav Despar 3:2 LESTVICA Kras 16, Cus Trst in 01ympia Gorica 14, Rozzol Trst 12, Pav Natisoma, Libertas Turjak in ASFJR Čedad 10, Libertas Sacile 6, Pav Despar Videm 4, Ginnastica Spilim-bergo 2. Redarij Videm 0. PRIHODNJE KOLO Cus Trst - Pav Despar, ASFJR -Pav Natisonia, 01ympia Gorica -Libertas Turjak, Kras - Rozzol, Redarji Videm - Ginnastica Spilim-bergo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Potem ko je Kontovel pred tednom odpravil v derbiju tržaški Cus, je moral tokrat poražen iz igrišča. Slovenske odbojkarice so se žilavo upirale solidni vrsti Pav Despar sredi Vidma, toda vsa prizadevanja le niso bila dovolj. Odlična šesterka Libertasa iz Krmina je bila kar dva krat zaporedoma poražena. Za drugi podvig je poskrbel Virtus iz Vi-gonova. V izredno važnem srečanju za sam vrh razpredelnice je goriš-ka Azzurra premagala Volley iz S. Vita. Po desetih odigranih tekmal je tako Azzjrra sama z dvema točkama prednosti pred neposrednima zasledovalcema. IZIDI 10. KOLA Pav Despar - Kontovel Virtus - Libertas Krmin Azzurra - Volley S. Vito Intrepida - CSI Donatello Julia - S. Luigi Cus Trst - Maianese LESTVICA Azzurra Gorica 18, Volley S. Vito in Libertas Krmin 16, Pav Despar Videm 14. CSI Donatello Videm, Julia Trst in Virtus Vigobovo 10, Kontovel, S. Luigi Trst in In trepida Mariano 6, Cus Trst 4, Maia-nese 0. PRIHODNJE KOLO S. Luigi - Maianese, CSI Donatello - Julia, Vo!ley S. Vito - Intrepida, Libertas Krmin - Azzurra, Kontovel - Virtus, Pav Despar - Cus Trst. G. F. SMUČARSKI TEK Furlanija - Julijska krajina le peta CERRETO LAGHI (Peggio Emi-lia) — Včeraj so se v tem kraju zaključile devete zimske mladinske športne igre. V zadnjem dnevu tekmovanj je bil., na sporedu moška in ženska štafeta na razdalji štirih kilometrov. V moški konkurenci je zmagala štafeta iz Veneta pred Poadižjem. Furlanija Julijska - krajina se je uvrstila le na peto mesto. V ženski konkurenci so slavile tekmovalke iz Lombardije pred tekmovalkami iz Aaoste. 3:1 3:1 3:1 1:3 3:1 3:1 NOGOMET ZAČETNIKI Inter SS — Kras 8:6 (4:0) KRAS: Legiša, Doljak, Igor thj rič, Drago Purič, Hrvatič, Petelin, šuc. Krasovt nogometaši so proti poprečnemu Interju igrali samo s sedmimi igralci, ker je nekaj igralcev šlo na zimovanje, nekaj jili .je zbolelo, nekateri pa so izgubili voljo do igranja. Kras se je vso tekmo branil, da bi prejel čim manj zadetkov. Mrežo Krasa je branil neizkušeni Legiša, zaradi tega so domači prišli s precejšnjo lahkoto do golov. V drugem polčasu so imeli go- i stje dve priložnosti, da bi dosegi'' j častni zadetek, toda niso imeli do- j volj moči, da bi dosegli gol. .. 1 - Skupina tekmovalcev na 12. slovenskih zimskih športnih igrah pri razdeljevanju startnih številk KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Zveza dosodila zmago goriškemu JI rte ju Farsa z nedeljskega srečanja v Dolini (Bor-Arte) se je torej zaključila z novo farso PROMOCIJSKO PRVENSTVO Nedeljska farsa v Dolini se je zaključila z novo farso: košarkarska zveza je namreč dosodila zmago Ar-teju z izidom 95:94. Zveza je seveda upoštevala to, kar sta sodnika napisala v zapisnik. Gospoda Gilleri in Perisinotto sta torej odločila po svoje. Nista torej u-poštevala, da je zapisnikarka Mari-sa Orlandini izjavila, da se je tekma zaključila pred sodnikovim žvižgom, ko -je le-ta dosodil Vatovcu peto osebno napako. Nista upoštevala, da sta že podpisala zapisnik in ga tudi izročila (z izidom 94:93 za Bor) Borovemu trenerju. Nista tudi upoštevala, da zapisnikarka ni ,ob morebitni deseti osebni napaki postavila tablice z desetimi napakami na mizo. Vsega tega nista upoštevala, skrbno pa sta v svoji slačilnici zopet pregledala zapisnik in dobila 11 osebnih napak. Ne gre niti nrezreti, da je bil Bor doslej v tem prvenstvu gotovo ena od najbolj športnih ekip («plavi» so doslej dobili le eno tehnično napako) in da bi si nedvomno zaslužil drugačen odnos s strani sodnikov in zveze. Kaj sedaj storiti? Izida ne bodo spremenili. Oba sodnika, Gilleri in Perisinotto, bosta naprej krojila u-sodo na igriščih. «Plavim» ne ostaja drugega, da naprej požrtvovalno i-grajo in s športnim obnašanjem dokažejo tistim, ki naj bi na igriščih in zunaj njega krojili usodo, da ne sodijo med športnike. IZIDI 12. KOLA Bor - Arte Gorica 94:95 Jeans Corner - Inter 1904 86:90 Barcolana - Scoglietto 85:81 De Bortoli - ARA Tržič 81:85 CUS Trst - Itala 84:78 Edera Gorica - Ferroviario 71:96 LESTVICA De Bortoli Vileše 18, Inter 1904 16, CUS Trst in Ferroviario 14, Bor, Jeans Corner, ARA Tržič, Scoglietto in Arte Gorica 12, Barcolana 10, Edera Gorica in Itala Gradišče 6. PRIHODNJE KOLO (12. 