iiiiSEil*
fssmmm
•MvAi^švIvM
^Bv.vlvMv/Mv
Celje - skladišče
D-Per
65/1989
mam
*118!II!S8
•v.v.v.v.v.v.v.v.v.v/.v.
«81*1111
■MM:;
j
S!:
a
5:
COBISS 0
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
LETO XXIII
SREDA, 26. APRIL 1989
Številka 2
27. APRIL IN 1
■ n'J%
* V NAŠI OBČINI
Včeraj - v torek, 25. aprila - je bila v velenjskem domu kulture letošnja osrednja proslava 27. aprila, dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda, in mednarodnega praznika dela 1. maja v naši občini, na kateri so zaslužnim aktivistom SZDL podelili priznanja OF, zaslužnim aktivistom zveze sindikatov pa srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije.
Srebrne znake ZSS so podelili enajstim sindikalnim aktivistom, eni sindikalni konferenci in eni osnovni organizaciji zveze sindikatov v občini( Francu Deberšku iz Zunanje dejavnosti RLV, Anici Florjan iz Mehanizacije Vegrada, Marjani Kašnik iz Veleblagovnice Name, Dragu Krenkerju iz velenjske delovne enote Iskre Delte, Ivanu Jelenu iz Jame Skale RLV, Jožici Hercog iz DSSS SOZD Gorenje, Janku Luknerju iz DSSS RLV, Vladu Ivančiču iz Commerca SOZD Gorenje, Zlatku Notersbergu iz Jame Preloge RLV, Slavici Šumnik iz Zdravilišča Topolšica, Mileni Zdovc iz osnovne šole Anton Aškerc ter Brini sindikalni konferenci in osnovni organizaciji zveze sindikatov HTZ RLV).
(Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije pa bo republiški sindikalni svet letos podelil dvema sindikalnima aktivistoma iz naše občine - Janezu Puklu, delavcu DSSS RLV, in Ivanu Krejanu, delavcu Jamske mehanizacije RLV.)
Prireditve na večer in v noč v nedeljo,
3U. aprila, v središču I itovega Velenja
Od 17. ure dalje bodo v središču mesta kulturno-zabavne prireditve, popestrene s ponudbo gostinskih storitev v gostinskih lokalih.
Praznovanje 1. maja
Ob 6. uri se bodo kot vsako leto 1. maja po vsej Šaleški dolini razlegli streli v počastitev praznika dela in budnica domačih godbenikov.
Naprej na drugi strani!

Delavkam in delavcem SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, njihovim svojcem in upokojenim delavcem združenih organizacij v SOZD
za prvi maj, praznik dela, iskreno čestitamo in želimo za naprej še več uspehov in sreče
Iskrene čestitke tudi drugim občanom!
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD
15 let našega kombinata
5. marca pred petnajstimi leti so delavci temeljnih organizacij združenega dela v okviru rudarstva in proizvodnje električne energije v naši dolini združili delo in sredstva z ustanovitvijo delovne organizacije Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje.
(H GORNJI SLIKI: Slovesno dejanje te združitve-podpisovanje samoupravnega sporazuma o združitvi - je potekalo v Vili Široko v Šoštanju.)
Od 8-30 do 10.30 pa se bomo lahko Šoštanjčani in Velenjčani z avtobusi APS odpeljali do Volka v Plešivcu, od tam pa se (slabotnejši za hojo navkreber s kombibusom, vsi drugi pa peš) podali proti Graški gori na tradicionalno prvomajsko tovariško srečanje (s proslavo ob 11. uri, trimskim pohodom na Grmado, pogostitvijo z golažem in prosto zabavo s plesom do noči).
Avtobusi, ki bodo vozili v Pleši-vec, se bodo v Titovem Velenju ustavljali na avtobusnih postajališčih našega kombinata, v Šoštanju pa na avtobusni postaji. Popoldne, s tovariškega srečanja, pa bodo od Volka v Plešivcu začeli voziti ob 16. uri-ali če se bo vreme skazilo - že kmalu po proslavi v okviru srečanja.
Če bo 1. maja že od zjutraj zelo slabo vreme - upamo pa, da se to ne bo zgodilo - tovariškega srečanja na Graški gori ne bo.
Prijetno praznovanje obeh praznikov vam želi velenjski občinski sindikalni svet!
VABIMO VAS
na spomladansko krvodajalsko akcijo!
Potekala bo v prostorih Rdeče vrtnice hotela Pake
-	v četrtek, 4. maja, od 6. do 15. ure,
-	v petek, 5. maja, od 12. do 18. ure
-	in v soboto, 6. maja, od 6. do 12. ure.
Vsi, ki ste že bili krvodajalci, imejte s seboj krvodajalsko izkaznico.
Srečno!
Tajništvo osnovne organizacije Rdečega križa REK Titovo Velenje
OGLAS
Prodam vrtno hišico na področju rekreacijskih parcel REK.
INFORMACIJE: popoldne prek telefona (063) 85^-529!
Modre misli o delu in revoluciji
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
Voltaire
Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo!
Gorki
Ali delaj pa imej, ali pa izgini, da te ni!
Albanski pregovor
V revolucijah sta dve vrsti ljudi: tisti, ki jih začnejo, in tisti, ki se z njimi okoriščajo.
Napoleon I.
Dober golaž je važnejši kot revolucija.
Osnovni cilji združitve v delovno organizacijo REK Velenje so bili:
-	optimalno izkoriščanje energetskih virov v šaleškem energetskem bazenu,
-	enotno načrtovanje razvoja ter racionalno vlaganje skupnih finančnih sredstev,
-	razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, temelječih na spoštovanju zakonitosti in dogovarjanja v združenem delu,
-	doseganje čim večjega dohodka na zaposlenega delavca,
-	usklajevanje meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov,
-	enotno načrtovanje kadrovske politike.
