200
Prazniki japonske mladine.
, akor imamo pri nas dva velika otroška praznika na dan sv. Miklavža in o Božiču, tako praznuje tudi na Japonskem mladina svoje dncvc na posebno slovesen način, predvsem z obdaritvijo in zabavami. Te praznike praznujejo dečki vcdno zase, deklice pa poscbe in na drug dan.
Že itak razvajeni japonski deček ima na dan 5. maja, ko se praznuje na Japonskcm deški dan, imenovan »Tango no Sekku«, svoj veliki praznik.
Celo mcsto ve takrat, da slavijo v ulici Nana Come prebivalci dvajsettretje hišice na levo mladega moškega družinskcga člana. V ta naraen pritrdi že zgodaj zjutraj veseli, srečni, ponosni očka na streho nekaj metrov dolgo bambusovo palico, ki sega visoko preko siemena v zrak. Namesto običajnih zastavic pa obesi na paHco čudno
oblikovan kos papirja, ki sc preobliči potem, ko ga napihne veter, v veli* ko ribo, v krapa, z de* belim, z luskinami pokri= tim truplom, z velikimi izbuljenimi očmi in pla-polajočimi plavutmi. — Kakor so imcli kristjani v Kristusovih časih za simbol pripadništva k veri ribo, ravno tako imajo japonski dečki krapa, ki naj jim bo znak junaštva, prezirat nja smrti in vztrajnosti v življenskem boju.
Tudi na vseh sosednjih strehah zaplapolajo na ta dan ti pestrobojni znaki. Kolikor deckov je v hiši, toliko krapov je obešenih na strehah. Vsi so pobarvani v lepih bar* vah, v višnjevi in rume* ni, a največ je rdečih, zakaj rdeča barva pomes
nja pri Japoncih veselje in sreco. Kako živo in pestro je mesto ta dan! Velikokrat opažamo štiri, pet, osem, da, celo še vec teh srečonosnih papir* natih živalc na enem in istem drogu.
Da so si Japonci izbrali ravno krapa za simbol moŠke mladine, ima glo* bokejši pomen. »Kako bojevit je krap, kadar se v zraku bojuje z vetrom!« vzklikajo mimoidoči z navdušenjem, gledajoč pisane ribice. Pred vsera si torej želi japonski oČka, da bi bili njegovi otroci bojeviti in hrabri. In baš v tej ribi vidijo najhrabrejŠo zastopnico te vrste živali, ki plava v vodi celo proti toku in se bojuje z valovi deročih rek. Tako naj tudi japonski decek premaga vse težave, ki jih stavi življenje na njegovo pot Ako uja^ memo krapa, ne bo trepetal in tolkel z repom in plavutmi okoli sebe; da,
w         '                                                                                    201
tudi takrat, ko dvignemo nad njega nož, bo ostal popolnoma miren. Tak naj bo Japonec — junak, ne da bi trenil z očesonj, tudi če mu teko poslednji trenutki življenja.
Mamica Tatahida, skromna, tiha ženica, je na ta dan že v zgodnjih jutra* njih urah neizreČeno podjetna. Toliko ima dela in skrbi! Ure in ure drsa z belimi nogavicami po hiši, pripravlja in ureja. Potem pa dvigne svojega debe* luharja, rdečeličnega dečka iz slamnate posteljice, ga okoplje in obleče v svečano oblaČilce. V najlepšem kotičku hiŠice pa pripravi za svojega ljub* ljenca po pravilih starih običajev primeren podstavek s stopnicami, pregr* njen s preprogo, na katerega postavi njemu namenjene igračke — pozlačen oklep iz lepenke, z rdečimi in rumenimi kamenčki okrašeno čelado, dolg in kratek meč, dve beli zastavici, pa še lok in pusčice. Ti predmeti pa niso tolikšni, da bi se z njimi deček lahko olepšal, temvcč majhni, prav majhni, da jih ne more uporabljati niti za igro mladih vojakov. Deček jih sme samo ob* čudovati in gledati. V ospredju pa namesti mamica majhnc, v bleščečo opremo oprav* ljene viteze z bridkimi meči in drobne japonske vojake. Na tak način se deček že v zgodnji mladosti navaja k redu in hrabrosti. Zato pa opažarao vedno in vedno na japonskih ulicah toliko »mladih vojakov«. Tudi najmanjši paglavČek, ki je komaj shodil, nosi v pentlji svojega ki= mona (japonsko oblačilo) leseno palico in si predstavlja, ponosno korakajoc z na= vzgor zavihanim noskom, da je najmanj »samuraj«, star japonski vitez z nabruše* nim mečem za pasom. Pozneje igrajo decki hojne in viteŠke igre in so, ko dorastejo, izvrstni vojaki, v vojni pa najhrabrejši branitelji svoje domovine.