3.) Scoglietto - Bor (10.30 v Trstu, Ul. Scoglietto), Ferroviario - Barcolana, Arte - De Bortoli, ARA Tržič - Jeans Corner Milje, Inter 1904 - CUS Trst, Itala - Edera. 1. MOŠKA DIVIZIJA B SKUPINA Jadran je v soboto opravil krstni nastop v tem prvenstvu. Naši košarkarji niso igrali najbolje proti Servolani in so osvojili le tesno zmago. Že v nedeljo pa bodo pred izredno težko nalogo, ko bodo v Dolini igrali proti prvemu z lestvice, proti ekipi Italsidra. IZIDA 2. KOLA Servolana - Jadran 51:53 Edera - Italsider 69:96 LESTVICA Italsider 4, Jadran 2, Servolana in Grandi Motori 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.) Jadran - Italsider (11.00 v Dolini), Servolana - Edera. C SKUPINA V drugem kolu tega prvenstva je bil v nedeljo slovenski derbi med Poletom in Kontovelom, Dokaj nepričakovano, a zasluženo so zmagali poletovci. IZIDA 2. KOLA Polet - Kontovel 71:67 Grandi Motori - Juventus n.o. Počitek: Don Bosco LESTVICA Juventus in Polet 2, Kontovel, Don Bosco in Grandi Motori 0. PRIHODNJE KOLO (12. 3.) Kontovel - Juventus (11.00 na Kon-tovelu), Don Bosco - Polet (11. 3. ob 19. uri v Trstu, Istrska ulica). FINALE MLADINCEV V prvem povratnem kolu je Kontovel izgubil v Tržiču z Italmonfal-conejem, ki je naše košarkarje že premagal v prvem delu lige. Naši fantje pa so v Tržiču odigrali eno boljših tekem in so bili do zadnjih minut enakovredni domačinom. IZIDI 6. KOLA Italmoofalcone - Kontovel 93:79 Italsider - Huriingham 83:77 Inter 1904 - Pagnossin 68:99 LESTVICA Pagnossin Gorica 10, Italsider in Huriingham 8, Italmonfalcone 6, Kontovel in Inter 1904 2. PRIHODNJE.KOLO (11. 3.) Huriingham - Kontovel (ob 19. uri, športna palača), Pagnossin - Italsider, Jtalmonfalcone - Inter 1904. (iiiltimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiioiiiiiiiiiifiiinitiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilii JADRANJE V GREGORČIČEVI DVORANI Drevi občni zbor __ V' .. vri • SPK Cupa v Trstu V ospredju bo vprašanje društvenega sedeža Drevi ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju bo imel slovenski pomorski klub Cupa iz Sesljana 6. redni občni zbor v Trstu v Gregorčičevi dvorani, v Ulici sv. Frančiška 20. Dnevni red predvideva predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora o delovanju Čupe v pretekli sezoni. Na občnem zboru bo govo ra tudi o načrtovanju letošnje športne in rekreacijske sezone, o vpisu društva v FIV (Italijansko jadralno zvezo), o organizaciji raznih tečajev za jadralce ter o te čaju praktičnega |x>morstva, ki ga bo tudi letos vodil kapetan Bruno Volpi - Lisjak. Ta tečaj je lani še posebno dobro uspel, saj .je več tečajnikov že položilo na luškem poveljstvu izpit za upravljanje jadrnic z več kot 3 brt. Posebna pozornost bo na občnem zboru posvečena še vedno perečemu problemu društvenega sedeža ter načrtom, ki j'h je izdelal odbor za podaljšanje obštoječih pomolov v Sesljanskem zalivu. Na ta način bi Cupa pridobila nove prepotrebne priveze za večje jadrnice in tkabinatev ter tako vsaj delno zadostila potrebam članov. iiiuiiiiiiimniHHiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiHiiiiiiiiimitiHtiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiitiitiMiiiiniiiiitiititn ODBOJKA, PO ZMAGI NAD BOROM Bregove naraščajnice pokrajinske prvakinje Igra obeh ekip ni bila posebno lepa Breg — Bor 2:0 (15:13, 15:6) BREG: Slavec, Žerjal, Cej, Stepančič, Tul, Komar, Švab, Kocjančič, Pečenik. BOR: Zergol, Montanari, Tomšič, Birsa, Vigini, Nacinovi, E. in L. Maver. i SODNIK: Crozzoli. ZAPISNIKAR: Mokor. Naraščajnice Brega so tudi v povratni tekmi premagale vrstnice Bora it. so tako zasluženo osvojile pokrajinski naslov v tej kategoriji. Šesterki tokrat nista prikazali zadovoljive odbojke,, pogrešali pa smo tisto <• rbenost, ki je bila značilna za prvo srečanje. Domačinke so slavile predvsem zaradi svoje večje izkušenosti, odločilna pa je bila tudi njihova bolj izpiljena osebna tehniku Borovke so svoj glavni napor vložile v prvi set in čeprav je bi la pobuda stalno na stremi Brežank, bi bil razplet v tem nizy lahko tudi ugodnejš; za gostje. Tržačanke so se Bregu, ki je že vodi! s 13:7, približale na eno samo točko, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. Tudi v ladaljevanju so borovke dobro začele: po njihovem vodstvu s 6:1 oa so Brežanke le trdneje poprijele in štirinajst zaporednih točk jim je prineslo uspeh v tem srečanju in pravico, da nadaljujejo s tekmovanjem tudi v deželnem merilu. Mig RIM — Od danes do nedelje bodo v Rimu tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju. Vsa tekmovanja bodo v pokritem