V teh petnajstih letih od ustanovitve kombinata so se nekajkrat pojavili dvomi o njegovi življenjski vlogi in pomenu, češ da nima ustrezne ekonomske podlage
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
in podobno. Večkrat je bilo očitno tudi, da doseganje ciljev združitve ni tako enostavno in da pogledi na vlogo kombinata niso tako enotni, kot je bilo predvideno ob podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij vanj, kljub vsemu pa je bilo nemogoče zanikati v marsičem pozitivno vlogo kombinata.
Rudarji v RLV in energetiki v TE Šoštanj vendarle proizvajajo skupni proizvod - električno in toplotno energijo - in zato sta njihovo delo ter dohodek soodvisna.
O doseganju osnovnih ciljev združitve temeljnih orgartizacij v kombinat pa še vedno obstajajo različna mnenja. Tokrat smo o tem za naše glasilo spregovorili s tremi podpisniki samoupravnega sporazuma o zdru-
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J. Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Skale), TE Šoštanj Zinka Moškon (namestnica Jelka Kosar), E SO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS - Franc Krajnc (namestnik Branko Sobočan), Tiskarna - Marija Boruta, Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Spegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Klemenšek (namestnica Tanja Goljar).
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka), Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Suzana Zupan (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik e Naslov uredništva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (II. nadstropje, soba 23 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Strbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno e Izhaja po potrebi • Naklada 6 500 izvodov
Hruščov
žitvi temeljnih organizacij v kombinat - in povedali so nam tole!
Janko MEH,
podpisnik samoupravnega sporazuma za RL"VT
Ob podpisu tega samoupravnega sporazuma so bile sedanje delovne organizacije REK organizirane kot temeljne organizacije in bilo je predvideno, da bo kombinat delovna organizacija. Temu so bili prilagojeni tudi cilji združitve. Od takrat je minilo že petnajst let in v tem času je kombinat postal sestavljena organizacija, zato je nekoliko težko preverjati doseganje ciljev združitve v kombinat kot delovno organizacijo.
Optimalno izkoriščanje energetskih virov, kar je bil temeljni cilj združitve v kombinat, je po mojem mnenju uresničeno; slišijo pa se tudi pripombe nekaterih, da je proizvodnja električne energije v kombinatu čezmerna; predvsem z vidika ekologije.
Drugi cilji združitve pa se - po mojem mišijenju-dosegajo le delno, kar je precej posledica spremembe organizacijske oblike kombinata glede na prvotno, nekaj pa tudi posledica nepripravljenosti za njihovo doseganje v posameznih delih kombinata.
Od predvidenega enotnega načrtovanja razvoja, denimo, so ostale v kombinatu skupne le nekatere naloge, pretežni del razvoja pa so prevzele delovne organizacije v njem.
Tudi pretežni del nalog za modernizacijo tehnologije in organizacije dela so opravljali v delovnih organizacijah. Enako velja za naloge pri načrtovanju kadrovske politike, saj je le za najodgovornejše naloge kadrovanje potekalo v sklopu skupnih nalog kombinata.
Doseganje čim večjega dohodka na zaposlenega delavca v kombinatu pa je cilj, za katerega je kombinat deloval po svojih najboljših močeh. V sklopu skupnih dejavnosti kombinata je bilo tudi veliko prizadevanja za usklajevanje meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov, a v delovnih organizacijah so šla ta prizadevanja svojo pot.
0 prehojeni poti kombinata lahko rečem še, da naravna povezanost delovnih organizacij, združenih v sestavljeno organizacijo REK, vendarle obstaja, in sem za to, da bi bila v bodoče še tesnejša. Vedno sem bil zagovornik mišljenja, naj se v sklopu skupnih dejavnosti kombinata odloča o globalnih zadevah, po delovnih organizacijah pa o podrobnostih.
Martin TOMŠE, podpisnik samoupravnega sporazuma za TE Šoštanj:
Samoupravni sporazum o združitvi v kombinat kot delovno organizacijo sem podpisal v prepričanju, da bo poslovanje in delo vseh organizacij združenega dela v njem bolj učinkovito, bolj uspešno, kot če ne bi bile združene.
Še vedno sem prepričan, da je mogoče s poštenimi odnosi in tržnim gospodarjenjem dosegati večje uspehe v velikih, združenih gospodarskih organizacijah kot pa v manjših. Zlasti to velja za REK Franc Leskošek-Luka, saj sta znotraj njega dve delovni organizaciji, ki ju povezuje skupni proizvod - električna energija.
Janko MEH: "Optimalno izkoriščanje energetskih virov, kar je bil temeljni cilj združitve v kombinat, je po mojem mnenju uresničeno ..."
Martin TOMSE: "Prepričan sem, da je mogoče š poštenimi odnosi in tržnim gospodarjenjem dosegati večje uspehe v velikih, združenih gospodarskih organizacijah kot pa v manjših."
Franc KRAMER:"še nerešeno ostaja vprašanje ekologije, varstva okolja."
Franc KRAMER, podpisnik samoupravnega sporazuma za Zunanje obrate (sedaj TQ£D RLV Zunanja dejavnost):
Za doseganje ciljev združitve v kombinat je bilo precej narejenega v zadnjih letih, takoj po podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi pa ni bilo čutiti veliko prizadevanja za boljšo povezanost vseh delov kombinata.
Zdi se mi, da je bilo pred leti med RLV in TE Šoštanj več nesoglasij, kot jih je sedaj.