V zabavo mladih slavljencev na ta dan nikjer nc manjka plesalcev, plesalcev z različnimi strah vzbujajočimi maskami na obrazu. Ti plešejo pred moško mJadino po taktu godbe divje plese, skačejo sem in tja, visoko nad zemljo in nizko pri tleh, in odpirajo široko svoja grozna žrela. Otroci jih obČudujejo, se jim smejejo in se jih ne boje, saj vedo, da jim ne bodo storili nič žalega. Zato tudi japonski dečki ne poznajo strahu in se ne dajo oplašlti niti od »bavbavov« in »hudih mož« niti od grdogledih Čarovnic.
In deklice? Tretji dan v tretjem mesecu leta je punčkino slavjc, ime* novano »dekliški praznik« ali »Hina Matšuri«. Ta dan pa igra majhna šest= letna Miko^San, ki je sicer vedno zapostavljena svojemu, celo mlajšemu bratcu, veliko vlogo v hiši. Seveda ne okrasi njen očka hiše s plapolajočo ribico — zakaj deklica je le deklica in nima .pri Japoncih tolikšnega ugleda kakor dečki. Že par dni pred tem praznikom vlada svečano razpoloženje, kakor pri nas o BožiČu, v vsaki hiši, kjer imajo deklice, in v vsem mestu. Miko=San hodi v tem času prav rada s svojo mamico na izprehod v najživah* nejŠe ulice, kjer so nagromadene v izložbenih oknih in na prostih stojnicah vsakovrstne punčke, velike in majhne, s smejočimi se  očki in rumeno in
202
rdeČe navdalmjeninii obrazki. In kaj vse še prodajajo za deklice na tej otroški promenadi! Majhne dvorne damc, kraljeve prince, oblečene v razkošna obla* čilca, punčke, lesketajoče se v zlatu in srebru, drobčkeno pohištvo za punčke, z tnedenino obite omarice, pručice in skrinjc, rumcno in zlato lakirane škat* lice, pahljače, cvetlične vaze, svečnike in druge malenkostt, ki donašajo srečo — vse te lepe stvari lahko kupi mamica za svojo hčerko.
MikosSan pa povabi popoldne vse svoje prijateljice in jim s ponosom razkazuje svoje dragocene zaklade, razstavljene na stojalu s stopnicami. Mnogo igračk ji je že prej podarila mamica, ki jih je hranila za njo še od takrat, ko je sama praznovala dekliški praznik; nekaj stvari ima pa celo od svoje babiče. Sladko otroŠko riŽevo vino v tenkih skodelicah in dišeča, v hrastovo listje zavita riževa pogača tvorita ob teh prilikah slavnostno poje=
dino. Medtem pa, ko kar najlepŠe okrašene deklice med seboj kram* ljajo, gorijo pred njihovimi zbirs kami sveČice in ustvarjajo isto raz= položenje, kakor pri nas na sveti vcčer, ko zagore na božičnem dre* vcscu IuČce ...
Ko deklice dorastejo, skrbno .spravijo svoje igračkc, da jih po* zneje poklonijo lastnim hčcrkam. Ne smejo jih pa podariti komu dru*
gemu, niti vreči incti smcti. Ako pa s časom postanejo igračke vendarle nes rabnc in v napotje, tedaj jih smejo samo potopiti, obtežene s kamenčki, v reko ali morje. To je star obiČaj, ki je bil pri Japoncih v navadi že pred sto in sto leti in je nastal na tale naČin: Bolnemu človeku so nckoč svctovali zvezdoslovci, da naj si izreže iz papirja obris človeškega telesa. Z njim naj si odrgne bolno telo in naj papir potopi v morje. Bolezen preide baje na ta način na lutko iz papirja in človek popolnoma ozdravi. Pozneje so v hišah postavljali oltarčke takim punckam in jim, če je bil kdo izmed družine bolan, darovali riž in vino. Iz te prastare navade in pa zaradi veselja rumenih deklic do iger s punčkami je nastal dekliški praznik Hina=Matšuri.