■'il». Mništoo In oprai Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 66. Maribor, dne 13. junija 1913. Moina listo: Celo leto . 12 K Pol leta , 6 K Četrt leta 3 K Mesečno l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a]i oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik V. Za socialno politiko. Živimo v dobi socializma. Nešteto in vse polno je lepih besed, ki se jih sliši vsak dan o nujni rešitvi socialnega problema, o mnogih socialnih nalogah in dolžnostih, ki jih ima posameznik, družba, država. Skrb za socialno politiko je eden gl',av!nih „šlagerjev“, ki jih imajo razne v resnici ali samo na videz podemokratizirane stranke. In priznati tudi moramo: storilo se je že marsikaj. Stališče posameznika, tudi najnepomembnejišlega, v človeški družbi, je docela drugačno, kot je bilo nekdaj. Zelasti delavstvo vživa že mnogo socialnih pridobitev, o katerih se našim prednikom še sanjalo ni. Vendar pa se socialno politiko še vedno preveč zanemarja. Neštevil-ne druge potrebe javnega življenja, neprestaine krize v naši zunanji in notranji politiki povzročajo posebno pri nas v Avstriji, da zanemarjamo socialno misel. Tako potrebno in velepomembno socialno zavarovanje, ki je bilo že tako blizu rešitve, je potisnjeno na dolgo klop in ker je trenutno naravnost, ne-izpeljivo, mora mirno čalkati, da jo bodo prinesli izmed stare šare na beli dan. Toda ni samo socialno zavarovanje, pri katerem je sedaj obtičala naša socialna politika, ampak še mnogo drugih zadev in v-prašanj je, pri katerih bi se lahko delalo vspešno in občekoristno socialno politiko in to brez nerodnega, parlamentarnega aparata. Samo en eksempel. Kako odira državo železni kartel, naj povedo naslednje številke: akcije družbe Alpine Montan so bile vplačane z 200 K; danes stoji Alpine-Monjtan-akcija na 1000 K, je poskočila tedaj v 16 letih v vrednosti za 800 K. Pri 800.000 akcijah družbe Alp. Montan, ki obstojajo, pomenja to vrednostno1 pridobitev v znesku 240,000.000 K. Koliko dreadnoughtov bi lahko zgradili s to svoto, ki je takorekoč dar države železnim industrijalcem! 'In to je dobiček ene same železne industrijske družbe v Avstriji. V očigled temu bi bilo gotovo umestno, če bi država pri tako velikih naročilih za oboroževanje nalagala tudi večje socialno-politične dolžnosti. Poučen je v tem oziru nasvet nemškejga centra, ki je predlagal, naj se pri izvršitvi del za naimerajvano ojače-nje nemške armade, ki bo dalo podjetnikom gotovo kralsne dobičke, ne pozabi na delavce in nastajVljen- FÖDLISTEK. v Pesem od Sukri paše. (Po amerik. „Glas (Naroda.“) (Konec.) To si misli Sukri paša: „Močna je še vojska naša; bom Bolgare z meje zvabil in od vseh strani jih zgrabil. Paša stopa ob Marici, slišijo se bojni klici: „Že se bližajo Bolgari, zdaj, o paša, nanje vdari!“ ■1 ; , Paša gleda na nižavo, vidi reko vso krvavo: v nji za glavo turška glava, v nji za truplom truplo plava. Paša zre v vode rudeče in tako pri sebi reče: „To je huda bitka bila, mnogo čet je pomorila!“ Paša stopa ob Marici, čujejo se bojni klici: „Hitro, hitro se umaknite, v Drinopolje vsi bežite.“ Tlako pravi Sukri paša: „(Močna .je še vojska naša, nič se nam ni treba bati, ne v trdnjavo se skrivati.