Mislim, da je sedaj, ko v kotlih šoštanjskih termoelektrarn izgoreva le velenjski lignit, uresničeno tudi optimalno izkoriščanje energetskih virov v naši dolini; seveda pa ostaja še nerešeno vprašanje ekologije, varstva okolja.
Obstoj kombinata je po mojem mišljenju upravičen in smiseln; predvsem za obe njegovi energetski delovni organizaciji, nekatere druge delovne organizacije v njem pa so se že tako razvile, da so prerastle potrebe energetike.
Draga Lipuš
ENERGETIK 4/89
Sredi aprila je izšla četrta letošnja številka Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj.V njej so bili objavljeni tile prispevki-in sporočila!
Tretji veliki remont bloka 4 - avto-rica I. T. (17. marca so se v TE Šoštanj lotili remonta turbine bloka 4, že nekaj dni prej pa so šoštanjski gasilci oprali zunanjost in notranjost kotla tega bloka.
Pri remontu bloka 4 sodeluje tudi 25 delavcev iz delovne organizacije našega kombinata ESO, in sicer pri reviziji kanalov in loput za sveži zrak, reviziji kanalov in loput za dimne pline, reviziji aktivnega dela grelnikov zraka in reviziji elektrofiltrov.
Iz zapisnika zadnje, 4. redne seje delavskega sveta našega kombinata
SESTAVA ODBORA
za pripravo letošnjega praznovanja 5. julija, dneva rudarjev in praznika vseh delavcev našega kombinata
Predsednik odbora - Peter Jaklič iz RLV, njegov namestnik - Alojz Bole iz TE Šoštanj, člani:
Rafko Berločnik in Konstantin Kuzmin iz poslovodnega odbora kombinata,
Marjan Kolenc iz delavskega sveta kombinata,
Franc Avberšek, Janko Lukner, Teodor Jelen, Anton Planinc, Martin Štajner, Bojan Škarja, Drago Bizjak, Jože Kožar, Bojan Ograjenšek, Anton Ribarič in Bojan Voh iz RLV,
Vili Jelen iz ESO, Dragan Rogič iz Si-paka, Marcel Medved iz APS, Bruno Zagode iz Tiskarne, Lojzka Brešar iz DSSS kombinata ter Franc Lenart iz Družbenega standarda.
Pogovor z Bogdanom Pešakom, čTelavcem v skupnih službah našega rudnika za strokovno obdelavo in uvajanje inovacij
NJEGOV VSAKDANJIK JE IZPOLNJEN Z OBVEZNOSTMI SKORAJ DO ZADNJE MINUTE
Remont poteka po načrtu; uspešno so že opravili začetna dela; k njim so spadala pospešeno ohlajevanje turbine, snetje izolacije LIMPET s turbine in demontaža visokotlačnega dela ohišja turbine.
Demontirani visokotlačni del ohišja turbine so 27. marca transportirali v remont firmi Siemens AG KWU, v TE Šoštanj pa bodo izvedena remontna dela pri srednjetlačnem in nizkotlačnem delu turbine, vseh hitrozapornih in regulirnih delih turbine ter pri hidravlični regulaciji turbine.)
Kje so vzroki za izgube? - avtorica I. T. (Nekaj več kot 52 milijonov dinarjev izgube ob koncu preteklega poslovnega leta v delovni skupnosti TE Šoštanj Družbena prehrana je bilo pokrite s sredstvi iz sklada skupne porabe. Ta izguba je nastala predvsem zaradi padca realnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji oziroma zaradi realno zmanjšanega prispevka za prehrano delavcev med delom, ker se ta prispevek po družbenem dogovoru določa v odvisnosti od osebnih dohodkov v republiki. Vzroki za to izgubo pa so bili tudi relativno mali prispevek delavcev za malice iz njihovih čistih osebnih dohodkov, upad dohodka bifejev za delavce TE Šoštanj, ki delajo pri pogonu in vzdrževanju, in dohodka bifeja v kegljišču TE Šoštanj, večji stroški zaradi dodatnega zaposlovanja delavcev pri pripravljanju hrane za elektrarniške delavce na delu v nočni izmeni in seveda tudi stalno naraščanje cen živil.)
Izplačila osebnih dohodkov v dveh delih? (V TE Šoštanj razmišljajo o uvedbi izplačil osebnih dohodkov v dveh delih - prvega dela vsakega 11. v mesecu in drugega dela vsakega 25. v mesecu. )
Kadrovske vesti - prispevek kadrovske službe (Konec marca je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 735 delavcev.)
Uspešno končano preverjanje znanja delavcev v TE Šoštanj - prispevek Antona Kugoniča (V skladu z določbami pravilnika o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev uprav-ljalcev energetskih naprav so se vsi delavci v TE Šoštanj, ki delajo pri upravljanju energetskih naprav, udeležili 64-urnega seminarja in po njem uspešno opravili preizkus znanja.)
Uvodne besede predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Mihe Ravnika na seji predsedstva RS ZSS 14. marca (Gre za apel Mihe Ravnika delavstvu za umiritev vseh strasti ter usmeritev skupne akcije v doseganje temeljnih ciljev zastavljene družbene reforme oziroma v ustvarjanje pogojev za to; to je v razreševanje najbolj perečih družbeno-gospodarskih problemov.)
Pohvalni vtisi iz Varaždinskih Toplic -avtorica I. T. (Preventivnega zdravljenja v tem zdravilišču se je letos že udeležilo 64 delavcev iz TE Šoštanj in vsi so bili s programom zdravljenja v njem zadovoljni.)
