Poštnina plačana v gotovini« Leto IX štev. BZ. V LiuMlanl, v četrtek 17. moren 1927. Cena Din F izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSI nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din. za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Radićevci naj rešijo proračun Vlada v veliki zadregi« — Normalna rešitev proračuna nemogoča« — Radićevci naj stopijo takoj v vlado. — Vojna napoved pašičevcev. reklame* preklici beseda 2.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, h nadstropje. — Telefon štev. 34. — Beograd, 12. marca. Proti pričakovanju vladne veČine se je proračunska razprava v Narodni skupščini zavlekla tako, da je malo upanja, da bi bil proračun pravočasno sprejet Na željo vlade je radi tega predsednik Narodne skupščine včeraj sklical konferenco šefov parlamentarnih skupin ter jih skušal pridobiti za to, da bi se debata pospešila in kolikor mogoče skrajšala. Ker pa so vse opozicijonalne skupine to zahtevo odklonile, vladi ne bo preostajalo drugega, kakor da se zateče k dvanajstinam. V zvezi s tem se je vršila včeraj popoldne v vladnem predsedništvu konferenca radikalnih ministrov, na kateri se je razpravljalo o tej zadevi v zvezi s splošnim političnim položajem. Na seji se je naglašalo, da bi povzročile dvanajstine vladi nove težko-če, ker jo sili nevzdržen političen položaj na to, da spravi proračun čimprej pod streho in si tako pridobi svobodne roke za nadaljne politične akcije. Vlada bo še enkrat skušala pridobiti opozicijo za skrajšanje proračunske debate. Kolikor se da soditi po razpoloženju, ki vlada v opozicijonalnih krogih, ni upanja, da bi opozicija na to pristala. V vseh opozicijonalnih krogih se povdarja, da bi taka koncesija s strani opozicije pomenila zaupnico sedanji vladi, ki pa je nikakor ne zasluži. Tega se zavedajo tudi vladni krogi. V ožji okolici Uzunoviča se je radi tega pokrenila misel, da bi se še pred sprejetjem proračuna razširila sedanja vladna koalicija z radićevci. Na ta način bi vlada dobila sigurno večino in bi lahko brez ozira na opozicijo proračun v določenem roku sprejela. Radikali upajo, da jim bo to tem lažje uspelo, ker je vstop HSS v vlado med Stepa-nom Radićem in Nikolo Uzunovićem v načelu že dogovorjena stvar. Radikali so se včeraj v tej smeri informirali tudi pri svojih zaveznikih slovenskih klerikalcih, ki so mnenja, da bi bila taka kombinacija najbolj ugodna, zlasti še, ker bi bil s tem zasiguran na-daljni obstoj SLS na vladi. Tako razširjenje sedanje vlade bi se na zunaj utemeljevalo s splošnim notranje- in zunanjepolitičnim ter gospodarskim položajem, posebno pa še s potrebo najetja večjega zunanjega posojila, ki ga sedanja vlada kljub vsemu prizadevanju ne more dobiti. Klerikalci so v 'razgovorih z radikali izjavljali, da oni niso nikdar nasprotovali vstopu HSS v vlado. Večje pa so težkoče med radikali samimi. V radikalnih vrstah, nele med pašićevci, marveč tudi med pristaši Uzunoviča je opažati vedno večji odpor proti obnovi koalicije s HSS. Ugleden radikalni politik je snoči podal novinarjem sledečo izjavo: «Po razpoloženju, ki vlada v radikalni stranki, je malo verjetno, da bi se ta načrt uresničil. Ako želi g. Uzunović, da ostane radikalna stranka enotna, mora svoj načrt opustiti. G. Uzunović dobro ve, da bo istega dne, ko bo stopila HSS v vlado, konec radikalne stranke. Mislim, da je s tem dovolj povedano in na g. Uzunovicu je, da izbira. Mi potrebujemo močno koncentracijsko vlado, ne pa koalicije strank, ki druga drugo ovirajo pri delu in ki se jim gre le za strankarske koncesije.« Dejstvo pa je, da si radićevci z vsemi silami prizadevajo, da bi prišli v vlado. Nerazpoloženje v radikalnih krogih napram HSS pa že vnaprej do* kazuje, da bi bila taka koalicija, če bi se tudi izvedla, le kratkotrajna in bi ne pomenila rešitve latentne krize, v kateri se nahaja vlada že od prve Uzu-novičeve vlade dalje. Pa tudi usDešno sodelovanje med HSS in SLS je "malo verjetno, zlasti še, ker se pripravljajo radičevci na ofenzivo v Sloveniji, Id je predvsem naperjena proti SLS. Čim bolj se bliža čas, ko bo treba izvesti temeljito razčiščenje politične* ga položaja, tem bolj zamotana posta* ja situacija. Zato vsi politični krogi z napetostjo pričakujejo nadaljnih do* godkov. Razprave v Narodni škupšči* ni potekajo povsem monotono in brez zanimanja. Sele o priliki razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve se pričakuje nekoliko več živah* nosti- Za to razpravo se pripravljajo vse stranke in že sedaj je priglašenih cela vrsta govornikov. Splošno se ra* čuna, da bo trajala razprava o tem proračunu najmanje pet dni. Radić pripravilo uolilce no vstop v viotio Karakterističen članek Stepana Radića v «Domu». — Komplimenti Uzunovicu. — Dokazovanje potrebe močne vlade. — Zagreb, 16. marca. Današnji »Dom« objavlja sledeči članek izpod peresa Stepana Radiča: Generalna debata o proračunu je končana. Pri glasovanju je dobila vlada 151 glasov. Izkazalo se je torej, da današnja vlada nima niti enega glasu večine. S parlamentarnega stališča je ostala vlada za celih 7 glasov v manjšini, kajti v tako važnem vprašanju pač ne more biti dovoljna le relativna večina. Vlada se tega tudi sama zaveda ter je za to pokrenila akcijo za olajšanje in razširjenje svoje veČine. Največ dogovorov in pogajanj je imela z Demokratsko zajednico. Toda ta pogajanja niso dovedla do nikake-ga uspeha. DZ še vedno pripravlja obtožbo proti Maksimovicu, ki pa jo še ni izročila. Ko je ozdravel predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, je takoj zopet obnovil pogajanja z Ljubo Davidov*čem. Povodom te konference so se raznesle vesti, da bo vlado sestavil Marko Trifkovič z demokrati in pašičevci. Ta vlada ne bi imela niti sto poslancev, kamoli večino. Na SHS Marko Trifkovič ne more več računati, ker o njej doslej ni hotel ničesar slišati in je nasprotno celo izjavil, da ne mara s HSS nikakega sodelovanja. Nasprotno pa je ministrski predsednik Uzunovič že ponovno izjavil, da se popolnoma vrača k politiki Narodnega sporazuma, uvidevajoč, da to ni le najboljša, marveč tudi edino pravilna koncentracija. Drugi radikalni prvaki pošiljajo svoje ponudbe na vse strani in snubijo tudi SDS. Vodstvo HSS je vajeno, da važne in narodne stvari rešava javno. Zato je že večkrat podalo javne izjave v »Domu« in drugih dnevnih listih in zato tudi tokrat javno naglasa, da obstoja dvoje življenskih vprašanj naše države: l.resnična izvedba oblastnih samouprav na ta način, da se oblastnim skupščinam prepuste vsi neposredni davki z dokladami ter da se izvrše sreske In občinske volitve. 2. zakonodajno delo na finančnem in gospodarskem polju, zlasti pa izenačenje davkov, ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, Bosni in Hrvatski ter razni drugi gospodarski in socijalni zakoni. Sedanja vlada nima za vsa ta važna vprašanja in za vse te nujne potrebe naroda in države nikakega smisla. Zato ni čudno, da postaja položaj od dne do dne slabši. Davčna reforma — Beograd, 16. marca. Novi davčni zakon, ki ga je strokovna komisija pred kratkim dovršila, je finančni minister pregledal ter odredil nekatere nadaljne spremembe. Mada obljublja, da bo prišel ta zakonski osnutek takoj po zaključku proračunske razprave na dnevni red v Narodni skupščini. Teror makedonstvujočih Skopi je, 16. marca. Iz Strumice prihajajo poročila o strahovitem terorju, ki so ga zaceli v zadnjih dneh izvajati bolgarski komiti nad prebivalstvom v bolgarskih obmejnih pokrajinah. V nedeljo zjutraj so bili v selu Vručište v kjustendilskem okraju ustreljeni štirje seljaki brez predhodne sod. be. JustiGkacija se je izvršila na uprav bestijalan način. Justiflciranci so bib* obdolženi, da niso hoteb" dati komitom svoje živine ter so se njihovim zahtevam uprli z orožjem. Iz zanesljivih virov se doznava, da se pripravlja za prihodnje dni ob albanski meji velikopotezna komitska akcija, ki naj tvori predigro važnih dogodkov, ki se bodo v najkrajšem Času odigrali na albanski meji. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V INDIJI — Kalkuta, 16. marca. Na postaji Bah-dran je trčil madraški ekspresni vlak v z nasprotne strani prihajajoči tovorni vlak. Udarec je bil tako silen, da je bilo več vagonov popolnoma razbitih. Nesreča je zahtevala 22 človeških žrtev. Nad 160 oseb Je težko ranjenih Usodni ukrepi proti uradnistvu Novi amandmani k finančnem zakonu* — Sprejemanje novih uradnikov za eno leto ustavljeno. — Redukcije brez konca in kraja« — 35 let službene dobe. — Redukcija pokojnin. Beograd, 16. marca. Na današnji seji Narodne skupščine je pred prehodom na dnevni red finančni minister predložil skupščini celo vrsto amandmanov, o katerih smo deloma že poročali. Amandman k členu 180 a finančnega zakona se nanaša na ustanovitev posebnega odbora, ki naj izvede štednjo in racijonalno gospodarstvo v državni upravi. Ostali amandmani vsebujejo celo vrsto pooblastil, deloma za ministrski svet, deloma za posamezne ministre. Najvažnejši je amandman k členu 180 j, s katerim se pooblašča ministrski svet, da spremeni in izpopolni zakon o drž. uradnikih, o prometnem osobju in o ustrojstvu vojske v tej smeri, da se izvede redukcija uradništva in njegovih dohodkov. Službena doba, potrebna za dosego pokojnine. Se podaljša na 35 let. Uradnikom, ki so bili \ pokojen! z manj nego 15 efektivnimi službenimi leti, se odvzamejo osebne in rodbinske doklade. V proračunskem letu 1927 28. se ustavi vsako nadalnjo sprejemanje uradništva v državno službo. Z amandmanom k členu ISO m se pooblašča ministrski svet, da v sorazmerju z razpoložljivimi finančnimi sredstvi izvede izenačenje kronskih in dinarskih vpoko-jencev. Strašilo ruskega zavezništva Senzacionalne vesti o tajnih vojaških pogodbah med Rusijo in Nemčijo ter med Rusijo in Francijo — Ženeva, 16. marca. Pred par dnevi so prinesl1 ameriški in za njimi seveda tudi evropski listi senzacijonalne vesti o tajni vojaški pogodbi med Nemčijo in Rusi j o. Pogodba je baje v veljavi že več let in obvezuje obe državi, da si priskočita na pomoč, akc bi bila katera od njih napadena. Naperjena je v prvi vrsti proti Angliji in Poljski, v drugi vrsti pa tudi proti Franciji. Nemški krogi so te vesti odločno zanikali in zatrjevali, da med Nemčijo in Rusijo ni nobene pogodbe, ki ne bi bila objav Lj ena, zlasti pa ne nikakega vojaškega dogovora. Svetovna diplomacija veruje nemškim izjavam ali pa se vsaj dela tako, kakor da bi verovala. Zanimivo je, da so se skoro istočasno tudi v ameriških listih, pojavile vesti o tajnem zbližanju med Francijo in Rusijo. Nekateri listi so celo trdili, da obstoja tudi med tema dvema državama vojaški dogo- vor za slučaj, da se katero od njiju zaplete v vojno z Anglijo ali pa pride radi italijanskih izzivanj do oove evropske vojne. Francoski Usti te vesti ravno tako odločno zanikajo kakor nemški - one o nera-ško-ruski tajni pogodbi. Označujejo jih kot nemški manever, ki naj obrne pozornost sveta od citi, ki se predeio med Berlinom in Moskvo. Po mnenju vodilnih oseb pri Društvu narodov sta obe verziji vsaj pretirani, ako že ne docela izmišljeni.. Tukaj izključujejo možnost, da bi Nemčija ali Francija že imeli kak konkretni vojaški dogovor z Rusijo, priznavajo pa, da se sovjetska diplomacija trudi na vse načine privezati i Nemčijo i Francijo na Rusijo in ju odvrniti od angleškega bloka. Za to 'tezo govori tudi dejstvo, da francosko Časopisje zopet bolj povdarja potrebo rešitve še nerešenih vprašanj z Rusijo. Seja Narodne skupščine Razprava o notranjem ministrstvu — Beograd, 16. marca. Včeraj popoldne je Narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za vere. Govorili so radičevci dr. Kežman, dr- Pernar, Tomo Vojković in Grandža, ki so se zavzemali za odpravo bere in rešitev interkonfesijonal-nega zakona ter čimprejšnjo ureditev razmerja v Vatikanom. Posl. Kecmanovič (SDS) jc zahteval naj se z ozirom na to, da cerkvena in državna posestva ne prinašajo narodu nikakih. koristi, čimprej izvede agrarna reforma tudi za nje. Zastopnik ministrstva ver je v krajšem govoru odgovarjal predgovornikom naglašajoč, da se hoče strogo držati obstoječih zakonov. Vladna večina je nato proračun sprejela. — Beograd, 16. marca. Današnja seja Narodne skorpščine se je začela ob 10. uri. Finančni minister je predložil važne amandmane k finančnemu zakonu, nato pa je skup. ščina prešla na razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Razpravo je otvril minister Boža Maksimović, ki je v svojem ekspo-zeju napadal vse opozicijonalne stranke, zlasti pa radičevce, ki jim je predbacival, da ee jeze na njega samo radi tega, ker ne morejo v vlado. V ostalem je naglasiL, da je notranji položaj zadovoljiv, da ni nikjer nobenega terorja in nasilja in da se je njegov proračun ađM za 7 milijonov Din. Osebna svoboda je povsod zasigurana in javna varnost beleži v minulem letu lep napredek. V osebni zadevi Je nato govoril posL SD6 Vilder, ki le zavračal ministrove očitke ter naglasiL da se sedanja vlada boji prevzeti odgovornost za to, kar se pod njenim okriljem dogaja. Nato sta govorila zemljoradnik Ceda Kokanovič In davidovi-čevec Kapetanovič, ki sta oba ostro kritizirala vladno nasilje In teror, ki ga Izvaja radikalna stranka po vsej državi. Seja db 13.30 še traja. Razprava o proračunu notranjega ministrstva se bo zelo zavlekla. Prijavljenih Je nad 50 govornikov. Samo radićevci so prijavili 21 svojih poslancev. NOVI BOJI V MAROKU — Pariz, 16. marca. «Petit Parisien* poroča, da je prišlo v Maroku do ponovnih bojev. V Ouetzaou so uporniki napadli francosko posadko. Glasom uradnega poročila je bilo v boju ubitih 40 vojakov in 3 oFidrji. Tudi vstaši so Imeli velike izgube. Na lice mesta so bila odposlana vojaška ojačenja. Ugotovilo se je, da gre za razbojniške tolpe, ki so prekoračile mejo španske cone v nameri, da ropajo no francoskem teritoriju. Korupcijski škandal v Budimpešti — Budimpešta, 16. marca. V Budimpe- • nam- ko aKro. v kateri igra glavno vlogo višji sodni svetnik Nagy. V afero je zapletenih cela vrsta budimpeštanskih advokatov. Nagy je imel po madžarskih zakonih pravico, da določi pri prisilnih poravnavah upravitelja konkurzne mase. Nagy je to svojo oblast skozi štiri leta zlorabljal na ta način, da je potom svojih agentov najel za upravnike odvetnike, ki so bih pripravljeni odstopiti njemu polovico pristojbin, ki jih je prav-tako odmerjal Nagy sam. Na ta način si je Nagy pridobil imetje, ki se ceni na več milijard madžarskih kron. To je vzbudilo sum in uvedena preiskava je ta sum potrdila. Včeraj so bili Nagy, njegova žena in njegov brat ter 13 budimpeštanskih advokatov aretiranih. Aretacija je izzvala velikansko senzacijo, ker so vsi aretiranci igrali v budimpeštanski družbi najodličnej-šo vlogo. NEURJE V ITALIJI — Rim, 16. marca. Po vsej severni in srednji Italiji razsaja zadnje dva dni veliko neurje. V severni Italiji je zapadel debel sneg tako, da je promet na več krajih prekinjen. Po je radi deževja v zadnjih dneh zelo naraste! in na več mestih prestopil bregove. V severnih Apeninih je zapadel debel sneg. Tudi v aoški dolini so vladali hudi snežni meteži. POŽAR V SKOPLJU . — Skoplje, 16. marca. Včeraj je nastal v prostorih Delavskega doma požar. K sreči je bil ogenj kmalu zapažen in pogašen, tako da nI napravil večje škode. Značilno pa je da je ogenj nastal v arhivu, kjer le bilo mnogo zelo važnih spisov. Po mestu so razširjene različne verzije, vendar pa preiskava doslej ni mogla dognati nič konkretnega. Istega dne je v Dračeva v neposredni okolici Skoplja nastal požar v hlevu nekega tamošnjega veleposestnika. Zgorelo je nad 100 koz in več glav goveje živine. Škoda je ogromna. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno. FILM! Zadnje smučarske tekme, ki so se vršile v Kranjski gori so posnete v filmu. Vse scene so zelo dobro za« dete. Film je nad vse zanimiv ter priporočamo vsem ljubiteljem spor* ta in lene narav, da si ogledajo ta izvrstno uspeli produkt naše domače filmsko industrije. Predsedniške volitve v ČSR — Praga, 16. marca. Volitve pred« sednika republike so določen za dne 24. marca. Nemci nc bodo postavili lastne kandidature, dočim bodo nem* ški socijalni demokrati oddali prazne glasovnice. Ostala opozicija, češki so» cijalni demokrati in narodni socijalisti bodo glasovali za Masarvka, katerega izvolitev jc s tem zagotovljena. Vesela politika Poglavje o 900 govorih in vstopu radićevcev v vlado Na včerajšnji seji Narodne skupščine, kjer se je razpravljalo o proračunu mini-stvarstva vere, ie kot poslednji govornik prišel na vrsto radičevski poslanec Grandža. Svoj sovor je imel napisan, bilo je vmes tudi nekaj pametnih misli o beri. toda Grandža je čital tako nerodno, da se je smejala vsa zbornica. Posebeo posJanci SL> so uživali, ko je predsedujoči dr. Subotić profesorsko priporočil govorniku: — Drugič se bolje pripravite!... Narodna skupščina ne razume položaja. Radić ve, kaj dela, in radičevski poslanci vedo. kaj morajo storiti. Radič hoče v vlado in ie novinarjem v Zagrebu ravno predvčeraj'šnjim izjavil: — V vladi mora priti do izpremembe, sicer se bomo poslužili svojih parlamentarnih pravic. Obstoja 18 ministrstev in mi bomo za proračunsko diskusijo o vsakem ministrstvu prijavili po 50 govornikov. To je naše pravo. Mi nismo govorili celi dve leti, ker smo smatrali, da naj govori opozicija, dokler smo mi v vladi. Zdaj pa ie nam lažje govoriti, kakor vsem drugim... Ljudje božji, ali pojmite, kakšna je Ra-dičeva grožnja? Ako Uzunović stante pede ne sprejme radičevskih ministrov v vlado, preti Narodni skupščini poplava 900 govorov, kajti 18-krat 50 je bogme 900. In da ie radičevcem lažje govoriti kakor vsem drugim, je za prvo poskušnjo pokazal poslanec Grandža. Citali bodo, vsi bodo čitali svoje govore. Da ne tako lagodno in navdušeno in modro, kakor na banketih v čast predsedniku, marveč tako. kakor se za gospodo v Narodni skupščini spjždobi. Predsedujoči g. Subotić si bo ušesa zamašil z bombažem. Uzunović si bo nervozno prižigal cigareto, ki jo drugače vedno neprižgano zveči med ustnicama. Pašičevci bodo iz obupa počenjali samomore. Klerikalci bodo tenko piskali kakor svoj čas proti davkom In korupciji. Opozicija pa bo grozila in kričala: — Dajte, za Boga! Vzemite radičevce v vlado!... Voli se vežejo za rogove, ljudje za Jezike. Vlada državo s proračunom, radičevci vlado z 900 govori. Gospod Uzunović je v novinah čital, da ni več bolan. Prišel je na sejo vlade in v Narodno skupščino, nakar je novinarjem izjavil: — Petnajst dni me ni bilo. Ves ta čas sem v Vaših listih Čital o raznih in mnogih kombinacijah. Potreboval bom Štiri ali pet dni, da vse te kombinacije proučim, da vidim, kaj je novega, nakar bomo videli. — Toda, gospod Radić je v Zagrebu izjavil, da je nova vlada že gotova stvar! so pripomnili novinarji. —Jaz sem počival in nisem imel mnogo kontakta. Ko proučim situacijo. Vam boin povedal... Zdaj torej gospod Uzunović proučuje situacijo. Zakaj jo proučuje, ko je vendar jasna? Radić ie dejal: — Ko bodo Angleži ali Amerikanci čitali, da se pri nas milijarde odobravajo z navadno veČino glasov, bodo rekli: Pa vi ste jedna banda, ne damo vam ni pare! Radičevce v vlado, drugače bodo tudi Angleži in Amerikanci brali 900 napisanih govorov! Položaj ie torej jasen, samo odločitev postaja kritična. In ni dvoma, da se tega pričenjajo zavedati tudi vladni možje. Predsednik vlade je ozdravel, predsednik Na-rone skupščine tudi. prometni minister pa je žace* v civilu zahajati k skupščinskim sejam... Borzna poročila ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. 