bazenu v «Foro Italico*. BRESCIA — Pred osem tisoč gledalci je evropski prvak v lahki ju-nior kategoriji Vezzoli premagal izzivalca Coteno. Srečanje je bilo lepo in tudi vseskozi izenačeno. Odboru je uspelo nabaviti novo, 6-metrsko jadrnico tipa meteor 6, ki bo v veliko pomoč bodisi pri organizaciji jadralnih tečajev za mladino in starejše začetnike, kot tudi za izpopolnitvene tečaje za vodenje «kabinatov». S primerno dodatno opremo bo jadrnica tudi primerna za regate. Zaradi zanimivih tem letošnjega občnega zbora so vabljeni vsi čla ni. pa tudi tisti, ki bi se radi šele približali pomorstvu, da se občnega zbora v čimvečjem številu ude ležijo in s svojimi predlogi ter pripombami aktivno prispevajo k reševanju raznih problemov. NAMIZNI TENIS V DUISBURGU Danes sc bo začelo evropsko prvenstvo Danes s. bo v Duisburgu začelo letošnje evropsko namiznoteniško prvenstvo. Trajalo bo do 19. t.m. Poleg drugih držav se bo tega tekmovanja udeležila tudi Italija, ki je prijavila te igralce: moški: Bosi, Costantini, Giontella, Bisi in Manoni; ženske: Milič, Monti in Strino. Naslove svetovnih prvakov bodo letos branili: moške ekipe: Jugoslavija; ženske ekipe: Sovjetska zveza: posamezniki: Secretin (Francija); posameznice: Hammersley (Velika Britanija); moške dvojice: Bengtson - Johans-son (švedska); ženske dvojice: Hammersley - Ho-ward (Velika Britanija); mešane dvojice: Stipančič - Pala-tinuš (Jugoslavija). ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras — Redarji Videm 3:1 (10:15, 15:2, 15:7, 15:10) KRAS: Grilanc: Milič L. in B., Vesnaver, Budin S. in L., Živec, Marušič. Kras je v soboto gostoval v Vidmu proti zadnjeuvrščenim' mestnim redarjem. Naši predstavniki so stopili na igrišče dokaj nezbrani in neodločni. Nasprotnik J hitro izkoristil zmedo v Krasovih vrstah in po nezanimivi borbi odločil set v svojo korist. V drugem setu je trener Grilanc uredil vrste svojih varovancev in tudi rezultat ni izostal. Četrti set je bil nekoliko zanimivejši, saj se je mestnim redarjem nekoliko «odprlo» in so celo v prvem delu seta vodili. To pa je bilo tudi vse. kar jim je uspelo, saj je Kras z dobrimi akcijami dokončno strl odpor gostiteljev. M. L KADETI Kot je bilo pričakovati, sta tudi v prvem povratnem kolu ostala oba naša zastopnika (Bor in Breg) praznih rok. Borovci so visoko izgubili s Fer-roviariom B, Breg pa je proti Interju 1904 odigral eno slabših tekem in doživel katastrofalen poraz. IZIDI 8. KOLA Ferroviario B - Bor 82:48 Inter 1904 - Breg 103:30 Don Bosco - Ferroviario A 73:109 Italsider - Servolana 122:76 LESTVICA Ferroviario A in Inter 1904 12, I-talsider 10, Don Bosco in Ferroviario B 8, Servolana 6, Bor 2, Breg 0. PRIHODNJE KOLO (12.^.) Breg - Don Bosco (9.15 v Dolini), Ferroviario A - Servolana, Inter 1904 - Ferroviario B, Bor - Italsider (13. 3. ob 20.30 v Trstu, Ul. Caravaggio). NARAŠČAJNIKI V prvem povratnem kolu tega prvenstva je bil v nedeljo na Konto-velu slovenski derbi, v katerem so varovanci trenerja Lukše zanesljivo odpravili poletovce in so tako še izboljšali svoj položaj na lestvici. IZIDI 10. KOLA Kontovel - Polet 113:37 SABA - Bor n.o. SGT - Servolana 66:48 Italsider - Ricreatori 69:103 Ferroviario - Inter 1904 86:43 PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Bor - Kontovel (ob 16. uri v Trstu, Ul. Caravaggio), Inter 1904 - Ginnastica Triestina, Servolana - Italsider, Ricreatori - SABA, Polet - Ferroviario (12. 3. ob 11. uri na Opčinah). DEČKI Kontovelci so se v nedeljo spoprijeli z močno peterko Ricreatorija in so po predvidevanju visoko izgubili. IZIDI 12. KOLA Kontovel - Ricreatori 40:82 Inter 1904 - Libertas 75:46 Ferroviario - Don Bosco 76:75 SABA - Servolana ’ n.o. LESTVICA Ricreatori 20, Serv.oiana 16, Inter 1904 14, Ferroviario, Don Bosco, Libertas in SABA 8, Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Libertas - Kontovel (oD 18. uri v Trstu, Ul. Caravaggio), Ricreatori -Inter 1904, Servolana - Ferroviario, Don Bosco - SABA. MINIBASKET PRVENSTVO Z & R Ena zmaga in en poraz mladih Borovih igralcev Inter Milje — Bor B 34:44 (19:12) BOR B: Vascotto, Bradassi 38, Aleksij Tavčar 2, Volk 2, Jagodic, Krapeš, Jogan, Semen 2, Slama, Caharija, Paoli, Lokar. V torek «plavi» v gosteh zanesljivo zmagali. Odlikoval se je predvsem Bradassi, ki je dosegel kar 38 točk, štiri več kot vsi nasprotniki, Kij ib temu da niso ostali borovci dosegli dosti košev, je bila tekma že kar zanimiva. Domačini so dokazali, da so dobro moštvo, a za njih je bil Bradassi neustavljiv. V Borovih vrstah se je izkazal Va-.scotto, ki ■' dobro igral v napadu. Zaradi prometne nesreče pa je bil