4. april - dan varstva pri delu v SFRJ (Za sodelovanje v akciji Zveze sindikatov Jugoslavije "V službi varstva - v službi človeka" je letos največjo nagrado - kip "zlato sonce" - prejela delovna organizacija Konus v Slovenskih Konjicah.)
Pavlica Šibanc - portet - avtorica I. T. (Pavlica Šibanc od junija lani opravlja v TE Šoštanj delo socialne delavke.)
Upokojenec Milan Sterbenk (Gre za portret upokojenega delavca po štiridesetih letih dela v TE Šoštanj.)
Poleg teh prispevkov je v tej številki Energetika izšlo še nekaj drugih.
Uredništvo Rudarja-Informatorja
Kako dolgo so v skupnih službah naše-
ga rudnika	ze	organizirana	dela in na-
loge "strokovna obdelava			in uvajanje
inovacij",	ki	jih sedaj opravljate vi?	
Ta dela in naloge so se prvič pojavile v organizacijsko-kadrovski shemi del in nalog skupnih služb RLV leta 1984, jaz pa jih opravljam od julija 1985 dalje.
Prej je bilo to delo vključeno med dela in naloge nekaterih delavcev študijskega oddelka skupnih služb RLV, naraščanje števila inovacijskih predlogov pa je sprožilo potrebo po zaposlitvi posebnega izvajalca tega dela.
Vseh nalog, ki jih opravljam, je veliko, najpomembnejše pa so: vodenje delavnice za inovacijsko dejavnost, sodelovanje pri izdelavi tehnične dokumentacije za inovacijske predloge, pomoč in svetovanje njihovim avtorjem, spremljanje, organizacijsko in strokovno vodenje izdelave inovacij, skrb za uresničenje čim večjega števila uporabnih inovacijskih predlogov, uvajanje in spremljanje uporabe uresničenih inovacij, poročanje o preizkuševanju inovacijskih predlogov, predstavljanje inovacijskih predlogov komisiji za inovacije, opravljanje aktivnosti, ki jih terja predstavljanje inovacij na razstavah in sejmih.
Za uspešno opravljanje vseh naštetih nalog seveda sodelujem z ustreznimi strokovnimi službami v rudniku, celem kombinatu in izven njega. K temu naj dodam še, da nam je pred leti zelo veliko pomagala temeljna organizacija RLV Izobraževanje, in to s tem, ko nam je odstopila eno od delavnic za rudarski praktični pouk na področju jaška Škale; v tej delavnici smo si uredili preizku-ševalnico inovacijskih predlogov, v kateri sta sedaj zaposlena dva delavca.
Praktično vsa inovacijska dejavnost pri nas poteka zdaj v tej delavnici.
Pri svojem delu imate dober pregled nad inovacijsko dejavnostjo v RLV. Zato nam jo malo opišite - količinsko in kakovostno !
Število'inovacijskih predlogov v RLV se iz leta v leto povečuje.
Leta 1986, na primer, je bilo prijavljenih 68 predlogov, naslednje leto 75, lani 94 in letos že v prvih treh mesecih 33.
Kakovost inovacijskih predlogov pa je pri nas težje ocenjevati, saj se v rudarstvu inovacijska dejavnost ne da povsem primerjati z inovacijsko dejavnostjo v drugih proizvodnih panogah, v katerih uspešna inovacija navadno že zelo hitro omogoči zmanjšanje cene izdelka ali cele serije izdelkov.
Sicer pa imamo v našem rudniku precej inovacij, s katerimi dosegamo v praksi velike ekonomske prihranke.
Tudi priznanja, ki jih dobivajo naši ustvarjalci inovacij vsako leto na
mozirsko-velenjski medobčinski razstavi inovacij in na razstavi inovacij RAST YU na Reki,potrjujejo, da smo pri inovacijski dejavnosti uspešni. Vsekakor pa je treba to dejavnost tudi pri nas še naprej nenehno spodbujati in sploh izboljševati naš kolektivni odnos do nje, če želimo, da nas bodo njeni rezultati tudi v bodoče razveseljevali.
Po poklicu ste inženir strojništva.
Zakaj ste se odločili	za ta	poklic
in kaj vse ste v dobrih	devetih	letih,
kolikor že imate delovne	dobe, v	svojem
poklicu že opravljali?
Po opravljeni maturi v srednji tehnični šoli v Celju sem se vpisal na fakulteto za strojništvo v Ljubljani in leta 1979 dokončal prvo stopnjo visokošolskega študija strojništva. S tem pa sem spremenil družinsko tradicijo. Oče in mati sta namreč učitelja; pa tudi sestra se je kot profesorica pedagogike in primerjalne književnosti zapisala prosveti.
Učiteljskemu poklicu sem se izognil načrtno, saj me je šola in sploh vse, kar je povezano z njo, spremljala vso mojo mladost, in to v Strmcu pri Vojniku, kjer smo nekaj časa celo stanovali v osnovni šoli.
Po opravljeni diplomi za inženirja strojništva sem se najprej zaposlil v tovarni posode EMO v Celju, in sicer v razvojnem oddelku njene tovarne kotlov. V tem oddelku sem opravil tudi pripravništvo. Po njem pa sem prevzel dela projektanta energetskih naprav in nadzornika projektov. To delo je bilo zelo zanimivo, obsegalo pa je organizacijsko vodenje projektov in strokovno tehnično delo na področju energetike. Ob tem delu sem se udeleževal tudi strokovnih sejmov doma in v tujini, na njih spoznal mnogo novega in se tako tudi veliko naučil.
V RLV sem se zaposlil januarja 1982; najprej v Jamski mehanizaciji.
