Ljubljana, petek 21. oktobra 1923 Cena t Dfn UprHvništvo: l>m»-iiiana. Knaflieva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Llubljana Selen-burgova ul. S. — Tel. 3492 m 24H2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13- — Telefon S t. 2455. PcHjruzmca Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — TelelOO Šl. 190. R&cum pn pošt. CeK. rs vodih: LJubljana št. 11.842. Praga čisio 78.180, Wlen 4t. 10fS 241. Naročnina uua uiucum. um — sa Inozemstvo Din 40___ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 3122, 3123, 8124, 3125 ln 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2f>82). Celje, Kocenova ui. s Tel. št. 190. Rokopisi se ne vraftajo. — Oglasi po tarlfu. Vlada Maniu-Titulescu NOVA DOBA PARLAMENTARNEGA DELA T."ovi rumunski kabinet je bil včeraj zaprisežen — Napeto pričakovanje objave o političnem programu Bukarešta, 20 oktobra, sg. Vlada, ki io je sestavil dr. Maniu, ie bila opoldne v Sinaji pred kraljem Karolom zaprisežena- Takoj po zaprisegi je bila objavljena vladna lista, ki je sestavljena tako-le: ministrski predsednik: dr. Maniu; podpredsednik: Mironescu; zunanje zadeve: Titulescu; notranje zadeve: Mihalake; finance: Madgearu; voiska: general Samsonovici; promet: Mirto; proeveta: Gusti; delo in socijalna politika: J«anidescu; pravosodje: Popoviei; kmetijstvo: Midese«; trgovina in industrija: Lugoseanu; ; minister za Erdeljsko: Krisan; minister za Besarabijo: Pan Halipa; minister za Bukovino: Saveanu. Fo zaprisegi vlade ie imel kralj Karol ..a tninistre naeovor, v katerem je opozarjal na tpžkoče, s katerimi mora računati nova vlada. Končno ie izrazil svoje prepričanje, da bosta izkušenost in delovna zmožnost premostili vse ovire. Kralj ie zagotovil vladi vso svojo podporo in tesno sodelovanje. V imenu vlade je odgovoril ministrski predsednik Maniu. ki je dejal med drugim, da bo vlada storila vse za obvladanje položaju. Vlada se naslanja na stranko z nacijonalnim in demokratskim programom in bo skušala utrditi idejo reda in avtoritete. Prva seja nove vlade je bila nocoj v Bukarešti. Kralj je spreiel danes tudi bivšega ministrskega predsednika Vajda Voevoda ter ga obdržal pri obedu. V političnih krogih pričakujejo z veliko napetostjo izjavi novega ministrskega predsednika in zunanjega ministra o politiki vlade; z največjo napetostjo čakajo politični krogi zlasti na razjasnitev vprašanja, ali ee bodo nadaljevala pogajanja s Sovjetsko unijo, ki so bila neposredni vzrok vladne krize- Iz dejstva, da je bil imenovan za fi-nancčnega ministra Madgearu, ki bo kot rumunski delegat v Ženevi sklenil dogovor o reorganizaciji državnih financ, sklepajo, da bo nova vlada parafirala in končnoveljavno odobrila ta dogovor. To bi pomenilo olajšanje položaja Rumunije napram inozemskim upnikom. Kombinacije o novi csL vladi Čeprav še ni službene demisije, Malypetr že sestavlja novo vlado, v katero bo vstopil tudi Hodža Praga. 20. oktobra, h. Parlament se je danes sestal v atmosferi nejasnega političnega položaja. Predsedovalo ie še dosedanje predsedstvo s poslancem Malypetrom na čeki. Včeraj so politični ministri sklenili predložiti ministrskemu svetu predlog o ostavki celokupne vlade, da omogočijo design i rane mu mnnistrskemu predsedniku Ma-lvpetru pogajanja za sestavo nove vlade. Takoj nato je Malvpeter stopi'! v zvezo z voditelji strank, tudi s češkoslovaško obrtno stranko in s slovaško liudisko stranko, ki sta sedai v opoziciji. Pri pogajanjih gre pred;vsem ra finančno ministrstvo, ker so bančni krogi nastopili proti politiki ministra Trap^a. Malvpetr .ie finančno ministrstvo ponudil generalnemu direktorju Zivnosten- ske banke, Preisu, ki pa je pomudlbo odkflo-n-i'l. Zdi se, da jo bo odklonil tudi drugi kandidat, ravnatelj Živnostenske banfke inž. Dvoraček. Verjetno je zato, da bo Trapi ostal še nadalje finančni minister. V nemških resorih ne bo izpreme-mbe. Trgovinski minister Matoušek bo izstopil iz vlade. Izmed narodnih demokratov bo na.ibrže poslanec inž. Ježek imeno\/ i za prometnega ministra. Največ izprememfb bo pri češki agrarni stranki. Iz vlade bodo izstopili ministrski predsednik Udržal, notranji minister Slaviik in vojni minister Viškov-sky. Namesto Slavika bo imenovan dr. Hodža. namesto Viškovskega pa dr. Černv, ki je zet šefa agrarne stranke Svefole. Nova vlada bo najforže imenovana jko imenovani netto-proračun 1310 do 1500 milijonov šilingov Finančni minister je moral ob 17. prekiniti svoi eksnoze, ker so morali po pl ovnih razpravljati o interpelacijah socialnih demokratov. V imenu socialnih demokratov ?e dunajski župan dr. Seitz ostro napadal vlado. Kritiziral ie trgovinsko politiko vlade ter je izjavil, da so bile g<>spo-darske akcije vlade cela vrsta korupcijskih Prvi seji skupščine in senata v novem zasedanju — Ponovna izvolitev dosedanjih predsedstev — Slovesna otvoritev bo v ponedeljek Pomembna manifestacija v senatu dejanj. V svojem nadaljnjem govoru je za-vz 1 tudi odklonilno stališče proti poobla-stilnemu zakonu, ki ga zahteva vlada. Napadal je vlado zaradi nedeljskih izgredov v Simmeringu in poudarjal, da si socialni demokrati, ki so bili uspešni celo proti biv-Lmu avstrijskemu režimu, ne bodo pustili vzeti zborovalne pravice. Verski boji v Mehfki Merico, 20. oktobra s. V državi Jalisco je priSlo zaradi vladne odredbe, ki omejuje število aktivnih duhovnike v v tej državi na 30. do krvavih spopadov med verniki in policijo Največji spopadi so bili v mestu Guadaliari. kjer so demonstranti in policija streljali. Ker pričakujejo nadaljnjih nemirov, Je bila policija v tem mestu ojačema. Fašist! organizirajo tudi ženske Rim, 20 oktobra AA. »Tribuna« prinaša nova določila, po katerih se morajo v vsakem kraju kjer obstoje fašistični bojni oddelki, ustanoviti tudi ženski fašistični oddelki. Beograd, 20. oktobra, v. Danes se je pričelo v smislu ustavnih določb novo zasedanje Narodnega predstavništva. Narodna skupščina in senat sta imela svoji prvi sejii, na katerih sta se konstituirala. Obe zbornici sta ponovno izvolili dosedanii predsedništvi. kar predstavlja nov izraz trdne in odločne volje Narodnega predstavništva, v duhu narodne stoge nadaljevati delo za dobrobit vsega naroda in države. Oba ponovno izvoljena predsednika dr. Pave-lič in dr. Kumanudi sta to v svojih govorih tudi podčrtala Še prav posebno pozornost v vseh političnih krogih je vzbudil govor senatnega predsednika dr. Ante Paveliča. ki se je dotaknil pri tej priliki tudi neprijateliske kampanje v inozemstvu in še posebej kot Hrvat odtočno zavrnil natolcevanja, s katerimi se skuša v inozemstvu škodovati Ugledn in prestižu Jugoslavije. Konstituirande obeh zbornic je bilo sporočeno predsedniku ministrskega sveta, ki bo v sporazumu z vlado določil, kdaj bo Narodno predstavništvo svečano otvorjeno. Kakor izve vaš dopisnik. se bo to zgodliio že prihodnii ponedeljek. Otvarjanje zasedanja se po ustavnih določbah lahko izvrši s pre-stolno besedo ali P3 s kraljevo poslanico in kraljevim ukazom. Redno zasedanje se bo po vsej priliki vršilo nepretrgoma vse tja do pomladi, ker čakajo nujne rešitve važni zakonski načrti, kakor končnoveljavna rešitev problema kmečkih dolgov vprašanje občinskega zakona, uveljav-Ijenje banovinske samouprave v cilju čim širše dekoncentracije državne uprave, zlasti pa tudi novi proračun za prihodnje proračunsko leto. Novo izvoljeni predstavništvi obeh zbornic se bosta jutri v posebni avdi-jienci predstavili Nj. Vel. kralju. Na prvi prihodnji seji po svečani otvoritvi rednega zasedanja bosta obe zbornici izvolili stalne odbore, nakar se bo takoi pričeto redno zakonodajno delo. Danes popoldne je imel plenarno sejo tudi poslanski klub JRKD, ki ie prav tako izvolil novo predsedništvo. Z malimi izjemami je bito izvoljeno dosedanje oredsedništvo z g. Nikolom Uzu-novičem na čelu. Ker pa je dosedanji podpredsednik g. Jurai Demetrovič postal med tem minister, je bil izvoljen za podpredsednika g. dir Ivan Paleček Ponovno ie bil izvolien za podpredsednika tudi g. L.ovro Petovar. za tamika pa g. Milan Mravlje Namesto bivšega Doslanca župnika g Rarleta. ki ie med tem odtožni! noslanski mandat, ie bi iz-volien v odbor nar nnslanec e A'bin Koman Pos'an<=ki klub ie izvodi! tud častno razsodišče, v katerem ie med drugimi tudi narodni poslanec g. dr Bogumiil Vošnjak. Reoerad. 20. oktobra, p. Današnia prva seja Narodne skupščine v novem zasedaniu se je pričela ob 10.30- Ker ie poslovna doba staresa predsedništva z zakliufitvijo izrednega zasedanja potekla, ie predsedoval današnji seji kot starostni oredsednik narodni poslanec g Mita Isaknvič. Po svoiem pozdravnem nagovoru ie na kratko obrazložil določbe ustave in poslovnika ter nato po običajnih formalnostih takoi prežel k vo-litvi predsedništva G'asovanje ie bilo poimensko in tajno. Glasovalo se ie posebei za predsednika, za podpredsednika in za tajnike Glasovanje in štetje glasov je trajalo vse do 12. ure. Starostni predsednik ie nato med burnim odobravanjem zbornice ugotovil. da ie bilo v celoti izvoljeno dosedanje predsedništvo \arodr« skupine s predsednikom *osp. dr. Kostom Kumanudijem na čelu. Za predsednika ie glasovalo skupno 264 poslancev Od tega ie dobil dr. Kosta Ku-manndi 21fi glasov. 34 glasovnic ie bilo praznih 11 "lasov ie dobil dr. Nikola Viki*, no en glas pa dr- Ivan Palefek. dr. Svetislav Popovič in dr. Dragoljiih Jevremovif Ko ie starostni predsednik proglasil dr. Kumann-dija za izvoljeneca. mu je priredila zbornica dolgotrajne ovacije. Za podpredsednike je bilo skupno oddanih 261 glasov. Od tega so dobili: Karlo Knvačevic 174, dr. Avda Hasanbegovi* 174, dr. K os ta Popovič 165. Vasilije Trbič 48 dr. Filip Lazarevič 46. Mihailo Jefti* 8, Sava Trpkovič 5 in Aloizii Pavlič 1 glas. Praznih glasovnic je bilo 31. Za podpredsednike so torej izvoljeni: Karlo Kovačevih dr. Avda Hasanbegovič in dr. Kosta Popovih Za tajnike je bilo oddanih skupno 264 glasov. Od tega so dobili: dr. Dragoljub Je-vremovič 166 Dragomir Stanojevič 180. Ante Kova? 171, Milan Mravlje 171. Gavro Miloševi? 169; ti štirie so torej izvolieni. Starostni predsednik je nato izročil predsedstvo novo izvoljenemu predsedniku dr. Kosti Kumanudiiu, ki se je v imenu celokupnega predsedništva zahvalil za izkazano zaupanje, naglašajoč, da tolmači to kot izraz zadovoljstva z dosedanjim delom predsedništva Narodne skupščine. Izjavil ie, da bo vršil to visoko dolžnost tako. kakor predpisuje zakon in mu narekuje vest Zaklju- čujoč sejo je objavil, da bo prihodnja seja sklicana pismeno, čim bo prejelo oredsed-ništvo od ministrskega predsednika obvestilo o svečani otvoritvi rednega zasedanja- Senat Seja senata se je vršila popoldne. Navzoči so bili vsi senatorji razen nekaterih obolelih. Starostno predsedstvo ie na današnji seji vodil senator g. Ivan Hribar, lei je v krajšem govoru podčrtal dosedanje delo senata, se zahvalil dosedanjemu predsedni-štvu za vzrorno poslovanje in nato predlagal. da se takoj izvoli novo predsedništvo. Tudi senat je v celoti ponovno izvolil dosedanje predsedništvo, v katerem &o dr. Ante Pavelič predsednik, dr. Fran Novak prvi podpredsednik, Ante Parmakovič drugi podpredsednik, tajniki pa dr. Ivan Gmajner, Vekoslav Glušac in Milan Popovič. Predsednik Pavelič o proti-državnem rovarjenju iz inozemstva Po razglasitvi rezultata glasovanja je prevzel predsedstvo dr. Ante Pavelic, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje naglašajoč, da hoče vestno vršiti svoie predsedniške dolžnosti V svojem govoru, ki ga je vsa zbornica poslušala z največjo pazljivostjo ter ga često prekinjala z viharnim pritrjevan iem. je dr Pavelič med drugim dejal: »Senat je nova institucija v našem političnem življenju vendar pa je v nepristranski iavnos* zaradi svoje objektivnosti v pogledih na vsa vprašanja narodnega in državnega živlienia vzbudil splošro ^rizna-ije. da 6€ lahko brez pretiravania reče. da se je Sastno uveliavil v parlamentarnem živlienju našega naroda Novo zasedame. ki pričenja z današnjo sejo. je še prav posebne važnosti, ker se morajo v teen zase-daniu po štirineistletnih izkušniah rešiti velika vprašanja kakor zakon o razdolžitvi kmetov, zakon o ob^nah. zakon o banovin-skih samoupravah itd. Z ozirom na ->ojave pri nas in okrog nas. ki so se odigrali v poslednjem času smatram za svojo dolžnost, da kot rojen Hrvat spregovorim tudi o tem Svetovna voina je dovedla do zmage trsčelo samoodločbe narodov ki ie pripomoglo tudi nam. da smo se po hudih borbah in velikih žrtvah ra osnovi tega nače'a zedinili v obsegu etnografskih meia našega naroda rie zahtevajoč tuiega in braneč svoje Kljub mirovnim pogodbam smo morali težkega srca nositi v svojih dušah rano, da je del našega na- roda ostal še nadalje pod tujo vlado. Toda s svoje strani smo pokazali največje sa-mozatajevan je. dosledno spoštujoč mirovne pogodbe Kljub temu pa Se v našem sosedstvu dogajajo stvari, ki niso v skladu z dobrimi sosednimi odnošaji. Izkoriščajo« zablode nekaterih naših domačih izrodkov, kakršni se najdejo v vsakem narodu, nam skušajo škodovati kjerkoli morejo ter neprestano izzivajo našo miroljubnost, izigravajo obstoječe mirovne pogodbe in zanemarjajo dobre sosedne odnošaje. To je kratkovidna politika, ki pušča iz vida dej: stvo. da je ljubezen našega naroda, zlasti na meji, ža enotno in svobodno Jugoslavijo tako velika in tako nezlomljiva, da -e tpo-ra ob njej razbiti vsak peklenski nafrt! (Dolgotrajno in burno pritrjevanje.) Dr. Pavelič je v svojem nadaljnjem govoru opozoril med drugim na bivanje Nj. Vel. kraljice in kraljevičev v Hrvatskem primorju, ko se je spontano manifestirala ljubezen in vdanost vsega tamošnjega naroda dc kraljevskega dmna. ^Ovacije kralju in kraljevskemu domu.) Na naši periferiji, je nadaljeval dr. Pavelič, je narod globoko vdan Jugoslaviji in nagemu vzvišenemu kralju in to je najboljši doka«, da na§ narod baš na najbolj eksp niranih točkah želi pokazati našim notranjim in zunanjim neprijateljem, da je vedno budno na straži in v^ikdar pripravljen braniti našo državo in da je, pojmujoč visoke intencije in pomen kraljevskega akta od 6. januarja, odločen braniti državno edinstvo in integriteto Jugoslavije neustrašeno ob strani sv jega vzvišenega vladarja in voditelja( (Viharno vzkli-kanje: Živel kralj!) Zaključujoč sejo je predsednik dr. Pavelič objavil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Seja poslanskega kluba JRKD Beograd, 20. oktobra v. Klub narodnih poslancev se je danes kakor to zahtevajo statuti, konstituiral Sejo je otvori,l predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Ku-manudi, t.etr nato podal besedo glavnemu taoniku dr Albertu Kramerju. Dr. Kramer je uraono obvestil klub, da je z odlokom notranjega miniotra z drne 15. t m odobren obstoj Ju gos lov en ske radikalne kmetske demokracije ter je zato potrebno, da se klub konstituira kot klub narodnih poslancev JRKD. Poslanci so fa predlog z aklamacijo soglasno sprejeli in nato izvolili novo predsedstvo z Nikolo Fzunovičem na čelu. Reforma podpiranja brezposelnih v Angliji Parlamentarni odmev izgredov na londonskih ulicah -Podpora brezposelnim bo urejena za vso državo enotno . .. ______w«jiotii> mi.Tvistpr om( London. 20. oktobra AA. V angleškem parlamentu se je vršila najprej debata o .>tawstoib dogovorih, v kateri je več laburističnih in liberalnih poslancev poudarilo, da bodo ti dogovori povzročili samo draginjo. Na to je bila debata o Ottawi odgodena in na dnevna red so prišli izgredi, ki so jih brezposelni povzročili po londonskih ulicah . Voditelj opozicije LansbuDaily Worker«, ki poziva brezposelne k demonstracijam po ulicah članki tega lista razkrivalo člmdalje večjri politični pomen teh demonstracuj Gilmour je končal svoj govor z izjavo, da je policija vse storila za x>re-prečemje Izgredov. Za notra.nji.oi ministrom je povzel besedo predsednik vlade Macdona.ld, ki je med drugim sporočil, da bo vlada predložila parlamentu zakonski načrt o preureditvi podpiranja brezposelnih. Zdaj se te podpore razdeljujejo v Angliji neenotno in v vsakem kraju drugače, kar je povzročilo ponekod veliko nevoljo med prizadetimi brezposelnimi delavci, pa tudi med ostalim prebivalstvom Večina brezposelnih nre^R-ma sedaj podpore celo brez vsakega potrdila ali iz-kaza o svojih sredstvih in premoženjskem stanju. Nad miilis Ho kdaj treba, bo skušala vlada v prijateljskih pogajanjih dišeči sporazum. P.-d predsedstvom predsednika reiputolike se je dopoldne sestal ministrski svet, ki mu je ministrski predsednik Herriot poročal o stanju zunanje političnih pogajanj. Ministrski svet ie razpravljal tudi o proračunu za 1. 1933. Viljemovi pristaši nastopajo že brez krinke HohenzcSernska monarhija se mora obnovili že takoj z revizijo ustave Berlin. 