Peslednfe vcsfi. Politične novice iz naše države. Damjan Arnavtov^č in tovariši izročeni od preiskovalnega sodnika državnemu tožilstvu. — Zaključena je preiakava proti poslancu Arnavtoviču in tovarišem radi avoječasnega poskusa umora predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Z Arnavtovičem bo obtoženih po zakonu o zaščiti države še šest njegcvih tovarišev, trije so bili Izpuščeni po zaključku preiskave. Štednje pri javni upravi. Finančni minister Letica je izdal na podrejena mesta in zavode obširna navodila glede izdelave novih predlogov za proračunsko leto 1937-38. Naročilo finančnega ministra zasleduje cilj splošne štednje. Po novih predlogih morajo država, banske in uprave mestnih obfiin osebne izdatke z ozirom na kredite za tekoče letb znižati za 10%. Kot dan eačetka upravnega varčevanja je vzeti 10. julij t. 1. Ustvarjanje novih službenih mest je izključeno. število nastavljencev se mora znižati, ker je stalež državnih uradnikov §e prevelik. Materijalni izdatki se morajo znižati za 20%. Minister sklepa svoja navodila z načelom o ravnovesju državnega, banskih in mestnih občinskih proračunov. Določitcv najmanjših mezd. Priprave za uvedbo starostnega zavarovanja. Miniater za socijalno politiko dr. Cvetkovič je v Somboru izjavil, da bo čimprej izšla odredba glede najmanjših mezd. Njegovo ministrstvo pripravlja upeljavo atarostnega zavarovanja in zavarovanje za slučaje delanezmožnosti in amrti. Za bodočnost pomenljive napovedbe ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Zadnjo nedeljo je bil v Zenlci v Bosnl položen temeljni kamen za veliko železovaljčno podjetje. Svečanoati je prisostvoval predsednik vlade dr. Stojadinovič, mlnister za šume in rude Jankovič, prometni miniater dr. Spaho in poštni mlnister dr. Kalundjerčič. Ob tej priliki je naglaail predsednik vlade, da bo Jugoslavija za bodoče spremenila svojo gospodarsko politiko. Domače ze- meljske zaklade bo sama predelovala in le to, kar bo doma odveč, bo izvažala v sirovem stanju In kot polizdelke. Doslej smo izvažali neizmerno veliko železa, bakra ter drugih kovin in smo iz teh kovin v tujini izdelane predmete zopet uvažali za drag denar. Za bodoče bo v tem ozlru drugače. V Bosni pridelano železno rudo bomo doma predelavali v novem valjčnem podjetju v Zenici. Za Zenico pride na vrato Bor, ki hrani v celi Evropi največje zaloge bakra. Počasi bodo vsi naši zemeljski zakladi dostopnl domači industriji in s tem bqde tudi domače delavstvo dovoljno zaposleno. Politične novice v drugih državah. V Avstriji zopet hitlerjancl nekaj pripravljajo. Hitlerjanci so priredili zadnjo soboto in nedeljo po Dunaju In okolici demonatracije in so razbili v soboto dne 20. t. m. v pratru monarhistično prireditev. Po Dunaju samemu so preplavili ulice s plakati, ki napovedujejo padec aedajnega režima v Avstriji. V tem gibanju vidi avstrijska vlada zopetno poživitev hitlerjanske akcije. Za 22. junija popoldne je sklicala vlada vse varnostne ravnatelje Iz Avstrije na posvet, da bi preprečila razmah hltlerizma, ki škoduje tujskemu prometu. Obsedno stanje v Belgiji. Kakor znano, ima nova belgijska vlada veliko težkoče z vedno naraščajoCo stavko, za katero agitirajo med delavstvom vseh strok komunistični agitatorji. — Radi komunističnih rovarenj in napadov nahujskanega delavstva na podjetja je bila vlada prisiljena, da je proglaaila obsedno stanje za celo državo. Domače novice. Citateljem! Preobloženi z gradivom o Slomšekovih dnevih smo morali v tej številki izpustitl poveat »Svete gore«. Ali naj govorimo in pišemo o Slomšeku aU o Slomšku. Znani zgodovinar, ki nam je zbral vso zgodovinsko gradivo o Slomšeku, g. prelat dr. Franc Kovačič, je izdal daljšo j-azpravo, v kateri dokazuje, da moramo edino