odsoten Boris Tavčar. Želimo mu, da bi se č'mprej vrnil na igrišče. Don Bosco A — Bor 53:44 (23:16) BOR B: Bradassi 22. Volk 10 Semen 2, Aleksij Tavčar 6, Krapeš 2, C-aharija Paoli, Slama 2, Jagodic, Jogan, Vascotto. V sredo so mladi borovci v gosteh zgubili lepo priložnost za zmago nad Don Boscom. Domačini so se predstavili samo v devetih, tako da so morali odigrati drugo četrtino tcl .n* v štirih. «Plavis> pa niso znali izkoristiti prednosti in domačini o na koncu druge četrtine vodili s sedmimi točkami. Naj povemo še. da vsa zasluga za zmago domačinov gre malemu Pistrinu, ki je sam oriemogočil obrambo ‘splavih*. Štefan Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike^ brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in'podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Llubljati*, Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ntjjil 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600. osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi_ 150 lir besedo. Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 10. marca 1978 OUČUI|U JOU III C. VJ lllill Vlomu v SJIIIIU ■ OIVII/VV "lu" '■'Z3 " Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-JuM|SK' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de v Italiji pri SPI. H Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj a in tiska f IZIT I Trst Član italijanske zveze časopisnih •založnikov FIEG ČEDALJE OSTREJŠE POLEMIKE V FRANCIJI TRI DNI PRED VOLITVAMI DESNICA PRITISKA NA GISCARDA NAJ POSEŽE V VOLILNO KAMPANJO Težavna izbira ministrov v ODPRTIH 5200 VOLIŠČ Toda predsednik republike noče povsem skaliti odnosov z levico, s katero bo moral verjetno deliti oblast - Spori v večinskem taboru in med «eko!ogi» PARIZ — Ali bo predsednik republike posegel v zadnjem trenutku v volilno kampanjo s pozivom volivcem, naj volijo za vladne stranke? Z bližanjem volitev se množijo tudi pritiski raznih vlad nih osebnosti na Giscarda D'Es-tainga, naj posnema De Gaulla in Pompidouja, ki so se tik pred volitvami posluzili svojih prerogativ in se pojavili na televizijskem e-kranu v trenutku, ko so morale stranke prekiniti svojo propagando. Zadnji je pozval Giscarda predsednik »demokratično - socialnega centra* Lecanuet, ki je tudi dal razumeti, da bi v primeru zmage levice marsikdo lahko očital predsedniku republike, da je sam kriv za poraz sredinskih in konservativnih strank. Toda nevtralni opazovalci menijo, da bo Giscard trikrat premislil, preden bo take pozive sprejel: prvič, ker ni zelo verjetno, da bi poseg v volilno kampanjo v zad njem trenutku — kljub nedvomnemu ugledu, ki ga uživa predsednik republike — lahko premakni! volilno tehtnico v korist sredine, drugič pa, ker si Giscard noče še bolj pokvariti odnosov s strankami. ki bodo morda že čez deset dni na vladi in s katerimi bo moral Elizej na ta ali oni način vendarle deliti oblast. Previdnost je za Giscarda v tem trenutku morda glavni imperativ, še posebno, ko pa v nekaterih krogiii še vedno verjamejo, da bo mogoče priti do sporazuma med bolj naprednim delom sedanje večine in Mitterrandovimi socialisti. To hipotezo je včeraj ponovil sam Jean Jacques Servan Schreiber, predsednik radikalne stranke, po katerem bo pritisk gospodarske krize ne glede na izid volitev slej ko prej privedel do zbližanja med socialisti in »reformističnim gibanjem*. Sicer je sam Mitterrand to možnost že večkrat izrecno izključil, vendar pa je spričo čedalje ostrejših polemik znotraj levičarskega in večinskega tabora razumljivo, da so take hipoteze hočeš nočeš privlačne. Zadnja polemika v večinskem ta boru se je vnela med samim pred sednikom vlade Barrom in francoskim zastopnikom v evropski izvršni komisiji Cheyssonom. Slednji je namreč javno podvomil v Bar-rove napovedi, da bi morebitna zmaga levice privedla do razkola med Francijo in Evropo, ter nasprotno izrazil mnenje, da bi levica za uresničitev svojega programa potrebovala «evropsko dimenzijo* in bi zato bolj kot kdorkoli drugi skrbno pazila, da ne bi imela težav z Evropo. Taka sicer povsem logična ugotovitev je seveda tri dni pred volitvami zadobila poseben pomen in hudo razburila samega Barra, ki je Cheyssona o-zmerjal s »karieristom* in drugimi podobnimi vzdevki. In ko smo že pri polemikah znotraj posameznih taborov, naj še omenimo, da tudi v tretjem, najmanjšem taboru ni nobenega soglasja. Gre za tabor tako imenovanih »ekologov*, ki bodo na nedeljskih volitvah odigrali vlogo morda odločilne neznanke. Zadnje preiskave javnega mnenja sicer pričajo, da «zelena stranka* zgublja teren, saj ji tremitho pripisujejo le kake tri do štiri odstotke glasov, medtem ko so ji še septembra lani napovedovali kar 11 odstotkov. 