20. oktobra, d. Nemško - nacijonal- i »i poslanenc dr. Evrerling, ki je imel znatno u!o?o kot zastopnik nemških knezov pri razlastitvi nrjihovega premoženja, je imel pred clavri t Zveze neuklonljivih«, ki ie bojna organizacija monarh ističnega pokreta v Nemčiji. značilen govor o zopetni uvedbi monarhije. Med drugim je poudarjal, da ni treba danes nobenega posebnega poguma, f« se hoče kdo priznavati za pristaša obnove monarhije v Nemčiji. Monarhistična ideja pa ne sme postati strankarska zahteva in stvar konjunkture. Prav tako ne sme biti nekak meglen cilj v dalinji prihodno-temveč se mora s prifenjajofo se revizijo ustave uresninčiti po zgodovinski logiki kot končno dejstvo. Monarhistična misel v Nemčiji ?e ne sme prezgodaj izigrati in tudi ne zlorabiti za politične eksperimante. Vzpostavitev prestola sredi še ne obnovljenega in sše ne razčiščenega državnega življenja bi ustvarila le nedostojen položaj za vladarja. Končno ie dejal Ewerling dobesedno: »Ne dvomim več nad izvedbo mo-narhistične misli. Do tega bo gotovo prišlo. ker se mora razviti iz parlamentarne zmešnjave avtoritativno državno vodstvo. Mi pa ne poznamo nobenega dinastičnega vprašanja. Mi»el, da bi mogla biti dinastija v Prusiji. ki bi istočasno zopet prevzela ee-sarsko dostojanstvo v državi, druga kakor hohenzollernska, ki bila felonija. Ne poznamo tudi nobenega pretedentskega vprašanja in stojimo na stališču legitimizma.« Fiasprotstva med Vatikanom in Poljsko »Neue Zfiricher Zeitung« objavlja v eni svojih zadnjih številk ?-animiv dopis o na* sorotstvih ki so se pojavila med poljsko ir vatikansko politiko. Nasprotstva so že starejšega datuma vendar pa javnost za rje ni dosti vedela, ker se v časopisju niso obravnavala. Pozornost so vzbudila šele v zadnjem času. ko ie sprožil zanimanje naj-k rše javnosti dogodek, ki danes ni več tako zeio običajen, da bi ostal neopazen. Polisk: nublicist Hcr.rvk Lubienski jc izdal obširnejše delo o uniiatskem problemu v vzhodnih pokrajinah Poljske in je v tem deiu podvrgel ostri kritiki delovanje kanes jc uni ja tov še kakih 6 milijonov, k.i pa so po narodnosti pretežno Ukrajinci m Rumun' :n le po manjšem delu Belorusi To stanje ie trajalo brez izprememb do konca svetovne vojne. ko je s prerojeno Poljsko prišel na površje zopet vpliv Kato-ličanstva Poljaki so napovedali osteT boj pr a vos lav ju ;n so ee v ta namen poslužili unije Mnogo pravostevnih cerkva 'n samostanov so izročili unijatom ne glede na^ to. da narod ni hotel slediti novi duhovščini. V to borbo je posegel Vatikan in ker miu izredno ugodni konkordat 6 Poljsko daje skoro proste roke. se mu ni bilo treba ozirat' na politične smernice poljske države V R-rau ie bila pod vodstvom francoskega Škofa d'Herbi?nyja ustanovljena posebna komisija »Pro Russie«, katere smoter je bil pridobiti ruske kristjane za rimsko cerkev. Vatikan se je v svoje namene posluižil na» rodnosinega načela in začel ustvarjati ve-likorusko "katoliško cerkev. Ustanovil je v Albertimu poseben velikoruski jezuitski samostan., ki Daj bi bi! matica za duhovnike ruske narodnosti. D' Herbignv je z dovoljenjem Vatikana prilagodil novo katoliško bogoslužje v vsem pravoslavni cerkvi, obdržal vzhodni obred 'n slovanski bogo-shužni jezik, tako da preprosti la.iik ni model ločiti nove cerkve od stare pravoslavne. Novi obred je vrhu tega dobil naziv »vzhodno bizantinski« in je kaj privlačno deloval na narod, ki v splošnem odklanja v bogoslužju belorušftino in ukrajlnščino, ki so jo po propadu carske Rusije uvedli v pravoslavno bogoslužje Ukrajinci in Belo-rusi. Obnovljena unija ima v vsem čisto ruski, t. j. velikoruski značaj. Prepovedi se vrše izključno v ruščini, molitveniki in pesmarice so tiskane v tem jeziku. Rim je tedai obnovil svojo politiko iz 16. in 17. veka iti ja.sno je, da je njegov cilj zavojevanje Rusije; vzhodne pokrajine Poljske naj služijo serno za bazo nadaljnemu prodiranju, kadar bi se razmere v Rusiji toliko izpreme» nile, da bi se dala začeti kaka akcija v večjem obsegu. Poljska državna oblastva povsem prirnd-no niso mogla s prijazn:m očesom gledati tega ojačenja ruskega življa ravno v onih krajih, kjer je Poljski veliko na tem, da popolnoma asimilira prebivalstvo večinski narodnosti. Pritožbe nad »rusifikacijo« _ so se množile osobito iz vrst obmejnih Poljakov, ki so videli, da d' Herbignv in njegov vneti sodelavec knez Volkonski sproti rušita vse delo vlade. Saj sta ukrajinska in beloruska pravoslavna cerkev le po neprestanem prizadevanju poljske viade izgubili svoj velikoruski značaj in postali separatistični cerkvi Nova »vzbodno-bizanfcinska« unija je tedaj naletela na odpor poljske države, obeh pravoslavnih cerkva in s^are unijatske cerkve, ima pa v Vatikanu močnega zagovornika, ki odobrava načrt francoskega škofa in si od njega obeta velikih koristi Kakor že rečeDO, se Rim pri tem opira o a konkordat. ki daje Vatikanu 'ake prednosti, kakor v nobeni drugi državi. Vendar pa bosta morala d' Herbignv in Volkonski v bodoče najbrž nekoliko brzdati svojo »rosifikatersko« delovanje, kai ti v zadnjem času je Vatikan odstavil kardinala van Rossu ma od načelstva v kongre« gaciji za misijone in poveril to mesto poljskemu kardinalu Hlondu, ki ffotovo ni r.a-klonien tendencam rimske komisije »Prn Russia«. ___ Izvoz živine v Avstrijo Beograd, 20. oktobra AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča: Odbor za izvoz živiine sprejema od 23. do 29 t. m. prijave za Dumaj—St. Marx, iin sicer za debele svinje 9.400 glav, mesnatih svinj 490, volov 774, mesa mesnatih svinj 46.500 kg, mesa suhih svinj 22.000 kg, zaklanih telet 500 kg, drobevja 1.000 kg. Za Dunaj—St.Marx je določenih debelih svinj 3.200 glav, mesnatih 405, volov 105, mesa mesnatih svinj 34.300 kg, mesa suhih svinj 15.000 kg, zaklanih telet 500 glav, drobovja. 1.000 kg. Cena prvovrstnih svinj 1.67 do 1.73 Šilinga, kmečkih svinj 1.50 do 1.70 Šilinga, svim iz Srbije 1.53 do 1.65 Šilinga. Izvozniki in zadruge ter vsi Interesenti se opozarjajo, da pazijo na kakovost rogate živine in da ne pošiljajo na dunajsko tržišče živine, !ki tehta mapj ko 600 kg. Položaj avstrijskih socialistov Dunaj, 18. oktobra. Jesenska politična sezona v Avstriji 6e je začela s krvavim pobojem prošle nedelje, ki je zahteval tri čioveške žrtve. Ves dunajski delavski okraj Simmering je bil zavarovan s policijo, da bi ne bilo došlo do spopadov med socialističnim delavstvom in hitlerjevskimi izzivači. Nedeljski dogodki na Dunaju so dokaz, da Avstrija tudi pod republikanskim ustrojem ni izgubila svoje temeljne lastnosti, ki je v davnih cesarskih časih povzročala toliko gorja in ob. upa narodom podunavske monarhije. Kakor prej, tako tudi danes Avstrija le mukoma šepa za ostalim svetom in gibanja ki so se drugod že preživela, izživela in iztrošite, nahajajo na avstrijskih tleh še vedno dovolj prostora za razmah. Hitler-jevstvo. ki se v sosedni Nemčiji že ruši v lastni brezidejnosti in ki bo morda že v bližnjih dnevih jxvkazalo. da pelje njegova pot v pot>o!n poraz in pogubo, se je ravno zadnje čase razbohotilo v nekaterih avstrijskih zveznih državah. Zaneslo je preko meja Nemčije kot politično metoda krvave poulične boje. Takisto pozno je posegla v boj socialna demokracija, ki se je začela braniti pred navalom hitlerjevstva šele sedaj, namestu da je začela ostro borbo proti vsem reakcionarnim težnjam že pred desetimi leti. Sele pred nekoliko tedni je socialna demokracija začela organizirati pod svojim praporom mladi no v cnflkc formacije, kakor jih imajo hajmverovci že nekoliko let, avstrijski hitlerjevci pa tudi že dobro leto Pozno je avstrijska socialna demokracija opustila svoje romantične sanje o An-schlussu. potem ko je deset let kolebala med raznimi važnimi odločitvami. Zato ni ni kakšno čudo. da se je dala_ izriniti iz vlade že pred dvanajstimi leti in si poslej ni več mogla priboriti izgubljenih pozicij. Stranka, ki ima za seboj 40 odst vseh vol lcev, ima tudi dolžnost tako z ozrrom na svoj program, še bolj pa iz ozirov do svojih pristašev, da soodloča v vladi in ima odločilen vphv na državne posle. Tako močna stranka lahko v začasni opozi« c i ji morda kaj oridobi. ne sme pa vztrajati v opoziciji, da se očuva morebitnih ne ugodnosti, izvirajoč'h iz vladnega dela Češki socialisti so morali zaradi svoje koalicije z meščanskimi strankami presli-šati vsa ta leta mnego grenkih očitkov od svojih sodrugov iz Avstrije in Nemčije Razvoj dogodkov pa jim je da! prav in danes so krepkejši neso kdaik^H prej, medtem ko so avstrijski in nemški marksisti potisnjeni v ob/ipno defenzivo, katere izhod skoroda ni dvomljiv. Reako.ja napreduje ves Čas. odkar so se socialisti dali potisniti v opozicijo. Nedeljske tri žrtve v Simmeringu niso ravno dober uvod v jesensko zasedanje avstrijskega državnega zbora, ki se je sešel 18. t. m. 2e maja meseca, ko so hitlerjevci pri volitvah v deželne zbore pokazali, da postajajo politična sila, je tn parlament sklenil svoj razpust. In zopet so bili socialisti oni. ki so zahtevali razpust, češ da ne gre, da bi hitlerjevci. ki 60 si v dolnjeavstrijskem in koroškem deželnem zboru priborili tako močne postojanke, ne biii zastopani tudi v parlamentu. Poleg čisto pravilnih parlamentarnih razlogov so socialisti gojili tudi trdno nado. da bodo hitlerjevci pri volitvah poraženi, vendar pa bodo kljub temu oslabili druge stranke. To taktično potezo so krščanski socialci in druae meščanske skupine prekrižale s tem da so sicer glasovale za razpust državnega zbora, vendar so odložile izvršitev sklepa na jesen, ko b! se morale tudi razpisati nove volitve. Zlasti krščanskim socttfcem je bik ta rešitev po godu, ker so se bali. da bi pri novih volitvah močno irgubin nič manj pa stvar oi bila po godu njihovim zaveznikom v vladi. , , . Danes meščanske stranke seveda nočejo "iti sMšati o razpustu in skušajo nove volitve odložiti na prihodnjo jesen ali pa najraje na pomlad 1. 1934. Kanceter Doll-fuss se je izkazal kot vešč taktik, ki mu je usoda naklonjena tudi v tem. da sta dva večja od njega. Seipel in Schober, za večno odšla s politične pozornice. Opira se na zbornično večino treh giasov m dobro izkorišča svoj položaj. Njegova največja opora je Heim^ehr, ki ima sicer samo osem tflasov. ki pa ee silno boji novih volitev vedoč. da bi pri njih popolnoma iz-cinila Ta mala skupinica se krčevito drzi DoPfussa in bo gotovo glasovala proti razpisu volitev. Na drugi strani pa je tudi kancelar močno odvisen od osmerice. ki svojo ugodno pozicijo tudi nošteno izrablja Poleg dveh članov vlade ki jih imajo v Dolifussovem kabinetu, so bajmverovci kancelarja prisilili da je poveri! portfeij javne varnosti bivšemu majorju Fevu. mo-narhistu, ki je še nedavno v italilanskih listih objavil svoje mnenje, da je treba republikanski parlament popolnoma zatreti Socialni demokratje se morajo nomir.tl tud' s tem imenovanjem in morda bodo uvideli, kak/ posledice rodi brez bo- fc ki je državno upravo izročil popolnoma v roke neprijateliem demokracije. Vlada Dollfussova pa obeta celo. da «e odslej ni bo menite za parlament, marveč bo skušate po nemškem vzorcu vlad«« z zasilnimi naredbami. V Dollfussu tedai raste nekak Papen v maniši izdaji in od bodočnosti se rovno socialisti ne morejo nadejati nič dobrega. Sloveitski zdravnik v balkanski vojni Tretjina Nemcev živi i« račun skupnosti Berlin, 20. o".stofcra AA. Adrlf BU!ow. ki je objajvil že celo vrsto štutfi.1 te vrste, priofočuje v Bstu »Deutsche Bergwerks-Ze-tung« statistiko, iz katere se vidi. da živi skoraj 23,500.000 Nemcev na račun ko1-Aktivnosti, to je od socialnega, zlasti brezposelno^ egra. zavarovanja, od pokei-nin. invalidnin itd. Novi madžarski voini minister Budimpešta, 20. oktobra s. V političnih krogih so razširjene govorice, da bo pri-glo v vodjstvu votnega ministrstva, ki ga ie dosedai opravljal ministrski predsednik GSmibos, a je bilo moje presenečenje, ko so pripeljali prve ranjence. Na uniformah se je videlo, da so bili do vratu v blatu. Ko so jih pa slekli, je bilo perilo belo. Sami so bili okopani in čisti. Med številnimi ranjenci za časa mojega bivanja v Nišu, smo dobili samo dva, ki sta imela uši, in še ta dva sta bila cigana in sta Jokate. samo zaradi tega. ker sta prišla v bolnišnico z ušrni. Praski zdravniki, k! so bili tudi v bolnišnicah, poslani od Rdečega križa, so dobili ns mah drugo sliko o Balkanu. Če se spomnim na ušive oficirje, her-coge m druge veličine med svetovno voj-ki so tako radi govorili o »ušivem Bal- no, ki Dober zgled kanu« boste razumeli, da se še danes ne morem načuditi čistosti vojakov, s katerimi sem imel opravka v balkanski vojni. Sev-e, da sem se zanimal, kako je mogoče, da pridejo umiti in s svežim perilom s fronte. Pojasnili so mi. kako vsaka vas sama skrbi za svoje sinove, ki so na fronti. Starke, starci in otroci so redno obiskovali svojce v taboriščih in iim pripeljali svežega perila, mila iid. Okopali so jim noge sami. Umazano perilo so pa odpeljali domov in ga oprali. Ko so v avstrijskih časopisih bobnali izmišljeno afero z avstrijskim konzulom Pro-hasko, češ, da so ga barbarski Srbi kastri-rali in trpinčili, sem opozoril avstrijskem konzula v Nišu, naj uradno demanttTa te vesti o grozodejstvih, ki se niso zgodite, kajti ravno tedaj je dr. Oražem slučajno srečal konzula Prohasko nekje v železmi- Beograd, 20. oktobra, p. Vnovčevainica kmetijskih pridelkov za Ptujsko polje s sedežem v Račjem je dala lep zgled, kako je treba v sedanji gospodarski krizi praktično reševati problem prodaje kmečkih pridelkov. Ker Vnovčevalnica ni mogla prodati krompirja doma, niti ga izvoziti v inozemstvo, si je uredite v Beogradu svojo prodajalno, ki je začete včeraj poslovati. Že prvi dan je pokazal, da je bila ta ideja zelo posrečena, ker so na svoji stojnici na Cvetnem trgu samo dopoldne prodali nad 4000 kg krompirja. Beograjčani so s to akcijo tem bolj zadovoljni, ker so prišli tako ne samo do krompirja izvrstne kvalitete, marveč je pojav štajerskega krompirja ugodno vplival tudi na cene na beograjskem trgu. Iz državne službe Beograd, 20. oktobra p. Na predlog kmetijskega ministra sta napredovala v višjo skupino kmetijski svetnik pri kontro-ni postaji v Ljubljani Bogdan Pahor in višji kmetijski pristav dr. Milena Perušek. — S kraljevim ukazom je napredoval v višjo ftcupino dr. Fran Jankovi č. zdravnik moške kaznilnice v Mariboru. Sumljiva smrt mladega dekleta v Sarajevu Sarajevo, 20. oiktobra n. V Sarajevu je nenadoma umrla 17-letna Giba Fočo. ki bi jo morali pc m' 'nnansflrih verskih določbah takoj pokopati. Policija je medtem izvedela, da je bilo dekle bržkone zastrupljeno. Pred dvema dnevoma se je Gifba. ki b4 epe morala v kratkem poročiti, doma pritoževala, da jo boli žekdec, kmalu nato pa je umrla. V Sarajevu je njena smrt izvala živahne komentarje. Sedaj čakajo z velikim zanimam'em izida zdraviliške obdukcije. . dr. Edom Šiajmerjem fkem vozu čilega in zdravega. Avstrijski konzul mi je pa resi gm i ran odgovoril, da sploh ne poroča ničesar več na Dunaj, ker so ga zavrnili, naj jih več ne nadleguje z budj los trni. — Kaj ste jim pa poročali? — Kako se Srbi pripravljajo za vojno. Mlekarica in sluga .sita me natančno obvestite o vseh pripravah. Kako prebivalstvo zbira doma v kadeh živež in drugo. . Vadite, za Dunaj so bila resnična poročila vedno budalosti... Z zdravniškega stališča, je nadaljeval prof. dr. Slaj-ner, je bila balkanska vojna čisto drugačna kekor na primer pozneje svetovna Ranjenci so bili večinoma ranjeni od pušk in manj cd artiljerije. Huje so I a razsajale v balkanski vojni epidemične olezni. zlasti legar. Drugo, kar me je presenetilo, je bilo ravnanje srbske voj-ke z ujetniki. Zastopniki švicarskega Rdečega križa so izjavili, da so čudijo, kako Srbi ravnajo z ujetniki. Negovali so jih kakor svoje. Zdravniki smo dobili noseben ukaz, da ne srn? biti v tein pogledu razlike med Srbi in Turki. Srbske matere, ki so same imele sinove na fronti, so opravljale najtežje strežnrlke nosle rb posteljah ujetnikov. Rekle so mi, da jim to 'lajša srce. ker upajo, da bo sovražnik enako ravnal s sinovi, če bodo ranjeni in ujeti. Neki ranjeni Turek mi je pripovedovat, da ima zono in otroka v Prilou T s*o jutro smo na do*>:ii ob ve« H o. da so Srb: zasedli Priiep. Čim sem Turku sporočil to novico, je rekel- Hvala Mohamedu, zdaj vsaj vem, da sta žena in otrok na varnem! Če lahko govorimo o idealni vojski, potem je srbska vojska res bila idealna. Na svoje oči smo se prepričali, s kakšsrrm navdušenjem so šli v boj. kako junaško so se borili. Razmerje med oficirii in navadnimi vojaki je n?s. Vi smo prišli iz Avstrije. tudi presenetilo. Bili so vsi bratje. Nekoč sedim poleg starega srbskega generala. Neka stara, revna ženica bi b:!a Ta da prosila general.: za dovoljenje, da sme obiskati .sina. Sluga ženice ni pustil h generalu. General je opazil, da bi ženica rada govorite z njim, pa jo je sam poklical, ji ponudil črno Vavo in ji med tem spisa' dovolienje za ob;sk. V vsem času svojega bivania v Nišu s-cm izvedel samo z« en primer, da je neki vojak ukradel hleb kruha. In je bil strogn kaznovan. Avstrijski listi so p« seve pisali o ropanju, moritvab ter grozodejstvih srbske vojske med prebivalstvom. Fo svoje! Rdeči križ je poslal skoro iz vseh evropskih držav zdravnike v srbske bolnišnice Zaradi nekaterih zdravnikov iz teh tujih misij sem bij prav ogorčen. Opazi! sem, da »o prišli predvsem eksperimentirat in ne pomagat Huj^e ranjene so vlačili