Skraja sem kot inženir na priučevanju opravljal razna dela v različnih delih jame. In priznati moram, da sem potreboval kar nekaj časa, da sem se vživel v novo delovno okolje. Ko pa sem rudnik in vse drugo, kar je povezano z njim, spoznal, mi je postalo delo v njem všeč.
Starejši rudarji ne pravijo zaman, da je z rudnikom treba živeti ...
Leta 1983 sem opravil tudi izpit za jamskega reševalca, leta 1987 pa pri republiškem komiteju za energetiko še izpit za tehničnega vodjo projektiranja in samostojnega projektanta.
A pred štirimi leti sem se le začel spogledovati s prosveto; v velenjskem srednješolskem centru sem prevzel nekaj ur predavanj tehničnih strokovnih predmetov v rudarski usmeritvi na teden, sedaj pa predavam v velenjski srednji strojni šoli .
Kako ste zadovoljni s svojim delom, pogoji zanj in okoljem,v katerem delate?
Pogoji za moje delo se izboljšujejo, saj je tudi celotna jugoslovanska družba spoznala, da bo izhod iz naših zagat možen le z razmahom ustvarjalnosti in tehnološkega napredka v državi. Zaradi tega spoznanja tudi inovacijska dejavnost ne dobiva več le besedne podpore, temveč tudi vse več konkretnih spodbud.
V študijskem oddelku skupnih služb našega rudnika spoznavamo tudi, da bomo zaradi naraščanja števila inovacijskih predlogov morali zaposliti pri inovacijah še kakšnega delavca; predvsem za administrativno obdelavo inovacijskih predlogov. Čeprav si pri delu pomagamo z elektronskim računalnikom, je namreč obrazcev za prijavljanje inovacijskih predlogov, dajanje strokovnih mnenj o njih in pošiljanje dopisov komisiji za inovacije in strokovnim službam vedno več in zaradi tega se daljša tudi čas od prijave inovacijskega predloga do izplačila nagrade ustvarjalcem inovacije.
Z omenjenimi težavami smo seznanili tudi člane naše komisije za inovacije in
Inženir strojništva Bogdan PEšAK, delavec v skupnih službah RLV za strokovno obdelavo in uvajanje inovacij
upamo, da bodo ustrezne službe RLV pri izdelavi nove organizacijsko-kadrovske sheme del in nalog v rudniku naše pripombe upoštevale.
Naj ob tem omenim še, da v Gorenju, na primer, inovacijsko dejavnost urejuje in vodi kar cela posebna strokovna služba in da se strokovni delavci Gorenja s tehnično-tehnološkimi novostmi seznanjajo tudi na vseh pomembnejših razstavah ino -vacij po Evropi.
Sicer pa se pri nas sodelavci med seboj dobro razumemo in si, kadar je treba, pri delu tudi pomagamo.
Kaj vam pomeni delo?
Delo zame ni zgolj dejavnost, ki mi omogoča preživljanje, temveč tudi življenjski smisel. Za uspešno delo pa včasih nista dovolj le znanje in primeren odnos do dela; ampak zanj so potrebne tudi možnosti.
Vsekakor pa moram svoje strokovno znanje širiti in poglabljati, če želim, da bo tudi okolje z rezultati mojega dela zadovoljno. To spoznavam tudi pri svojem predavateljskem delu v velenjskem centru srednjih šol.
V	prostem času se ukvarjate z letalstvom. Kako to, da ste se navdušili za ta šport,in kaj vam sploh ukvarjanje z njim pomeni?
Z letalstvom sera se začel ukvarjati leta 1974.
Z jadralnim letalom sem prvič samostojno vzletel leta 1976, dve leti kasneje pa prvič z motornim letalom.
V	teh petnajstih letih je letalstvo postalo kar sestavni del mojega življenja; gotovo zato, ker je to šport, ki zaradi svoje zahtevnosti ne more biti zgolj interesna dejavnost v prostem času.
Opravil sem že tudi izpit za pilota jadralnega letala in si pridobil letalsko športno dovoljenje; to je izpit za pilota motornega letala.
V	letih 1986 in 1987 sem opravil tudi vse izpite za učitelja letenja.
Za formalno potrditev teh izpitov sem moral med stažiranjem učiti letenja tudi določeno število bodočih pilotov.
V	tem času sem preživel v zraku okoli 500 ur in med njimi preletel velik del Slovenije in Vojvodine.
Slovenski aeroklubi smo povezani v Zvezo letalskih organizacij Slovenije (ZLOS). Za preverjanje znanja in opravljanje izpitov za različne nazive v letalstvu pa je pristojen le zvezni komite za promet in zveze v Beogradu; to je nekdanja zvezna uprava za civilno zračno plovbo.
Precej mojih tovarišev letalcev je zdaj že med poklicnimi piloti; nekateri so kopiloti, nekateri pa že kapitani v letalih Adrie Airwaysa.
Pred dvema mesecema ste postali oče sinka, ki ste mu dali ime Miha. Vam je že ali pa vam bo se sinovo rojstvo zelo spremenilo ritem in vsebino vsakdanjika?
Rojstvo otroka povzroči preobrat v življenju vsakih staršev; vsaj moralo bi biti tako. Vendar dodatne obveznosti zaradi tega meni ne povzročajo prehudih skrbi, saj sem se jih zavedal in se nanje tudi pripravil.
Dnevi mi po sinkovem rojstvu hitreje minevajo, saj se želim čimveč ukvarjati z njim. Oba z bodočo ženo Janjo se namreč zavedava, da mu to lahko le koristi.
Čeprav sem včasih mislil, da je ukvarjanje z otrokom v prvih nekaj mesecih njegovega življenja le stvar matere ,posvečam Mihcu že zdaj veliko časa; predvsem tako, da se sprehajam z njim. Pa tudi hranjenje in nega sinka mi ne delata preglavic.