pravilno pisati o Slomšeku in ne po skrajšavi o Slomšku. Birmanka škofa Slomšeka umrla. V Stopercah je bila zadnjo nedeljo pokopana ob velikl udeležbi 891etna Frančiška Cvirn, vdova po g. nadučitelju. Rojena je bila kot kmečka hči na 2uamu leta 1847. Birmal jo je škof Slomšek leta 1854. Srčno je želela se udeležiti letošnjih Slomšekovih dnevov, a jo je prehitela smrt in so njene zemeljske oatanke izročili materi zemlji na mladinskl Slomšekov dan na Alojzijevo. Rajna je uživala največje spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali. Imela je tri sinove, od katerih je bil Rajko višji upravnik mariborske bolnice, Franc je podpolkovnik v pokoju ter je bil prvi mestni poveljnik Maribora po prevratu, kapetan Ludvik pa je padel leta 1915 pri Lublinu. Hči Matilda je posestnica na Stopercah. RainJ svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Strela ubrfe dve osebi — hiša zgorela in tri osebe otete v zadnjem trenutku. V ne- deljo 21. t. m. popoldne je divjala silna nevihta nad Ormožem in Središčem. V Vuzmetincih nad Središčem je udarila strela v viničarijo posestnika Mirka Plepelec iz Sradišča. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko so se mudili v viničariji viničar Fr. Vogrinec, posestnik Jurij Dokša, Plepelec ift 2 viničarska otroka. Učinek udarca je bil strahovit. Franc Vogrinec in Jurij Dokša sta bila pri priči mrtva. Plepeleca in dve deklici je strela omamila in užgala poslopje. Na srečo so zapazili izbruh požara sosedi, ki so pribrzeli na pomoč in oteli v zadnjem trenutku iz gorečega poslopja od strele omamljene. V okolici Središča na dopustu se mudeči zdravnik iz Štrigove je nudil omamljenim pomoč in jih po daljšem trudu spravil do zavesti. Opustošenja po toči. Zadnjo soboto dne 20. t. m. proti večeru je zadivjalo silovito neurje s viharjem ter točo nad Coljom in nad colo bližnjo in daljno okolico. Unieeni so hmeljski naeadi in vsi poljski pridelki vsled toče po vaseh in občinah: Trnovlje, večji del Zadobrovc, Prekorje, šmarjeta, Lahovna, Runtole, Lešje, Vojtiik okolica, Arclin, Brezova in škofja vas. Hudo 80 udarjene še Višnja vas in Nova cerkev, občina Teharje in mesto Celje z vso bližnjo okolico. Prebivalstvo v omenjenih občinah in vaseh je tako udarjeno, da je nujna pomoč potrebna od banovine In države. Odrejen je popis in cenitev škode od uradnih komisij. — V petek popoldne dne 19. junija je udaril ledeni bič po Beli Krajini, kjer je uničene zelo celiko letine In so oklesteni vinogradi. Zginil je od doma pred 10 dnevi Dokel Konrad, star 21 let. Stanoval je v Kamnici pri Mariboru štev. 110. Ce bi kdo kaj znal, naj aporoči Simonu DokSa v Kamnici štev. 110. Strela obžgala žensko. V soboto popoldne so imeli nad Kamnikom in po okolicl nevihto. V Stranjah je žena cerkovnika Turnšeka zvonila proti hudi uri. Strela je udarila v zvonik, se je na zemlji razcepila In je hudo obžgala Turnšekovo po desni strani. Gre le za zločin. Spredaj med novicami poročamo, kako je našel raznašalec kruha v Ploderšnici v Slovenskih goricah z rano ob desnem sencu v posteljl mrtvega 451etnega posestnika Verbošta. Sodna komisija je dognala, da je bil Verbošt ubit. Zaprte in odprte trgovine v Mariboru. V nedeljo dne 28. Junija oatanejo trgovlne v Mariboru odprte od 9. do 12. ure. V pondeljek, na praznik av. Petra in Pavla, dne 29. junija, so trgovine ves dan zaprte. Prireditve. ZA IGRO »XASA APOSTOLA« dne 28. in 29. junlja si oskrbite vstopnic« že v predprodaji, to je predpoldne ln sicer v Prosvet- nl zvezi, Aleksandrova cesta 6, in v upravi »Sloveuca«, Koroška cesta 1. Krščanska ženska zveza za Maribor In okolico priredl v dneh 11. In 12. julija t. 1. veliko romanje v Slovenakl Lurd — Rajhenburg. Tega romanja se udeleži tudi naš nadpaatir