v Beo grad in na njih izvrševali razne poirkus-ne operacije. Večino teh revežev so za.pac2'i Pozneje so se iim rane in prelomi začeli gnoiiti in smo jim morali amputirati napačno operirane okončine.. Med tuiiml misijami so bili seveda tudi špijoni. Neki zdravnik iz Berlina mi je v dobri volji prizna!. da so med zdravniki tudi tehnični oficirji in strokovnjaki iz nemškega generalnega štaba. T: so prišli že tedaj vohunit na Balkan. Najbrž so slutili rn pripravlja!! svetovno vojno. Mnogo sem bil v Nišu v družbi nekega metropolita. ki nas je tako ljubil, da se je naučil več slovenskih pesmi in jih vedno prepeval. Za časa našega bivanja v Nišu smo se trdno prepričali, da je za uedinie-nje vse pripravljeno. Če danes pomislim, s kakšnimi žrtvami so se Srbi že v balkanski vojni borili za svojo in našo svobodo, kako junaško so srbske matere prenašale največje izgube, koliko krvi so p?elili nato v svetovni vojni. me ne more n'hče prepričati, da bi kdaj propadlo to. kar ko si iz\>ojevalx z dušo tn Krvjo. Mi, ki smo jih gledali kot junake od blizu, lahko najbolj obsojamo tiste, ki zdaj rovarijo proti temu, kar je zgrajeno na kosteh in krvi najboljših naših sinov. Teh žrtev mi ne bomo pozabili ln pozabiti jih ne sme nihče med nami! — To ie samo nekaj spominov, ki so ml prišli zda i a pamet, je končal prof. dr. Štejmer. Pripovedoval bi vam pa lahko še ure in ure o junaštvu ranjencev in vsega srbskega naroda med balkansko vojno. Ogledal sem si nato še zbirko krogel, katere je prof. dr. Šlajmer potegnil iz ran srbskih junakov in ki so mu poleg drugega drag spomin na čase, ki jih je med prvo in drugo balkansko vojno preživel med brati Srbi. Z. Drzen rop na londonskem kolodvoru London, 20. okt. č. Na neki londonski postaji so trije elegantno oblečeni neznanci izvršili snoči drzen napad na dva poštna uradnika, ki sta prinesla poštno vrečo, v kateri je ' iio denarja in vrednostnih predmetov za 1000 funtov šteriingov Neznanci so se pripeljali na postajo z avtomobilom tik pred odhodom vlaka. Dohiteli so oba poštna nameščenca in vrgli za njima na tla neki težak predmet, tako d3 sta se o'ia ozrla. V tem hipu so jim iztrgali poštno pošilja te v. še preden je občinstvo opazilo dogodek in prihitelo poštnima uradnik ma na pomoč, so neznanci že izginili Hmeljski trg ž:itec, 20. cktobra h. Povpraševanje po hmelju tra-r. dalje, zlasti cd strani inozemskih komisljenarjev. Vsak dan se proda 200 —250 stoto v po 630—1020 Kč. Zahteva se zlasti hmelj dobrih srednjih ka kovc sti in hmeli prve vrste. V .T Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme bo stalno, nrecei vedro in hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Bcrnmetrski maksimum ie znova prodrl v Južno Ev-ropo ter povzroči!, da se ie vreme razvedrilo, zaradi česar pa so mn^no padle temperature. Le nad iuznim delom Jadrana s > obdržala depresija, ki ie povzročila močno bur-io. Pritisk je v splošnem nadel za 0.1 do 4 mm. le na severu, posebno v Liki, je narasel. Temperature ?o narasle za 1 do 3 stopinje samo v nekaterih kraiih. v srednjem in iužnenm Prinioriu ter drueod pa so nadle za 1 do 10 stopinj Dunajska vremenska napoved sa nefek; Splošni vremenski izuledi: vedno večje poslabšanje. Naši kraji in ljudje Kamanovo — zarja jugoslovenske svobode! Od bele Ljubljane, od naših meja naj jekne preko vse Jugoslavije hvala balkanskim borcem! Jutri zvečer vse narodne organizacije v sprevod — vsa ostala Ljubljana v špalir! demska društva, srednješolska mladina, sledi ena izmed godb, zatem gasilska društva, nato Rdeči križ, organizacija ljubljanskega JUU, JC liga, nato pa ražna prosvetna, kulturna, politična in strokovna društva, za temi Pevska zveza, nato ena izmed godb, železničarska udruženja, ostala društva, nato divizij-ska godba in vojaštvo. Sprevod krene: po Kopitarjevi ulici, čez Zmajski most, dalje po Resljevi cesti, mimo glavnega kolodvora, nato po Dunajski in Aleksandrovi cesti na Blei-weisovo cesto, mimo banske uprave, dalje po Rimski cesti, čez Graben, mimo Šv. Jakoba pred magistrat V sprevodu bodo sodelovale godbe: vojaška, Sloga, Sokol I. in Gradaščica. Pred magistratom bodo spregovorili razni govorniki, v prvi vrsti župan dr. Dinko Puc. Razhod občinstva bo nato v smeri proti Vodnikovemu trgu. Zbirališče za sprevod v proslavo 20-letnice balkanskih zmag bo v soboto ob po4 18. na Krekovem trgu. Pred Mestnim domom se zbero: strelske družine, rezervni oficirji, dobrovoljci, Narodna odbrana in akademska društva, v Mestnem domu samem pa gasilstvo. Ob poslopju finančne direkcije: sokolska društva z godbo. V Streliški ulici s čelom na Krekov trg: vse srednje šole s profesorskim zborom. Na Poljanski cesti: vojaštvo in vojaška godba. Na Vodnikovem trgu: vsa kulturna in prosvetna društva, železničarska udruženja, strokovna in politična društva in predstavniki oblastev. Pred Mahrovo hišo na Krekovem trgu se zbero pevska društva. Razvrstitev sprevoda: Povorko otvori Sokolstvo s konjenico in godbo, slede pa strelske družine, rezervni oficirji, dobrovoljci, Narodna odbrana, aka- ,lesen v žitnici Jugoslavije Subotica, 16. oktobra. LetoSnJa Jesen ni bila tako darovita kakor navadno. Polj sik i pridelki so pod streho, Banat m BaSka imata sedaj povsem drugo lice. Nepregledna ravan, suha, ožgana ie-mlje, od sonca zgorela trava, ustvarjajo vtis zapuščenosti. Jesen je v primeri s pomladno in poletjem, kakor noč in dan. Gledal sem spomladi to nepregledno ba-fiasko ravnino: kakor daleč sega oko, sama polja, posejana s pšenico, ki jo v sončni luči nalahko giblje sapica. Človeku _— ne-domačinu se zdi to valovanje pšenice kakor neskončno morje in pri pogledu na to n H zmerno bogastvo ga prevzame občudovanje. Pšenicna polja v Sloveniji se v primeri s temi ogromnimi posevki zdijo malenkostna, naravnost siromašna. Ure in ure hoda po poljih ni človeškega bivališča, kmetovalci odhajajo na svoje njive le v času oranja, sejanja in Setve. Tedaj vzamejo s seboj hrane za teden dni ali dva, im po poljih si T>ostavijo svoie šotore. Če se voziš iz Subotice proti Novemu Sadu ali VeHcemu Bečkereku, opaziš med žitnim morjem številne šotore poljedelcev. Delo se jim obilno izsplača. Letošnja žetev pšenice je po kakovosti kakor po količini slabša od lanske. Prvič je. vplival na ošenico dež, ki je v zimi dolgo trajal, potem huda vročina, zaradi katere je pšenično seme drobno in stisnjeno: slednjič se je poiavila na mnogih širnih poljih uničujoča rja. ki je tik pred žetvijo povzročila nepredvideno škodo. V nekaterih predelih je bil pridelek letošnje žetve tako slab. da je kvaliteta za seme neuporabna. Kmetovalci, ki so druga leta pšenico pripeljali v veliki množ.ini na tržišče, bodo primorami nabaviti semenie drugod. V nekaterih okrajih je pridelek zoipet boljši. Vsekakor je letošnja žetev pod srednjim normalnim pridelkom. Nasprotno je s koruzo. V začetku je zelo malo obetala. V jaižnem Banatu je bila zaradi dežja kasno posejana. Neugodno Je vrolivala na razvoj rasti prehuda vročina. Na splošno začudenje in zadovoljstvo pa se je proti koncu tako popravila, da je v •vseh delih Bana ta in Vojvodine zelo bogato obrodila. Na nekaterih predelih je pridelek naravnost odličen, čezmeren. Trgatev grozdja je povsod že končana. V okoMci Subotice je bila pretekli teden v polnem teku. Zaradi močne toče je pridelek slabši kakor navadno. Mesto Subotica ima pri idiličnem jezeru Paličku (oddaljenem 7 km od Subotice) velike vinograde, ki obsegajo približno 32 oralov površine. Letošnji pridelek teh vinogradov se ceni na 5C • hI. V Bački in Banatu je v navadi, da se prodaja »prešano grozdje«; man;ši vinogradniki, ki nimajo posode, morajo prodat* prekupčevalcem stisnjeno grozdje za zelo nizko ceno, tako da imajo večinoma zelo malo dohodkov od te strani. Cena prešane-ga grozdja se suče v okolici Subotice med 1 ui 2 dinarjema. Tudi v Vršcu z cflcolico — najvažnejšem centru vinskega pridelka, je trgatev končana. V poslednjih dnevih je nastopilo deževno vreme, zaradi katerega se je trgatev ta nekoliko dni podaljšala. Zbog dolgotrajne suše se je količina pridelka zmanjšala, v nekaterih predelih je slab. Veliko škodo je povzročila grozdna zelena glista, ki je uničevala po mnogih vinogradnikih. Nasprotno pa je pridelek po svoji kakovosti odličen. Kakor nravijo vinski strokovnjaki, vino že celih 24 let ni bilo tako izb orno kakor letos, ko bo imelo v sebi po 10 do 13 odstotkov alkohola, povprečno za dobra dva odstotka več kakor lani. Po končani trgatvi glavnih vrst grozdja so začeli obirati vrsto othello. Tuta ta pozna trta je dobro obrodila, ker se othello (samorodnica) ne sme odvažati, se bo to grozdje porabilo za kuhanje žganja. Za stisnjeno grozdje te vrste se suče cena od 35 do 50 par za liter. Za navadno stisnjeno grozdje pa je cena za liter 45 do 75 pa,r. Promet v Vršcu na tržišču je slabši, kakor je sploh kdaj bil. Kup cev je zelo malo. iz inozemstva nikogar. Zaradi manjše količine letošnjega pridelka se cene starega vina d^bro držijo; v Vršcu je naprodaj še preko 300 vagonov startne. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 25 mrtvih pri Žombolji Beograd, 20. oktobra. Strašna železniška nesreča se je zgodila v ponedeljek ponoči iPri Žombolji v Rumu-niji tik naše meje. (Žombolja je s>voj čas pripadala naši državi.) Kakor poročajo Iz Velike Kikinde. je bilo pri tej nesreči 25 mrtvih. V noči od torka na sredo je namreč hudim noškodbam podleglo še pet ranjencev. Tudi na našem ozemlju je povzročila ta strašna nesreča veliko vznemirjenje. Rumunske železniške oblasti vodijo preiskavo z veliko vnemo. Zaprli so kretn!-čarja Amdrasija. ker je osumljen, da je napačno postavil kretnico in tako zakrivil nesrečo. Ponesrečenci in tudi smrtne žrtve so večinoma delavci, ki so delali čez dan v Te-imešvaru in so se z večernim vlakom vračali domov v Zomboljo. Zanje so v Ternešva-ru prik!opiti tri vagone in baš ti vagoni so se najhuje poškodovali in so iz njihovih ruševin izvlekli smrtne in težko ranjene. Ze v noči po nesreči so našteli 20 mrličev. Po drugi verziji so vzrok strašne nesreče vagoni, ki so jih v Temešvaru priklopih. Ti vagoni so stari že cela desetletja in so jUi po dolgom času šele sedaj uporabiTi, ker so jim bili takoj pri roki. Mnoge priče zatrjujejo, da so se ti vagoni sami odklopili od drugih m zrušili po nasipu. Smrt stare ženice pod vlakom Murska Sobota, 20. oktobra. Pred dnevi se je zgodila na progi Ormož —Hvarš, v bližini Murske Sobote nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ze nad 77 let stara Ana Medičeva iz Murske Sobote se je s samokolnico napotila na polje po živinsko krmo. Pot jo je vedla preko železniškega prelaza. Baš takrat pa je privozil popoldanski osebni vlak iz Beltincev. Medičeva prihajajočega vlaka ni opazila in zaradi naglušnosti niti slišala. Strojevodja Je začel dajati svarilna znamenja in vlak zaustavljati, toda bilo je prepozno. Zenica Je prišla na progo in odbijači stroja so jo vrgli z vso silo med tračnice, nato pa jo Je stroj še vlekel kakih 18 korakov naprej, dokler se ni ustavil. Strojevodja i.n drugi, ki so oparovaR dogodek, so takoj odMteH k ponesrečenki, ki je negibno ležala v krvi med tračnicami. LBla je že v zadnjih zdih-ljajih ter je kmalu za tem preminila. Imela je hude poCkodbe na glavi, medtem ko je bila po ostalem telesu skoro brez ran. Grenčica Hnnyadl Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Tragična smrt redovnika Kamnik, 20. oktobra. V torek zjutraj se je napotil frančiškan p. Bernard Jamar v vasico Gozd visoko v hribih nad Kamnikom. Hotel je kakor običajno pogledati in oskrbeti čebelnjak, ki ga ima frančiškanski samostan na Gozdu. Na poti od Brezij proti Gozdu pa se je redovnik zgrudil zadet od kapi in obležal ob poti, kjer so ga šele čez dalje časa našli ljudje in mu nudili prvo pomoč, vendar gs niso mogli zbuditi iz nezavesti. Pripeljali so iga v Kamnik, kjer pa je kmalu za tem Izdihnil. Pokojni p. Bernard Jamar je bil po rodu •Ljubljančan. Star je bil že 65 let vendar pa še izredno krepke in trdne postave. V iKamniku je bival že več let in užival splošno spoštovanje. Pokopali so ga v četrtek »dopoldne ob veliki udeležbi občinstva na pokopališču na Žalah. Simončič v zvočnem filmu pravice »Operater«, ki je potegnil Kranj in Novo mesto, izročen sodišču Ljubljana. 20. oktobra. Na Kongresnem trgu je snoči okrog 18. zavladala živahnost. Okrog mladega postavnega fanta se je strnila velika gruča mladine. — Zivio filmski zvezdnik. Na zdravje, Janez! Mladenič se je v zadregi stikal in skušal kar moč hitro odbrusiti pete. Pa ni šlo; Mladina je pritisnila še bližje, zdaj pa zdaj so prasnili v smeh in spraševali dalje. — Sakramiš, si jih potegnil!.. Kam pa zdaj na turnejo? — He, he! se je v čedalje večji zadregi smejal postavni fant. — Pustite me v miru, imam opravke ... — Ne boš, Janez! so odgovarjali drugi in silili vanj z vprašanji. Na gručo je postal naposled pozoren tudi stražnik. Stopil je bliže. Zanimivi fant se je skušal v naslednjem trenutku izmotati, pa ni šlo. Stražnik je med tem že do-znal, da stoji pred njim navihani pustolovec: prosiluli filmski podjetnik in režiser, reduciran igralec Ufe, v glavnem pa in zares ljubljanska srajca Ivan Simončič, ki je nedavno »filmal« v Kranju, Novem mestu in drugod. Stražnik se je Simončiča močno razveselil in kar hitro sta ubrala pot proti policijski upravi, dokoder ju Je spremljala gruča Simončičevih znancev in kajpak tudi znank. Spodobilo se je, da je tako znamenitega filmskega pionirja takoj zaslišal službujoči uradnik. Ivan Simončič je bil med jesensko razstavo uslužben pri fotografu Beštru kot akviziter, zato je imel vsak čas pristop v njegov atelje in si je tako zlahka prilastil razna pooblastila, opremljena s štampilj-kami. Cim so se pričele predstave zvočnega filma »Bela Ljubljana«, se je Simonči-ču porodila v glavi brihtna ideja. In že je Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., U8 in V410 DAMA IN SMARAGD Veliki kriminalni film Ufe Velenapeta vsebina! — Izvrstni igralcu Elitni kino Matica Telefon 2124 krenil »delovat« na Gorenjsko. S fotografsko kamero se je sukal nekaj časa okrog Kranja, nato pa prihajal čedalje bliže hi tako s svojim nastopom zbujal dokaj pozornosti. Ker je fant prav čedne zunanlo-st'. so se pričela za njim ozirati tudi dekleta in je seveda navihanec še bolj zrastel v njihovih očeh. ko je zgovorno jel pripovedovati, da je filmski režiser in da bo Kranj poveličal v zvočnem filmu. Videč, da je led prebit, mu je začel greben rasti. Naenkrat je postal za Kranjčane prava senzacionalna pojava. Seznanil se je s trgovci, podjetniki in gostilničarji. Razodel jim je. da je ostalo od ljubljanske filma 800 m neporabljenega traku, ki ga namerava porasti za filmanje Gorenjske, v prvi vrsH seveda Kranja. Tako so mu nasedli in-pla-čevali lepe are. Pravega junaka iz bajke filmskega sveta pa je zaigral pri ženskah. Po par dnevih najrazličnejših poslovnih, a tudi galantnih pustolovščin je Simončiča nenadoma vzela noč. Ker mu je šlo tako sijajno na Gorenjskem, se je pač odločil še za izlet na Dolenjsko, ki je baš letos v časti tujsko-pro-metne propagande. Pojavil se je v Novem mestu, kjer je zaigral drugo dejanje svoje komedije. Tudi tu je pobiral naročila za filmanje raznih trgovskih in gostilničarskih lokalov ter dr. obratov, kavaliril brhk;m punčkam, kasiral denar — in čez par dni zopet izginil. A ni odšel daleč. Napotil se je na Stražo in v Toplice, kjer je pustolovil na enak način. Med tem pa je njegova podjetnost že močno zaslovela po dnevnikih m Simonči-ču seveda tam. kjer so ga spoznali, ni bilo več obstanka. Z denarjem, ki ga je imel pri sebi, je več dni potoval križem kražem po deželi, slednjič pa se je pojavil včeraj v Ljubljani S tem je zaenkrat konec njegove slave. Kakor je doslej dognala preiskava, je kasiral v Kranju na račun filmskih posnetkov 1500 Din, v Novem mestu okrog 600 Din, v Straži in v Toplicah pa tudi okrog 400 Din. Seveda pa je verjetno, da j>. navihanec nabra' več denarja, kajti policija še nima vseh zadevnih prijav oškodovancev, a med njimi so gotovo tudi taki, ki sploh ne bodo hoteli sleparij prijaviti. Simončiča je policija že izročila sodišču zaradi nadaljnje preiskave o ponarejanju dokumentov in sleparij. Uboj v Gaberniku Poljčane, 20. oktobra. Žrtev sirovega napada je postal v noči na ponedeljek v Gaberniku 231etni Josip Kit, po domače Poldkov Pepi, ki je šele pred kratkim odslužil vojake. Našli so ga ob 6. zjutraj na travniku za domačo kapelo s preklano glavo in vsega oblitega s I opereta najslajših arij, petja, muzike ln šlagerjev B VALČEK SREČE Franz Leharjeva FIlm, ld vas bo vse očaral! FIlm, o katerem bo govorilo vse mesto! Film o valčku, ki bo razgibal staro in mlado. &utri premiera! Martha Eggerth - Polph Goth HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla ln niadna voda v vsen sobah. Telefon v so bab ln ves ostali komfort — ZMERNE CENE. 219 ,Impregno( ščetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odlikovane. »IMPREGNO« tovarna higijenskih ščetk ZAGREB, Langov trg 4. HOTEL „AST0RIA" ZAGRTRB, Petrinska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje s vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 ______ Nekaj prav posebnega Je preizkušena Lilijanova mlečna krema Pa-racelsus. S svojim nedosegljivim blagodejnim vplivom na kožo predstavlja ta krema idealno sredstvo za nego lepote. Zahtevajte izrecno Paracelsus Lilijanovo mlečno kremo in odločno odklonite, če Vam ponudijo kako podobno kremo. Paracelsus k. d., Zagreb 3. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB, GAJEV A ULICA ST. 31. TELEFON 73-35. Z»j*in6ono lm*> »ob« po »—35 Din. Prvovrsntt domaim kuhfrnja. Ubran* naravna vrni. Velik ki W«-d Erika«. Nje skladatelj ja absolvent ljubljansko^* konserva-torjja in član našega opernega orkestra, J-mko Gregore. Doslej je kom por ii al ven-£••> na'oBeii opojnost« z Leni Riefc-nstahl v giavn; vlogi V filmu sodelujejo poleg >aienj?ne igralke najboljši nemški in švicarski smučarji, ki nam pokažejo zanimiv in napet lov za lisico. Krasni naravni posneoki zimske prirode. čudovita športna izvajanja H. Schneiderja, Guzzija Lautschnerja. V al-terja Rimi a ln drugih znamenitih smučarjev bodo očarala slehernega posuia ika. Glede na bližajočo se sezono zimssega športa vabimo prijatelje naših pla.iln in zim««e narave k ogledu tega edinstvenega športnega fVma. Predstave se 1k> 'o vršile kot običajno v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14.30, v nedeljo pa ob ti. u_ Smrt pred rojstnim dnem. Včeraj je umri g. Karel Kačič, ugledni gostilničar in posestnik na Dunajski cesti 58. Pokojnik se je ronil pri Sv. Mihaelu nad Laškim dne 21. oktobra 1861. Lani na današnji dan je še čil praznoval svojo 70 letnico, letos pa ga je bela žena položila na mrtvaški oder. Pokojnik Je bil svoj čas več let uslužben v Koslerjavl, danes Union ski pivovarni, a že pTod svetovno vojno se je osamosvojil in si ustvaril svojo lepo gostoljubno ■domačijo na Dunajski cesti Pošten kalaršen je bil že od mladih nog, je vzorno vzgojil tudi svojo družino. V njegovi skromnosti zares ni vedela l*>-vica. kaj daje desnica. Zlasti od ustanovitve Sokola KI. se je izkazala njegova velika naklonjenost soko,Fkemu delu, zato pa mu bo Sokol III. tudi izkazal čast ta ga vedno ohranil v naJhva.leSneJšem sipominii. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. Soka! in. poziva vse članstvo, da se pogreba udeleži v kroju. Pokojnemu čast, žalujočim naše iskreno sožaije! u_ Krajevna oraanlzaclja JRKD za šišenski okraj je pričela te dni razpošilja M na vse volile e pozive za pristop k organizaciji. Pozive s priloženo pristopnico raz-naša pooblaščenec, ki Je tudii upravičen iiakasirati članarino pri novo pristoplvšlh članih, članarina je letno 6 Din. Šiškarli, pristopajte k vsedržarmi stranki. n_ Kostanj na trgu. Kostanja prihaja vedno več na tr?. Prvotna cena kostanju Je biila 2.50 do 3 Din, zdaj pa prodajajo domači kostanj, .pTav lep in zdrav, po 1.50. do 2 Din liter. Mnogo izredno leipega prinesejo t>a. trg Metličanke. Na Pogačarje-vem trgu prodajajo domači kostanj po 2 Din, marone pa po 4 do 5 Din. Kost.anjar.ji so že po vsem mestu postavili svoje peči Natjenmima z a prostor je različna ta se ra-vna po prometir.ositl prostora ii_ Dunajska cesta končno prekrščena. Občinski svet je svojčas na Javni seji soglasno sklenil, da se Dunajska cesta prekrsti v Tyrš""o cesto. Včeraj zjutraj so mK-il '"..'in.Tc? začeli po hišah snemati stare t«V!/ '• nabtjatt nore z ©značko: T vrževa c-r^tn- •n___ Ureditev !-at3stratn'h parcel. Katastrska uprava je odredila, da bo 24. n 25. t. m. katastrski geome-ter službano pos'0-val za katastralni občini poljansko ln kar-lovsko predmestje, da se urede meje ka-tastra^nim parcelam in da se zlasti določijo moje onim delom parcel, ki so bito od-prodani. u— Lepo vreme. Po deževju t sredo Je včeraij zrutraj nastopilo prav hladno vreme: na prostem je barometer kazal 4, v dvorcu pa 5 C nad ničlo. Zjutraj Je bHo delmo močno megleno, zlasti na Barju, čez rlap pa j* zasijalo spet toplo sonce ta je bilo izredno jasno. Po planinah je zapadel nov sneg in se Kamniške planine bleste r novi sneženi odeji Stanje barometra je biio včerail precej visoko, namreč 767 m/m. Koliko časa bo traoalo lepo vreme. Je negotovo, kaiti Krim }e bil vos dan močno zavit v meglo. Prav tako njegov sosed Mofcrec. n_ Zahvala. Oh priliki moje «do pojasnjevale številne Skk>p(tične slike S tem predavanjem otvoTi društvo »Krka« svoje redne družabne sestanke, ki se bodo vršfti odslej redno vsak drug! petek v mesecu. Po We-strovem predavanju godba. Vstop je vsakomur proet! Vstopnine ni' u__Sr-bsks godba — pjevačlce _ stalno od 8. zvečer v hotelu Tivoli. Vino 12 Din. n_ V Narodnem muzeju bodo od te nedelje dalje za brezplačen nedeljski ogled razstavljeni v obeh pritličnih galerijskih sobam ah dragoceni ta re-lki predmeti iz .•»lovita zb rke na gradu Puchensteinu pri Dravogradu, u_ Tatinska roka povsod. Neznan človek je odpoiJad t dvorišča Prešernove ulice št. 23 v Mostah moško kolo, vredno 600 Din, Jaet Ivana Prelovška. Iz podstrešje Pesngovove gostilne na Kar lovski cesti ;e p .kradel iekdo Vladisiavu čemiču par uo-vih moških čevljev, vrelmih 200 Dn. Ce.o pepelniikov se lotijo tatovi. Tako jih Je V-lo pred nekaj dnevi ukradenih iz Kavčičeve gostilne na Prrvozu kar šest, par Sni poprej pa sta bila odnešena iz :ste g^^stil-ne dva klobuka in svilen dežnik t skupni vrednosti 570 Din. u— ž ep ar j) na poslu. Na Vodm«iOV°in trgu je bila Frančiški Jamežlčevi iz Volčjega potoka nkradena ženska ročna to;--bica s 150 Dim gotovine ta srečko razredne joterifje Prav tako je postala žrtev neznanega žeparia tudi Ivana Mittag. NV glafvni pošti jI je tat izmaknil torbico x raznimi jegiiiimacidami in caročpno knjigo ter oterog 100 Din gotovine. Louisa Adamiča »Seno iz Dalmacije«, novelo, ki je izšla v septembrskem zvezku »Ljubljanskega Zvona« v slovenščini, je objavil »Srpski književni glasnik« dne 16. ok- tobra v srbskoh rvaškem prevodu T. Potoka rja. 9e o uspehu jngoslovenskih likovnih umetnikov t Amsterdamu. O razstavi jugoslovenskih likovnih umetnikov v Amsterdamu je priobčil najnovejši »Srpski književni glasnik« članek iz peresa Milana Kašanina-Pisec resumira sodbo holandeke kritike v ta-le stavek: Jugoslovenska sodobna skulp-tura je izvrstna, slikarstvo povprečno, umetnostno življenje bujno. Nato citira sodbo enega najboljših holandskih kritikov P. F. Sandersa: »Ta razstava je predvsem pomembna po tem, kar nam je pokazala na področju skupi ture... Tu nas najprej osvajata Meštrovid in Rosandič... Oba se izražata v velikih in monumentalnih oblikah, enako kot v intimni in drobni plastiki. Oba sta prvovrstna mojstra, ki pa imata kaj različne vsebine. Rosandičevo delo ]e strastno, zelo senzualno, polno človečnosti, toplo in iskreno. Veličastne in močne v gibanju so njegove skulpture: inočne, pa vendarle gibčne, nežne in občutljive ▼ strukturi; nimajo pretirane mehkobe niti rafinementa Meštrovičevo delo je monumentalnejše. obenem pa tudi inteleklualnejše: bolj epsko, a tudi bolj literarno. Ko Meštfovič oblikuje mater z otrokom, se mu ekulptura izpreme-ni v simbol materinstva. Njegovi preroki in svetniki 90 nebeški ln impozanlni, vendar pa nekam čudežni liki. Nadnaravna velikost ni dovolj velika za njegov izraz: njemu so potrebtie cerkve, konstrukcije velikih mns in ogromnih dimenzij. Ta dva skulphira sta res dva velikana « Variacije te sodbe o Ro-sandiču in Meštroviču kot dveh evropskih umetnostnih veličinah opažaš tndi ▼ vseh ostalih holandskih kritikah. Takisto eno-dušna je holandska kritika o sodbi o jugo-slovenskem slikarstvu. Tudi tu navaja Milan Kašanin kritiko prej omenjenega San-dersa, ki piše med drugim: >Če primerjamo s holandskih slikarstvom, posebej pa še s slikarstvom v Franciji, imaio doneski jugoslovenskih slikarjev le majhno mednarodno važnost. Talentov je precej, nedostaja pa jim originalnosti. Vpliv francoskih eks-tremi3tov močno prevladuje in, kakor vse kaže. preprečuje razvoj osebnega izraza.« Kritiki, ki so v tej konstataciji glede mladega umetniškega pokolenja soglasni, medtem ko pri starem prav tako soglasno opažajo vplive nionakovske šole, se razhajam samo v ocenjevanju posameznikov. Kašanin citira zopet Sandersa: »Med velikim številom slikarjev posebno ugajajo Milan Konio-vič. umetnik z dokai tožno paleto; Tone Kralj, čigar ženski portnet te gane s posebno Čistostjo vliska: France Kralj, mistik znatne moči; Milo Milunovič in Jure Plan-čič. oba izvfstna kolorista: Tvan Radovič. čigar poetično delo. kakor Be nam zdi, dr ni na ljudski umetnosti: Sava Snmanovič. slikar zelo dekorativne sile in Milivoj Uzel.ic. čigar optimistična umetnost daie slutiti velikega Ilustratorja. Izmed ostalih navajam Riharda Jakopiča, prav močnega in čustvenega impresiioni?ta.< Drugi kritiki na posebej omeniaio Zoro Petrovičevo. Nanda Vidmafia, Globočnika. Vesela. Nastasijevira in A. G. Kosa. Naiobširneje in z največjo pohvalo — poroča Kašanin — so pisali o Tonetu Kralju, »v čigar slikah je liolaudeka kritika našla največ osebnega in narodnega izraba in najmanj tujih vplivov« Mihajlo S. Petrov, eden najboljših slikarjev mlajšega pokolenja, bo priredil v Beogradu kolektivno razstavo svojih del. Razstavo bo otvoril književnik Gustav Krklee v nedeli*\ dne 23. t m. Še ena umetnostna razstava r Beograda-V nedeljo, dne 23. t. m. bo v Beogradu otvorjera razstava slikarja Milana Koniovi-ča, ki je imel doslej lepe uspehe v Parteu in drugod v inozemstvu. Zgodovino jngoslovenske avijarijo je spisal kapetan Sava J. Mikid v obsežni knjigi z naslovom »Istorija jugoslovenskog vazuu-honlovstva«. Na 700 straneh in s 615 slikami v tekstu je opisan v«»s razvoj našega zrakoplovstva od prvih začetk.-v do danes. Begovi^cvo komedijo »Ameriška jahta ▼ splitskem pristanišču«, bo uprizorila v ciklu iger slovenskih avtorjev dne 25. t. in. »Scena dobrych autoru« v Prasi. Ciklus f'o-vanskih iger pripravlja sedsi že dr^go leto Jednota slovanskih žena v Pragi. Wernerjevo igro »Komedijant Hermelic« i* sprejel v letošnji repertoar dunaiski Burgtheater. Češki dramatik Werner. pisec nedavno ? Zagrebu uprizoril .e drame ^Pra-vice do Creha«, se po uspehi v inozemstvu pridružuie Karlu Capku in Frant. Langer-ju »Komedijanta HermeTtaa« bodo igrali tudi v LipskeiU, Monakovem -n Han bun u. Postani In ostani član Vodnikove dražbe! *JUTRO* st Ž4S Čefcek, ŽL X. 1032 ttovj j.2aoetniški plesni tečaj« Jen- Sote šole v Ka.z-Pni prične drcvl ob 20 ^tuder.cinje popust. u— Vpisovanje na univerzi je bilo včeraj zaključeno. Skupno se je vpisalo na pet ?aku!ter 1P32 slušateljev, dočim Jih ;e Lilo 1-ar.l v poletnem semestru vpisanih 1455. Kaimočiieoai na univerz.; sta jurilič-t a in tehniška fakulteta, izmeri atašar.e-'.jjc pa jih je največ vpisanih na filozofski fakulteti, šolnine in vpisnine so od prvega dne vpisovanja pa Evropes pričela simultanka šahovske-pa mojstra g. Vasje P-irca. Proti njemu je ■ nastopilo 37 igraAcev, in sicer č.anil ■Celjskega šahovskega kluba, šahovskega odseka > Siv o bodeč, Sokolske šahovske sekcije iz št. Jurija ob juž. žel. ter šah'sti iz celjske okolice in Savinjske doline Toliko n asprotn>Ucov v enii simultanki šahovski mojster Pire na svoji turneji po Jugoslaviji še ni imel. Zanimiva igra. ki so j: prisostvovali številni! »fcibksi«, je trajaa do 2. zjutraj. Pire je dobil 26 partij, izgubil jih je 6, resmi-s jih je hilo 5. V CM ju k dobil torerj 77%, v Zagrebu pa 80% partij, iaihovski mojster Pire je včeraj o 5 potov al v Ljubljano. Jutri bo igral na Vrhniki predzadnjo simultanko na svoj; turneji. e_ Za koncert mladinskega oevskega zbora ^Trboveljskih slavčkov*;, ki bo v nedeljo ob 17. v veliki dvorani Celjskega doma, se dobe vstopnice v pred pro 1 a ji v ■fcnjjsgaroi K. Goričarja nasl. na Kranja Petra cesti. Za koncert izvrstnega •Qlal'n-sljega zbora vlada v Celju in okoMci velijo zanimanje. e_ žalni dan Invalidov, Krajevna orga- 71 zaoija Udruženja vojnih .fcivaMov v Celin je praznovala včeraj žalni da.n v spo Pvin padlih in umrlih borcev, rednih, čast-j.lb, pod^rnih članov, dobrotnilkov in nstanovnukov. Ob 8. zfrBtrAj je bila v župni rerkvi rna.ša zadušmica, Id so jI prisostvovali zastopniki e5vilin>"fi ln vojaških obia-stev in uradov. Invalidi, vojne vdove in tirijatel.ji invalidov. p-__v nedeljo dopoldne ne bo električnega toka. Falska elektrarna bo v ned?-'!o od S. do 12. dopoldne zaradi popravil Tikinila eV.ktričnl tok v Celju in okoTc-i. e_ Hrbtenico si je riomila, V sredo 10. t. m. je padla 47-let.na Jožefa Oolinškova, *ena. posestnika pri Sv. Magdaleni v občini Sv. Pavel pri Preboldu, doma na dvorišču tako nesrečno z lestve, da si }* zlomila hrbtenico. Ponesrečen ko so ireoelja-3\ v celjsko bolnico. Njeno stanje je zelo resno. e— Mestni kino. Dan^s ob 20.30 •zvrst- fta zvočna veseloigra. z eodbo in netjem -Strašilo garoizije« z znan:m komikom FeMksom Bressartom, Lucie Englischevo in AdeJo Sanflrockovo. e._ Mestni svet mariborske občine Je spodeli! na seji v srečo naslednja gradbena dovolj m.ia. za anonadssropne hiše in vile Prandn in Bert* Jankorrtč v Gregorčičevi nlric}, Ljudmili Sobustiernevi v Principov! a Idol. Ivanu Majerjn v Kamniški! liblci ter Iranu Marafredi za visokopritllč-;io n.lšo v MednredoTi! ttlioi, za napravo izložbe v hiš«! na Grajskem trgiu dr. Otonu Blankejn. za izložbo in vbod mehaniku Justinu Gustinčiču v Tat.tenhachovi ulici, Pokojninskemu zarodu za preureditev Tru-Mnje na Kralja Petra trgu, za postavitev ogra-je P^trr. Močniku v Koseskega uI5M in dr. Boerin na Koroški cesti, za preureditev "hiše. odnosno skladiščne lope Iva.nlri <*evi n» BeitnavSfei o<»s 7. P Tt "h p, lopa Mihaelu Počivalniku b?. Tržaški ce*l, za zgraidbo hiladiilalce, garaž, sklad-^č 'n lope Viljemu Abtu t Kejžar-."rr-j rliei. za preureditev trgovinskih prostorov Ani Heiserievi t Gosnoska uM.fi ki Pr ^kl šlrrobarjeri za wenreflttev de-—,\c. v stanovanje na Tržaški cesti. Pod-sta dob'i Di!?£ka kuhinja ln Glasbe-:n Matica. Občinske davščine za nove hi-kr. oproščeni: Anton KVonvogel v Ga-ulici, Anton Vitez v Dalmatinski n.H-oi. FUi:.n <^er;č t .Te!ač';čev? ulici, Jakob <">-h v Beograjski ulici, Karollna in Mihael Bernetič v Koseskeara nliei. Herman Berg na Glavnem tram HiMa žiitn^k in Friderik Heha v Gregorčičevi u.TiTii in Hranilnica dravske banovine v Gosposki nlcol. a_ Pocestna iapremeroba. Tvrdka Motors Salec Central je prodala odvetniku dr. lT>ani!u Komavilijni svojo frlšo M, 17, v Frančiškanski ulici obenem z garažo za 670.000 Din. a_ Pred ustanovitvijo nove zadruge. Mariborski mestn-i uslužbenci so sklenili ustanoviti posebno zads-ugo za gradnjo ležernih stanovanjskih Pričakujejo, da ho mestna občina podprla njihovo akcijo n jim priskočila z vsemi razpoložljivimi sredstvi na pomoč. a__Nedeljeno uradovanje pri mestnem magistratu bo uvedla tud.i mariborska mestna občina iz razlogov št eden ja. Z zadevo se bo baivil mestni občinski svet na svoji prihodnjri sejj v novembru. a_ Velika fotoamaterska razstava v Mariboru. Fotoklubu v Ljubljani, kii priredi s pomočjo mariborskih fotoamaterjev veliko ra.zstavo v času od 22. do 6. novembra, je dil mestni svet na svoji eeji na razpolago kazinsko dvorano. Zadrugi pe- Vremensko poročilo Meteorclo5kega zavoda v Ljubljani dne 20. oktobra 193? številke za aznačbo Sraja pomenijo: l 2 stanje oarometra. ;f i^S^rllu.a, 4 relativna vlaga * %. 5 smer i^i brzino »eu-a. S ob lačno« t 1—10, 7 vTftta padavin, 8 padavine v lam — reinpfcratura: prve Številke pomenijo a riftio Inisre nfinlžjo 'emn^raturo Ljubljana 7 766.4, 5, 90, NI, megla, 5.9, dež Ljubljana 13, 766.2, 7, 80. El, 1, _; Maribor 7, 761.6, 3, 80, mirno. 6, —, —; Zae-reb 7. 766.2. 3, 5M), ENE2, megla, —; B^grad 7, 764.8. 6, SO, W4, 10, 1.0, dež; ?arajevo 7, 764.4, 3, 90, mimo, 10. 11.0. dež SkoPlje 7. 761.9, 9. 70, W6, 10, 8.0, dež; SpVt 7 760.3 U, 60, WNW12, 1, 0.2, dež; Kumbor 7, 756.3, 15, 40, WNW12, 8, 6.0, dež Rab 7, 763.3, 11, 40, E6, 3, —, — Temperatura v Ljubljani 10, 5; t Mariboru 11, 2; r Zagrebu 14, 3; v Beogradu 14, 5; v Sarajevu 17, 2; v Skoplju 22. 7: k Spi Mu 20, 11; v Kumboru —, 15; H& Ra-bu 7. Sonce vzhaja ob 6.21, zahaija ob 17.8, '^una vzhaja ob 20.1, zahaja ob 12.41. rutokiarjev, ki bo fmefla v časn reVklh |>rireiite\r : Mariborske jeseni« več alro-koviiiih predavanj, pa je Liiia za 6. novembra prepuščena v uporabo dvorana kina kina Apollo. a— Nočni vlom v Razvanju. V noči na včeraj so neznani storilci vlomnll v stransko poslopje pri šoberjevi vili v Razvanju. Odnesli so s seboj moško kolo, več predmetov ;n 60 kokoši, ki so jih zaklali kar na licu mesta Upati de, da bodo lopove orožniki!, fei so takoj uvedlii zasledovanje, kmalu prijeli Iz Zagona z— Podnižnica kmetij&ke družbe priredi v nedeljo 23. t m. izlet na benoviasko po« sestvo v Ponovičah. Vršil se bo ogled raznih naprav, živine, drevesnice in drugih zanimivosti. Vabljeni člani in interesenti. Odhod z opoldanskim vlakom. Iz Krškega kr— Dramski odsek Sokola v Kr§ke:n otvori gledališko sezono v soboto 22. t. m. s Petrovičevo igro »-M ak«. Pričetek ob 20. Pridite! Iz Laškega 1— Rudarski starf.