7 ode t. in vest pos. 1921 S5.75 — 86, 2 in poldost. drž. rente za ratnu štetu 344 — 346, Ljubljanska kreditna 150 — 153, Hrv. eakompL banka 104 in pol — 105, Kreditna banka Zagreb 93 — 94, Hipotekama banka 64 in pol — 05, Jugobanka 104 — 1045, Praštediona 850 — 855, Drava d. d. Osijek 505, Šećerana Osijek 482.5 — 49u, Isis d. d. 46 — 50, Gutman 285, Slaveks 101, Slavonija 28 — 29, Trboveljska 395.398, Union paromlin 300, Vevče 130—135, Agraria 55 — 55.25. Devize. Amsterdam 22.777 _ 22.8S7, Dunaj 800.20 — 803.20, Berlin 13-50 — 13.53. Budimpešta 993.50 — 996.50, Italija 257.72 — 259.72, London 276— 276.80, Newyork 56.75 — 56.95, Pariz 222.1/8 — 224.125, Praga 168.30 — 169.10, Curih 10.94 — 10.97. Valute: 255.-- 257.—. - INOZEMSKE BORZE. — Curih, Beograd 9.13, Pariz 20.345, London 25.23, Neuvork 519.70, Milan 20.34, Milan 23.55, Praga 15.39, Dunaj 73.15. — Trst: Beograd 38.77, London 107.15, Curih 424.79, Strani fa _ »SLOVENSKI NAROD* dne 17 marca 1927. Ste*. t>2. Gigantska borba na Kitajskem Pozoriiče *agleiko<-ruakega konflikta, — Uspešna angleška diplomatska akcija med Kantonci proti boljševizmu,' Kitajske homatije so bile dolgo in« tema zadeva «države zlate sredinca. V bojih, ki bi jih lahko karakterizirali s staro označbo borbe vseh proti vsem. m bilo mnogo takega, kar bi zanimalo svetovno javnost, ki te gledala s parni* lovanjem na to zemljo večnih neredov in avantur aamopašnih generalov. Ali tekom leta 1926. so se kitajske homatije razrastie v dogodke mnogo večjega pomena ter potegnile nase po* zornost vsega sveta. Sovjetskim agen* tom se je posrečilo pridobiti eno od kitajskih središč za svoje načrte; na* pravili so zvezo s Kantonci, ki pred* stavljajo najmočnejšo »kupino v držav* ljanski vojni v Kini. Opremljeni v j>re* cejšnji meri z ruskim oroijem, so Kan-tonci pričeli večati svojo oblast na ras Čun bližnjh provinc. V njihovih vrstah so pričeli delovati boljše viški emisarji 3 velikim uspehom in polagoma so Kantone! postali predstavitelji radikal« nega političnega in socijalnega giba* nja, ki se je pričelo obračati vedno energicneje zoper tujski vpliv na Ki* tajskem, osobito zoper Angleže. Težko je potegniti natančno mejo med tem, kar je bilo delo boljševičkih odposlancev in agentov, ki se jih je zbralo jako mnogo v Kantonu, in med uspehi ter zasnovami Kantoncev samih, tvorečjh najradikalnejšo, izrazito revolucijonar* no kitajsko stranko, življenjsko delo pokojnega dr. Sunjatsena, ki je strmo* glavil 1. 1911. monarhijo v Kitajski. Te* Som L 1926., osobito v drugi polovici leta, so kantonske čete dosegle veli* kanske uspehe, prodrle na sever d o srednjega Jangtseja, največje kitajske plovne reke. ter tamkaj zavzele naj* večje trgovsko mesto Hankov, kamor jc kantonska vlaiU prenesla svoj se* deft proti severov nodu pa napredo* vala tekom zadnjih mesecev prav v Hižino Sanghaja, prvega kitajskega pri* stanišca. Kantonsko gibanje se jc razrastlo v veliki narodni pokret, stremeč za osamosvojitvijo dežele in obračajoč se ▼ prvi vrsti zoper Angleže, posredno pa zoper vse velesile in njihove privi* legije v Kini. Med velesilami je nastal precejšen strah pred Kantonci, ki so nastopali zelo radikalno, skoro revolu* cijonarno, osobito odkar so stopili v V vojašnici garnizije v Velikem Beč-kereku so ta dni imeli izredno svečanost, 51 vojakov, ki pripadajo sekti Na-zarenov ter so svoječasno bili obsojeni na 5 do 10 let ječe, ker so odrekli prisego, so tokrat predpisno vložili vojaško zakletev. Sekta Nazarenov ni samo specijaliteta Vojvodine, marveč je precej razširjena tudi v Slavoniji in po drugih pokrajinah, o čemur smo nedavno obširneje pisali. Pripadniki sekte se rekrutirajo večinoma iz pravoslavnih vernikov. Važen predpis nazarencev je, da ne smejo prijeti orožja, ker v sv. pismu novega zakona stoji zapisano: »Kdor z mečem greši, bo z mečem pogubljen.« Trdovratna odpornost, pri kateri so Nazarenci celo tekom svetovne vojne vztrajali, je že avstro-ogrski vojaški upravi povzročala precej preglavic Končno pa je kočljivo vprašanje rešila s tem, da je vse Nazarene dodelila k sanitetni službi. Tudi jugoslovenska vojaška uprava ni vedela, kaj početi s temi ljudmi in jih je pričela sistematično obsojati na 5 do 10 let ječe radi odklanjanja vojaške služoe. Toda tako ni moglo dalje. Ječe so se napolnile z Nazareni. Treba je torej bilo najti primerno rešitev. Vojno ministrstvo je zatorej odposlalo brigadnega generala Vaso Jovanovića in kurata Prekajskega v Veliki Bečke-rek. Oba sta z Nazareni ljubeznjivo vodila razgovor in jih končno prepričala, da sveto pismo veli tudi: »Dajte Bogu, Ladislav Vladvka: 29 Skrivnost mrtvaite Horalkova soproga se je na povratku iz gledališča blizu svoie vile onesvestila, ko ji je nekdo povedal, kaj se je na dvorišču dogodilo. Odnesli so jo v njeno razkošno opremljeno spalnico. Njeno življenje je v nevarnosti, kajti dobila je hud živčni napad, ki mu je sledila strašna vročica. Zjutraj je prispela na krai nočne tragedije sodna komisija, ki ie ugotovila, da je bil neznanec, star kakih 25 let, zadet z dvema streloma v Drsa. z enim pa v trebuh. Vse tri rane so bile smrtne. Komisija je pa opazila še eno rano, tudi smrtno- Neznanec je imel na dveh krajih prebito lobanjo in tudi orsni koš je bil zmečkan. Ni se dalo ugotoviti je - li zadobil te rane na dvorišču. Nasprotno, najdeni so bili krvavi sledovi na plotu, ki ga ie neznanec preplezal. Splošno pozornost je vzbujal tudi domači pes volčje pasme, ki ie ležal na dvorišču s pregriznjenim vratom in ves razmesarien. Bankir Hora je vztrajal ori svoji trditvi, da se ie neznanec boril s psom in ga grizcl sam kakor pes. Pri tem ie tako tesne odnosa je s sovjetsko Ru* stjo. Kmalu so jc iz tega razvil sovjetsko-angleški konflikt, ki je dosegel vrhunec v izmenjavanju not med Londonom in Moskvo. Ves svet je videl v kantonskih zmagah zmago sovjetske Rusije, poraz Anglije In nastopanje prerojene Kitajske, poglavitne zaveznice sovjetske Rusije. To je postalo tem opasnejše, ko niso mogle severne kitajske armade odstranitvi Kantoncev niti pred Sanghajem in se je kazalo vedno očitneje, da se obeta Kantoncem zmaga nad vsemi notranjimi nasprotniki in ujedinjenje celotne Kitajske. Bilo je zelo interesantno opazovati, kako je Anglija poskušala popraviti te neuspehe: poskušala je skleniti kompromis s Kantonsko vlado in na ta način rešiti svoje interese vsaj deloma, pred vsem pa odbiti protiantfeško ost kitajskemu nacijonalizmu, ki se je iz-obličila tako bujno baš pod spretnim boljševiškhn vodstvom. Najnovejši dogodki kažejo, da je prebrisana angleška diplomacija tudi v tern pogledu dosegla prve uspehe. Poroča se, da so se pričeli notranji spori med Kantonci samimi in da so tamkaj nastopili nekateri, med njimi možje od vojaškega vodstva, zoper boljševike, domače in ruske, žeJeč napraviti afront proti komunističnemu pokretu, ki se Je doslej propagiral v okviru celokupne in enotne nacionalistične stranke. Sama od sebe se vsiljuje misel, da so imeli tudi Angleži kaj zraven, ko je pričel protiboljševtški pokret, saj bi se na ta način najenostavneje otresli opasnega ruskega nasprotstva in dosegli več, nego je bilo mogoče in bo mogoče z notami. Za enkrat sicer še ni razvideti, kake dimenzije bo zavzel spor med kanton* sklmi voditelji, aH kitajske zadeve so le vedno tako neurejene, da tudi presenečenja v tem pogledu niso izključena. Angleži bodo porabili vse argumente, da ojačijo protiboljševiško krilo med Kantonci, s čimer bi se situacija za sovjete na Kitajskem temeljito poslabšala. Ze vsako povečanje spora v kantonskih vrstah pa bi to stranko in njeno vojsko izdatno oslabilo. kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega!« S tem so se tudi Nazareni podvrgli posvetni oblasti. Prisega se je izvršila s posebno slovesnostjo, ki ji je prisostvovala celokupna garnizija. General Jankovič je imel slavnostni govor, nakar so Nazareni položili prisego ter takoj bili osvobojeni nadaljnega zapora. V beogradskem vojaškem zaporu je zadnje čase sedel Gjorgje Belemare-vič, izredno drzen pustolovec in slepar. Ker je uvidel, da mu je beg na drug način onemogočen, je svojo podčastniško uniformo preuredil kakor da bi bila orožniška ter se je predvčerajšnjim zjutraj tik pred jetniško šetnjo podal proti izhodu, kjer ga je stražnik mirno izpustil. A komaj je Belemarevlć stopal po stopnjicah navzdol, ga je stražar spoznal, ker je svojčas z njim služboval v podčastniški šoli. Pohitel je za njim in pozval k zasledovanju še drugega stražarja. Belemarević je dirjal preko Velike Pijace. Za njim so padali ostri streli orožnikov, ki pa ga niso zadeli. Belemarević se je srečno umaknil v stransko ulico. A ravno tu, kjer se je že smatral na varnem, ga je dohitela nesreča, da so ga prijeli. Na strele, ki so razburili vso okolico, je prihltel branjevec Gjorgje Glišić, da vidi, kaj se dogaja. Čim je ugledal begunca, mu je stvar takoj postala jasna. Močan kakor besno lajal in tulil. Člani sodne komisije so se tej trditvi od srca smejali. Veliko presenečenje je vzbudila izjava nekaterih zidarjev, ki so spoznali v mrtvem svojega tovariša. Toda to mora biti njemu do ničice oodoben dvojnik, kajti zidarja Smrčka so baš včeraj odpeljali v košifsko mrtvašnico. Siromak je padel med delom z odra in se ubil. Nekega člana komisije je obšla čudna slutnja. Spomnil se je namreč strahotnega odkritja na polju za mrtvašnico, kjer so našli koncem aprila truplo Marije Votvpkove. Zato je poslal redarja na pokopališče, da ugotovi, je-li mrlič v mrtvašnici res podoben ustreljenemu neznancu. Redar se je vrnil ves upehan, ker je na povratku s pokopališča na vso moč tekil. Pripovedoval je z drhtečim glasom, da je mrlič iz mrtvašnice izginil in da je ostala pred mrtvašnico samo mlaka krvi. Iz tega je razvidno, da je postavila Ijubeznjivost zagonetnega zločinca našo policijo drugič pred skrivnost ki pa bo to pot po našem trdnem prepričanju pojasnjena. Tudi naši zdravniki imajo zdaj priliko napisati še nekaj učenih razprav, ki bodo morda pripomogle, da se ta strašna tajna končno pojasni. lev se je pognal nanj, ga začel dušiU za vrat in ga položil ca tla, nakar so prihiteli orožniki ter begunca zvezali In spravili nazaj v zapor« kjer mu bodo odslej pod strožjim nadzorstvom taki izprehodi onemogočeni. Skojrijanski bogataš Hasan Sulejman je v pondeljek posodil svoj potniški avto odvetniku Blagoju Popoviću, da se v nekem sodnem opravku odpelje iz Skoplja v Tetovo. Poleg odvetnika Po-poviča in šoferja se je v avtu vozil tudi policijski uradnik Milovan Stefanović s svojim 5-le«tnim sinčkom. Vozili so s precejšnjo brzino in kraj sela Ordakije jih Je dohitela nesreča. Avto je na zavoju zdrsnil s ceste in se zvalil v 20 m globok (prepad. Po srečnem naključju pa je pri padcu zadel ob drevo, se parkrat v saltu mortalu zasukal v zraku in padel v dnu prepada ravno na kolesa. Pretresrjaji so seveda bili siloviti, toda iz avta ni izpadel noben potnik. Odvetnik Popovič je težje poškodovan na glavi in rokah, Stefano-. vič je ležal celo uro v nezavesti, šofer in fantek pa sta ostala brez vsakih poškodb. V današnji dobi, ko se po mestih bolj in bolj množijo ločitve zakonov, ni čudno, da so pričele ženske tudi brez sodne ločitve pobegati od mož in otrok. V Zagrebu sta te dni pobegnili kar dve. Zora Stimčeva, soproga tipografa, je brez vsakega poznanega razloga napisala poslovilno pismo in se odpravila bogve kam. Mož se je z njo še v nedeljo zvečer dobro zabaval v gostilni, ves Čas se nista sporekla in vendar je na lepem zapustila njega in dvoje malih otrok. Istočasno je železniški uradnik Ante Adamič prijavil zagrebški policiji, da mu je pobegnila Žena. Pri njej to že ni več novost, ker je doslej pobegnila že 18-krat. V pusti v je šla, kakor pravijo pri nas, ker so io vselej našli pri njeni materi Tokrat pa se mora skrivati kod drugod, a bržčas po navodilih svoje matere. Odnesla je s seboj 14 oljnatih slik, ki jih je Adamič sam izdelal, ter razno perilo. Adamič naproša policijo, da naj mu preskrbi povračilo teh stvari, dočim na ženin povratek menda nič več ne reflektira...______ Kozak in lepa vdova Bred policijskega komisarja v Ljubljani je stražnik dovede! te dni postavnega ko* zaka Ivana. Neverjetno buren roman ima ta mož za seboj. Ivan je bil v svetovni vojni med karpatskim i boji ujet in je prišel delat na neki gradič v Sloveniji. Lastnik gradu je kot precej visok pripadnik avstro # ogrske armade med vojno umrl in mlada, lepa vda* va se je zaljubila v zdravega sinu iz rodu donskih korakov. Nevešča gospodarstva je začela tratiti imetje in se na žalost udajati pijači. Po prevratu se je preselila v Ljub* ljano in kozak Ivan je seveda moral z njo. Rad bi se bil osamosvojil, toda kakor ujet v demonične mreže, ni mogel od svoje lju* bimke. Zadnje čase si je dobil službo pri ugled* ni ljubljanski tvrdki. Vesten, skrajno po* sten delavec, pripraven za vsako delo, si zna Ivan tudi po končanem delu poiskati postranskega zaslužka. Z vdovo sta na skromnem predmestnem stanovanju živela nekaj Časa prav mirno. Polagoma pa je vdova začela bolehati na živčevju in Ivan je moral pretrpeti marsikatero bridko uro. Nedavnega večera je bil Ivan povab* Ijen na intemno družinsko slavja k sosedu. V prijetni zabavi so potekalo ure in Ivan se je nekoliko pozneje v noč vrnil domov, kjer ga je vdova trdo prijela: — Zakaj si bil tako dolgo tam? Mar nimaš mene? Kozak Ivan. ki je bil trezen ui miren, ni odgovoril, marveč molče legel v posteljo. Velikansko pa je bilo njegovo presene* čenje, ko je naslednje jutro, ravno ko se je odpravljal v službo, prišel ponj stražnik. — Grozili ste vdovi, d« jo boste s se* kiro. i. Ivan je seveda zanikal, toda v tem je k obema pristopila vdova in ljuto povdarila: — Da, nocoj me je hotel ubiti s to*Ie sekiro! Stražnik jc kozaka do vedel na stražni* co, kjer so ga preventivno zaprli, po do* gnan ju njegove nedolžnosti pa zopet izpu* stili. Za nobeno ceno se zdaj ne vrne več k živčno bolni vdovi. Pred zaključkom lista nismo dobili nobenih novih informacij. Omeniti moramo samo še to, da je policija mnogo osumljencev že aretirala in da vtakne pod ključ vsakogar, kdor se je mudil včeraj dopoldne blizu pokopališča. Tako je poročal en list. Bila so tudi ostrejša poročila. Nekateri listi so brezobzirno obsojali policijo, ki je zamolčala zagonetno odkritje koncem aprila in omogočila s tem zločincu nadaljnje Izzivanje pravice. Največje razburjenje In strah je vzbudila seveda nočna tragedija na Ho-rinem dvorišču v Košifeh. kjer so ljudje v bližnjih naselbinah zabarikadirali vse vile in zaprli pse v pralnice, da bi ne postali žrtev kakega novega grozodejstva, ki ga je videl vsak v najmanjši senci. Organizirale so se tudi nočne straže, ki hodijo ponoči po naselbinah in pazijo na vsako malenkost. Toda nikjer se ni zgodilo nič posebnega Nočne straže so bile sicer opetovano alarmirane, pregledale so vse kotičke, kjer so videli prestrašeni ljudje čudovito sključeno prikazen, ki je letala nizko nad zemljo ali pa se skrivala med gostimi vejami dreves v drevoredu pri Zamečnici. toda izkazalo se je. da ima strah velike oči. Najbolj plašni ljudje so prisegli, da so videli prikazen tako raz- Tržni in sejmski dan Oživljajoče solnee je zelo razmahnilo tu. J i današnji, vsako tretjo sredo v mesecu običajni večji tržni dan. Na Vodnikove ni trgu vlada dopoldan živahno vrvenje. Ob semenišču so bile postavljene dolge vrste stojnic kjer so kmetice ponujale v nakup različna semena. Na zgornjem delu pa je bilo več stojnic, kjer fco okoliški kmetje prodajali prav lepa zimska jabolka, Žnl pa že precej po visoki ceni, kg 8 do 10 Din. Men v trch». — HaroM Uo> d. — Ideal: «Goia 2cn*». Predavanju: <>b is.Mj \ Narodnem domu prof. Sarabon: ^Sport in >nla?». Qb J0< t C»o*>tilrii «r>«!raacija» v Spodnji Kisici; pi<>t. Kado Pavlic: «6axovnsce». DEŽURNE LEKARNI: Dtrnes: Sušnik, Marijin trg; Kurjlt, I ,<> bposvetska cesta. Jutri: Kamor. Miklošičeva cest s; T koczy. Me-tni trj;. Solnce zaide danes ob 1S.06, vzlše iulri cb 6.10 in zaide ob 18.06. Mesec vzide danes ob J3.4*J. zaide jutri *Ao 6.26 in zapet vzide ob 16.57. ZA NA5E NAROČNIKI.. Danes in jutri dobe vstopnice naročniki I i/kaznicami serij E in F. Useda orožniških vpokojencev OroŽniŠkl vvohojenec piše: — 2e od leta 1924. so nam zadrževali odnosno nam v obče niso izvlaa vali po zakonu nam pripadajočih dravinjskih doklad. Tedaj smo sc začeli boriti za to svoje pravo in končno s tožbo na Državni s\*et, ki nas jc stale 30.900 Din, dosegli, da nam je Državni svet prisodil, da se nam morajo te dravinjske doklade izplačati od dne. ha s< ie uveljavila tozadevna uredba. Torti od /. septembra 1924. — Letos januarja smo v Ljubljani predložiti razsodbo Državnega sveta s prošnjo, da se nam te dravinjske doklade izplačajo. Toda o izplačilu ni ne duha ne sluha. Vsi te vrste vpokojenci smo bili pač prepričani, da bo po priznanju pravice od strani najvišjega sodišča v državi, to je od Državnega sveta, izplačevanje krivično odteguje-nih draginjskih doklad sledilo rednim potom. A poslušajte ljudje božji! Danes je 15. marca, pa nismo prejeli niti tiste naše borne pokojnine, ki smo jo doslej prejemali. In vobče ne vemo, kdaj jo bomo prejeti in ali jo bomo sploh še kdaj dobili. — Merodajnih