“ Na ravnem polju Turek jaše, urno dirja tja do paše: ce. Angleška gre tudi v tem sooiaJLno-političinein v-prašanju z dobrim vzgledom naprej. Spravila je so-cialnof-politično urejevanjeGouvjernement labour contracts že več let sem v natftfnčno določen sistem in „Labour Gazette“ objavlja stalno obširne „bele liste“ firm, ki so po svojih dobrih delovnih pogojih priporočljive za državna naročila. iTudi Zldružene države severoamieriške so v tem oziru1 že storile veliko. Lansko poletje je bil v Združenih državah sklenjen zakon, ki predpisuje dobaviteljem, da morajo ,imeti v svojih podjejtjih pri izvrševanju državnih naročil 8-urni delovni čas ; pri tem se je mislilo in Oziralo še posebno na fužine in tovarne jekla, kij delajo za mornarico. Tudi pri nas v Avstriji bi bilo povsem pravilno, če bi železni industriji, posebno oni, ki dela za armado in mornarico, stopili na prste in jo prisilili, da bi svoje oderuške dobičke vsaj V majhni meri žrtvovala v dobrobit delavstva. v Ma&umd Sefket paša, turški veliki vezir — umorjen. Carigrad, 11. junija. Danes predpoldne se je peljal veliki vezir in vojni minister Mahmud Sefket paša V spremstvu adjutanta Ekreffa bega in mornariškega častnika Ibrahima bega v avtomobilu jz vojnega, ministrstva na porto. Ko je krenil avtomobil iz Bajazid-trga v tramvajsko cesto, je moral tamkaj malo postati., ker se je vsled tlakovanja ceste nabralo veliko ljudi. V tem trenutku poči več strelov. Nekdo je iz samokresa streljal na avtomobil. Veliki vezir Mahmud Sefket paša je bil smrtno zadet in je pol ure pozneje izdahnil. ITludi Ibrahim beg je bil smrtno zadet. Sluga velikega vezirja je pa težko ranjen. Morilec, ki so ga takoj prijeli, se zove Tiewfik, in pripada k Union liberal. Pri zaslišanju je rekel, da je umoril Mahmuda Sefketa pašo za to, da jnja-ščuje umorjenega vojnega ministra Nazim pašo. Tla umor je tedaj političnega značaja. Z umorom Mahmud Sefket paše je (izgubila pač Turčija enega svojih najboljših, morda sploh najboljšega moža. Bolj kakor kdaj poprej rabi r avta o sedaj Turčija moža čistih in krepkih rok, moža z „Beži, beži, Sukri paša, zmagana je vojska naša.“ Močna vojska tam vali se, že so padle Kirkilise; nihče vojske več ne ustavi, nihče nič več ne opravi. Cela nam beži armada., do obzidja Carigrada, da v najhujši zadnji sili, bomo Carigrad rešili. Zadaj nam sledi armada, tebe bi zajela rada, Drinopolje bo obdala, celo mesto izstradala . . . To si misli Sukri paša: „Ce je taka vojska naša, v Drinopolj se bom nastanil, mesto pred Bolgari branil!“1 Toda general Ivanov, hrabri poglavar Slovanov, se obleganja ne straši, pismo piše Sukri paši: „Hrabri paša — Sukri paša, eno le še zdaj se vpraša: Ali hočeš se udati, ali hočeš se bojevati?“ Govori gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: Hej, junaki moji smeli, trd boj bodemo imeli. Ker se paša noče udati, moramo ga izstradati, jasno začrtanimi cilji in železno, neupo(g]}jivo voljo, kakor je bil Mahmud Sefket paša. Kdo ga bo zamo-gel nadomestiti? Ali ne bo ta umor razvnel in razpihal vse divje moči razdejanja in uničenja, ki jih je umorjeni/znal s krepko roko brzdati? Ali ne bo prišlo do splošnega punta v Carigradu in do uporov v Mali Aziji? Ta vprašanja se nehote vsiljujejo, če se pomisli, da je nehala biti Turčija evropska država, in da je cela njena azijska posest vsled nezadovoljnosti ondoltnih narodov skrajno ogrožena in že takorekoč v razsulu. Vsa znamenja kažejo, da se bliža Turčiji že drugo tragično poglavje: razdelitev njenega celega azijskega posestva med jvelesile. Umor Mahmud Sefket paše je političnega značaja in so njegove posledice v trenutku nedogledne. Na njegovih ramah je slonela usoda cele