-ipokojenci zaradi po» manjkanja gotovine ta mesec niso dobili pravočasno izplačanih dokkd. Na intervencijo sreske organizacije JRKD je pokrajinski pokojninski sklad za rudarje medtem ta izplačila izvršil ih zagotovil, da 6e take zamude v bodoče ne bodo dodajale. 1— Hranilna knjižica Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, ki jo je našel polir g. Gerkman. glaseča se na ime Plahulnik Mita. je shranjena v pi=wrni tukajšnje mestne občine. Knjižica se bo izročila pravemu lastniku na zadostno legitimiranje. Iz Trbovelj t— Pozivamo vse občane na slavnostno akademijo v proslavo 20btnice kuman /v-ske bitke, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskcrn domu. Popoldne 6e proslava nadaljuje z otvoritvijo novega strelišča na Dobrni. Društva naj se udeleže te proslave korporativno. rfišni posestniki naj izobesijo drSavne zastave. t— Esperanto. Nadaljevalni tečaj se vrši vsako 6 oboi o ob 18. na Vodenji šoli. Ako se prijavi zadostno število začetnikov, bo tečaj tudi iste. v . t— Lovce, včlanjene v SLD, podružnic v Trbovljah, pozivamo, da c-e udeleže^v nedeljo popoldne otvoritve strelišča v Trbovljah. Uprava SLD. Iz Hffastmka h_ Sokolska tombola se bo vršMa ne preklieno v nedeljo 23. t. m. ob 13. ob le pem vremenu pred, v slabem ipa v Narodnem domu. h_ Kino Narodni dom ne bo obratov! jutri in v nedeljo, ker se bo vršila sokr;1-ska tombola. £z Sloveafgradca s«__Proslava dvajsetletnice balkanske vojiie bo v soboto 22. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. __Iz sreskega cestnega odbora. V dopolnilo poročila iz Celja z dne 15. t. m. javljamo, da je v izpopolnitev prakse za samostojno delo pri tukajšnjem oestnem odboru s sedežem v Šoštanju nastavljen cest-ui nadzornik g. Josip Slekove«. sg— šahovski turnir za čl«ne priredi te dni^naš Šahovski klub v klubskih prostorih v Narodnem domu. Iz Ftcja j_ proslavo 20 letnice balkanskih zmag bodo priredik tukajšnja društva v soboto 22. t. m. s slavnostnim obhodom in bakla-do. Obhod bo po običajnih ulicah z nagovorom izpred mestne hiše. Mestni župan g. Jerše vabi prebivalstvo, da ob tej priliki okrasi hiše z zastavami, razsvetli okna ter da se obhoda po mestu polnoštevilno udeleži. Če bo slabo vreme, bo proslava v ponedeljek 24. t. m. j_ Otroška paraHza. Pred kratkim smo poročali, da so se ugotovili 3 primeri. V pomirienje prebivalstva navajamo, da nadaljnjih ori me rov ni bilo. Od treh otrok je umrla samo 3 letna Marija Hernčeva iz Souhlje. med tem ko sta ostala dva otroka iz okolice Nove cerkve bila kot ozdravljena odpuščena iz bolnice. Iz PrskraKfffa pm— Ob 20-letnšei balkanske vojne priredi Sokol v M-urski Scboti predavanje v soboto ob 20. Predaval bo nadzornik br. Velnar o bitki pri Kumanovem. Takoj zatem bo v Sokolskem domu predavanje »Soče«, kjer bo govoril profesor g. Hvala o vojni zgodovini Italije v zadnjem siolet- jlL pm— Cercle Francala v Murski Soboti Pred kratkim se je vršil dobro uspeli ustanovni občni zfbor. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Vadnal Ludovik. Jezikovni tečaji se bedo vršili v Sokolskem domu, ln sicer začetniški, naprednejši in kanverzacij^ki. pm_ V Spomin narodnim mučeniKOm. Podružnica društva »Soče« v Dolnji Lendavi je počastila spomin narodnih mučeni-kov Gortana in tovarišev 15. t. m. v dvorani hotela »Krone« s predavanjema o tanu in bazoviških žrtvah ki sta ju imela g Peternel Ludovik šolski upravitelj iz Dolge vasi, in g- Verbanjšak Ivan, katehet •iz Dolnje Lendave. Na mizi, ki je bila ovita v državno trobojnico, je stale slika Cor-tana in bazoviških žrtev, ovita v črni flor. Po lepih predavanjih je bil triminutm molk. med tem pa so gorele na vsaki strani slike sveče. Svečanost je zaključil od.«ek »Soče«, ki je zapel »Oj Doberdob^ Dne 17. t. m. se ie darovala v dolnjelendav6ki župni cerkvi "maša zadušr.ica za našega nepozabnega Vladimira, pri kateri je sodeloval pevski odsek »Soče«. Maši devizm predpisi Nedavno smo čitedl v »Glasniku« Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ministrstva za trgovino jn industrijo (št. 18) zanimiv uvodni čianek pod naslovom »Ulo-ga novčarsrtva u spoljnoj trgovini i pla-težme potežkoče, koje hoče naš izvoz«, ki zaikfinučuje tak ode: »Javna je tajnost, da so v" naši državi v zakotni trgovini na razpolago vsa možna tuja plačitaa sredstva "(devize), s katerimi se trguje z znatnim disažijem na breme dinarja, in da gremo pri pomarnjkanju vsaka, a kaj šele stroge kontrole uvodne trgovine, nasproti nadaljnjemu sistematičnemu slabljenju naše nov-čanice. Skrajni čas je, da se uvoana trgovina stavi ped najstrožjo kontrolo in da naša Narodna banka s svojimi organi vrši bo kontrolo glede izpričevanja deviz, d sponiranih za uvoano trgovino, ker je že dosedanja izkušnja z nekaterimi klirinškimi Ef>ora1z!Uimi jasno pot-ca-zala, da se obveze i® jtiJačevasija uvoza ne morejo dc-voij uspešno zajeti, pri čemer najbolj trpi 'na/5 ifsvoz in cene naših izvoznih predmetov. Ker ni nade, da bi v dog-ledne-n času priglo do uk.injen.ja uvoznih prepovedi in omejitev ter deviznih predpisov v državah, kamor izvažaim-c, zato je treba po-svetiti -največjo pažnjo kompenzacijskim poslom, da bi vsaj na ta način izenačili pasivni saldo naše trgovinske bilance. To nas bo spričo razmer dovedlo do absolutne potrebe reflementiranja uvozne trgovine. brez katerega devizaii predpisi nimajo učii:ka.« Kakor gornja Izvajanja potrjujejo, se po-fSavanje z devizami ne vrši tako, kakor bi bilo potrebno v interesu jugosioven^kega gospodarstva. Kje tiči vzrok: ali v po-manjSiljivosti predipis.v ali v netočnem izvajanju teh predpisov? Mislimo, da so po-greške tako v predpisih kakor tu
  • gornjih dveh zakonov, na katerih bazirajo vsi naši devizni preapisi, je jasno razvidno, da ima le finančni mininter pravico z naredbami dajati predpise glede poslovanja z devizami in da je po zakonu o kazenskih sankcijah možno kaznovati le kršitve takih naredb, ki jih izida finančni minister. Narodna banka ima le prožiti svojo p* moč pri Izvajanju teh naredb in dolžnost preddagati finančnemu ministru nujne ukrepe. Nima pa Narodna banka pravice, da sama izdaja navodila in predpise, ki niso utemeljeni že v rrvmsLrovih naredbah. Baš v zadnjem času pa opažamo, da izdaja Narodna banka denarnim zavodom razna navodila, ki v ministrovih naredbah niso utemeljena. Naj tu le omenimo plačevanje premij, ki jih Narodna banka od časa do časa določa za devize (te premije se ne objavljajo niti v službenih tečajnicah borz). Pred kratkim je Narodna banka predpisala plačevanje takih premij tudi pri vplačilih na Mirkig s Ceškoslovsško in Švico, čeprav uzakonjeni pogodbi o kliringu s tema dvema državama Učno določata, po kakšnem tečaju se imajo izvršiti vplačila. Te premije, ki se nikjer ne objavljajo, povzročajo. da trgovec ne more vnaprej vedeti, koliko mora plačati in tudi nima možnosti kontrolirati, ali mu je denarni zavod pravilno zaračunal premijo. Tudi glede gotovih deviz ni jasno, ali jih je banka dolžna ponuditi Narodni banki na odkup ali ne. Kontrola glede izvajanja deviznih predpisov se vrši samo pri denarnih zavodih, nihče pa ne kontrolira, kam gredo devize, ki pridejo v državo, pa ne izvirajo od izvoza. Medtem ko v drugih dižavah strogo zasledujejo vsako privatno trgovanje z devizami, se pri nas bohotno razvija ta. kaj tajina kupčija. Je še vse polno takih podrobnosti, ki niso jasne, ki pa ogrožajo ves sistem. Nujno potrebno je zato, da Narodna banka zasleduje vse te pojave in predlaga potrebne ukrepe finančnemu ministra, ki edino lahko izda potrebne na-redbe. Le če bodo predpisi precizno izdani v obliki naredb, bo dana možnost za uspešno zasledovanje onih, ki jih kršijo. Gospodarske vesti — Ustanovitev centralne oncanfcradle Ju-gosJovenskega tesnega gospodarstva. Ob priiiikj letošnjih velikih mednarodnih lesnih konferenc smo morali spoznati, da naše lesno gospodarstvo nima enotne, vso državo obsegajoče organizacije, ki bi pri takih mednarodnih razgovorih in dogovorih lahko zastopala vse naše lesno gospodarstvo. Zato je bilo na komferenej jugoslovenske lesne industrige v Beogradu meseca julija sMen.jeno, da se osnuje centralna organizacija vseh združenij v naši državi pod imenom »Centralni odbor iiigosiJovenstke«a letnega gospodarstva«. Med tem je prišlo do združitve organizacij lesne industrije iti tr-goviiie zlasti v savski banovini ln (Jirdii Jugoslovensko šum ar s ko združenje j6 na kongresu v aVguSta po izvolitvi novega predsednika g. inž. Lenarčiča sklenilo, da pozdrav; ustanovitev tega centralnega odbora z željo, da bi bilo sodelovanje odlbora v vprašanjih lesnega gospodarstva z združenjem čim ožje. Pri kr. vladi je bi'Ja akcija simpatično pozdravljena, tako da bo tudi država, kot važen fakitor v našem lesnem gospodarstvu* sodelovala v sloupmem priza- devartfla za kori?t2 naSeca lesnejra g->spti-darstva. Konstituiranje centralnega ccfbora st ima v kratkem izvršiti. Po informacijah iz Zagreba je Zavod za pospeševale zunanje trgovine poslal svojega predstavnika v Zagreb, Sarajevo in Ljubljano, da stopi zaradi ustanovitve te centralne organizacije v stike s predsta vn i k i našega lesnega gospodarstva. Ustanovna skupščina se bo pre-dvidorna vršila ?5. t m. v Zagrebu. = Ievoi jabolk. Iz Ptuja nam poročajo: Kupčija z jabolki je zadnji čas zelo živahna. Na mestni tehtnici, še bolj pa na tovornem koladvoru kar stojijo rele kolone voz, polnih jabolk, ki čakajo, da pridejo na vrsto za tovorjenje. Dnevno se natovori 10 do lu vagonov in je bi'o doslej vsega skupaj na-tovorieno nad 300 vagonov jabolk raznin vrst. največ za prešanje. Jabolka gredo predvsem v Avstrijo in Češkoslovaško. Cena jabolka se skoraj dnevno spreminja, eie pred dnevi je bila cena jabolkom za preša-nie 50—55 par za ka. dočim je danes le 35 par. Sortirana jabolka pa eo po 1.50 do 2 50 Din za kg. = Sadni sejem v Ljubljani na velesejmu. Kmetijska družba priredi v zvezi z ljubljanskim velesejmom v prostorih vele-sejma sadni sejem, in sicer v dnevih cd 5. do vključno 7. novembra t. L S tem je občinstvu dana najlepša priložnost, da se založi za zimo z zdravim, prve vrstnim, izbranim zimskim sadjem po ugodnih cenah. Naprodaj bodo kanadke, zlata parmena, boskopski kosmač, kraljevi kratkopecelj, londonski peping, ananas-reneta. mošanč-kar, Baumanova reneta in druge fine zimske renete Vse sadje bc. paketirano in se bo cddajalo v ameriških zabojih. Tako paketirano zimsko sadje se drži preko vseh zimskih mesecev. Naročila sprejemala že sedaj Kmetijska družba in pa urad vele-sejma v Ljubljani. = Klirinški 'promet s Švico. Po izkazu švicarske Narodne banke je bi.lo v klirinškem prometu z Jugoslavijo do 15. t. m. vplačano pri jugoslov. Narodni banki 5 milijonov 299.000 švic. frankov; od švicarskih uvoznikov iugoslov. blaga pa ie bilo do tega termina vplačano pri švic. Narodni banki le 1.715.000 frankov. Slaba vplačila v Švici so posledica slabega Izvoza našega blaga v Švico. Dobroimetie švicarskih izvoznikov v kliringu z našo državo je naraslo na 3,583.000 frar&ov. Ne izravnan saldo pa je še večji v švic?.rsko-mad;ž2rske-tn kliriraru. kier znaša 1l.OS7;OOn frankov. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Ane Dennote. lastnice izdeloval niče pletenin in trgovine s kolesi v Litiji št. 80 (poravnalni upravitelj dr. Iv. Mazek, odvetnik v Litiji; poravnalni narok pri okr. sodišču v Litiji 24- novembra ob 10., prijavni rok do 18. novembra, kvota 40 Ve). = Konkurz je razglašen o imovini Fr. Markiča, pekovskega mojstra v Ljubljani, Cerkvena ulica 19 (upravnik mase dr. Al-Kobal. odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani 22. oktobra ob 11-, prijavni rok do 13. novembra, ugotovitveni narok 19 novembra ob pol 11.). = Prodaja raznega Maga. Dne 32. t m-se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (volnene tJka-nine, lovske puške, saharin, svilene in pol-svilene tkanine, bicikelj. pletena košara). Borze 20. oktobra. Na ljubljanski borzi je deviza London^ ponovno nekoliko popustila. Tudi devize New-5'ork, Berlin, Bruselj, Praga in Trst so bile slabejše. . Na zagrebškem efektnem tržišču |e Vojna škoda po včerajšnji okrepitvi zopet popustila na 170 _ 174 brez prometa. Do zaključkov je prišlo 'e v 73/o Blairovem posojilu po 35 in 35.50. Derir« Ljubljana. Amsterdam 2308.74 — 2319.10 Berlin 1361.80 — 1372.60. Bruselj 797.46 _ 801.40, Curih 1108.35 - 1113.85, vxmdon 193.86 _ 195 46, NeWyork ček 5715.20 -5743 4-6, Pari« 225.43 — 226 55, Praga 170.01 - 170 87, Trst 292.90 _ 295.30. Zagreb. Amsterdam 2308.74 — 2319.10, Berlin 1361-80 — 1372.00, Bruselj 797.46 do 801.40, London 193-86 — 195.46, Milan 292.90 — 295 30. Nevvork kabel 5737.20 do 5765.46, Newyork ček 5715.20 — 5743.46, Pariz 225.43 — 226.55, Praga 170-01—170.87, Curih 1108.35 — 1113.85. Curih. Pariz 20 34, London 17.53. New-vork 517.75, Bruselj 71.975. Milan 26-47. Madrid 42.40. Amsterdam 208.30, Beriin 123.05. Stoekholm 90.40, Oslo 88.60, Kobeu-havn 91, Sofija 3.73, Praga 15 34, Varšava 58, Bukarešta 8.07- Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod« 170 — 174, za oktober 172 den., 7°/» investicijsko 51 bi., 6»/« begluške 33 bi 4Vi> agrarne 20 den., 7"/» Blair 35.50_o6, 87? Blair 38.50 — 40, 7\V Drž. hipotek, banka 42 _ 44.50: bančne vrednote: Priv- agrarna banka 215 den. Beograd. Vojna škoda 172.50, 170 zaklj., 7"/o investicijsko 50.50 bl„ 65/» begluške ■«.75 zaklj.; 7% Blair 36 bi.. 7"/« Drž. hipot. banka 42 bi.. Narodna banka 3«00 zaklj., Priv. agrarna banka 219. 2i3 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahnge«. 16.02. Trboveljska 20.25, Alpine - Montan. 11-90. Magovssa tržišča ŽITO. + Chieago, 50- oktobra. Začetni tečaj h Pšenica: za december 48.875, za riiarfc 54.25, za maj 55.625: koruza: za december 25.75, za marc 30.625; oves: za december 16. za marc 18.375; rž: za december 32.50. + Winnipeg. 20- oktobra. Začetni tečaji: Plenica: za oktober 48.50. za december 50; za januar 54-625. -f Ljubljanska bona (30. i m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaki račkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov postaja mlevska tarifa, plač r 30 dneh): baška. 6 kg po 197,50 _ 200: baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50; sremska. 79'80 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška »Or po 340 — 345: koruza (slov. postaja, trllevska tarifa): baška. umetno suše na po 120 — 12.50. za november pO 12.50 do 125. 7a december po 125 — 127. -f Korosadska blagovha bom (20- t trt.) Tendenca nespremenjena- Promet 42 vag Pšenica: baška. okolifta Novi Sad, Sombor sredrijebaška. sremska 150 - 152.50; ?or-njebaška 152 50 - 154; baška. ladja Tisa 157,r,o — 160: ladja Bpgej 155 — 157.50 gornjebanatska 147 _ 150; banatska pariteta Vršac 145 — 147.50: feremska 149 — 151: baška. sremska. 78 kg 152 — 155. -Koruza: baška. sremska. stara 92 — 94: banatska 82 — 87.50: baška, nova za decenij ber - januar 66 — 67; za matr - maj 85 Pravi ftotjža dosego tefrih Solfh 7ft|i kakor tudi istočasna odstranite* "i " Tj j neokusno barvftnega robnegi obložka je sledeč: Iztisnite lijab t.dičino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodoni «il»no sčetko (t j. gpecijalna Sčetka t zobčastin »_-y.om), drgnite evoje gobe od vseb strani, kakoj udi od zgoraj na vzdol. Po m« 61 te šele nato šče«k vodo, ter itplaknite ši usta temeljito, prgraje i Cblorodont ustnovodo Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostant Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevaju izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva se povsod. do 87; sremska, sušena, pariteta $id 75—77; pariteta Indjija 74 — 76. — Ovc«: baški, sremski, 64-65 kg 94 — 96. — Moka: baška, sremski, 64165 kg 94 — 96. — Moka: baška, banatska »0g< in Klggt 250 — 200- >2« 230 do 240; 5-4« 210 — 220; j>«< 165 — 175; »7« 135 _ 145: »8c 85 — 90. — Otrobi: baški in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66- — Fižol: baški. beli 112 — 117. + Bodimpeštan^ka terminska borza (20. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za marc 13.62 — 13.64. za maj 13.97 do 13.98; rž: za oktober 7 60 _ 7.61; za marc 8.52 — 8-54; koruza: za maj 8.76 do 8.77. Lutkovni teater Ljubljanskega Sokola v novi sezoni Ko je pri nas lutkarstvo znova oživelo ter se razširilo že v mnoge kraje naše dežele, si je lutkovni teater Ljubljanskega Sokola nadel nalogo, da čim bolj povzdig« ne to lepo umetnost ter seznani z njenimi visokimi vrlinami čim širšo našo javnost. Pretekla sezona mu je v tem idealnem stremljenju potekla u«d vse uspešno. Uprizoril je dva in dvajset iger, med njimi večinoma novitete, proti koncu 6ezone pa tudi igro za odrasle, s katero je bil za tovrstne igre led prebit. Da pa nudi še več, je pripravil teater za letošnjo sezono šs pe-streiš5 in izčrpnejši spored, ki ga bo izvajal na povečanem in moderniziranem odru. Predvajane bodo izvirne slovenske igre — med avtorji Fran Milčinski, režiseT Milan Skrbinšek, mladinski pesnik V"kdo Kapus, pisatelj Spi car. pisec lutkovnih iger M'_tia Švigelj in drugi — dalje prevodi iz češke lutkovne literature ter igre znamenitega lutkovnega pisatelja grofa Frana Poccija. Sodelovanje pa 60 obljubili tudi nestor slovenskega teatra Danilo ter znani naši glasbeniki. skladatelji in pevci mlajše genera-cije. . .. . Za odrasle bo otvorila sezono revija »Jur-ček se rod;«, v kateri hoče teater seznaniti javnost z vsemi možnostmi lutkovnega odra. Revija, za katero je posebej kompo« nirana glasba, bo obse-gala dvajset različnih prizorov komične vsebine. Dalje se bo ponovila Veseloigra »Črni ženin«, ki je na premieri v pretekli sezoni pred polno dvorano m odlično publiko dosegla nepričakovan uspeh in priznanje ter žela obilo sme-ha in zabav A. Nadaljnji program za odrasle Wo igre resne in komične vsebine: Dok-ror Faust N« Marsu, revija »Bo že zopet bolje«. Gluhi baron. No:ci, Revolucija, no-leg tega pa tudi prevodi iz inozemske odrske literature. Za mladino otvori sezono v nedeljo Zj. t m krasna pravljica »Janko in Metka«, dalje p« bodo uprizorjene igre pravljične, poučne in zabavne vsebine: Undma, vodna vila: Gašper se potepa; Zmaj Dirmdaj. Potopljeni zvon; Dobro srce; Gašperjevo potovanje po svetu; Cez tisoč let; ni gozd: Gašper je ž'dane volje; Gašner na drevesu; Na podrtem gradu; \ kraljestvu živali; Gašper in žaba: V deveti ae-želi itd. — Ta lepi spored lutkovnega teatra Ljubiianskega Sokola bo tako med mladine, kakor med odraslim gotovo vzbudil «e /eč zanimanja za to malo umetnost. Repertoarji LJUBIJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Petek, 21.: Oospa Inger na Oeet^otu- Premijera. B. Sobota. 22.: Strast pod bresti. D. Nedelja, 23.: Roksi. Izven. Znižane eene. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek. 21.: Zaprto- Sobota. 22.• Erika. Opereta. Premijera. Izv. Nedelja, 23.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene- Ponedeljek, 24.: Plesni večer Pia m Peno Mlakar. Izven. Šesta dramska noviteta v letošnji sezoni je Ibsenova drama v petih dejanjih. Delo je prevedel Fran Albrecht Gospa Inger spada v mlajšo dobo ustvarjanja slavnega nordijskega pisatelja Henrika Ebsena. Dejanje ima zgodovinsko ozadje ter se godi na "Norveškem v letu 1528. Naslovno vlogo igra gospa Marija Vera. Posenovo delo je naštudirala in zrežirala ga. Marija Vera, ki je s svojim velikim znanjem in teatr-sko rutino že kaj uspešno postavila več del na našem odru. Premijera ir\'irne operete Erika bo jutri. Libreto je napisal član opernega zbora g. Malis Simončič, ki se je kot librc-tist prav srečno uveljavil s svojo: Oj ta prešmentana ljubezen. Snov je zajeta iz našega življenja v Dalmaciji, vse dejanje se vrši v današnjem času, v Dubrovniku. Celo vrsto glasbenih točk za to opereto je napisal v načinu današnje jazz-glasbe član našega orkestra g. Janko Gregorc. Nekatera točke so že snlrvšno znane, postale so sla-gerji. Pr>zna jih Ljubljana, še bolj pa Kram-Sk.. gora. kjer jih je zdraviliščni Jazz na zahtevo občin ;tva večkrat dnevno igral Z* veselo razpoloženje bodo predvsem skrbeli V Ribičeva in K^jejeva ter g. Janko. Pa tud' vsi ostali imajo v tem pogledu zelo hvaležne vloge Režiia je Delakova. Muzi-k 'no vodstvo Šu^teršičevo. Plesne točke ie naštudiral « CJolovin Tnccenacijf je po načrtih g. Uljaniščeva. (Glej tudi današnji ulturni pregled«.) MARIBORSKO GLFDALISCB Začetek ob 20 Petek. 21.: Zaprlo Sobota. 22.: Friderika. Premijera. Glasbena sezona v gledališča ee bo otvorila v soboto t .Leharjevo opereto »Friderike«. lii ima divno mtiziko. zanimivo in sreč^ no zajelo vsebino Na harfo bo sviral znani glasbenik g. Lukež. Lepo sefenerijo ie_ naslikal g. Ussar, dirigira g. Herzog. reeira P Skrbinšek. Nabavite vstopnice čim prej! »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: JESENSKA MELANHOLIJA (Naslovna slika: delo Hinka Smrekarja) SKRIVNOST KOZMIČNEGA 2ARE-NJA (Prof. Avgust Piccard — s sliko) ZNANOST O ZVOKU (s slikami) DR. ARNOŠT MUKA t (s sliko) V DUŠANOVEM CARSTVU l Iv. Po-držaj — s slikami) PREDHODNIKI NAŠEGA JEKLENEGA PERESA (s slikami) SLIKE IZ ŽIVLJENJA SVETA PRI GLAVO REZIH (s sliko) NAJSAMOTNEJŠI OTOK NA SVETU V DE2ELO CHRISTLANOV (Dr. Božo škerlj — s slikami) STRAHOTE GILJOTINE (s slikami) ČLOVEK IN DOM (Pisani stol — ■ sliko) FOTO AMATER TRI MINUTE POTOVANJA (Macao — s sliko) KOLIKO MUH POJE LASTOVICA ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Stot-nijski pes — s sliko) ŠAH ANEKDOTE MALA LASTOVICA HUMOR (Adamson) »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah »Uradni list" na marmorju Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije Prof. Guido Calza, ki vedi izkopavanja j v Ostiji pri Rimu, je zadel pri teh izkopavanjih na popisano marmorno ploščo, ki je vsebovala nekakšno kroniko dogodkov za časa cesarja Trajana, in sicer v letih 108.—113. po našem štetju. Napis goveri o velikih javnih zgradbah, ki jih je dal cesar Trajan izvršiti v Rimu, n. pr. terme, ki nosijo njegovo ime, Trajanov forum in baziliko Ulpia, ki jo je v preteklem letu izkopal znameniti starino-slovec Corrado Ricci v njenem polnem obsegu. Nadalje omenja kamen Trajanov steber, obnovitev Vestinega svetišča na Cezarjevem foru, vodovod iz Bracciansikega jezera do Rima in druge gradbe. Med dogodki navaja smrt cesarjeve sestre Marcele in veliko ljudsko slavnost, ki je v 1. 110. trajala 23 dni. Prof. Calza je povedal novinarjem, da je marmorni napis odkril čisto Slučajno. Kamen meri v dolžine 160 cm, v širino 58 cm in so ga v poznejšem času uporabili po vsej priliki kot prag za poznoantičen tempel v Ostiji, ki so ga pričeli pravkar odkopavati. Prof. Calza pravi, da je smatrati kamen za neko vrsto rimskega uradnega lista, kajti dogodkov in stvari, ki omenja, niso zabeležili šele po letih, temveč postopoma takoj, kakor so se dogajali. Na ta način je bila javnost poučena o teh dogodkih. Kameni ti časnik predstavlja nekakšno kroniko dogodk<;v v prestolnici in za njih redakcijo je bil odgovoren cesarjev prokurator, ki je imel značaj tiskovnega vedje. Po njegovi redakciji so v Rimu zapisali rimske dogodke na maju-ne table in jih razposlali provincialnim upravam, ki so jih morale v obliki napisot sporočiti javnosti. Bivši avstrijski oficir obtožen smrti 2000 srbskih vojakov Iz življenja in sveta V Cčre^cc^u iia u.cua oaeom iii tovorm va&k. Osem mrtvih, kakšnih dvajset ranjenih in velika gmotna škoda je bila posledica tega trčenja. Slika kaže zgoraj razbite vagone osebnega vlaka, spodaj iztirjene in razbite vagone tovornega vlaka Morsejevi signali v vesoljstvu ' K spremembam ▼ češkoslovaški vladi Ženska in znanost Na letošnji konferenci britske družbe za napredek znanosti je med predavatelji na. stopilo tudi kakšnih 30 žeus ti ravnatelju češkoslovaške podonavske brodarske družoe Zdenku Hudečku. Dvornik je obtožil Hudečka v svojem listu »Obrana Slovenska«, da je dal 23 junija 1915 kot poveljnik avstro-ogrske podmornice (U 15« torpedirati ita tijanski parnik »Citta di Messima«. Na parniku je bilo oaje 2000 srbskih ve jakov. ki so vsi utonili. Po vojni je zahtevala Jugoslavija in Italija izročitev Hudečka. češ, da je bil potopljeni parnik lazaretna ladja. Izročitev pa se ni izvršila. Hudeček je težil Dvornika in Je navedel v svoji tožbi, da ni Di! nikoli povelj- Bogataš, ampak samo po imenu! nik navedene avstrijske podmornice to At tudi nikoli ni dal torpedirati nobenega ita-iijanskega parnika. Dvornik je naveded v svojo oorambo ea. lo vrsto prič, med njimi visoke častnike in bivšega češkoslovaškega poslanika v Beogradu Jana šebo. Ta je baje izpovedal o Hudečku zelo obtežilne stvari. Temu nasproti pravi priča, rezervni polkovnik Peter Prokič, da mu ni nič znanega o torpedi ran ju kakšnega parnika v navedenem času, še manj pa. da bi se z njim potepalo 2000 srbskih vojak >v. »Citta d! Messč-na« je bila pač torpedirana v juniju 1916, a pri tem je utonilo 2000 italijanskih vojakov. ne pa Srbov, češkoslovaška javnost pričakuje z napetostjo izid procesa. Noseče matere morajo skušati vsake zagatenje odpraviti z uporabo naravna »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasna hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA V neki ameriški kliniki so prapetjatt pravkar operiranega pacienta v njegov« sobo. Ko se je zbudil, je čui, kako se v njegovi bližini pogovarjata dva druga pacienta. >Ali so vas tudd operirali,« vpraša eden izmed pacientov. »Seveda,« odgovori drugi, »celo dvakrat. Profesor je velik strokovnjak, toda silno pozabijiv. V s« je šlo v najlepšem redu, toda po desetih dneh so me napadle bolečine. Preiskati » me in so ml še enkrat odprli telo. Profesor je namreč v mojem trebuhu pozabil kos vate.« »Z mano je bilo podobno,« je dejal prvi, »samo da je bil pozabil ▼ mojem trebuhu pinceto.« V tem trenutku M odprejo vrata, profesor vstopi in vpraša: »Oprostite, ali je kdo slučajno videl moj« naočnike?« Tedaj se je novo operirani pacient onesvestil. Radiotelegram bi se vrnil v 4 sekundah z Lune na Zemljo Te dm smo poročali o zanimivem načrtu optika Genbscha iz Jene, ki hoče z novim žarometom s svetilnostjo 2 in pol milijarde sveč osvetliti posamezne zatemae-le partije na Luni. Z daljnogledom bi bilo potem mogoče opaziti te svetlobne lise na Mesecu. Eksperiment je z danimi tehničnimi sredstvi povsem izvedljiv — a vendar niso vidni tisti svetlobni žarki, ki se z njimi veže večina načrten' za oddajanje signalov v vesoljstvo. Ti načrti se bavijo marveč predvsem z uporabo zelo kratkih elek-tromagnetskih valov, tako zvanih ultrakratkih brezžičnih valov, v te svrhe. Najbolj znan je načrt ameriškega tehnika Gernsbaoka. Gerosbaok si je z začetek postavil »la-ljo« nalogo kot prvo stopnjo za poznejšo medlpllanetaimo telegraf i jo. Naj/prvo hoče pošiljati namreč signale na Mesec. Seveda mu ni nič na tem, da bi mu ondotni prebivalci, ki jih sploh ni. odgovarjali nanje. Gre mu v prvi vrsti za dokaz, da morejo žarki te vrste prebiti zemeljsko atmosfero iii nadaljevati svojo pat v vesoljstvu. Za takšen eksperiment je Mesečeva cWa razmeroma blizu, saj znaša njena oddaljenost od zemlje »samo« okrog 400.000 km. Ker se dado valovi, s katerimi hoče operirati Gernsback, oddajati v čisto določeno smer, bi zadeli lahko ob pevršano Meseca in bi se od tam odbili na Zemljo nazaj. Na ta način bi prejeli nekakšen odgovor na zemeljski radiotelegram Ta odgovor bi bil dokaz, da morejo valovi skozi ozračje v vesoljni prostoT. Ves eksperiment bi trajal zelo malo časa. saj se ultrakratki valovi razširjajo skoraj z brzino svetlobe, t. j. 300.000 km na sekundo. Zato bi se moral radiotelegram z Zemlje na Mesec vrniti po 3 do 4 sekundah na Zemljo. Seveda pa bi zahteval poskus silno močne oddajne p: staje. To bi bilo s tehničnega stališča mogoče zgraditi — vprašanje pa je, koliko bi veljala. In tu tiči največja ovira za izvedbo Gernsbackove misli. Gernsback: pa je že naslovil plamteč apel na ameriške milijarderje, da bi zbral potrebna denarna sredstva. Doslej se ni odzval še nobeden. František Udržal, dosedanji predsednik vlade, ki je odstopil zaradi bolehnosti in izčrpanosti. V svojem političnem ustroju se vlada ne bo spremenila, ker ga nadomesti na predsedniškem mestu najbrž František Malypeter, predsednik parlamenta Protisovjetski politični pravec v Romuniji Francoska gledališča v finančnih stiskah Kakor poročajo iz Pariza, namerava francoska vlada prihodnje leto skrajšati subvencije za državna gledališča. Tako bo subvencija za Veliko opero zmanjšana za celili 400.000 frank, v, medtem ko ostane subvencija Komične opere nespremenjena Nemška odlikovanja francoskih kulturnih delavcev Ob priliki siavnosti v Goethejev spomin Je nemška vlada podelila Goethejevo medaljo trem odtočnim Francoz m, namreč ministrskemu predsedniku Herriotu, članu Francoske akademije Paulu Valeryju in pisatelju Andreju Gideju. Poincarejevl spomini Birvši francoski ministrski predsednik Foinearč je izjavil zastopniku pariškega »Petit Jouraala«, da bo izdal še 6 ali 7 zvezkov svojih spominov, ki 'bodo obravnavali dobo od 1. 1920. Zračna zveza med Londonom in New Vorkom V Londonu se vršijo priprave za uvedbo stalnih ziračnih zvez med Lotnd nom in evropskimi prestolnicami po eni strani in z New Yorkom po drugi strani. Zveza med New Yorkom se bo vršila preko Azorov ln Bermudov. Poskusi z novim orjaškim letale m so uspeli zelo dobro. Navzlic hudemu viharju je to letalo s 24 potniki z lahkoto preletelo Ocean. Ker dosedanji predsednik romunske vlade dr. Vajda Voevod ni dobil kraljevega pristanka za svojo vnanjo politiko — hotel je skleniti z Rusijo pakt o medsebojnem nenapadanju — je podal ostavko na svoj položaj. Njegov naslednik je dr. Julij Maniu. ki je prav tako član narodne zaranistične stranke kakor Vajda Voevod. toda v vna-nji politiki je na strani Titulesca, ki je nasprotnik vsake zveze z Rusijo. Levo: Maniu. Desno Vajda Voevod Spominjam se v beli magiji ledene oka-menelosti okrepenelega Niagarskega slapa in na smrt bolnega čuvaja ki se je opotekal proti grobu, ker ga je umetno žganje razjedalo kakor žveplena kislina. Spominjam se Babea Rutha, kralja bose-balla, kako je zagnal žogo čez streho stadiona proti predgričju Skalnega gorovja. Spominjam se, kako sem si dal v Wl-sconsinu osnažiti čevlje po temnookem Si-cilijancu. Imenoval se je Malambrl in mi je dejal, da pase njegov brat v južni Siciliji koze. Bil je isti kožar, ki sem ga srečal sredi razvalin grških svetišč. Spominjam se dekleta, ki je plesalo v neki hiši Pete avenije. Nosilo je obleko, ki se je lesketalo kakor mesečina, govorila je zelo pokojno in se je gibala zelo počasi. In ko so me predstavili, sem opazil, da so njene oči divje in prazne kakor električne obločnice in njena usta trda kakor tračnice nadtalne železnice v šesti aveniji. Spominjam se zadnjih dveh ur velike šestdnevne dirke v Madison Square Garde-nu. Neutrudno so črtali ti kentavri kolesa svoje neskončne kroge. In prišla je zadnja ura. Spominjam se heroičnega mladega dečka z imenom Walthour, ki ga je hipoma popadla homerska besnost. On in njegov stroj sta postala eno, kakor veter in voda vala, kakor lok in struna v violini. Spominjam se, kako je v lesenjači večerjal indijanski glavar. Bilo je v Paw-huski v Oklahomi. Ime mu e bilo »Odrez slanine«; ni rabil ne vilice ne noža in je imel najbolj dražestni avtomobil, kar sem jih kdaj videl. Spominjam se ... Ne, nočem se več spominjati. Slavec poje v vrtu. Na Manhat-tanskem otoku, v pragozdu nebotičnikov, ne pojejo slavci... Copyright Universal Features London 1932 (Ponatis tudi v izvlečku zabranjen), »Konnersreuthska svetnica« Terezija Neu-mann Na zadnji konferenci bavarskih škofov je bilo sklenjeno, da se mora podati Terezija Neumann na kakšno univerzitetno kliniko, kjer bodo zdravniki znanstveno preiskali njeno skrivnostno življenje Raziskovalec Himalaje padel s piramide Iz Kaira poročajo, da se je pri dviganju na veliko piramido smrtno ponesrečil prof. Herrom, član zadnje nemško ameriške ediprave na Himalajo. Spodrsnilo mu je, padel je v globino in ostal na mestu mrtev. D al a j lamova zahvala BrtfcSka biblijska družba je dala religiozno knjigo »Pot romarja« prevesti v ti-betsiki jeziik in je poklonila luksuzen izvod dalaj lami, poglavarju tibetske cerkve. Dal a j lama se je zahvalil družbi v zelo prijateljskem pismu, ki je datirano z >10. dnevom 10. meseca v letu železne ovce«. V pismu pravi, da mu je kot učitelju veroizpovedi »rumenega klobuka« (modernizirane budhistične vere) zelo težko Sprejemat! nauke druge vere, vendar pa da zelo ceni pozornost, ki so mu jo s knjigo izkazali. Zavratni plin V prastari hiši v Kremsu (Avstrija) je živela 81-letna vdova Marija Lechnerjeva s svojim 43-lotnim sinem pekovskim pomočnikom Ferdinandom. Te dni je Lech-nerjevo hotela obiskati njena sestra in jo je našla mrtvo v njenem naslanjaču. Menili so, da je smrt nastopila zaradi srčne paralize in tudi mrtvaški list je navedel ta vzrok. Drugega dne so sorodniki iskali Ferdinanda Lechnerja. da bi dobili navodila za poke p matere. Našli so ga v isti sobi in na istem meetu mrtvega kakor njegovo mater. Ta drugi primer smrti je dal povod za natančnejšo preiskavo in tu. d,i mestna plinarna je dala preiskati plinovod v hiši. Ta preiskava je dognala, da je bil plinovod malo poškodovan in iz te poškodbe se je dvigal zavratni plin v stanovanje. Tu je povzročil taiinstveno smrt obeh nesrečnikov. Vsak dan ena »Čestitam na dvojčkih, gospod Leban!« »Potem ste se zanetili. Oglasite se pri mojem sosedu!« »No, potem vam pa še posebno čestitam, gospod Lebanlc (»Nebedapalter« \ V Londonu živi mož, ki razpolaga s premoženjem 55,5 milijona funtov, od katerih pa ni njegov niti en penny. Ta ogromna vsota je namreč premoženje angleškega vrhovnega sodišča, in mož, ki ga upravlja, je sir Claud Shuster, kraljevi odvetnik, ki je tu na sliki MlcbaJ Z£vaco; 174 PardaHianov sin Zgodoviosk) roman Konji so v divjem diru drevili naravnost proti njima. Kočijaž, ki bil izgubil prisotnosti duha je jel ob pogledu na hrabra reševalca še obupneje trzati za vajete, da bi že pred odločilnim trenutkom oslabil odpor posameznih živali. Kralj ie pomolil glavo skozi vratca. Hotel je videti, kaj bo. Bled je bil zelo, a do zbeganosti mu je bito še daleč. Niti besedice ni rekel, le mislil si je: »Pod kolesa bosta prišla, nesrečneža ... In zaman!