gospodov prav nične briga, ako nam naša deca umira za lakoto, dočim mi hodimo okrog razcapani, kakor berači. Večinoma smo po 30 in več let služili ljudstvu in državi, za nas pa se sedaj ne briga živ krst. Nihče nima za nas bedne siromake ne srca ne človeškega čuta do bližnjega. Še manj pa seveda imajo sramu. Včasi so baje v Turčiji izplačevali plače in prejemke, kadar in kjerkoli so paS uslužbenca našli. Pri nas pa najbednej-ši s priznano pravico trkamo na vrata, pa nas nihče ne čaje. Prosveta «Tannh&user» v ljubljanski operi. Du* nos v sredo zvečer ob pol 20. sc poje v ljubljanski operi \Vagnerjeva opera «rTann* hausen» v sledeči zasedbi: EUzabeto poje ga. Žaludova, Venero ga. Caleta, pastirčka pa. Ribičeva, naslovno vlogo aTannhauser-ja» g. Knittl, Herman g. Rumpel, viteze in Eevce pa gg. Holodkov, Kovač, Janko, Me* orič in Sekula. Predstava sc vrši za abonente reda B. Vstopince za čerinov koncert Beci» hovnove IX. simfonije so že v prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Za koncert vlada med občinstvom veliko za* nimanje, ker bo pod Čerinovim vodstvom poleg ljubljanske in mariborske vojaške godbe nastopila tudi Glasbena Matica, kot solisti pa pevci, ki jih štejejo med najbolj* še v Jugoslaviji. Zdenka Zikova. Marta P<>* spišilova ter Josip Križaj iz Zagreba in te* norist Burja iz Maribora. Koncert se bo vršil v soboto, na Jožefovo, v veliki dvora* ni Uniona. Režiser K e i uhani t ge je vrnil iz Ameriko v Nemčijo in pripravlja gostovanje s svojim igralskim oaobjem v Parizu. Govori se, da je v Ameriki podpisal pogodbo za vodstvo velikega dramskega gledališča v Newyorku. 2aluzije na oknih so bile do polovice spuščene. Govoriti so morali vsi po tHieni, ker bi vsaka glasnejša beseda motila bolnico, borečo se na meji med življenjem in smrtio. Njeni kriki so rezali zrak kakor oster nož papir. Trgala je raz sebe obkladke in svileno odejo, s katero so jo vedno znova pokrivali. Tiščati so jo morali z rokami, da bi ne planila s postelie. Prva noč ie bila najhujša, vsaj za Kovafika. Služkinja jc bila vsa iz sebe in tako je ostal z Milo v spalnici sam. Sam je tudi poslušal njene krike in tarnanje, ki se je nadaljevalo brez konca in kraia- Sirota je morala videti v duhu grozen nočni prizor, ker ie opetovano obupno zakričala in zadrhtela po vsem telesu. S temi kriki groze in strahu so se pomešale zaupno besede, namenjene njemu. Jarku, na katerega se je Mila obračala, proseč ga. naj ie ne obsoja. Bili so tudi trenutki, ko se je Mila zdramila iz omotice in prosila Kovafi-ka, nai ostane pri nji. da ie nebo strah. BiH so trenutki, ko ga je pehala od sebe m mu očitala, da ie prebudil v nji nekaj, kar je že davno spalo. Zanimivosti iz naših krajšo Prisega nazarenskih vojakov. — Beg med streli preko beogradske ulice. — Z avtom v prepad* — Begunstvo omoženih žensk. 0566 10 >tev 62. tSLO VEN6KI N A R O D» due 17 marca IV27. Stran 3. Dnevne vesti H LJubljani, dne 16, marca 2927. —• li državne službo. Iz Kočevja je pre-locfčem k okrajnemu glavarstvu v Celic veterinar Vojteh li rabalek; šumarski nadinžeujer Franc M i k 1 a v i 5 je premeščen od šumske uprave v Kranrsld gori k >umski upravi na Bledu: vladni tajnik dr. Janko Šiška je premeščen iz Kočevja k okrajnemu glavarstvu v Krško, vladni tajnik dr. Tine C u š pa iz Krškega k okrajne-.tju glavarstvu v Kočevje. Vpokojena sta šef-geometer agrarnih operacij mariborske oblasti Franc A v č i n in arhivski uradnik uri okrajnem glavarstvu v LJubljani Anton Gu š t i n. — Podaljšana predkoncesija. Prometno ministrstvo je dalo tvrdki Podiož 6c Hrastov cc, premogovna družba d- Atenec. Danes od 18.30 — 1930 so vrši prvo predavanje društva >Atene< iz cikla >Sportc. V petek, 17. t. m. predava od 18. — do 19. istotam oblastni zdravstveni referent dr. Maver o temi »Odpadki in smeti* iz cikla >Zdravstvo«. Opozarjamo na predavanji naše občinstvo, predvsem pa športno mladino in gospodinje. 277-n —lj Po krivem osumljen tatvine. Predvčerajšnjim smo poročali, da je bilo gdč. H. Kokaljevi ukradenih 1000 Din in da ie bil kot irsumljenec aretiran neki S. Izkazalo pa se je, da je bil sum neupravičen; po nedolžnim osumljen je bil zato takoj izpuščen ra zopet sprejet nazaj v službo. Dajemo mu s tem tudi ml zadoščenje. lj Tatvina kolesa. Iz neke veže na Miklošičevi cesti je včeraj okoli 16.30 odpeljal neznan tat uslužbencu tvrdke »Oleum« Adolfu Slaparju popolnoma novo. čmople-skano, 3000 Din vredno kolo tvrdke »Puch«. Kolo ima štev. 237.046. —lj Drobna policijska kronika. Policija nadaljuje s perlustracijo tajnih prostitutk. Tončka Iz Sodražice, ki je izgnana iz Ljubljane, se Je včeraj zopet pojavila v mestu ter se veselila v družbi prijateljev. Veselje je bHo kratko, morala je odjadrati v zapor. Prijeta je bila še druga mlada, a nevarna izgubljenka Ivanka. V zapore je bil spravljen tudi berač Lojze P. Prijavljen je en slučaj tatvine kolesa. Iz še ne povsem dograjene stavbe dr. Novaka v Linhartovi Danes v sredo zvečer V RESTAVRACIJI »LJTJBUAN8KI DVOR« KONCERT SALONSKEGA ORKESTRA. VSTOP PROST SPECIJALITETA MORSKIH RIB V vinski kleti mnla in gorka jedila po znatno znižanih cenah. Vsak dan odprto do 1. ore ponoči. Otvoritev avtomatske telefonske centrale v Ljubljani Postna direkcija objavlja: Vsem ljubljanskim telefonskim naročnikom in interesentom sporočamo, da bo dne 19* in 20. marca t. 1. otvor jena v^ Ljubljani nova avtomatska telefonska centrala. Priključitvami dela se bodo pričela že v petek, dne 18. t. m. zvečer in bodo trajala oba goraj omenjena dneva (19. in 20.) nepretrgoma. 18. zvečer bo priključena tudi medkrajevna centrala tako, da bodo v noči od 18. na 19. najvažnejši naročniki (policijske in politične oblasti in uredništva dnevnikov) medkrajevno govorili že potom avtomatske centrale. Naročniki, zlasti uradi, oblastva in društva naj poskrbe, da bodo ta dva dni prostori, kjer so telefonski aparati montirani, dostopni poštnim organom. Ob otvoritvi nove centrale je izdal« poštna direkcija nov »Imenik telefonskih naročnikov ljubljanske ©sntT*l©<. Za vsako slavno telefonsko postajo smo razposlali ljubljanskim telefonskim naročnikom po en izvod imenika brezplačno. Kdor pa želi vee izvodov, si jih lahko kupi na tukajšnji glavni pošti (javna telefonska govorilnica). Prodajna cena imeniku je 5 Din. Imenik bodo prodajale tudi poŠte Bled, Brežice, Celje, Dol. Lendava, Domžale, Kočevje, Kranj, Ljutomer, Maribor 1, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj in Rog. Slatina In si ga interesenti v drugih krajih lahko na-roče pri katerikoli izmed teh pošt. Opozarjamo ljubljanske telefonske naročnike na navodilo »kako se telefonirac, ki je priloženo vsakemu imeniku za ljubljanske naročnike in ki je še posebej tudi v imeniku natisnjeno. Prosimo, da jih dobro prouče. Iz Celja -—č Trgovine v Celju na Jožetovo. Gremij trgovcev v Celju javlja, da morejo po sklepu občnega zbora gremija trgovcev v Celju biti trgov me v soboto 1°. tm. do 12. ure odprte. To odpiranje ni obvezno, temveč je prepuščeno strokam, ki žele ta dan obratovati. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 7. do 13. tm. ie bilo zaklano: 2 konja, 20 volov, 16 krav, 2 telicl, 56 telet in 72 svinj. — Uvozilo se je: 35 k* govedine, 1268 kg teletine in 103 kg svinjine. —c Premeščen ie iz Celja v Zagreb inspektor finančne kontrole g. Aleksander Labaš. Njegov naslednik še ni imenovan. —c Umrl je v celjski javni bolnici 64-Ictni čevljarski mojster Mihael Papov iz Celja. N. v m. p.! —c Društva v Celju. Naše mesto ima vsega skupaj 105 društev in sicer: 14 športnih, 37 strokovnih in stanovskih, 16 kulturnih in prosvetnih, 15 podpornih in humanitarnih, 3 pridobitna, 3 telovadna, 6 obče-koristnlh, 4 pevska, 4 godbena in 5 narodno obrambnih. —c Tedenski sestanek članov SDS za Celje-mesto danes zvečer radi druge važne seje odpade. Iz Maribora —m Prepovedan prehod. V železniškem trikotu ob Tržaški cesti odklada železnica ogorke premoga in pepel. Med revneišim prebivalstvom pa se je udoma y*u navada, da med ogorki pobirajo ostanke premega. Ker izpuhtevajo iz premogovega pepela in polzgorelih ogorkov strupeni plini, se je pripetilo že več nesreč. Železniško ravnateljstvo ponovno opozarja prebivalstva, da it? prehod preko tkzv. trikota strogo zabranjer ter se bodo krivci kaznovali tudi policijsko. —m Velika goljufija s čekom. Včeraj je neki premeteni goljuf potegnil Posojilnico v Narodnem domu. Prezentiraj je dobro fal-ziiiciran ček tvrdke Bauman v St. II ju. Ker je tvrdka s Posojilnico v poslovnih zvezah in so bili podpisi na prvi pogled pravilni, je Posojilnica brez oklevanja izplačala znesek 60.000 Din ter o tem pismeno obvestila g. Baumana. Ta seveda o vsem tem ni ničesar vedel. Izkazalo'se je, da ie Posojilnica nasedla premetenemu goljufu, o katerem manjka vsaka sled. —-m Novo kavarno dobi magdalensko predmestje v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Ker v vsem predmestju ni večje kavarne, je skoraj gotovo, da bo podjetje pod strokovnim vodstvom dobro uspevalo. Nameravani hotelski in restavracijski prostori pa so bili opuščeni, ker se ni prijavil noben interesent. —m Moderniziranje pogrebnega zavoda. Mestni pogrebni zavod ie nedavno nakupil pogrebni avto za prevažanje mrlfčev, ki se je zelo dobro obnesel. Avto je skoraj stalno zaposlen tako, da za domače pogrebe skoraj nima časa. Zato je predlagalo ravnateljstvo, naj bi se nabavil Še eden avto, ki bi služil za prevoz mrHčev, opreme kt pogrebnega osobja v mestu. Ker bo pogrebni zavod na drugi strani lahko opustil dva para konj, je občinski svet na to pristal ter nabavo odobril. —m Vlom na carinarnici. V noči od ponedeljka na torek Je bil v pisarno carinarnice izvršen vlocn. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl pisarniško sobo ter odnesel na mizo prikovano ročno blagajno, v kateri je bilo nekaj zaplenjene zlatnine. Policija je storilcu na sledu in je opati, da bo kmalu pod ključem Ciganov ljudožreeu ni mogoče kaznovati! Zanimiv pravni konflikt. — V veljavnih kazenskih zakonih ni nikakih določb o Ijudožrstvu, — Preiskava ie vedno ni zaključena. Preiskava grozodejstev, ki jih ima na vesti ciganska tolpa na Slovaškem, še vedno ni končano. Aretirani cigani so sicer odkrito priznali, da so kuhali in jedli človeško meso, toda oblasti se hočejo še na podlagi drugih dokazov prepričati o ijudožrstvu. Med pravniki vzbuja veliko zanimanje vprašanje, kakšna kazen zadene cigane, ako jim bo ljudožrstvo dokazano. Vprašanje je namreč, d tuli morejo biti sodno kazno* vani oni cigani, ki se umorov neposred* no niso udeležili, marveč so samo kuhali in jedli človeško meso. Na Slova* škem je namreč se vedno v veljavi madžarski kazenski zakon, v katerem ni paragrafa, ki bi določal kazen za ljudožrstvo. Tudi avstrijski kazenski zakon ne pozna kazni za ljudožrstvo. Kazenski zakoniki pretežne večine kul* turnih držav so nastali v drugi polo* vici 19. stoletja, ko je bila kultura že tako razvita, da so zakonodajalci izključevali možnost eksistence zveri v človeški podobi, ki bi jedla človeško meso. Zato v modernih kazenskih za* konikih paragrafa o Ijudožrstvu ni. O kvalifikaciji ljudožrstva (antro* pofagije) kot kaznjivega dejanja si naziranja pravnikov nasprotujejo. Po mnenju nekaterih pravnikov so zakri* vili moldavski cigani zločin udeležbe pri kaznjivem dejanju. Toda preiskava še ni dokazala, da so imeli cigani na« men odstraniti corpora delieti svojih zločinov. Človeško meso so jedli naj? brž zato, ker jim je teknilo ali pa, ker je ljudožrstvo med cigani posledica vraž. Namen pomagati zločincem od* straniti trupla, se ciganom ne da doka* zati. Kazenski zakon pa za udeležbo pri kaznjivem dejanju izrecno predvi* deva zlobni namen. Pa tudi če bi bila dana možnost zlobnega namena, bi so* dišče ciganov po madžarskem kazen* skem zakonu nc moglo kaznovati. Zlo* čin udeležbe pn kaznjivem dejanju bi bili cigani za Krivili tudi tedaj, ako bi človeško meso skuhali in vrgli psom. S tem pa vprašanje ljudožrstva kot zločina ni rešeno. Drugi pravniki stoje na stališču, da so cigani zakrivili samo prestopek oskrumbe mrtvega človeka s tem, da so dele trupel kuhali in jedli. Pa tudi tu je še sporno vprašanje, d adi so imeli namen oskruniti mrliče, Ugoto* vitev tega namena je potrebna, kajti sicer bi morali biti kaznovani tudi rav* natelji in preparatorji klinik, ki ku# ha jo trupla, da odstranijo od okostnja* kov meso. Najenostavnejše je naziranje onih pravnikov, ki trdijo, da jc ljudožrstvo zločin sui generis (posebne vrste), pri katerem je zakonodajalec na kazen pozabil. Zato moldavski cigani*ljudo= žrci kot taki ne morejo biti kaznovani niti radi udeležbe pri kaznjivem dejanju, niti radi prestopka oskrumbe mr« ličev. Proti tem nazorom stoji pravni čut človeške družbe, ki zahteva za zločin ljudožrstva eksemplarično kazen. Zato vlada v češkoslovaški javnosti napeto zanimanje za način, kako bo sodišče rešilo to težko vprašanje. Gospodarstvo Avtonomne doklade v Sloveniji Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu Štev. 30 z dne 18. marca t. 1. statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 192ti. Iz te statistike so razvidni posamezni in avtonomnim zastopam za leto 1926 odobreni odstotki in na podlagi teh tudi predpisani zneski doklad. Avtonomne doklade se odmerjajo na podlagi Čistega predpisa dokladam podvrženih direktnih davkov brez vsakih državnih pribitkov. Za letos 1926 je znašala za vso Slovenijo odmerna osnova za avtonomne doklade (čisti državni davek) 17.4 mil. Din celokupen predpis doklad od te osnove na 43.5 mil. Din. Skupno z naknadnimi predpisi za prejšnja leta je v letu 1926 znašala odmerna obnova 18,854.500 Din in je bilo v tem letu predpisanih doklad vsega skupaj 45,531.300 Din. Sladkorni trg Povišanja cen se ni bati. Položaj na sladkornem trgu je še vodno labilen in je bil pretekli teden še slabši kot v decembru in januarju. Letošnja kubanska sladkorna kampanja se je začela šele v januarju in stare zaloge so se zelo skrčile. Toda že v februarju so se razmere naglo spremenile. Do konca prvega tedna v marcu je narastla produkcija na Kubi že na 2,317.0tw> ton proti 2,333.000 lani, tako da je blaga zdaj zopet dovolj. Izvoz pa je v popolnem zastoju in letošnje zaloge v kubanskih pristaniščih so znatno večje od lanskih. Lani so znašale 764.000, letos pa 840.000 ton. Ze-dinjene države kupujejo zelo malo kubanskega sladkorja, ker imajo svojega dovolj. Tudi Anglija se drži rezervirano. V Angliji so so zaloge uvoznega sladkorja sicer zmanjšale od 488.000 na 333.000 ton. toda ta razlika je samo fiktivna. V letošnji kampanji se je namreč zvišala proizvodnja domaČega sladkorja na 154.000 ton proti 57.000 lani. Da so izgledi na porast cen minimalni, je razvidno iz pregleda tečajev na newytrškem trgu. Kubansko prompt blago ocarinjeno je notiralo 1. marca 4.90 in 12. marca tudi 4.90, terminsko za april 3.8 in 3.8, za maj 3.17 in 3.13, za julij 8.29 in 8.2o, avgust 3.38 in 3.35, za december 8.26 in 3.24, za januar 3.04 in 2.99. Znani poznavalec razmer na sladkornem trgu dr. Mikusch trdi, da se bodo posevki sladkorne pese v Evropi letos povečali za 10 odstotkov. Pričakovati je pa še večjega prirastka produkcije, kajti lansko leto je bilo za sladkorno peso izredno nepovoljno. Na Češkoslovaškem utegne znašati ta prirastek 2 do 3 milijone centov, ki bi mogli z večjimi izvoznimi prebitki ostalih držav zelo slabo vplivati na kupčije. Zato so začele evropske državo prodajati svoje zaloge po cenah, ki potiskajo jesenske in zimske termine navzdol. Ako bodo tudi Kubanci prisiljeni prodajati, da razpečajo -vsaj del svojih zalo*?, bodo cene sladkorja še bolj padle. Na češkoslovaško sladkorno industrijo vpliva zelo neugodno vest o premijah, za katere se potegujejo angleške rafinerije. Ako bo angleška vlada ugodila zahtevam svojih sladkornih producentov, bo konec uvoza češkoslovaškega sladkorja v Anglijo. —g Carinski dohodki od 20. do 28. februarja so znašali 36,903.721 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 8,305.247, v Zagrebu 9,228.181, v Novem Sadu 7445.338, v Ljubljani 6,587.452, v Dubrovniku 2 mil. 157567, v Skoplju 2,110.522, v Splitu 1 mil. 909.714 Din. Od 1. aprila 1926. do 1. marca 1927. so znašali carin, dohodki 1.552,100.171 Din. V proračunu je bHo določeno za to dobo 1.512.545.826 Din tako, da znaša prebitek 39,554.845 Din. —g Trgovinska pogajanja s Nemčijo. Trgovinsko ministrstvo je ponovno zahtevalo od vseh gospodarskih zbornic in organi, zacij podatke za predstoječa trgovinska pogajanja z Nemčijo. Ker je pričakovati, da bo potrebni materijal zbran in urejen do konca aprila, se prično trgovinska pogajanja z Nemčijo najbrž začetkom maja. Pogajanja se bodo vršila v Berlinu. Predsednik naSe delegacije bo naš poslanik v Berlinu Živojin Balugdžić. —g Gospodarska konferenca v Skoplju, V Skoplju se jo vršila ta dni konferenca za- stopnikov skopljanske in nase trgovsko zbornice iz Soluna, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o svobodni coni v Solunu in o trgovinskih pogajanjih z Grčijo. ^ Delegati obeh zbornic so izrazili željo, da bi bila svobodna cona v Solunu čim prej otvor jena. Glede trgovinskih pogajanj z Grčijo so delegati zahtevali, da se jih mora udeležiti en zastopnik skopljanske in en zastopnik naSe solunske trgovske zbornice. —g Madžarska mora izročiti Jugoslaviji 1500 tovornih vagonov. Madžarski trgovinski minister je v svojem ekspozeiu izjavu, da oo zavezniške države sklenile, da mora izročiti Madžarska Jugoslaviji 1500 tovornih vagonov. Madžarska vlada s tetn sklepom nI zadovoljna in zato se je pritožila. Njena pritožba je bila zavrnjena. Te dni se prične madžarska vlada z Jugoslavijo pogajati radi tovornih vagonov. Najbrž bo zadeva rešena na podlagi rekompenzacije. —g Naš uvos v preteklem lotu. V preteklem letu smo uvozili največ iz Avstrije in sicer za 1.532,686.475 Din tM 90.08 odat. ce-lokupnejra uvoza. Iz Češkoslovaške smo uvozili 18.70 odst^ iz Italije 1&82 odst., iz Nemčije 12.3, iz Anglije 5.75, iz Madžarske 4-65, i* Francije 4.63, iz Rumunije 4.35, iz Zedkrje-nih držav 4.5 odst. celokupnega uvoza. 