'Toda tudi tako majhno število volivcev glede na dejansko izenačenost sil lahko nagne tehtnico na eno ali drugo stran. Sicer pa tudi tu — kot smo omenili — beležimo hude medsebojne polemike. »Ekologi* pravzaprav niso nobena stranka, ampak le skupek raznih skupin, ki imajo skupno le to, da postavljajo v ospredje ekološke probleme, češ da so ti problemi najvažnejši v sedanjem času in ob sedanji civilizacijski stopnji. Toda med njimi najdemo take, ki zavračajo vsakršno civilizacijo, češ da gre za skrunitev narave, drugi pa bolj trezno skušajo doseči ob oblasti, da bolj upoštevajo doslej dokaj igno-rirane probleme zaščite narave in človekovega okolja. Januarja letos so se vse skupine dogovorile za skupen nastop na volitvah pod e-tiketo »ekologija ’78», toda sporazum se je kmalu začel rušiti, tako da so ena za drugo skoraj vse skupine izstopile iz volilnega kartela z izjemo dveh. Kljub tem problemom pa so «ekologi» predstavili svoje kandidate v približno 200 volilnih okrožjih, poleg tega pa so že napovedali, da se v drugem krogu nihče od njihovih kandidatov ne bo umaknil, da bi pomagal temu ali onemu od ostali!) kandidatov v balotaži. (tm) Prvi krog volitev delegacij v Sloveniji Tri čclrl milijona državljanov bo izvolilo 150 tisoč delegatov - Drugi kro£ volitev bo 12. marca Po rešitvi političnih problemov, povezanih z vladno krizo, je sedaj na vrsti izbira ministrov nove Andreot-tijeve vlade. Temu problemu je bilo posvečeno včerajšnje intenzivno dogovarjanje med strankami. Na sliki: srečanje med delegacijama KD in PSDI na Montecltoriu. Z leve Romi ta in Ariosto (PSDI) ter Moro in Zaccagnini (KD) (Telefoto ANSA) • IIMII*IIIIIIIMIIIlllll*IIIIMIIIIIirff«1lllllllllllllllll*fllll«lllMlltlllllt«llll*l(lllliriirBll/l4lllll1tllllllllllll.'lllllMlltlllllll«IIIIM IIIIIIIII irr«l(M I llllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIfl.flflllllllKIIMIIIIIIIIliltflllllMlIfftfllllillflllllllllllllllllllllKIIOlIIIIIIIIIIIIrilllltlllllllllllMflllllMtllllllflfltMlll««« NEPRIČAKOVAN PREOBRAT NA AFRIŠKEM ROGU Somalija uradno napovedala umik svojih sil iz Ogadena Vest je sporočilo ministrstvo za informacije v Mogadišu So v teku pogovori za politično rešitev spora? MOGADIš — Somalsko ministrstvo za informacije je včeraj popoldne razširilo vest. da se bodo somal-ske vojaške sile umaknile iz Ogadena. Vest je prišla precej nepričakovano, saj je predsednik Bare še pred kratkim pozival na ogorčen 6d-por proti etiopskim vladnim enotam in njihovim tujim vojaškim svetovalcem in zatrjeval, kako se bodo v O-gadenu borili do zadnjega. Do zdaj še ni nobenega komentarja na omenjeno vest. ki prihaja iz uradnih virov, niti ni infonnacij ki bi pojasnile od kod nenadna odločitev. za tak korak, ko so samo še nekaj ur poprej letele najrazličnejše obtožbe na račun sovjetske prisotnosti v Ogadenu. Tako je somalsko veleposlaništvo v Keniji sporočilo, da so sovjetska letala vzletela z letalonosilk v Adenskem zalivu. Prav tam so se vzdignili tudi orjaški helikopterji, ki so poskrbeli za bliskovito prestavitev tankov in topništva na bojišče pri Džidžigi. Prav tako je somalsko veleposlaništvo še včeraj sporočilo, da so se napadalčeve sile pri Džidžigi znašle v obroču somal-skih gverilcev in da nimajo nobene možnosti za izpad. Ugibanja o tem, kakšno je dejansko stanje na bojišču so različna. Najbolj verjetno se zdi tisto, da so somalski gverilci in Somalija, ki je z napovedjo o umiku vojaških sil iz Ogadena tudi potrdila svojo neposredno angažiranje v spopadih, doživeli silovit ix>raz in so tako prisiljeni na pogajanja. Vojaški zlom nai bi sc začel že ob koncu prejšnjega tedna, ko so etiopske vladne sile ob pomoči kubanskih in sovjetskih svetovalcev zavzele Džidžigo. Najbrž so v Somaliji do zadnjega upali na iz-datnejšb vojSško pBiiipi zahodnih sil in nekaterih arabskih držav, ki pa ni prišla, ali pa je pijšla prepozno. Obenem z informacijo iz Mogadiša. so vest o umiku somalskili enot iz Ogadena. sporočili tudi v Združenih državah. Glasnik zunanjega ministrstva, Tom Reston. je izjavil, da je somalska vlada, ki je v stalnem stiku z ameriškim veleposlaništvom sporočila, da proučuje umik svojih vojaških enot ivz Ogadena. Tak korak pa v ZDA. ocenjujejo kot nujen pb-goj za rešitev spora z Etiopijo. Medtem pa je generalni tajnik Združenih narodov, na tiskovni konferenci uredniku agencije Reuter povedal, da sta Somalija in Etiopija že lani odklonili posredovanje OZN ter preprečili sklic varnostnega sveta. Obe državi, ki sta bili seznanjeni z na- mim,nuni, .....................umni.....................