« Tisti mah so konji pridirjali do drzne dvojice. Oba plemiča sta škratu planila nanje. Z eno roko sta se obesila sprednjima dvema za uzdi, z drugo sta ju stisnila za puhteče nozdrvi. Nista ju izkušala ustaviti. Tudi vieči se nista dala. Samo tekla sta, s konji vštric. A njiju železni pesti sta neusmiljeno gnetli konjema nosmce. Henrik IV„ ki je sedel na tisti strani, kjer je bil Jehan, je videl, Kako je konj besno stresel glavo, da bi odvrgel živo oviro, nato pa od bolečine zarezgetal. Kakih štirideset korakov daleč sta morala rešitelja tako teči, med tem ko sta konja, omamljena po silni bolečini, zmanjševala hitrost svojega dira. » »Zdaj ni več nevarno skočiti h voza,« ie reke! vojvoda Belle-gardski. »Za Boga vas prosim, sire, skočite.« Tako govoreč je odprl vratca. »Ta dva hrabra človeka gotovo ne bosta dovolj močna, ia bi ustavila štiri podivjane živali,« je pritegnil vojvoda Liancourtski. »Skočite, sire, sikočite.« Takfli misli je bil tudi Henrik IV. Brez obotavljanja je skoči! Iz kočije. Nič se mu ni zgodilo. »Uf! Čas je bil!« je rekel sam pri sebi, ko se ie začutil na trdnih tleh. Liancourt in Bellegarde, vsa bleda in prepadena, sta čakala samo tega. Globoko sta se oddahnila m skočila za kraljem. Prav za prav bi bila lahko mirno počakala v kočiji, zakaj čez nekaj sekund sta ukročeni živali obstali sredi ceste. Pardaillan in njegov sin sta morala zdaj ukrotiti tudi zadnja konja, ki sta brcala in se vzpenjala, kakor da bi hotela zdirjati preko svojih prednjih tovarišev. A ta posel je trajal le nekaj sekund. Zdaj, ko jih je pijana blaznost minevala, so bile videti uboge živali zelo potrte. »Piti jim dajte,« >e Pardaillan svetoval kočijažu, »pa bodo takoj potolaženi.« Henrik IV., ki je dotlej videl Jehana samo v hrbet, ga še ni bil spoznal. Pardaillana ni bil niti opazil. Šele v tem trenutku ju je utegnil toliko pogledati, da ie videl, kdo sta. Z iztegnjeno roko je pristopil k Pardaillanu, komaj brzdaje svojo ganjenost in razburjenje: »Ventre-saint-gris, prijatelj, menda je res usojeno, da morate ob vsakem najinem srečanju tvegati življenje za mojo rešitev! Ne vem, kako naj se vam zahvalim!« »Pha,« je malomarno rekel Pardaillan in stisnil kralju roko, »to pač ni vredno besede.« »Seveda ne!« je oporekel kralj. »Malo je manjkalo, pa bi ležali s polomljenimi kostmi na cesti!« Nato je s toplo vnikljivostio dodal: »Upam, da vam bom vsaj to pot smel pokazati svojo hvaležnost?« Bodi si, da je hotel prezreti Jehana Hrabrega, bodi si, da je hotel najprej pomisliti, kako naj se vede proti njemu — vsekako je stal tako, aa mu je obračal hrbet. Jehan, ki ni poraal njegovega značaja, je mislil, da je to naključje. Mirno je čakal, da se kralj izvoli obrniti k njemu. Tisti, ki ga je hotel rešiti ne glede na svojo lastno nevarnost, ni bil kralj, ampak Bertillin oče. Njegov namen je bil dosežen. Ostalega mu je bilo malo mar. Zato je pa Pardaillan tem bolje poznal kralja. V tem, kar je bilo po mnenju njegovega sina slučaj, je kaj dobro čutil premišljen namen. In njegove oči so dobile hudomušni izraz človeka, ki se pripravlja, da jo zagode nekomu. S kar moči prostodušnim izrazom m prijaznim nasmeškom je stopil k Jehanu, ga prijel za roko, ga pri-vedel h kraliu in vzkliknil s čudovito nedolžnim poudarkom: »Ce je vaše veličanstvo tako dobre volje, naj izkaže svojo hvaležnost temu mlademu možu. Zasluži jo prav gotovo bolj od mene, zakaj brez njega ne bi bilo vašega veličanstva več med živimi.« V pogledu, ki ga je Henrik uprl v mladega človeka, ni bilo nič dobrohotnosti, in tudi rekel mu ni besedice. Bil je v zadregi. Prav za prav mu je ta Jehan Hrabri zelo uganil — da, na tihem ga je celo občudoval. A baš te dni se je morala zgoditi tista grda reč na Montmartru; poročila o njej so bila taka, da ni smela ostati nekaznovana. Odtod njegova neodločnost m slaba volja! Pardaillan ni pokazal, da bi bil opazil kraljev hladni sprejem. Trdovratno, a z zelo resnim glasom je nadaljeval: »Brez tega mladega človeka me ne bi bilo tu in mu po tem takem ne bi bil mogel pomagati rešiti vašega veličanstva gotove smrti . . . Rekli ste, sire, da je malo manjkalo, pa bi si bil polomil kosti. Res je. A to, da sem tvegal za vas svoie stare ude, ni bilo velika žrtev. Ta mladi človek je pa šele ob začetku svojega življenja . . . Ljubezen mu cvete; vse razloge ima, da bi živel, kar najdelj more. In vendar se ni obotavljal . . . Zato ponovim: on je tisti, ki naj mu kralj pokaže svojo hvaležnost, če je taka njegova volia.c Zmaga Grčije s 145, druga Jugoslavija s 73 točkam! Atene, 16. oktobra. Danes je zaključku tretjih balkanskih iger prisostvovalo ogromno število gledalcev. preko 60.000, ki je navdušeno pozdrav* ljaio reprezentante baikenske mladiue Ravne teko je množica navdušeno pozdravila angleškega admirala Chatwooda in er gleške mornarje, ki so svojčas nudili prebivalstvu veliko pomoč na potresnem ozem lju Chalkidike. Že ob 14 je bil stadion zaseden. Malo pred 15. so prikorakali v stadion angleški mornarji s nad 80 mož bro* ;eeo g:;"! S o Da čelu navdušeno pozdravljeni. Res impozantna slika! Istočasno so_ prispeli ovlltčrrki. med njimi mnogi ministri gener ':teta, pooblaščeni m;ns:tri vseh na-Btooajo&ir balkanskih narodov, med njimi morama zlasti omeniti ideologa balkanske unije Papanastaeija. predsednika grške de-legaciis rt balkatiko konferenco. Na ti se je vršila na prošnjo predsednika grškega atletskega saveza g. R in on oni osa spominska svečanost /a g. Chrvsafisa. enega izmed ustanovite!rev balkanskih iger, ki je premi" tur pred dvema dnevoma. Tekmovanja zadnjega dne so bila ne ca« m©, m-iirse zanimiva, temveč so tudi v kva-litativncrR-^Jsriru krasno uspela. Rezultat: so bili: Predteki 400 m: 1. predtek: 1. Passi (G.) 51-.6. 2. Tučan (.T.) 53 3. Mehmedali (T.) 54 ena petina; 2. predtek: Stavrir.os (G.) 53 ena petina; 2. Nemes (R.) 54 dve petini: 3 Ferenščak (J.) 54.6 "Predteki 110 m z zaprekami: 1. predte*: 1 Hadžigrigorin (G.) 18, 2. Tevvfik (T.) 18.2. 3. Virgil (R.) 18.6; 2. predtek: 1. Man-tikaV (G.) 15.5. 2. Buratovič (J) 16.3. 3 Gančev (B.) 17.4. Tek 1500 m: 1. Gcorgakopoulos (G.) 4 13 s.iri petine. 2. Tsoukalas (G.) 4:15 štiri oetine. 3. Lapusan (R.) 4:18 ena petina. 4. Vekovici (R.) 4:21 ena. petina; Krevs (J.) 4:23. Drugi naš zastopnik žorga je zaradi in-dispoziciie popolnoma odpovedal. Krevs je kljub veliki utrujenosti po napornih tekih na 10 in 5 km dosegel 6voj najboljši čas m dragoceno točko Sta*:je točk: Grčija 99, Rumunija 49, Jugoslavija 48, Bolgarija 15. Turčija 14._ Met kopja: 1. Papageorgin (G.) 57.47. 2. Kovaoevič (J.) 56.47'. 3. Riess (R.) 55.34, 4. Georgieff (B.) 53.69 (nov bolgarski rekord). 5. Rottman (R.) 51.992. Zelo dobri rezultati! Odličen Kovačevič! Lanski zmagovalec Jugosloven Messner (51.64 m) je slabše metal od letošnjega šestoplasiranega Slaparja, ki je nastopu s poškodovano nogo. Kljub temu pa je zaostal ie par cm za Rumunom Rottmanom! Z malenkostnim prestopom je dosegel marko preko 54 m! Stanje: Grčija 104. Rumunija 53, Jugoslavija 52, Bolgarija 17,- Turčija 14. Finale teka 110 m z zaprekami: 1. Man-tikas (G.) 14.9 (nov grški in balkanski rekord). Odličen rezultat! 2. Buratovič (J.) 15.4 (izenačen jugoslovenski rekord), 3. Rad jigrigoriou (G.) 16.3, 4. Gančev (G.) 16.4. o. Tesvfik (T.) 17.4 (nov turški re* kord) _ . Stanje: Grčija 112, Jugoslavija 56, Ru- , m unija 53, Bolga-ija 19 Turčija 15. Finale 400 m: 1. Nemes (R.) 51 dve petina. 2. Passi (G.) 51 tri petine, 3. Ferenščak (J.) 52 dve petini, 4. Stavrinos (G.) 52 tri petine, 5. Tučan (J.) 54. Ferenščak je z lahkoto premagal lanskega balkanskega prvaka in rekorderja, ki ga je v finishu notis-nil še na peto mesto drugi Grk. Zmagovalec je izenači! balkanski rekord Tudanov! Zopet velika vrzel zaradi ner.astopa Jam-nickega! Stanje: Grčija 118, Jugoslavija 60, Ku-munua 58 Bolgarija 19, Turčija 15. Maratonski tek: Letos se je vršil pravi maratonsk; tek iz starodavne vasice Maraton Proga je bila skrajno težavna. Zmagal je že tretjič. Rumun. letos Gall v času 3-20-41' naslednja mesta do sedmega so zasedh Grki: Goafas 3:27:25. Priftis 3:40. Dmitropoulos 3:51:40 Dzoumas 3:54:2 Kot 3f.inv in osmi sta se plasirala Jugosloven« Sporn m Vidovič. dočim sta Rurnuna Ma-n»>a n Panait odstonila. V klasifikaciji balkanskih >oer se ocenite samo po dva zastopnika vsake države zaradi česar sta Snom in Vidovič zaseda četrto in neto ™5>anje: Grčija 125, Jugoslavija 63. Ru-tnm.iia 63 Bolgarija 19 Turčija 5. fkok ob palici: 1 Andreopoulos (G_) 3.81= (nov grški in balkansk' rekord) 2. Do-rev fB.) 3.40 (nov bolgarskireWl 3. Buratovič (J.) 3 50 Travlos (G.) 3.40 5. Zupančič (J) 3 20 Buratovič je dosegel svoj najboliši rezultat, Zupančič pa je popustil Stanje: Grčija 132, Jugoslavija 67, Rumu« aija 63, Bolgarija 23. Turčija 15. Skok v daljavo z zaletom: 1. Papamihail (G.) 6.86, 2. Buratovič (J.) 6.555, 3. Kokki-nis (G.) 6.52, 4. Gančev (B.) 6.33, 5. Lupan (R.) 6.28. Stanje: Grčija 140. Jugoslavija 71, Rumunija 64, Bolgarija 25, Turčija 15. Mio-kovic, naš drugi skakač, je popolnoma odpovedal. Novakovič, ki ie bil določen za to disciplino, je bil zaradi oediscipline odstranjen iz reprezentance. Štafeti 4 krat 1C0 m: 1. Grčija (Kami-zoulis, Filiakos, Frangoudis, Mautikas) 43 dve petini (nov balkanski rekord). 2. Rumunija 44 tri petine. 3. Turčija 45. 4. Jugoslavija (Miokovič, Slapar Buratovič, Župančič) 45 tri petine. 5. Bolgarija 46 in tri petine Zopet veliko razočaranje! Naša štafeta s tremi rezervami za Jamnickega Skoka in Stevanoviča! Klubska štafeta ASK Primorja, ki ie letos dvakrat zaporedoma dosegla rezultat 44 štiri petne, bi bila brez dvoma odločilno posegla v borbo za drugo mesto. Končni Izid tretjih balkanskih iger: 1. Grčija 145, 2. Jugoslavija 73, 3. Rumunija 68. 4. Bolgarija 26, 5. Turčija 18 točk. Oficie^e so bile balkanske igre zaključene z mimohodom angleških mornarjev katerih godba je pred tribuno zaigrala grško in angleško himno, nakar so bile spu* šČene z drogov zastave vseh balkanskih držav ob igranju vseh državnih himen. Zvečer so bili pri banketu atleti obdarovani s krasnimi darili in plaketami. Jugoslovenska ekipa, kot najboljša zunanja, si je priborila darilo grškega ministrstva za javna dela. Navaiamo 5e končno razmerje točk v 1. 1931. in' 1. 1932. Grčija: 1. 1931. 131, 1. 1932. 145 točk. napredek za 14 točk, Jugoslavija 1 1931. 91 1. 1932. 73 točk. nazadovanje za 18 točk Rumunija 1. 1931. 61. 1. 1932. 68 točk Bolgari ia 1. 1931 25. 1. 1932. 26 točk. Ti>re: ia 1. 1931. 20, L 1932. 18 točk. Ilirija : Svoboda V nedeljo se nadaljuje podsavezno prvenstvo. Na igrišču Ilirije se vrši prvenstvena tekma Ilirija : Svoboda, ki spada gotovo med najzanimivejša srečanja jesenske sezone. Saj se po dosedanjih rezultatih sodeč srečata dva skoraj popolnoma enakovredna nasprotnika. Svoboda je dosedaj odigrala tri tekme, z Rapidom in Pri-morjem je igrala neodločeno, izgubila je pa proti Železničarjem. Ilirija bo v njej vsekakor trčila na resnega nasprotnika, ki ga nikeko ne sme podcenjevati. Tudi Ilirija je dosedai odigTala tri tekm3, od katerih je v dveh zmagala, tretjo proti Rapidu pa je izgubila. Preteklo nedeljo je Svoboda pokazala prav lep nogomet in zato je računati da bo nedeljska tekma vsekakor na višku. Tekma se bo vršila ob 15. na igrišču Ilirije, popreje pa igrata rezervi obeh k!u« bo v. Službene objave LNP (Iz seje p. o. 19. t. m.) Navzoči gg. Stanko, rav. Setina. Novak, Grošelj, Kovač, Petrič, Setina R., Brumen, Ar ko. , , „. V nedeljo 23. t. m. se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče Ilirije ob 15.15 Hrrija : Svoboda, predtekma ob 13.30 Ilirija II : Svoboda II. Službujoči odbornik i.iž. Debelak nadzor nad blagajno rav. Setina. Vsak klub mora postaviti po pet rediteljev. Dopoldne ob 9. Reka : Svoboda. Vre. ob 10.30 druca poskusna tekma Zadruga : Šparta. Službujoči odbornik Novak. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Igrišče Pri. morja ob 10. Grafika : Hermes. Službujoči odbornik Grošelj Vsak klub mora postavki po tri reditelje. Maribor, igrišče Železničarja ob 14.45 Železničar : Primorje. Službujoči odbornik Marussig , , . Domžale -grišče Diska ob 15. Disk . Domžale Službujoči odbornik Vospernik v<,ak klub mora postaviti po pet redi- CHmstnik. igrišče Hrastnika ob 15.30 Hrastnik : Zagorje. Službujoči odbornik lVVzame se na znanje poročilo M O Trbovlje d« Rudar Hrastnik, ne bo nastopil v nrvenstveni tekm i proti A materin Trboveli 23 t. m v Trbovljah ter se tekma verificira 3 : 0 p. f. za Amater. — Preloži se nrvenstvena tekma Ce'ie : Maribor, določena m 23. t m. v Celju. Po nalogu JNS Beograd se odigrajo kvalifikacijske tekme 23. t. m. v Celju ob 15.: Celje : Slovan, Ljubljana. Službujoči od-bornik Svetek. Vsak klub mora postaviti po pet rediteljev Poziva se MO Celje, da pravočasno poskrbi za zadostno varnostno službo, nadalje da ugotovi, če so na igrišču Celja golove naprave v redu. kar mora javiti LNP do sobote 22. t m. opoldne, v nasprotnem primeru se določi tekma na igri« šče A tlet i kov. — V Čakovcu ob 15.: Čakovečki SK : Rapid Maribor. Službujoči odbornik LNP dr. Mežnarič. Odobrijo se prijateljske tekme 23. t. m Svoboda, Zagorje : Svoboda, Zalog v Zagorju. predtekma Svoboda II. s Retje II. — Amater : Ilirija II. v Trbovljah. Predtekma Amater II. : Rudar II. ni dovoljena. Trbovlje : Retje v Trbovljah s predtekmo obeh rezerv. Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 17. oktobra, — nadalje dopis ZNP Za2 (opoldne) izpred restavracije »Jwih« v Medvodah. Lovišče je: Medvode. Preska. Sora Pungert. Si»ha. Dorfarji. Srednje m GoT Bitnje Straži šče Gaštej Breg^Mav-čiče Podreče. Bohinc, Medvode Zaključek lova točno ob 16.. nakar Vo razglasitev rezultata v restavraciji »lesih« v Medvodah. Žrebanje lisičjega vozila, motorna kolo s Nijnovela «la2inska pa-tstna železna zelo praktična sloiljira postelja t tapeciranim madracom _ praktična za vtaku bižn, hotele, za putujuče oso-be in nočne slaibe. Stane Dia 390.—. Razpoli-ljam postom in ielezni-com po povzetju^ Engteskl tlotivi patent atolci. Stoji Din spalfnt poleni fotelj stane D!a ŽSOO Liegciluhl praktičan *a Utmicia »cdtni«. Sta« ee Dia 130. pa tem imam £:st Cobaao perje kg Dia 48.—. Sist belo gesje kg Din 130.—, čisti puh kž Dm 250—. modroci punjeni t rolaom Din 750.—, žitne mreže postelje Din 150—, oto-tcani Din 650.—. U BROZOVIČ. ZAGREB OICA 82. VSI JO OBČUDUJEJO ker je lepa. Pred kratkim je bila še korpulentna, namesto gladke kože je kazala obilo mastnih gub. Pričela je uživati Slatinske tablete BAHOVEC ki zmanjšajo težo telesa tekom 1 leta za 8 —14 kilogr, Nelepe mastne oblike na licih, podbradku, hrbtu, trebuhu, bokih in stegnih izginevajo, prša se manjšajo, kilo za kilo izgubljate in na vseh delih telesa se uveljavlja vitkost. Nevolja in nerazpoloženje se umikata in po nekaj mesecih se pojavi na mestu korpulentne mase vitka, mladostna, elegantna in gracijozna postava. Istočasno z uničevanjem masti se pomnožujejo rdeča krvna telesca, ki dajo telesu in živcem novih sil. Doza 100 tablet Din 46.— doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete za hujšanje proizvaja: Apoteka Mr. BAHOVEC LJUBLJANA Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. 1 prikolico ali avtomobil bo danes ob 20. v restavraciji »Fritz« v Tavčarjevi ulici št. 4. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Da-ces strogo obvezen sestanek vseh igralcev ob 20. v našem lokalu. Rezerva igra v nedeljo v Kranju ter se odpelje z avtom. Ljubljanski zim^ko&portni podsavez ima drevi ob 19.30 v damski sobi kavarne Emona sejo tehničnega odbora. Seja zaradi sestave programa za sezono 1932/33 zelo važna, zato vsi in točno! Obenem se naprošajo zunanji delegati klubov, da se do možnosti iste udeleže. Oskrbovani planinski domovi Sloveasko -planinsko društvo sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na praznik do vštevši 1. novembra. Kdor želi kočo posetiti med tednom, naj »e zglasi pri g. Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Aljažev dom v Vratih: Velja isto kakor za Erjavčevo kooo na Vršiču. Med tednom je turi-,=tom na razpolago stara Aljaževa koča. ki je stalno otvorjena, toda neoskrbovana. — Triglavski dom na Kredarici }e zaprt Za poset se ie oglasil pri oskrbniku g. Francu Šcstu v Srednji vasi v Bohinju. Koča j)ri Triglavskih jezerih je zaprta. Kdcr jo želi posetiti naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivamki Žvanovi v Srednii vasi v Bohinju. Malnar-jeva koča pod Črno prstjo bo odprta hn oskrbovana do 1. novembra. Orožnova koča pod Črno prstjo je ounrta rn oskrbovana le ob sobotah in nedeljah, na dan pred praznikom in na praznik: to pa samo v primeru lepega vremena. Kdor bi se hotel sicer posJužiti koče, naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivanki Smukavčevi v Bohinjski Bistrici št. 15. Staničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikova koča so zaprte. V Karavankah: za Kadilnikovo kočo na Golici in spodnjo kočo na Golici velja Ivo kakor za Erjavčevo na Vršiču. Zaradi poseta med tednom se je zglasiti pri o )iavin'ska podružnica SPD v Cetfu sporoča. da so odorte naslednje koče: P^ker-nikova in Tiller.ieva k-^a v Logarski dolini. Metrska koča ni MoziHki planini In Jeljska koča v Celjskem pogorju. Kocbe- kov dom na Koa-ošici in Frischaufov dom na Ok reši ju sta zaprta. — Podružnica SPD v Radovljici sporoča, da je Vilfanova koča v 3egunjščici odprta in oskrbovana le ob n^dJjah, dokler bo lepo vreme. — Podružnica SPD v Kranju naznanja, da je Valva-zorjeva koča stalno odprta. — Mežiška podružnica SPD »Peca« .