1 cJN0€AVt CE zato najcenejša Občni zbor dobrovoljcev V soboto 12. t. m. zvečer se je vršil v ^Ljubljanskem dvoru* VTH. redni letni občni zbor oblastnega saveza dobrovoljcev za ljubljansko oblast, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Občni zbor je otvoril dosedanji pred* sednik g. VI. Fabijančič, nakar je podal tajniško in blagajniško poročilo savezni poslovodja g. St. Velkavrh. V nato sledeči debati, v katero je poseglo več dobrovolj* cev, se je povdarjalo, da naj razvije dru* štvo v bodoče živahnejše delovanje tako v gmotnem kot moralnem pogledu. Dobro* voljska organizacija je pri nas enotna in ji pritiče gotovo vodilni glas v našem jav* nem življenju. Zato ji je potrebno sodelo* vanje vseh še živečih dobrovoljcev in vse* stranska pomoč najširše javnosti. Organi* zacija dobrovoljcev sestoji iz idealnih mož, ki so ostali živi med tisočimi padlih v borbi za naše osvobojenje in ujedinjenje, je organizacija mož najrazličnejših pokli* cev, ki ne iščejo ne časti ne slave in ne odlikovanj, ki pa morejo zahtevati od jav# nosti popolnega upoštevanja. Dobrovoljce* delavec, obrtnik, kmetovalec, uradnik jc zaslužil streho nad seboj in kos kruha in mora biti spoštovan in cenjen! Organiza« cija potrebuje sredstev za svoje obnemogle in brezposelne člane; če se potrka na vaše srce, podprite društvo in smatrajte to za svojo dolžnost. Po končani debati in po različnih mislih, mnenjih in smernicah za delo v bodoče, je bil soglasno sprejet predlog g. Polaka za sbsolutorij staremu odboru. Posebno za* hvalo je izrekel občni zbor, na predlog g. Fabijančiča, g. Janezu Zoren za. njegovo uspešno m požrtvovalno delo v odboru. Sledile so volitve in so bili izvoljeni soglasno v novi odbor tide dobrovoljci: Predsednik: dr. Lavoslav Masinak; odbor* niki: Avgust Kutter, Josip Jeras, Stanko VeUcavrh, Janez Zore, dr. Gašper Pekle, Jože Habe. Po slučajnostih, pri katerih je bilo stav« ljenih in sprejetih več predlogov, je za* ključil novi predsednik dr. Mastna k lepo uspeli občni zbor. > Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 17 marca 1927. Ste* 6? To in ono Umor in samomor Beda je pognala že marsikoga v prostovoljno smrt. Kadar ostane člo* vek brez najpotrebnejših sredstev za življenje, ga mine tudi veselje do živ* ljenja, zlasti ako nima v sebi dovolj moralne moči, da bi pregnal Črne mi* sli, ki mu roje po glavi. Tragične smrti je umrla v ponede« I jek zvečer 34 letna šivilja M arke t a Liskova v Brnu. Sirota že delj časa ni imela zaslužka in tako je živela s svo* jim 10 letnim sinčkom v največji bedi. Obupne razmere so jo prisilile, da je segla po samomorilnem orožju. Vzela je svojega nezakonskega sinčka in od* šla zvečer v bližnji gozd. Tu se je skrila za drevo, da bi je ljudje, ki so se po gozdu izprehajali, ne opazili, in -prisilila sinčka, da je izpil steklenico lizola. Izlila mu je lizol v usta in si prebodla srce. Slučajno je prišel mimo neki Brnčan, ki je zaslišal hropenje smrtno ranjene šivilje. Hitel je v me* sto in poklical redarja. Težko ranjeno šiviljo so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer je takoj umrla. Tudi zastrupljeno dete je v bolnici umrlo. Finančni škandal v Parizu V Parizu so te dni odkrili velik finančni škandal, ki zavzema vedno večje dimenzije in se razvija v svetov« no afero. Glavno vlogo v tej aferi igra neki Rochette, ki je bil že pred vojno zapleten v razne finančne afere. Poli* cija ga je te dni skupno z njegovima pomagačema Thorelom in Mexadejem zaprla. Goljufije, ki jih je izvršila ta tro* jica, presegajo ogromno vsoto 50 mili* jonov frankov, t, j. okrog 150 milijo* nov dinarjev. — Goljufije je zasnoval Rochette. Pod lažnimi imeni je nakupil celo serijo gospodarskih časopisov in ž njihovo pomočjo razširjal napačne kurze vrednostnih papirjev. S svojimi pomočniki je pokupil vse ničvredne papirje ter jih nato po svojih agentih na podlagi goljufivih poročil v svojih listih prodajal za visoko ceno. Svoje delovanje je naperil predvsem na pro* vinco, kjer so mu po vrsti nasedali. Na ta način je ogoljufal po dosedanjih ugotovitvah nad 10.000 ljudi. Morda bi mu niti ne prišli na sled, da ga ni izdala neka postarna ženska, ki je svoj . zadnji denar vtaknila v njegove nič* I vredne papirje. Ko je spoznala, da je ogoljufana, je zadevo prijavila policiji, ki pa storilca ni mogla* izslediti. Žen« ska je nato sama začela zasledovati agenta, ki ji je papirje prodal in ga je res iztaknila. Tako je prišla vsa afera na dan. Število ogoljufanih pa se vsak dan veča, ker prihajajo še vedno nove prijave. Afera je vzbudila v fran* coskih finančnih krogih veliko pozor* nost, ker je igral Rochette med pari* škimi finančniki veliko vlogo in nikdo ni niti slutil, da se je na tako goljufiv način dokopal do svojega velikega pre* možen ja. V snegu in ledu Danska ekspedicija na Gronlandiji. Danska vlada je lansko leto odpre-mila pod vodstvom znanega geologa Lauge Kocha novo polarno ekspedicijo, ki ima predvsem nalogo, da znanstveno preišče gronlandsko ozemlje. Ekspedicije se udeležujeta tudi po eden angleški in danski geolog. Glasom najnovejših poročil je ekspedicija dosegla tkzv. Mušji zaliv (»Migge-Bucht«) na vzhodni obali Gronlandske. Ekspedicija je v jeseni odrinila do Scoresby-Sunda, od koder hoče preiskati vse severno ozemlje. V jeseni je Koch sam podvzel izvidniško potovanje proti severu. Posrečilo se mu Je, da je kljub vsem oviram, strahovitemu mrazu in težkim življenskim razmeram po večtedenskem potovanju dosegel Flemming-Inlet Od tod se je pozneje vrnil v Scorebsy-Sund, kjer je ekspedicija prezimila in se pripravljala za nadaljno potovanje. Dne 22. februarja je Koch v spremstvu Eskimov s štirimi pasjimi pripregami in najpotrebnejšimi znanstvenimi instrumenti zopet odrinil na sever. Njegova tovariša sta ostala v Scorebsy-Sundu, da vodita tam raziskovanje. Koch je potoval tokrat po novi poti. Potovanje je bilo radi ogromnih snežnih žametov silno težavno. Dogodilo se je, da je nepregleden snežni oblak več metrov debelo zasul vso ekspedicijo in so se ljudje in živali le s težavo zopet rešili na površje. Velike preglavice so delali tudi ledeni prepadi, ki so često do 20 m globoki. Dva psa sta se med vožnjo ubila. Koch hoče doseči Bismarkov rt V znanstvenih krogih vlada za to ekspedicijo veliko zanimanje in se splošno pričakute. da bodo Kochova raz- iskovanja te najsevernejše pokrajine prinesla važna odkritja. Lauge Koch je star 38 let in je poleg Rasmusena eden najslavnejših arktičnih raziskovalcev. Gronlandsko ledeno ozemlje je že dva« krat prepotoval Svojčas se je udeležil tudi druge Rasmusenove ekspedicije in mu je bil zvest pomočnik in trdna opora. Pred par leti je vodil samostojno ekspedicijo, ki je preiskala severno o-brežje Gronlandske. Trgovina z ženskim mlekom v Nemčiji V Nemčiji se razvija nova panoga trgovine, za katero ni treba niti poseb* ne koncesije, niti posebnega oblastve* nega dovoljenja. Kakor v vseh večjih mestih, je tudi v Monakovem poman j* kanje zdravega mleka zelo občutno. Pri tem pa so najbolj prizadeti do« jenčki. Tako poklicane oblasti, kakor tudi zdravstveni krogi so si dolgo be* lili glave, kako bi preskrbeli vsaj za dojenčke ne le potrebno količino, marveč predvsem dobro in zdravo mle* ko. Veda dokazuje, da je najbolj pri* merna hrana za otroka žensko mleko. Dejstvo, da so imeli bogataši že v sta* rih časih posebne dojilje, je napotila moderne strokovnjake na to, da so za* čeli razmišljati, kako bi tudi revežem preskrbeli primeren nadomestek za materina prsa. Najprej so poskušali z oglasi. Res se je kmalu oglasilo več si* romašnih žensk, ki so bile pripravlje* ne odstopiti svoje mleko za primerno odškodnino. Iz teh prvih začetkov se je polago* ma razvila cela trgovina in danes ima* jo v Magdeburgu v Nemčiji posebno postajo, kjer zbirajo, kakor pri nas po mestih mlekarne, žensko mleko. Ce* na je seveda precej višja. Liter dobre* ga ženskega mleka plačujejo po pet zlatih mark, t. j. 75 Din. Listi prina* šajo oglase, v katerih se pozivajo žen* ske, naj odstopijo svoje mleko zavo* du, ki preskrbuje celo vrsto dečjih za* vodov in tudi privatnikov s to drago* ceno hrano za dojenčke. Polagoma se je razvila cela «industrija». Nekatere ženske z dobrimi naravnimi «mlekar* nami« se preživljajo samo s prodajo svojega mleka. Strokovnjaki zatrjuje« jo, da dajejo nekatere ženske dnevno po 1 liter mleka. Kljub temu pa je po* vpraševanje po ženskem mleku tako veliko, da dnevne dobave daleko ne i 'ndostujejo. Monakovski listi so pri* { sli te dni oglase, v katerih apelirajo i .ia premožnejše dame, naj svoje od* višno mleko brezplačno odstopijo za nego najdenčkov in dojenčkov siro* masnih staršev. Za nagrado pa dobe posebne diplome. Koliko se jih je do* slej že javilo, o tem Usti ne poročajo. Trije vojaki ranili 30 oseb V nedeljo zjutraj je prišlo na vo* galu Andrassvjeve ulice v Budimpešti do krvavega spopada med tremi pija* cimi vojaki z ene ter detektivi, redarji in občinstvom z druge strani. Pri tem je bilo 30 oseb ranjenih. Vojaki so vso noč popivali v neki gostilni blizu zapadnega kolodvora v Budimpešti. Ob 3. zjutraj so se prigugali na trg Okta* gon, po katerem se je vračalo občin* stvo iz nočnih lokalov. Pijani vojaki so potegnili bajonete in navalili na pa* sante. Napadli so moške in ženske in pretepli do krvi vsakogar, kdor jim je prišel v roke. Davčnega oficijala Jana Meszarosa je zabodel neki vojak z bajonetom v hrbet, tako da se je ne* srečnež okrvavljen zgrudil na tla. Kmalu je prihitela na