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiii......iiiiiiihu.........mimmimmmmmmmi..................................................iiiiiima PROCES PROTI USTANOVITELJEM KROŽKA MAC0ND0 Tožilec znatno omilil obtožnico i Obramba poudarja politični pomen modnega postopka MILAN — Vode so se nekoliko umirile na procesu proti 13 ustanoviteljem kultumo-zabavnega krožka Macondo. Prvotna obtožnica .je bila do skrajnosti napihnjena, saj je od nje ostala samo obtožba, da so ustanovitelji dovoljevali u-živanje lahkih mamil v krožku. Javni tožilec Alfonso Marra je za to obtežbo zahteval eno leto in 10 mesecev zapora za vsakega, za ostale postavke obtožnice (zbiranje v kriminalne namene, razpečavanje mamil, preureditev prostorov v »kadilnico* in dobavljanje mamil mladoletnikom) pa je predlagal o-orostitev zaradi pomanjkanja dokazov. V- 50-minutnem posegu je skušal javni tožilec prikazati nevarnost takih »kulturnih* pobud. V en koš .je zmetal lahka in težka mamila. Poudaril je. da se vsak dan soočamo s tragičnimi primeri, saj ie med narkomani vedno več smrti. Med drugim je dejal, da vsaj 50 od sto kriminalcev redno uživa ma mila. Glede hašiša, (tega naj bi po obtožnici kadili v Macondu) je pristavil, da povzroča blaznost in telesne okvare, kot to po njegovem zatrjujejo ugledni znanstveniki. Branilec odv. Monaco je takoj odgovoril na te izjave. Priznal je, da že leto dni kadi hašiš in še ni zblaznel, fizično pa je pri moči. Odvetnik Capelli pa je pred posegom predvajal film o kulturnih pobudah Maconda. Obramba je predvsem poudarila politični pomen procesa in odsev na družbeno dogajanje v dejavnosti Maconda. »kjer so skušali ored vsem uresničiti tiste pobude, ki bi mladino odvračale od uživanja tež kih mamil*- V razpravo je posegel tudi poslanec Fortuna, ki je med predlagatelji novega zakona o mamilih. FToces, ki .je v Milanu in drugje dvignil precej prahu, se bo verjet no zaključil danes. Zanimanje za razsodbo je precejšnje, saj smo v teh dneh doživljali, kako je vsa zadeva postopoma splahnela in so možna še precejšnja presenečenja. (voc) Trgovec ugrabljen v središču Coma njegovih bank izvažali kapitale v tujino. Po osvoboditvi je Barone spet prevzel svojo funkcijo v «Ban co di Roma*, kar pa je sprožilo tudi v samem IRT nemalo polemik. Na ženevski razorožitveni konferenci COMO — Oboroženi in zakrinkani roparji so sinoči v središču Coma napadli in ugrabili 53-letne-ga trgovca Angela Longonija. Po dosedanjih izsledkih preiskave kaže, da se je Longoni sprehajal s prijateljem, ko so banditi planili nanj in ga s silo porinili v lastno «a!fetto» z milansko evidenčno tablico. Umestna pobuda pooblaščenega upravitelja »Banco di Roma* Mario Barone odstopil RIM — Pooblaščeni upravitelj javnega denarnega zavoda «Banco di Roma* Mario Barone je odstopil s svoje funkcije. Sporočilo je dal predsedniški odbor IRI, ki pojasnjuje, da je bil odstop pdnujen že 4. marca ter da bo upravni svet »Ban co di Roma* na svoji prihodnji seji čez deset dni vzel na znanje odstop in po predlogu predsedniškega odbora imenoval novega pooblaščene ga upravitelja. Mario Barone je bil novembra lani začasno suspendiran v pričakovanju, da bi sodstvo pojasnilo njegovo vlogo v aferi okrog bankrota Sindonovega finančnega impe rija. Barone je bil celo dvakrat zaprt, februarja letos pa je bil osvobojen, menda zato, ker je privolil v sodelovanje s preiskovalci v zve zi z že znamenitim seznamom 500 Sindonovih klientov, ki so preko SZ predlaga prepoved izdelave nevtronske bombe ŽENEVA — Delegacije Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav na ženevski razorožitveni konferenci so predložile včeraj «v vednost* ostalim udeležencem konference osnutek konvencije o prepovedi izde lave in uporabe nevtronske bombe. V .j si, predloga je sovjetski delegat Lihkačev poudaril, da je treba na vsak način ustaviti oboroževalno tekmo, ki ogroža svetovni proces pomiritve. Črtom razprave v varnostnem sveto sta tako obliko reševanja spora odklonili, češ da bodo zadevo poravnali v' krogu Organizacije za afriško e-notnost, kar pa se žal ni zgodilo. Kurt VValdheim se je na istem srečanju dotaknil tudi vprašanja notranje u-reditve v Rodeziji ter v tej zvezi potrdil že znano stališče, da ne bo miru, dokler ne bo v odgovor vključena tudi domoljubna fronta Zimbabvve. Iz poluradnih krogov se je izvedelo, da bo kobariški zunanji inlhfšMr Malmierca prihodnji teden obiskal A-ois Abebo, v okviru daljšega potovanja, med katerim se bo ustavil tudi v Moskvi in Bagdadu. Pojavlja »e torej vprašanje kakšen namen ima to