-jporoča, da je lleto-va koča na Peci oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra, če bodo dospele prijave. Cim bodo snežne razmere na Peci 7si smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno javiti podružnici SPD »Peca« v Mežici. — Podružnica SPD v Škof ji Loki naznanja, da je koča na Ljubniku odprta in oskrbovaina vse leto. Pot je dobro markirana. tako da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporoči iiva je jesenskih dneh zaradi izredno lenega razgleda. — Upravni odbor SPD na Boču sporoča, da bo restavracija na Boču rudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. — Podružnica SPD v Bohinju sporoča, da je koča pod Bogatinom zaprta. Kdor je želi posetiti, naj se zglasi pr-i g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. — Podružnica SPD v Trbo\>lj*h naznanja, da je Dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto. — Podružnica SPD v Črnomlju sporoča, da je Planinski dom na Mirni gori vedno odprt im oskrbovan. Iz življenja na deželi VODICE. V nedeljo 16. t. m je bil ▼ Vodicah sestanek JRKD za občino Vodice. Namen sestanka je bil, da se ugotovi trenutno število Članov jn se določijo glavne smernice za širjenje JRKD med občani. Število pristašev je že preseglo prvo sto« tino. Odbor je tudi osvojil resolucijo, da bi se v občini namesto podpor brezposelnim plačevalo delo pri popravljanju cest ali osuševanju močvirja v spodnjem delu doline, kjer so redne jesenske poplave. Ministrstvo prometa se bo prosilo za polovično železniško tarifo za prevoz koruze za revnejše občane. Odbor se je podrobno bavil tudi z gospodarskimi vprašanji občine in bilo je sprejetih več predlogov. — Kolesarska tekma sokolske čete je zaradi slabega vremena preložena na 23. t. m. ob 15. ŽIRL V nedeljo 9. t. m se je vršil v Žireh v osnovni šoli sadni ogled, ki ga je pripravila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Razstavljeno sadje je bilo celo iz vasi Suše v Poliansk! dolini in iz Rovt in Petkovca Bilo pa je mnogo vrst. tako da so imeli oni. ki so določevali imena sadiu. mnogo opravka. Ob razstavi je imel predavanje o sadiarstvu sreski kmetijski referent g Pečovnik iz Logatca. Prva nais sadna razstava nas je zadovoljila. sa? ie bilo zanimanje zanjo kljub ra-bemu vremenu \"e'iko. GORNJI GRAD V soboto 22. t. m ho ob 20. v Sokolskem domu pred*ro»nie o 20letnici balkanske voine Vab!leni! LOŽKA DOLINA. Tuka-šnja strekka družina je pričela redno streljanje V nedeljo 23, t. m. ob 13 otveri oh lenem vremenu svoje strelišče. Pri tej priliki se bodo sprejem-H tudi novi člani. Cene nudim oglasom ženltve In tfopteoven/as ruka beseda Din 2*— ter enkratna pri-fojbina ta tifro ali ta dajanja naslova Din S.—, Oglasi trgovskega ln reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din i.—s Po Din J.— ta besedo ta zaračunajo nadalje vel Oglasi, ki spadafo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokalu, »Sta movanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, aObrt« bt »Lese ter pod rubrikama »Trgovski potniki* ln »Zaslu-tek*, te se t oglasom modi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče rasluika ali tlužba. plača za vsako besedo 50 por. Prt vseh oglatih, ki se taračunajo po Dtm Ista besedo, se taratuna enkratna pristojbina Din 5.— ta tifro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par ta vsako beseoo Enkratna pristojbina ta tifro ali ia d a fante naslova pri oglasih, ki ce taračunajo po 50 par ta vsako besedo, tnaia Du> 1—. NafmanfH znesek pri oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—* +ri oglasih po I rHi» ta besedo na Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pri predat! naročila, oziroma flh le vpnslati r pisma obenem t naročilom. Pozor, gostilničarji, restavrater ji! Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Rarlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradamb Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Kari ovci, Fruška gora. 302 Kotel »Alfa« za perilo, »troj za valja a j* perila in salonsko ob leko proda Marija Belle. Umbtie pri Mariboru. 41975-6 Kupim Službo dqbi Vsaka beseda 90 par, «a dajanje naslova aH u Šifro pa S Dia. (D Mlajša gospodična dobi službo v d.e! ileatesi in mlekarni. Prednost 6 koncesijo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra »lužba«. 41935-1 Dekle zdravo im snaržmo. ki zna kuhati ter opravljati vsa gos-podinjska dela. iščem. Kaslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 419:30-1 Postrežnico sa med 9. in lil. uro dopoldne sprejmem v Rožni dolini, tešita IV/31. 41933-1 Natakarico M želi prevzeti gonilno aa račun, poleg samostojnega vodstva gospodinj-atfrva im ktihinje. soreime takoj gostilna Hau>sen-bvehier t Žalcu. 41905-1 Študent-arhitekt ki bi hotel izvršiti rekam ne osnutke in risbe, naj s« javi pod značk n »ličinko vi ta reklama« na oglasni odd'elek »Jutra«. 41871-1 Natakarico iedne zunanjosti. zmožno nekaj kavcije, ki bi pomagala tudii pri gospodinjstvu, sprejme takoj gostil n» »Jadran«. Ivanka Su-šter, Ljubljana VII. Čer-netova ulica 31. 41946-1 Dobrega livarja t* železno tetino in drugo Išče zvonarna in lira.™« v St. Vidni nad Ljubljano. 4196S-1 Steklar, pomočnika dobro izurjenega sprejme grek'arna Ivan Kovač-'? v Ma.ri boru 41977-1 Pomočnico •jvejime Kro-ia-štvo v Kolo dvorski rolici št fv. 11. 41996-1 Pletiljo sa iKvrvvice. sprejmem ta koi. Naslov pove oglasn' oddelek »Jutra«. 41982-1 Beseaa 1 Din; dajanj« naslova ali ta Šifro 5 Din. Dijaki. Id iščejo vnstrukcije. pla-Sajo vsako besedo 50 par j za šifro ali ia dejanje naslova 3 Diu. (4) Francaise »nseigne le fra tbode rapide. 80 L>»n par aioie. Dunajska e. la/Ill. 40257-4 Vsaka rwt(ii 50 par: ta dajenj« nasJova ali za Šifro pa * Din. (2) Dekle •reAnjSh let. marljivo ln pošteno, išče mesto kuharice a!« gospodinje. Gre tudi na deželo. Naslov v glasnem oddelku »Jutra« 41908-2 Mesarski pomočnik vešč jokanja ra dober pre-kale valeč. želi preminiti »lužbo « 1. novembrom. Ponndbe na ogla*, oddelek »Jutra« i>od šifro »Mesar sk* r>>močni'k«. 41837-2 Gospodinjske pomočnice kuharice, sobarice, postrež niče, za vsa dela, priporoča gospodinjam posredovalnica v Seliviburgovi nI. Jt. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 4194-2-2 Kot postrežnica iščem za^poslenje — najra-j« v Ljubljani. Opravljati znam vea hišna dela. — Marica Casar, Ljubljana. Krvževniška ulica l-l/II. 41929-2 Krojaški pomočnik išče stalno slgl. oddelku »Jutra« 41766-6 Velespeceristi! Kdo proda specenijeko blago za 55 % bruškovo žga nje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 8000«. 41750-6 Oglasi crg. sna^atia po 1 Dio beseda; t« dajanj« naslova aii ta šifro 5 Dim. — Oglasi sociaLivega cna£a.ja Ttt ka beseda 50 par; u dajanj« naslo>va aa ia iifro pa 9 Din. (T) Odpadke od čiste aluminij, pločevine v vsaki količini stalno ku pnjiemo. Ponudibe na Me tatlmi Indnifitriju. Be^^rad pošta-nski pretinac 153. 41191-7 Železen dimnik (kamin) dolg 10—14 m. pre mer 30—40 &m. kupimo. — Ponudbe na poštni preda' št. 28, Kranj. 41240-7 Frizersko opremo za darnski saJom, kupim Ponudibe pod »Salon« na oglasni oddelok »Jutra«. 41978-7 Vzvodno stiskalnico 'Hebeldruc.kvergrrl.derprpi5.se majihnio, rabljeno, na Iz menični tok fWechselvaa.a, priti-kJine, cca 40u ui^ vrta, Alosrte, Dnu ieu.000; UUsO, novoziKlano, 2 eno-eobnt starno varnji, 2 dvo s-obui konitoruu stanova nji, praimca, drvarnica. 500 m2 vrta, predmestje Ljuibljane, Din 160.000; HIŠO. novozidano, trisob ti.i> sta-novajij«, priti kliMie. lbOO nia vna, D»enjfka ceeta. Dim 60.000; HISO, norvozidano. 3 e m2 vrta. pri Viču, Dio lilO.OOO; HISO, starejšo, dobro ohranjeno, 2 sobi. kuhinja, prifcikline, vrt, Zg. Siska Dia 45.000; HISO. fnonadistropno, no voiziidaco, 2 kiooifortai trisobni sta>niOva.njii, pritiili-ne, 1800 mJ zemljišča. Dolenjska cesta., 340.000 Din; RJSO. enodružinsko, 4 sobe. kuhinja, pri Bik line. 800 m* vrta, pri stari ši šeneki cerkvi, 170.000 Diji HISO. novozidano, priitlifi no. 2 sobi, kuhinja, pri-tikline, 700 m' vtU. pri Viču, Din 40.000; HISO, visc»ko*°dmestju v na'vpč'i izberi. 41984-20 Edgar Kice Burronghs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL 93. Mesec dni hoda proti jugovzhodu — tako so domačini povedali Tarzana — je živel Čuden narod. Ti ljudje so nosili bleščeče rumene okraske. Se njihove puščice in sulice so bile tako okovane, in tudi kuhinjska posoda je bila iz take kovine. Zelo divji so bili; njihovo mesto je bilo zg-rajeno iz kamna in obdano z visokim zidom. Stavbne parcele v solnčroi legi, po 15—60 Di® prodam v Brinju — S t,o žicah na Ježici. Po jas nila daje Herman Ježica. iti pri Florjan čku. 40362 20 Parcele poleg kolodvora v Dev. Mar. v Polju prodam tudi! na knjižice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41963-20 Večjo žago kupimo aii vzamemo v na ;em. event. tudi vzamemo lastnika za družabnika. — Ponudbe s točnim opisom pod »Žaga 1932« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 12533-20 I Vsa k a o^i^la i Din. za lajanj« naslova ali ta Šifro m K Din. (16) 200.000 Din posojila iščem za takoj na prvo mesto nove dvonadstropne hiše sredi mesta. Ponudbe ood šifro »Nova zgradba« na oglasni oddelek Jutra. 41881-16 50—70.000 Din posojila -?a dobo 2 let iščem. — Vknjižba na 1. mesto. Pismene ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod šifro »640«. 41501-16 Stroj, inženjerja ki bi prevzel tehnično vod stvo večjega snujočega se podjetja, iščemo kot dru žabnika. Potreben kapital vsaj 5(1.000 Din. Ponudbe pod »Nova industrija« na prd.ružnico »Jutra« v Ma riboru. 13534-1* Poham Vsaka beseda I Din; « dajanj« naslova aii šifro pa 5 Din. (12) Pohištvo spalnico in kuhinjo proda Maiks Liiro, Poljanski na sip štev. 10/11 — desno. 417S1-12 Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanj« G« »lova ali ta šifro 5 Di' Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; >% dajanje naslovi ili w> šifro 5 Din. (18) Dve zimski suknji ugodno naprodaj na Blei-weasovi cesti g/U. desno. 41915-13 Ženski plašč dobro ohranjen, s pravo kožuhornino. kratko jopico, obleko in moško obleko prodam. Sredina štev. 12. 41665 13 Vaaka bosMta 1 Din. M dajan)* oaelcma u> šifro 6 Dta. (10) 2 pisarn, prostora oddam s 15. novem.br om t. 1. v palači Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstT. Informacije daje firma Go tom. 411935-19 Vpeljano trgovino vsled bolezni takoj oddum v najem. Ponudbe na om oddam za notvember ▼ Suvoborskl ulic' St. 19 — Bežigrad. 41917 21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam takoj ali • 1. novembrom. Na »lov pove o-glasni »ddelek »Jutrac. 41943 21 Dvosob. stanovanje •>ddam z novembrom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41899 21 Stanovanje 2 večjih in 1 manjše sobe, s priiiklinamii takoij odda Drobež, Rožna dolina, ce-sta IX/43. 41M5-Ž1 Dvosob. stanovanje lepo. s 1. novembrom -.«1 iam v Levstikovi ulici 21. nritlifie levo. 41985-21 Stanovanja ' Vsaka bwda 50 par. 1 t m dajanj« naslov« lil i S aa Uir* i Dia. (21-a) J Stanovanje štiri- ali petjih no. v sokem pntlič;-u aH I- nad strop ju v prometni ulici iščemo za februar. — Po nudbe do 30. t. m. na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Februar 1933«. 41951-21'« /i Vsaka ttHOMla Ml par; aa lajanj« naeloi* ali n litra t Dta. (SS) Opremlieno sobo lepo in u.porabo kopalnice in posebnim vhodom od dam takoj ali s 1. novem brom v vili pod Rožnikom cesta 1/9. 419:» 23 Opremljeno sobo z eno ali dvema postelja ma oddam v Rožni ul. 19. 41933-28 Sobo z eno »Ji dvema posteljama oddam na Mestnem trgu št. 6/II. 4193433 Opremljeno sobo v centru mesta oddam boljšemu stalnemu gospodu Naslov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 41928 23 Solnčno sobo na željo tudi s hrano od d3m solidnemu gospodu blizu g'avmega kolodvora — Livarska ulica štev. 6. 41947 23 Prazno sobo sol nčoo. pa rk e titan o. od dam takoj ali s 1. novem brom za obrtno šolo — Riharjeva ulica štev 2. 41965 33 Prazno sobo s porWi'noima seipariiraoim vhodirn. v novi vili od dam go«r>.j»iie.Tii. Naslov « oglasnem oddelku »Jutra« 41980 2? r m Vsaka beauda 60 par: v dajanj« oantova aJi sa teb« 1 Din. (8B-a) Gospodična išče prazno sobo v bližina Bieiweiisove cesite. — Po nud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirano« 41Ml-33'a Kot sostanovalka bi šla gospodična v sre dins mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uporaba klavirja« 41944-23/a Sobico pod Rožnikom, išče š'uden tiea za takoj. Ponudbe na uglas. oddelek »Jutra« pod značko »Kocenova«. 41970-23/* Sobico skromno opremljeno, iščf gospod. Ponudbe na og oddelek »Jutra« pod šifro »Do 1. novembra« 41971 -25/» Sobo v LJubljani iščeim za mediieinca. pr solidni in zdravi rodbin: s popolno oskrbo in hrano Ponudbe i navedbo cen' na Anico Vdrnar. L'ubl;a na. Pražakova ulica št. 10 41976-23/a Vsaka beseda 50 par. j u dajanj« naslova ali * ia šifro pa 3 Din. (28 • Večjo vsoto denarja je izgubila revna delavka od Prečne ulice do Vodni kov« cest*. Pošten naidi ce! j se naiproša. da ga proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 4193428 Vreča fižola je padia z voza na cesti Kranj — Ljub! jan a, n a jbr ž e v Mf-dvodflh. — Najditelja prosim, da jo pošlje na naslov: Anton Lap. vrtnar. K^anj. 41950-28 Glasbila Vsaka beseda 1 Daa: sa dajanj« oa«<9va aH H Hfro P» « Dta. (M) Harmonika, citre in gosli poceni naprodaj v Mostah. Tovarniška ulica štev. 27. visoko pritličje 41966 26 Vsaka traaeda | Dta; «s dajanj* oaatova aH u litre pa S Dta. (27) Par težkili konj radi nezaposlenosti odds čeu tirno brezplačno * r« jo graščina pogled. Loče pH Poljčanah 41812 27 Pes volčje pasme se je zatekel. Dobi se pri Rootmanu v Go&poski ulici št. 4. 41914-27 Še enega angleškega foksterijerja izredmo živahnega, t ro-diovitiikom proda Ivan Kenda. Mestni trg št. 17. 41916-27 Vm.ka beaeda t Din: ia dajanj« oaotova iiira pa 6 Dta. CM) Joško ob M> 7. v nedelj« zjutraj — Dnnajska 31 — 8 cve.Kko v roki. 41981 24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvignit) sledeča pisma: A. M. 1865. Ajnerikanec, Ajnerikanska, Ah proda, Angleška konverzacija, Agi-lea potnik. AJiad.em;k, Be-atrice. B rtu otrok, Bodoč-nuist. Brez posredovalca, B. B., Brezobrestno. Cim prej, Oedna »oba. Cisto, Castrtik. Cista preteklost, Dobičkanosno, Dva cesarja. Dobro situiran. Dobra kuhaj-ica. Dekle, Demtist, Dobra moč. Delaven, Dober okus. Dobra služba. Elegantna s o ha. Elektromotor, Fiat. Ford. F. 58. Grafolog. Gorenjska, Gig. Gospodar, Gotovina. Go renjsko 123, Hrepenenje 302 Hiša. Hues Hva-ložna dobrot-nica, Izvežba na Jiirist. Inštrukc-ija. In vesticija. Kapital 45.000, Kovčeg. Ket. Kavcija. Kavcija potrebna Knjiži ca. Komfort. Kuharica 200 Din, Komenski, Krojač in stroj. Kavcija 10.000 Lju biteljica otroik. Lepa lega. Lepo življenj«. Lepa bo dočnost. Ljubljana Lahko opravilo. Lepa soba Mle kar. Malo posestvo. Moč. M ada takonca Marljiva. Mirna stranka. Mir. Mari bor, Most«. Marljiv Ma rija. Nemka. Navedba ce ne Nouvelle. Napredek. Na trgu. Nino, Oskrba. Osemsto dinarjem Pošuii predal 307, Pozna treča. Posestvo. Prometna točka. Podjetje. Plačilni nataka rica. Pisarniška moS Po pol noma snažen Perko M a rija. Pouk. Premoženje. P: sama. Prijatelj Priprosto P--.uk 32. 1'esa Pridna PostreEjiva, praštediona Parcela. Planinka Perje. Prvovrstni zastopnik ta Zagreb. Poceni Priložnost. Praktik»ntinja. R-es-en ns men. Redka prilika. Roks vica, Rabljeoa, Resna že-nit-ev. Rabljeno diobro obra njeno biago, Reprezentant Radii seJtov«, Sigurna naložba. Samo le;os. Sredi na. Stroga tajnost. S. M. 77. Solidna moč. Svete! lokal. Samostojna 322. Si guruo. Simipatija. Strogo zaupno. Stalno. Suho. Strogo solidno. Sredi mesta. Šiuga. Štiričlanska. S;vs nje. Siajerc. Sager. Trgov sk«1 naobražen. Takojšnje plačilo. Trgovska brzina Točen 16/10. Toipla jesen Takojšen nas^p. Tovom' avto. Tričlanska. Trafi kant. Trafika. Točen plač nik. Takoj. T3koj in res no. Točen. Tramvaj. T» koj denar. Umevna cens. Uporabno, Uradnik. Vila 50, Vila, Vera 20. maj. Vpeljano. Vinski potnik. Vesten delavec. Vztrajen. V»stje. Varno naiožt^n ka pital. Varčna gospodin;a. VeziJ ja. Ves*en. Vil a Ve lepromet. Zivei Menschen. Zvečer, Zagrabi. Zmožni m!a;š« moč. Za december. Z navedbo cene, Zmožnov Ži-vlje.n>e. 7jvij<«njepi«. Zen =k! ideal. 80.000 Din. 44 27/VTT. 30.000. 180.000. 3(Vi do 600 rn'. 1^79. 18««. 1'tf?0. 1P99. 530. 32, 33. 15. oktober, 300. Vsaka o<»«t-la 1 Din. ia Vajanje naslova ali 1 ta šifro Diin (29 ; Parno lokomobllo 10—16 Ke. doibro ohranje no. potrebujem za žago ve-necijanko. — Ponudbe na naslo