T) ' PESTNER Iiurad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XLH. CELOVEC, PETEK 2. JANUAR 1987 ŠTEV. 1 (2308) 18. Romski kuMumi dnevi v Ceiovcu: 0 dvojezičnosti in siovenski narodni identiteti V ponedeljek so se pričeli v Celovcu 18. koroški kulturni dnevi, katerih glavni temi sta dvojezičnost in identiteta, s temi povezana pa so seveda tudi vprašanja narodnega preživetja v posebnih koroških okoliščinah, skupnega kulturnega prostora ter pomena kulturne dediščine v sedanjosti. Po otvoritvi kulturnih dneh je kot prva referirala mag. Marija Jurič na temo „Dvojezič-nost: Izguba ali pridobitev identitete?" ter ugotovila, da se na to vprašanje ne more odgovoriti z jasnim „da" ali „ne", saj postaja jasno šele tedaj, če hkrati presojamo družbeno pogojenost in socialni kontekst, v katerem se dvojezičnost odvija. V nekaterih deželah večina prebivalstva povsem samoumevno razpolaga z dvema jezikoma, spet v drugih to ni več tako samoumevno ali pa je sploh nemogoče. V drugo kategorijo je Juričeva uvrstila tudi koroške Slovence, ki so zaradi obstoječih upravnopolitičnih in družbenoekonomskih razmer uprisiljeni sprejeti jezik dominantne nemškogovoreče večine, in sicer tako, kot to ta od njih zahteva; medtem ko to obratno za nemškogovoreče Korošce ne velja. In prav ker se morajo koroški Slovenci stalno soočati s problemom več ali manj močne asimilacije oz. etničnega izvora, so izpostavljeni raznolikim identitetnim problemom. Referentka Marija Jurič se je pri meznikov ne pojmujejo zgolj kot svojih izvajanjih naslanjala predvsem nekaj subjektivno doživetega, temna glavna spoznanja in rezultate več tudi ali pa predvsem kot način in pilotnega projekta ..Dvojezičnost in obliko predelave objektivnih življenj-identiteta", pri katerem sama sode- skih razmer na dvojezičnem ozemlju, luje mdr. tudi z univ. prof. Larcher- Juričeva je ugotovila, da tudi na jem. Pri tej raziskavi v prvi vrsti upo- Koroškem ne bi bilo problemov za števajo subjektivna doživetja priza- posameznika integrirati v svojo las-detih, pri čemer pa pripovedi posa- tno identiteto še druge jezikovne in Koroški kulturni dnevi-znanstveni pretres vprašanj narodne skupnosti. kulturne izrazne sheme, če bi vladali boljši družbenopolitični pogoji. Vsestransko prakticirana dvojezičnost bi pomenila pravo kulturno obogatitev in važen doprinos k medsebojnemu razumevanju. Tako pa v dani situaciji predstavljajo jezikovne razmere vsekakor tudi oblastniške razmere, ki nudijo socialno in nacionalno šibkejšemu le omejene možnosti. Pri Slovencih pa ti dve komponenti močno sovpadata. Z vprašanjem identitete slovenske narodne skupnosti ter z raznimi motnjami tega razvoja se je ukvarjal tudi dr. France Merkač, ki je prispeval drugi referat 18. koroških kulturnih dni. Osredotočil se je bolj na jezikovno socializacijo slovenske mladine na Koroškem, ker pač jezik igra pomembno vlogo pri identifikaciji z narodno skupnostjo in ker predstavlja pomemben del istovetnosti človeka. Pri svojih študijah je spoznal, da mladostniki v posameznih področjih okolja naletijo v teku življenja na zelo različne socializacijske razmere, ki so v zvezi z njihovo pripadnostjo k narodni skupnosti. Iz eksemplaričnih prikazov pa sledi, daje mogoče razlikovati med institucijami, ki krepijo slovensko narodno identiteto, in takimi, ki mladostnike odtujujejo, od zavesti slovenske narodne skupnosti, ugotavlja Merkač, kar pomeni, daje že zgolj slovenski pogovorni jezik v družini pomenil za mladostnike vraščanje v slovensko narodno skupnost. Temu nasprotno pa na podlagi izjav lahko karakteriziramo območja šolske socializacije kot odtujevalne institucije, .če spregledamo nekaj izjem (npr. Slovensko gimnazijo, dve poklicni šoli za ženske, nekaj dvojezič- Pogled na avditorij 18. koroških kuiturnih dni nih osnovnih šol). V večini primerov so mladostniki namreč doživljali šolo kot institucijo, v kateri kot Slovenci ne morejo pričakovati enakovredne izobrazbe in oskrbe, se pravi, da slovenski šolar v šoli očitno ni mogel razvijati in krepiti svoje narodne zavesti, svoje narodne identitete. Merkač pa je tudi ugotovil, da mladostniki, ki po končani ljudski šoli obiskujejo slovenski narodni skupnosti naklonjeno šolo, premagajo proces odtujevanja, medtem ko se mladostniki, ki te možnosti nimajo in živijo v okoljih, v katerih se čutijo primorane, da svojo narodno identiteto zatajijo, ne morejo upirati odtujeval-nemu procesu. Zgodovinska zavest je slabo izoblikovana Referent pa je tudi zelo kritično ugotovil, da je ena izmed hib zelo slabo izoblikovana zavest slovenske mladine o najnovejši zgodovini slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tudi se po njegovem premalo upošteva volja mladostnikov, da bi v prosvetnem in kulturnem delu sodelovala. Merkač ugotavlja, da se vse premalo vajenške in delavske mladine vključuje v prosvetna društva, ter da slovenska mladina slej ko prej nima pravega mesta pri slovenskem orgamztranem delovanju. Kritika pa je šla tudi na račun dejstva, da so klici osrednjih kulturnih organizacij po inovativnih oblikah kulturnega delovanja zavpiti prej zaradi nekih potreb samouveljavljanja kot pa zaradi kakega pristnega razvoja. Kljub vsem šibkostim pa je Merkač v zaključku stavil tezo, da je kompresijska moč germanizacije na Koroškem prešibka, da bi mogla zadušiti vse procese uspešnega iskanja identitete slovenske narodne skupnosti. PREBERtTE strani 2 KVSE: Manjšine so evropski probiem 3 O deiu in načrtu SPZ 4 Vidosii- izum svetovnega slovesa 5 Občine so skieniie svoje proračune 7 Koiedar športnih prireditev 1987 (2. de!) 8 Razgtasitev najbotjših stovenskih športnikov 1986 Ste