Upam, da bo zrasel v zdravega in pridnega fanta.
Diana Janežič
Otrok je knjiga, iz katere beremo in kamor naj bi pisali.
Rosseger
Kdor se svojega detinstva jasno ne spominja, je slab vzgojitelj.
Ebner- Echenbach
Učenje je prvi korak, življenje šele drugi.
Schiller
S sestankov kolegija poslovodnih delavcev v našem kombinatu
S SESTANKA 19. APRILA
V	prvem delu tega sestanka smo poslovodni delavci iz kombinata najprej od Eda Centriha, družbenega pravobranilca samoupravljanja v naši občini, dobili informacijo, ki se je nanašala na tatvine, do katerih je prišlo pri materialnem poslovanju v kombinatu, potem pa smo se dogovorili za ukrepe, s katerimi bomo v kombinatu tako poostrili nadzor nad materialnim poslovanjem, da v bodoče do česa podobnega ne bo več prihajalo.
Ukrepi za to bodo splošni ter specifični -to je svojevrstni v vsaki združeni organizaciji v kombinat.
V	drugem delu sestanka smo razpravljali o likvidnosti kombinata in ugotovili, da nam je do 15. aprila uspelo rešiti naloge, povezane s tem problemom, ki smo si jih zastavili na sestanku 5. aprila; s tem, da smo nekaj plačil prestavili v drugo polovico aprila.
Tako smo problem likvidnosti ublažili, vendar še obstaja, saj likvidnostne težave se nam pojavljajo tudi v neenergetskih delovnih organizacijah kombinata.
Ugotovili smo, recimo, da moramo do konca aprila pridobiti dodatno še za 14 milijard dinarjev finančnih sredstev, obenem pa, da še ne vemo, kako jih pridobiti. Torej bo kontrola odlivov finančnih sredstev še naprej nujna.
Ob tem je treba povedati, da ja za dan po tem sestanku bilo predvideno dokončanje priprave gradiva o stanju razmer v celotnem elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije pri tekočem poslovanju in investicijah, za naslednji dan razprava o tem gradivu v republiškem komiteju za energetiko, v zadnjem tednu aprila pa naj bi o tem gradivu razpravljal republiški izvršni svet in okrog 10. maja na izredni seji še skupščina interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije.
V	elektrogospodarstvu in premogovništvu Slovenije namreč ni sredstev ne za tekoče poslovanje ne za investicije.
V	nadaljnjem delu sestanka kolegija smo govorili o tem, kako spremljati vplive inflacije na izvajanje finančnih planov delovnih skupnosti kombinata, in se odločili, da se bomo o podatkih, na osnovi katerih bi spremljali te vplive, pogovorili na prihodnjem sestanku kolegija.
Sledili sta razprava in odločitev o nakupu računalniškega programa za spremljanje inovacij v kombinatu, prilagojenega tudi za izmenjavo informacij o inovacijah s tujino.
V	nadaljnjem delu sestanka smo se dogovorili, da bomo na sestanku kolegija 10. maja obširneje spregovorili o doseganju za letos zastavljenih poslovnih ciljev celega kombinata in posameznih delovnih organizacij v njem.
Nazadnje pa smo na tem sestanku rekli nekaj še o "Evropi po letu 1992" in sklenili, da se bomo v kombinatu lotili ugotavljanja, kaj moramo glede tega vsekakor narediti. Sicer pa bomo v maju posvetili en razgovor samo tej temi.
V	zadnjem delu sestanka je bilo govora tudi o investicijski dejavnosti v posameznih delih kombinata; na primer o nujnosti izgradnje nove proizvodne hale za Sipak (s površino
3 300 kvadratnih metrov po investicijskem programu, ki je še v izdelavi) in prizadevanjih E SO za izvoz opreme, ki jo izdeluje, na Zahod (imeli so tudi neke pogovore o možnostih izvoza v Španijo).
V	kombinatu smo pripravili tudi gradivo, ki prikazuje, kakšne bodo posledice, če ne bodo pravi čas zagotovljena sredstva za izvajanje programa investicij za varstvo okolja.
Rafko Berločnik, predsednik poslovodnega odbora kombinata
ODŠLI so V POKOJ
Janez MEŽA, upokojen 26. marca
Rojen je bil 12. avgusta 1935 v Velenju. Poročen z Ano, rojeno Aristov-nik.
Od 15. septembra 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojske pa že od leta 1955. Leta 1959 se je zaposlil kot kvalificirani mizar v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1978 je bil premeščen v Kopalnico, sedaj TOZD RLV Higiena, tehnika, zaščita, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Alojz PUŠNIK, upokojen 31« marca
Rojen je bil 13. junija 1941 v Cirkovcah pri Velenju. Poročen z Milico, rojeno Grobelnik.
Od 19. junija 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1958.
Leta 1963 se je zaposlil kot polkvalifi-cirani kopač v Jami vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8 in leta 1980 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1969 še izpit za strelca v metanskih jamah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan PEPELNIK, upokojen 31. marca
Rojen je bil 26. januarja 1931 v Skornem pri Šoštanju. Poročen z Angelo, rojeno Pocajt.
V RLV je delal od 25. junija 1949.
Do septembra 1949 je bil kvalificirani kopač v jami. Nato se je v Ljubljani izšolal za rudarskega tehnika in zopet zaposlil v jami RLV. Potem je šel k vojakom, se po odslužen ju vojaščine zopet zaposlil v RLV in v njem do leta 1962 opravljal nadzorniška in jamomerska dela, potem pa do upokojitve projektantska.