dr. Ivan Tomažič. Vožnja tja in nazaj stane samo 50 D. Vaak kdor bi ae romanja rad udeležil in ae še ni priglasil, naj to člm stori čimprej. Odhod vlaka bo v soboto dne 11. julija ob 9.43, vrnemo pa se v nedeljo dne 12. julija z vlakom, kl pride v Maribor ob 10.13 zvečer. Gornjigrad. Naše prosvetno društvo ai je preteklo zimo nabavilo lepo število knjig. Ima sedaj prav lepo knjižnico. Imeli so tudl lepe igre. Za aezonskl zaključek smo igrall 13. ln 14. ju- nija prelepo vojno dramo »Njega ni«, Igra je bila krasno podana, kakor tudi dobro obiskana od domačtnov, še bolj pa iz sosednih far. Na jesen se pa zopet hočemo postaviti z novlm delom in z novim veseljem za procvit prosvete. NaJ ae na tem meatu zahvalim gdfi. Vrabifievi za plodonosno delo, kakor tudi g. Jamniku. Bog živi! DoplsL Razbor prl Slovenjgradcu. Kakor vaako leto, se tudi v tem letu vrši služba božja na dan 29. junija pri Sv. Uršuli. Ob % na 10. uro bo procesija do križa in nato sv. opravilo. Sv. maša se bo darovala, da bi nas ljubi Bog obvaroval treska in hudega vremena. Vsi romarji naj prlnesejo sveče a aeboj, ker se bodo blagoslovile proti hudi uri. Sv. Urban pri Ptuju. Na Ostrovcu, v bližinl, kjer so pred 120 leti položili k večnemu počitku Leopolda Volkmerja, veselega pesnika Slovenskih goric, ae bo dne 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, blagoslovil evharističnl Slomšekov križ. Stal bo na najvišji točki Slovenskih goric, ker bo 14 m visok, bo viden daleč naokoli po sosednih župnijah. To bo mogočno znamenje, da še živl *ara v OdreSenika. S tem bomo tudi počastili Slomšeka, gorečega Kriatuaovega služabnika. Blagoalovitev bo popoldan okoli pol treh. NaJ bo mogočna manifeBtacija za Slomšekovo beatifikacijo. Vabijo se vai sosedni, dobro misleči župljani, da ae te slavnosti v obilnem številu udeležijo. St. Janž pri Velenju. Po trudapolnem deluamo dosegli, da je naša občina poatala samostojna. Zahvaliti se moramo vsem tistim možem, ki so se vneto in vztrajno trudili, da smo dobili zopet samostojno občino. Pri bodočih občinskih volitvah se bomo ozirali na može, kl ao si pridobili za na§o občino največ zaslug. Polzela. Na mnoga vprašanja sporočamo, da bo prihodnji cerkveni shod na gori Oljki prvo nedeljo meseca julija, to je dne 5. julija. To nedeljo bo tam ob 10. uri dopoldne sv. maša a pridigo, nato bo okrog cerkve običajna proceaija s av. Rešnjim Telesom. Iato nedeljo popoldne pa bodo litanije. Bizeljsko. Po mučni bolezni je dne 4. t. m. umrl na Bizeljskem obče znani mož Smrkaj Ivan. Bil je več let občinski odbornik in avetovalec, ključar posojilnice, sodni precenjevalec, ključar cerkvene podružnlce, šolski oče, od začetka podporni član gasilake čete, katera ga je tudi korporativno spremila na njegovi zadnji poti. Bil je vrl mož krščanskega prepričanja. Nad 40 let je bil član Mohorjeve družbe, naročnik »Slovenskega gospodarja«, katerega je rad prebiral. Marsikaterl soaed in prijatelj ga bo. pogrešal, kajtl vsakega je rad povabil na kozarec vina. Bil pa je tudi vzoren gospodar. S prisrčniml beaedami je oriaal njegovo žlvljenje g. župnik prl odprtem grobu, kakor tudi predsednik gasilske Cete. Teden pozneje je umrla njegova hčerka, omožena v Kostanjevici. Ohranimo obema trajen spomin. Sorodstvu pa prav iskreno sožalje! Gornjigrad. Vsem romarjem, kateri prihajajo k Novi štifti, na znanje. V nekaterih liatih je bilo med novicami, da je pogorela v Gornjemgradu podružna cerkev Stajngrob. To pa ne odgovarja reanici. Dotičnl dopianik se gotovo malo spozna v Gornjemgradu. Ta cerkev je namreč podružnica Nove štifte. Romarji jo prav radi obiskujejo in jo nazivajo oerkev štajngrobske Matere božje. Nl cerkev pogorela, marveč poleg atoječa mežnarija, katera je bila od atrele zadeta.