bojišče večja skupina detektivov, ki so se vračali iz nočnih lokalov, kjer so zalezovali ha* zardne igrače. Policijski inšpektor Or* ban je pozval pijane vojake, naj od* lože bajonete. Toda vojaki se za poziv niso zmenili. Navalili so na inšpektor* ja, ki se je postavil dvema vojakoma v bran, dočim ga je tretji od zadaj za= bodel v glavo, tako da je bil nesrečnež hipoma paraliziran. Stal je z napetim revolverjem in se ni mogel ganiti. Vo* jaki so planili nanj, ga vrgli na tla in ga začeli obdelovati z bajoneti. Tudi občinstvo in ostale detektive so ne* usmiljeno obdelovali z bajoneti. Končno je prispel močan oddelek po* licije z golimi sabljami in razorožil pi* jane vojake. En vojak je bil pri spo* padu s policijo tako težko ranjen, da so ga morali odpeljati v bolnico. V bol* nico so morali prepeljati tudi davčne* £a oficijala Meszarosa in nevarno ra* njenega inšpektorja Orbana. Trije de* tektivi so bili zabodeni v vrat in prsa. Prostovoljna rešilna postaja je imela celo uro opraviti z ranjenci. X Žrtve potresa na Japonskem. Ministr* stvo za notranje stvari je izdalo statistiko, iz katere je razvidno, da znaša število smrt* nih žrtev potresa 3274 oseb. 6734 oseb je bilo ranjenih, porušenih pa je bilo v krajih potresa nad 80 odstotkov hiš, med temi 1350 tvornic. Škoda znaša okoli 10 milijo« nov funtov šterlingov, t. j. nad dve in pol milijarde dinarjev. Oefravdant iz sočutja Z zanimivim slučajem se bavijo te dni kriminalne oblasti mesta Parma v Italiji. Na tamošnjem poštnem uradu je bila odkrita ogromno poneverba v znesku štirih rnilijonov lir (okoli 10 milijonov Din). Na pošti v Parmi je bil za blagajnika nameščen komisar Gasparri. ki je te dni pobegnil. Pri naknadni, zgolj površni kontroli knjig so ugotovili, da znaša primanjkljaj okoli štiri milijone Ur. Ker je bil Gasparriju beg v ino* zemstvo onemogočen, se je vrnil v Parmo in se sam javil oblastim. Na dan so prišle prav zanimive stvari. V predmestju Garibaldi je pričel Gaspar-ri pred leti graditi lično kolonijo s hišicami in vrtovi, obstoječo iz 18 delavskih hišic in 6 vil. Za akcijo je ra= bil seveda mnogo denarja. Ker svojega ni imel, je segel po državnem novs cu. Tekom zaslišanja je izjavil, da je bil njegov cilj ublažiti brezposelnost, nuditi prebivalstvu cenena stanovanja in koristiti domovini. Da je Gasparri štiri leta nemoteni) defravdiral, je pripisovati zgolj njego* vim spretnim manipulacijam. Znal jc spretno voditi revizorje za nos in če ie prišel v Parmo kak inšpektor, mu je hitel razkazovati svojo kolonijo. Seve* da je bil vedno deležen dobre pohvale in inšpektor je od navdušenja za Ga-sparrijev velikopotezni projekt pozabii kontrolirati blagajno. Pred meseci so se pričele širiti vesti, da Gasparri zida z državnim denarjem. Iz Rima so nato prispeli v Parmo kar trije nadzorniki, toda Gasparri jih je znal lepo prego^ voriti in zopet jih je peljal na ogled kolonije. Gospodje so ga pohvalili in odšli, ne da bi pregledali blagajno. Gasparri je živel prav skromno in solid= no ter ni zapravljal poneverjenega de nar j a. Če ga bo pa njegova človeko* ljubna in patriotska akcija rešila z i-pora, je drugo vprašanje. X Tuberkulozu med dunajsko deco. To* vodom nedavne zdravniške preiska-^ c dece nižjih šol na Dunaju so prišli zdravniki do poraznega odkritja, V prvih razredih ljud* skih šol je 50 do 60 odstotkov otrok infi* ciranih s tuberkulozo. Večina teli otrok jc žrtev obupnega povojnega stanja. X Dr. Eckener poleti na sc\*erni tečaj. Nemški listi poročajo, da se znani graditelj cepelmov, dr. Eckener, resno bavi s poletom na severni tečaj. V delu jc že nov zrakoplov, ki naj izvede polet in pobije lanski Amundsenov rekord. Kdaj se bo po* iet izvršil, ni gotovo. Specijalna mehanična delavnic« popravo vseh pla; ilniti, računskih, kooimih, r^zmnoztvalmh strojev - In blag« ju po kor kureneni ceni Lud. Baraga t?£^98o Šelenburgova ulica C-1 temu možu vidi se da nosi potpetnike: ični zbor Vodnikove družbe v Ljubljani vrši dne 2. aprila f. /. ob 8. uri zvečer v prostorih Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino, //. nadstropje. Dnevnired: 1. Poročilo odbora; 2. določitev letninc za 1. 1927. in 1936.; 3. računski zaključek za leto 1926; 4. proračun za leto 1927; 5. književni program za leto 1927; 6. nadomestne volitve; 7. samostojni predlogi; 8. slučajnosti. K občnemu zboru se vabijo vsi člani družbe. Gramofonske plošče, velika izbira od Din 15.— da* lje — IGLE *Condor»f *He* rold» in vse posamezne dele za gramofone. — A. RAS* BERGER, LJUBLJANA. 552 Najboljše in najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg #. 15. 42/L Stanovanje dveh do Štirih sob iščem v Ljubljani ali okolici Vselitev takoj ali s 1. majem. — Prija* ve prosim na naslov: Ing. Mi* hor. Ljubljana. Slomškova uli* ca 7.____583 Gospoda ali gospodično sprejmem takoj na dobro do« mačo hrano in stanovanje Ce* na s celo oskrbo mesečno 550 dinarjev — Ponudbe pod «Ta» koj ali pozneje/612» na upravo «SIov. Narod a». Frizerko perfektno silo iščem Plačam 1500 do 2000 Din mesečno, 10 odstotk. od parfum eri je. 20 % od vlasuljarstva. Nastop takoj. BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, iščem z na* stopom 1. aprila. Plača 300 do 350 Din na teden. — Vpraša* nja na: Frebrich i Flieger Kra/ lja Petra 24, Sarajevo 607 Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemenite jablane triletne in plemenite črešnje dveletne v več najboljših vrstah po na« šem izboru po ceni Din 8.— do Din 12.—. kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in oskr* bite si že sedaj, ko je najbolj* ša priložnost za sadenje z naj* cenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem iz Drevesnice «Vrt* Džamonja in drug, družba z o. z., Maribor. 601 e za IV. razred i. razr. Interje so dospeli Prosimo vse nove igralce, ki so se priglasili v oglasnem oddelku «Jutra», da dvignejo svoje srečke v tem oddelku, one pat ki so srečke naročili v Zadružni hranilnici, pa naj jih izvolijo dvigniti istotam. Opozarjamo pri tej priliki vse one. ki bi hoteli pristopiti v krog igralcev, da je najbogatejši razred, to ie V. razred, v katerem bo Izžrebanih zajamčeno za 74 milijonov Din dobitkov, že pred durmi, da si srečke nabavijo pri oglasnem oddelku «Jutra» v Prešernovi ulici ali pa pri Zadružni hranilnici na Sv. Petra cesti št 19. Realitetna pisarna Posest" družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 sprejema prijave in pos redu j e pri oddaji stanovanj, sob, tr* govskih in obrtnih lokalov, za oddaj al ce popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah. Za oddajalce najboljša pri* lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L Decimalnsutehtnica do 500 kg, v dobrem stanju, se kupi. — Ponudbe na: Spod* nja Šiška. Jernejeva cesta št. 8. pritličje, 641 Čevljarski pomočnik išče službo v tovarni ali v večji obrti. — Ponudbe pod »Takoj* šnji nastop'610» na upravo «Slov Naroda*. Okoli 20 bi vina se odda v prodajo. Gostilni* carji, ki žele vino razprodati, naj se z glasi jo v Spodnji Šiški, Jernejeva cesta 8, pritličje. 642 Ključavničarski pomočnik mlajša moč, izučen v večji to« varni, zmožen slovenskega in nemškega jezika*— išče stalno službo. — Ponudbe pod «StaU na služba/650* na upravo *S1. Naroda1*. Hiša v Lučah z gostilno in trgovino — po* prej podružnica tvrdke Zanier, naprodaj s hlevom, skladiščem, ledenico, vrtom, njivo, travni* kom in gozdom. — Pojasnila daje Fran Roblek, Žalec. 649 Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje Kna* feli Alojzij, učitelj krojaštva v Ljubljani. Križevniška ulica št 2. 646 Prodajalka, izvežbana v stroki usnja, išče službo v mestu ali izven mit* sta. — Ponudbe pod »Proda* j alka/645» na upravo cSIoven* skega Naroda*. Perzijsko preprogo in stare slike — prodam. — Naslov pove uprava cSIoven* skega Naroda*. 644 Popolnoma novo! Veselo! Zabavno! Popolnoma novo! g Princ brez zemlje j Osem dejanj veselja, smeha, ljubavi zabave in razkošja. — V glavnih vlogah: H s Najlepša žena Amerike: % GRETE NISSEN S in elegantni «princ brez zemlje* jjjj RICARD0 C0RTEZ g Skrivnostni kavalir. — Ona si želi princa — Princ z velikim srcem ali brez J zemlje... — Komični zapleti j a ji. — Smeh brez kraja in konca. Fanamet film, m Izven programa pri vseh predstavah: Smučarska tekma za državno prvenstvo. * Film je posnet v Kranjski gori. — Izvrstna fotografija. — Velezanimive scene, ■ (Badjura^film) jg I m m m m I Elitni Kino Matica, najudobneiši kino v Ljubljani. Tel. 124. S .8 Prcdnaznanilo: Danes ob 4., pol 6-, pol 8. in 9. Monumentalni francoski velefilm ^Francoska Mesaiina». VABILO na XXVII. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske ftreditne banke v Ljubljani ki se bo vršil v soboto, dne 9- a orila 1927 ob 15. v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, 0 majska cesta 1. z nastopnim dnevnm redom: nega ^veta glede uporabe čistega doDička. Sprememba v upiavnem s^etu in dopolnilna voli ev v upravni svet. Vol tev nadzorstva. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega sveta o po-slovmm leiu 19 6 in predložitev 5. letne m lance k 61. decem nru 1926 ćJ. Poročilo nadzorstvenega odseka. 6 4. Odobrenje bilance za leto 1926 7. Slnčajni predlogi in s