Leta 1984 je opravil izpit za samostojnega rudarskega projektanta.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja in bil zelo dejaven tudi v zvezi rezervnih vojaških starešin.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja občinske organizacije ZRVS Velenje.
Jakob KORADEJ, upokojen 31. marca
Rojen je bil 18. julija 1939 v Podgorju pri Velenju.
Od 8. marca 1962 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami
zahod, leta 1975 pa je bil premeščen k rudniškemu transportu in delal pri njem do upokojitve.
Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega transportnega delavca.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Štefan STANKO, upokojen 31« marca
Rojen je bil 2. januarja 1937 v Goričanu na Hrvaškem. Poročen z Bernardo, rojeno Se-novršnik.
Od 19. decembra 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani tesar v rudniškem gradbenem obratu. Aprila 1961 je bil premeščen v Jamo zahod, maja 1961 nazaj v rudniški gradbeni obrat,	leta	1962 v Jamo zahod, leta
1975	k	jamski	mehanizaciji RLV, leta
1977 v Zračenje in leta 1978 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Vinko REDNJAK, upokojen 31. marca
Rojen je bil 26. marca 1941 v Cirkovcah pri Velenju. Poročen z Angelo, rojeno Pritržnik.
Od 2. septembra 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1959.
Leta 1963 se je zaposlil kot polkvali-ficirani kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamo zahod, zdaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Zofka ŠPILAK, upokojena 31» marca
Rojena je bila 16. oktobra 1933 na Ljubnem ob Savinji.
Mati štirih otrok: leta 1957 rojene Milene, leta 1960 rojene Dragice, leta 1961 rojene Sonje in leta 1967 rojene Štefke.
Od 14. aprila 1973 je neprekinjeno delala kot čistilka v samskih domovih našega kombinata.
Sodelovala je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
VIKEND, manjši, z zelo sončno lego - v Belih vodah - prodam. INFORMACIJE: prek telefona (063) 888-229!
Danijel ŽLOF, upokojen 4."aprila
Rojen je bil 2. julija 1936 v Dobrini pri Šentjurju. Poročen z Eriko, rojeno Lesjak.
Od 17. februarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Avgusta 1975 je bil premeščen v Steber 8, septembra 1975 nazaj v Jamo vzhod in leta 1986 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1965 še izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Vinko JAZBEC, upokojen 7. aprila
Rojen je bil 12. julija 1940 v Ravnah pri Šoštanju. Poročen z Matildo, rojeno Vodovnik.
Od 27. marca 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1958.
Leta 1962 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Klasirnici. Leta 1962 je bil premeščen v Jamo vzhod, aprila 1975 v Steber 8, oktobra 1975 v Jamo vzhod in leta 1977 v Jamo zahod, zdaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1965 še izpit za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v sindikatu in sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in medalje dela.
Ivan VERTAČNIK, upokojen 11. aprila
Rojen je bil 29. oktobra 1942 v Podkraju pri Velenju. Poročen z Ljudmilo, rojeno Cerkovnik. Od 11. maja 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1959. Leta 1964 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Klasirnici, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil tečaj za ročno in obločno varjenje in rezanje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Matija ŽERJAV, upokojen 13« aprila
Rojen je bil 31. januarja 1941 v Strmcu pri Vojniku. Poročen z Ivanko, rojeno Klinc.
Od 19. avgusta 1963 je neprekinjeno delal v RLV , s prekinitvijo, zaradi služenja vojske pa že odleta 1960.
Leta 1963 se je zaposlil kot polkvali-ficirani kopač v Jami vzhod. Maja 1975 je bil premeščen v Steber 8, oktobra 1975 v Jamo vzhod, leta 1976 v Steber 8, februarja 1981 v Jamo Preloge in marca 1981 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Martin MEŠKO, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 4. novembra 1936 v Preradu pri Ptuju. Poročen z Miro, rojeno Trupej.
Od 1. februarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot pol-kvalificirani kopač zidar v rudniškem gradbenem obratu. Leta 1962 je bil premeščen k storitvenim delom v Jami zahod, leta 1976 v skupne službe rudnika in leta 1977 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1976 še izpit za rudarskega nadzornika.
Veliko je delal tudi udarniško in bil zelo dejaven tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ter dveh nagrad in priznanja za inovacijsko dejavnost.
JožefPERGER, upokojen 20. aprila
Rojen je bil 13- marca 1941 v Šoštanju. Poročen z Marijo, rojeno Doblšek. Od 26. avgusta 1963 je ^ neprekinjeno delal v RLV.
- Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1966 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Suzana Zupan
OPOMBA
UREDNIŠTVA
Nekatere od teh notic utegnejo biti bolj ali manj pomanjkljive, ker od delavcev, na katere se nanašajo, nismo dobili predvidenih dodatnih podatkov (k hranjenim v dosjejih v kombinatu) za njihovo sestavo.
Po ugodni ceni PRODAM novo motorno kolo APN-6 S in 4 prazne videokasete TDK E-240 HS.
INFORMACIJE: dopoldan prek telefona (063) 855-231, interna številka 205,in popoldan prek telefona (063) 854-241.
Solidarnostna akcija delavcev našega rudnika za nakup inkubatorja
Pobuda, ki jo je dalo predsedstvo mladinskega koordinacijskega sveta RLV, da bi tretjino dohodka od letošnjega solidarnostnega delovnega dne v kLv namenili za nakup inku^~ batorja za nego nedonošenčkov v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, se je uresničila. Kajti kar tri četrtine delavcev RLV, ki so v soboto, 11. marca, delali za solidarnost, je to pobudo podprlo in tako so v RLV zbrali za ta namen skupno 145 milijonov dinarjev.