potovanje, tudi spričo očitnega preobrata v Ogadenu, kjer je vojaški poseg praktično zaključen. Enotno stališče glede Rodezije PO PROPADU ATHERT0N0VE MISIJE Begin vnovič ponuja roko Anvarju Sadatu Prisrčen Arafatov sprejem v Moskvi - SZ še naprej zagotavlja vso podporo Palestincem MOSKVA — Predsednik Palestinske osvobodilr ■ organizacije, Jaser Arafat, se je sestal včeraj s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gr umikom. Na sestanku, ki se je odvijal v ozračju prijateljstva in medsebojnega' razumevanja, kakor ga označuje tiskovna agencija Tass, sta državnika razpravljala o položaju na Bližnjem vzhodu ter o možnostih za sklenitev pravičnega in dolgotrajnega miru. Sovjetska ti skovna ..gencija navaja tudi, da je prišla do izraza enotnost stališč. Tako je bilo spet slišati obsodbe na račun egiptovske popustljivosti ter do vseh poskusov, da bi prišlo do sklenitve ločenega miru z Izra elorp. Gromiko je predsedniku Palestinske osvobodilne organizacije zagotovil tudi za naprej vso pomoč s strani Sovjetske zveze. LJUBLJANA — Včeraj je minil prvi krog volitev v Sloveniji. Po podatkih republiškega centra za volitve je do 22. ure zvečer volilo približno 85 odstotkov delavcev, obrtnikov (er dijakov in študentov. V prvem krogu je 740 tisoč volivcev izbiralo delegate za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V Sloveniji je bilo odprto skupaj 5.200 volišč. Volišča so zaprli ob 19. uri razen v tistih delovnih organizacijah oziroma kolektivih, kjer imajo tudi če trto delovno izmeno in so torej vsi tisti delavci, ki so nastopili delo po 22. uri glasovali šele v nočnih urah. Po podatkih republiške volilne komisije so volitve potekale organizirano in v najboljšem redu. kar potrjuje. da so delovni ljudje Slovenije svojo ustavno pravico razumeli kot politično nalogo. šele proti jutru je pričakovati do končne rezultate, vendar je že zdaj znano, da bo izvoljenih več kot 150 tisoč članov delegacij, ki bodo predstavljali interese zaposlenih v različnih predstavništvih. V drugem krogu, ki bo v Sloveniji v nedeljo, 12. marca’ bedo volili naj ga zamenja Salverino Di ' '* ' Oglasila se je tudi struja »stoti11 poslancev in senatorjev, ki nasprot11' je dogovoru s komunisti. Dokuinen so tokrat v imenu »oporečnikov* P0®; pisali Massimo De Carolis, Rossi o' Montelera in (prvič) tržaški PoS(a'_ nec Tombesi. Predvsem so sporov'1 li. da ne nameravajo vstopiti v isti volivci in poleg njih še tisti, ki niso zaposleni in sicer v krajevnih skupnostih. Tedaj bodo izvolili, tako je pričakovati, še nadaljnjih 50 tisoč delegatov. Triko bo po teh volitvah, statistično gledano, vključen v neposredno odločanje kot predstavnik svojih volivcev vsak šesti oziroma sedmi prebivalec Slovenije. J. P. NEW YORK - ZDA in Anglija sta se dogovorili za skupen načrt reševanja notranjo ureditve v Rodeziji. Do takega stališča je prišlo po kratkem obisku angleškega zunanjega^mi-nistra Owena v VVashjngtonu. Po dosedanjih izjavah pa vse kaže, da sta se državi sporazumeli le za načelno stališče, da je treba prejšnji petek podpisani dogovor med Janom Smithom in tremi zmernimi črnskimi voditelji, znatno izboljšati. To je bistven pogoj, da se prepreči izbruh državljanske vojne v tem delu Afrike. Opazovalci menijo, da se bodo pogovori nadaljevali potem ko bosta voditelja fronte Zimbabvve, ki se te dni mudita v Nevv Yorku, pojasnila svoja stališča. Njun nastop v varnostnem svetu je bil napovedan že za sinoči. RIM — Zunanji minister Forlani je včeraj sprejel na Famesini kubanskega veleposlanika Villaseca in se z njim zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Po neuspeli misiji posebnega odposlancu ameriškega predsednika Carterja, kaže, da v Kairu spet izgubljajo živce. Tako poluradni «A1 Gumhuriah* piše, da v kolikor A-meričanom ne bi uspelo prepričati Izraelcev, bo ta napravil Egipt. S silo seveda. Podobno izjavo pa je dal obrambni minister El Gamaši na sprejemu v čast romunskega podministra za obrambo, ki se te dni mudi v Kairu. vic palestinskega naroda, vključno pravico do ustanovitve lastne države. Izraelski ministrski predsednik se želi ponovno sestati s Sadatom, čeprav v političnih krogih v Tel A-vivu ne verjamejo v možnost, da bi to srečanje utegnilo spraviti pogajanja z mrtve točke. Predlog v tem srni-1 je že prejšnji teden izročil v Kairu po šobni odposlanec predsednika Carterja, Atherton. Kairo sc o tem predlogu še ni izjasnil.’ (vi) Andreotti (NarUihetanie l strani) do. ker se ne strinjajo z načino*11; kako je bil sklenjen dogovor o v)aclm večini s komunisti. Obenem pa dajri0 razumeti, da bodo glasovali »Po 'e sti» in »skladno z obvezami, sprejet1 mi do volivcev*. Skratka, grozijo, “a bodo organizirali «proste strelce*. očitno ne bodo zrušili vlade, pat: P* bodo ustvarili resne težave KD. Skte-pa niso sprejeli dokončno, pač P* bodo o tem razpravljali na torkove11 srečanju skupine. Andreotti medtem dokončno **" stavi,ia dogovorjeni sporazum, ki ^ bodo potrdila vodstva strank že ***' nes. Srečal se bo tudi z vodstven1* parlamentark") skupin KD m razPraV’ ljal o imenih novih ministrov. Pozno zvečer je Andreotti dal nikarjem nekaj izjav o tem. ^ namerava sestaviti vlado. Najprej J pojasnil, da bo počakal na stahs_ vodstev strank (tudi KD), ki bodo sestala danes. Leoneju b° znam ministrov sporočil ali v to. ali v nedeljo. Zadnje vprašanje je zadevalo mulo* vlade. Na to vprašanje je V? verjeni predsednik odgovoril: «Ižkb čeno je sodelovanje, bodisi P°s , ali neposredno, drugih strank. Za*" bom verjetno sestavil enobarvno 6 mokršeansko vlado, v kateri — kol prejšnji — ni izključeno, da bo j10^ leg prof. Ossole še kak njegov sti, ki so bili komaj izvoljeni. To so. seveda le načelne izjave. V resnici pa bodo pogajanja med strujami zelo ostra, čeprav bodo na koncu skušali ustvariti videz, da so te navedene kriterije v glavnem spoštovali. Senatorska skupina je bila glede tega bolj fena. Sporočila jč. da »potrjuje zaupnico* vsem ministrom, ki so člani senata. Za u-mrloga Fabbrija pa predlagajo, lega*. Ossola, kot znano, ni ^ krščanske demokracije in velja »strokovnjaka* v okviru enobai'vn vlade. blike Mali, poročajo, da je bil a nister zunanje zadeve in 1,1 narodno sodelovanje, polkov-11 Charles Samba Cissokho. ardj8*. pod obtožbo veleizdaje. To ,ie četrti' član vojaške junte v ki so ga aretirali pod isto obto*0 Vzrok za živčnost pa je treba najbrž kati tudi v dejstvu, da se čuti Egipt vse bolj osamljen. Poskus preusmeritve letala s škarjami in kladivom HONGKONG — Navigator Letala «boeing 737» tajvanske letalske družbe je le nekaj kilometrov pred hongkonškim letališčem «Tai Tak* skušal s škarjami in kladivom prisiliti pilota, aa bi spremenil smer. Naklep mu ni uspel zaradi nastopa dveh varnostnih agentov, ki sta bila na letalu. Med prerivanjem so s strelom smrtno ranili navigatorja, ki je1 podlegel med prevozom v bolnišnico. Lažje so bili ranjeni tudi drugi člani posadke. ZARADI ŽALITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE «L'E$presso» prijavljen sodišču RIM — Rimsko državno pravdni-štvo je sprožilo kazenski postopek proti tedniku «L’Espresso» zaradi «žalitve časti in ugleda predsednika republike* po členu 278 kazenskega zakonika. Omenjena revija je na platnici zadnje številke, ki je izšla včeraj, upodobila predsednika Leone j a preoblečenega v nekakšnega pisanega pajaca. Revija je objavila daljši izvleček iz knjige znane milanske časnikarke Camille Cederae o sedemletju Leo nejevega predsednikovanja, in sicer poglavje, posvečeno prigodam in nezgodam treh sinov predsednika republike. Zato se je prijavi državnega pravdništva zvečer pridružila še prijava, ki so jo vsi trije predsednikovi sinovi, Mauro, Paolo in Giancarlo, napovedali proti Camilli Cederni zaradi obrekovanja. V poluradnem sporočilu Kvirinalu je rečena, da bodo novinarki dali vse možnosti, da svoje trditve dokaže. (tm) Množijo pa se tudi poskusi, c’.a bi v arabskih vrstah spet dosegli e-noinost, vsaj glede reševanja spora z Izraelom. V tem smislu je razumeti tudi izjavo saudskega prestolonaslednika Aziza, ki je dejal, da morajo Arabci nastopati složno proti Izraelu, bodisi če gre za sklenitev miru. bodisi če se je treba pripraviti na vojno. Glavni pogoj za sklenitev trajnega miru pa je izraelski umik iz vseh zasedenih o-zemelj :n pri zp a nje legitimnih pra- za novi most čez Arno, ki ga bodo jutri odprli za promet. OBIŠČITE MEDNARODNI SEJEM ALPE-ADRIA OD 14. DO 19. MARCA 1978 TRADICIONALNO IME ■ NOVA VSEBINA Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, živilski izdelki, oprema za gostinstvo, oprema in pripomočki za dom in gospodinjstvo, «NAREDI Sl SAM», oprema za avtomobile, rekreacijo (šport, lov, ribolov, turizem), izdelki domače obrti. 125 razstavljavcev iz Italije. Posebno privlačna bo kulinarična razstava v naši VINOTEKI, kjer boste lahko, ne samo pokušali in kupovali preko 200 vrst jugoslovanskih vin, ampak si boste lahko ogledali tudi jedi štirih dežel in se lahko na licu mesta odločili, katero izmed njih boste naročili v ljubljanskih restavracijah: SMS , MEDNARODNI SEJEM ALPE * ADRIA od .14. do 19. 3. 1978 na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI BAMAKOV okveščenih kr<# v Bamaku, glavnem mestu BeP. r