0 tej akciji je tekla beseda tudi na sestanku v RLV v torek, 11. aprila, ki sta se ga poleg predstavnikov rudniških mladincev in članov poslovodnega odbora rudnika Dragice Kotnik in Janka Luknerja udeležila tudi dr. Franc Krištofič, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka, in diplomirana ekonomistka Suzana Dolar, komercialistka v skupnih službah slovenjegraške bolnišnice.
Predsednik koordinacijskega sveta ZSM RLV Bojan Voh je gosta na tem sestanku seznanil s potekom in rezultatom solidarnostne akcije v RLV za nakup inkubatorja, dr. Krištofič pa je ob tem dejal:
"Izredno prijetno me je presenetila že novica, da v vašem rudniku načrtujete solidarnostno akcijo za nakup inkubatorja, še bolj pa to, da vam je ta akcija tako uspela.
Kar ne najdem dovolj velikih besed, da bi vam izrekel našo hvaležnost in zahvalo za to dejanje.
V imenu vseh, ki delamo v oddelku, ki ga vodim, in v imenu celega delovnega kolektiva splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu se vam, mladincem RLV, in vsem drugim delavcem RLV, ki so to akcijo podprli, najtopleje zahvaljujem!
Na kupljeni inkubator na ta način bomo pritrdili ploščico z imenom vaše delovne organizacije.
S to vašo akcijo je bilo zagotovljenega celo več denarja, kot ste načrtovali, oziroma več, kot stane inkubator brez merilnih instrumentov, ki jih je treba nanj priključiti. In ker ste delavci RLV ob odločitvi za to akcijo bili za to, da bi v takšnem primeru ostanek denarja namenili za nakup druge medicin-
ske opreme, delavci ginekološko-porodnega oddelka predlagamo, da z ostankom denarja kupimo dve elektronski napravi, ki bosta medicinskemu osebju v našem oddelku v dragoceno pomoč pri negi in zdravljenju nedonošenčkov.
S tema napravama bomo lahko elektronsko merili količino kisika v krvi negovanega otroka v inkubatorju in mu dajali infuzije, ne da bi morali zato otroka jemati iz inkubatorja, kakor smo ga morali doslej."
Prisotni pri tem razgovoru so se s tem predlogom strinjali in se potlej z dr. Krištofičem pogovarjali še o splošnih težavah v zdravstvu, posebej pa še o perečih problemih slovenjegraške bolnišnice.
"Ginekološko-porodni oddelek je tako kot večina drugih v naši bolnišnici opremljen z zelo zastarelo opremo," je v tem delu pogovora poudaril dr. Krištofič in potem nadaljeval:
"Pa tudi četrt stoletja stara zgradba naše splošne bolnišnice je potrebna adaptacije.
Med medicinsko opremo v našem oddelku imamo še inkubator z oznako Unrre (uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo -op. avtorice); najmlajši inkubator pa tudi že šteje deset let!
Potrebovali bi še tudi nov aparat za ultrazvok in izvajanje umetnih porodnih popadkov; pa seveda še marsikaj drugega.
Republiška sanitarna inšpekcija nam celo grozi z zaprtjem oddelka za dializo ter lekarne. Zato se poslovodni odbor bolnišnice trudi najprej odpraviti ta dva pereča problema."
Diana Janežič
Prvomajska nagradna križanka
TEKMA
JADRNIC
MRTVAŠKI
oder
HRIB PRI BEOGRADU
GOLI POLI PLJUČ AR.
ANGLES.
ŽENSKO
IME
SNOV ZA BRANJE
NAROD
INKOV
NOBELIH
Gorovje in PRI STA N IŠČE V TUNIZIJI
ZNAČAJ
TESTA
NAPREDNOST
RADIJ
OZNAKA
STRANIŠČA
GAVSS
VRSTA
MIKROBA
PRITISK
VERDIJE* VA OPERA
LADJA
ARGONAVT
AOO m1
CLAZURA. POSTER = LENINA
ŽELEZN.
proga
pripadnica
ITALCEV
ITALIJANI
Anton
Dermota
domače
ZENSKO
IME
PREDPONA ZA .STAR' (feogk)
večerna
ZABAVA
GRŠKI
BOG
REK
Tonq,v
Tomšič
tlOVicA
UUDSTVO
JEZERO
NA1UGU
KAREZSKE
ASSR
F! ar is fl
SKRAJŠ.
MOŠKO
KLETVICA
KEMIČNI
KLEMEN*
Tl
RAZKOLNIK
MEJNA REKA NA POLJSKEM
VINKnVCI
IvraueŠtvo
. , MRTVIH
mmm-,šiiMisr
POTRDILA
PRITRDIL*
NICA
POVRŠINA, ODMOC3 E
27. 4.
PADARKA,
RANARKA
BAKER
ANGLEŠKI
BARON
DALJŠA
ČASOVNA
OBDOBJA
SISTEM
INDIJSKE
FILOZOFIJE
AMERICIJ
ZAJEDALO NA GLAVI
IR1DI3
NIKALNICA
MESTO V NOTR. DALMACIJI
PRVI
človek
PRITOK RENA IZ ŠVICE
REDKOST
PODREDNI
VEZNIK.
Ct&EUE
tolOPNICE
OHRID
CNDINA..
MESTO V SMS. ARABIJI
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU • HAIL - mesto v Saudovi Arabiji • INAHOS - bog rek v grški mitologiji • KSOUR - gorovje in pristanišče v Tuniziji • ONEGA - jezero na jugu Karelske ASSR
Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja-Informatorja do 15. maja. Izmed pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in nji hove avtorje nagradili s knjigami. /Uredniški odbor/
Prijetno praznovanje!
Srečno!