Turčije v teh resnih (in,.težkih časih. On in Enver beg sta bila najpopularnejši osebi cele Turčije. V spominu je gotovo še dogodek, ki je meseca januarja (tega leta spravil umorjenega s pomočjo Enver bega na vrhunec moči. Enver. beg, negar ime je vsled junaških činov v Tiripolitaniji zaslovelo po celi Turčiji, je takrat s pomočjo par sto mladolturkov pri-drl pred porto ravno v trenutkih, ko je imel turški ministrski svet sejo radi predajo Odrina in se je hotel udati. Enver beg je zasltražil vse vhode v dvorano (in vojni minister Nazim paša, ki se je postavil v bran, je bil ustreljen. Preko njegovega trupla so udrli zarotniki v sobo, v kateri so bili zbrani ministri. Tam je prisilil Enver beg (starega velikega vezirja Kiamil pašo, da je odstopil. Kakor zmagovalec se je nato odpeljal k sultanovi palači in pripravil sultana, da je imenoval Mahmud Sefkelt pašo «za velikega vezirja. Velesilam, ki so si bile v svesti, da bo Kiamil paša odstopil Ođrin, je s tem prekrižal vse račune. Premirje, ki je bilo poprej že sklenjeno, je bilo odpovedano in pričela se je druga baljkanska vojska. Obljube, ki jo je storil Mahmud (Sefket paša, da ne odstopi pod nobenim pogojem 0'driina, pa ni mogel držati. /Vojna sreča se ni obrnila na turško stran, Odrin je padel in mir, ki je. bil sklenjen te dni, je za Turčijo mnogo sramotnejši, kot bi bil oni, ki ga je hotel skleniti stari Kiamil paša. Vedno bolj se jev-koreninilo prepričanje, da Enver (begov puč ni imel drugega namena, kot polastiti se zopet vlade,, ki je mesto dobro okrožite in se v zemljo zakopljite! Drinopolje ne pustimo, rajši čakamo vso zimo; v rovih bomo zimovali in pomladi počakali. So vojaki tak storili, Drinopolje obkolili,, v rove so se zakopali, dobro mesto varovali. Paša stopa ob Marici, Slišijo se bojni klici. Paša pravi: „Pasja truma, ali nimate poguma? Kaj po rovih mi sedite, rajši mesto napadite, polni naši so Še hrami, hej, poskusite se z nami!“ Govori gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „(Čakaj, dragi Sukri paša, enkrat pride ura vaša!“ Pa mu Sukri paša pravi: „Sitavim kaj pri mpji glavi, prazne vse so tvoje nade, Drinopolje nikdar ne, pade!“ Pravi mu gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „Drinopolje bomo vzeli, tebe s celo vojsko vjeli.“ Se posmeje Sukri paša: „Napačna ni misel vaša. bila v spomladi lanskega leta padla mladaturkom iz rok. Vedno bolj se je širila nezadovoljnost in med malkontenti, [ki so vedno drznejše dvligali glave, se je Mtr j alfe Medno bolj mnenje, dai (storijo (Svoji demovini veliko uslugo, če namerijo svoje moriino orožje proti reprezentantu tega sistema. In našel se je morilec, ki ga je usmrtil. Trenutno se še ne more reči, kakšne politične posledice bo imel ta umor. Notranji boji se bodo nadaljevali in do eksplozije, ki bo razbila tla mladoturkom, bo prišlo prej ali slej. Pa tudi staroturki nimajo one moralične moči in vpliva, ki bi zasigural tej popolnoma razdrapani državi še mirni razvoj in konsolidacijo notranjih (razmer. Ne motim se veliko, če trdim: konec vseh teh notranjih in zunanjih zmešnjav bo pomenil razsul Turčije in razdelitev njenega ozemlja. Alkoholizem in samomori. Da alkoholizem mnogokrat direktno ali indirektno vodi k samoumoru, je dejstvo, katero se je doslej premalo vpoštevalo. Med mnogimi spisi in govori proti (alkoholu v Slovencih smo itudi le izjemoma zasledili kako kratko opazko o tem, zatorej se mi, zdi umestno, da opozorim na to (dejstvo. Gotovo je vsakemu, ki je študiral statistične preglede o naraščanju alkoholizma, umobolnosti in samoumorov, njih sorazmernost porodila misel o tesni medsebojni zvezi. In v istini obstoji ta zveza, ker je neovržno dokazano, kako pospešuje in povzroča alkoholizem umobolnost ter tako vplivata alkoholizem in umobolnost na število samoumorov. V Evropi ise vsako leto prostovoljno usmrti že približno 70.000 ljudi. Na Nemškem so ieta 1906 prišli na 1,000.000 prebivalcev 204 samoumori, in sicer na 1000 moških samoumorcev 305 žensk: samoumo-rilk. , Število samoumorov vedno narašča. V Evropi so se ti od leta 1831 sem pomnožili za 400%', prebivalstvo pa le za 60%. Pomisliti pa moramo še, koliko samoumorskih poizkusov se ne posreči, ker se dotičniki rešijo. G teh seveda nimamo Statistike. Da je samoumor res v tesni zvezi z alkoholizmom, nam najbolj svedoči to dejstvo, da se v edini državi Norveški število samoumorov ni pomnožilo, temveč da to pada od leta 1860 sem, odkar je pridobilo protialkoholno gibanje med prebivalstvom čimdalje več razširjenosti in je ta država postala vzor treznosti. Profesor Heller, ravnatelj vseučiliškega patološkega inštituta v Kielu, je pri sekciji 3Ò0 samo-umorilcev našel v 47.6% (in posebej pri 167 mošKih samoumorilcih v starosti nad 30 let celo v 73%( telesne organske pojave kroničnega alkoholizma. Znano je, da se gotovo tretina samoumorov izvrši v duševnem omračenju. Ker pa alkohol pogosto vodi v umobolnost, je tudi v mnoglih teh slučajih alkohol indirekten vzrok samoumora. Pri, alkoholiki blaznosti se večkrat opažajo poizkusi samoumora; včasih se po (takih poizkusih privedejo dotičniki v blaznico; pred nekaj leti je bil doveden v umobolnico na Studenec pri Ljubljani mož z veliko in nevarno rano (skušal si je prerezati vrat); pogosto pa še čujemo od sorodnikov, da so pravočasno preprečili samoumorske poizkuse. Al’ ne boste mesta vzeli, in mene z vojsko nikdar vjeli!“ Ce bo sila prevelika, bom zažgal en sod smodnika. V zrak bom spustil mesto celo, da se bode razletelo!“ Govori gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „Stori, kot je tebi drago, jaz bojujem boj za zmago.“ Mesecev je pet minulo, kar je mesto obkolilo. Zima je minila huda, ki je bila vsem zamuda, Govori gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „Hej, junaki, zdaj vstajajte, na napad se pripravljajte!“ Čakali smo celo zimo, zdaj orožje zagrabimo! Konec bodi Sukri paše, Drinopolje bodi naše!“ So junaki iz rovov vstali, na trdnjave se zagnali, srbski pokajo topovi, turški padajo zidovi. Tri dni so se bojevali, boja niso prej končali, da so Drinopolje vzeli, Sukri pašo z vojsko vjeli. Ko to vidi Sukri paša, pravi: „Kje je slava naša? Pogosto se izvrši samoumor v pijanosti. Pijanci so zelo razdražljivi,, mnogo tudi obupni, ter si v-časih iz prav malenkostnega vzroka vzamejo življenje. Pa tudi pri sampumorih vsled drugih povodov je velikokrat alkohol glavni krivec. Saj je znamo, da se obupa nad življenjem vsled pomainjka(nja, revščine, izgube službe ali zaslužka, družinskih prepirov, bolezni itd., in kolikokrat je vse to zakrivljeno po nezmernem zavživanju alkohola! Dr. F. G. Zadružništvo na Japonskem. Moderno japonsko zadružništvo je še zelo mlado. Zadrugam podobne organizacije so pa obstajale na Japonskem že davno in so bile za kmetijstvo velikega pomena. Nekake priproste kreditne zadruge so bila društva, ki so se imenovialai japonsko „Ko“ ali „Muzin.“ Poleg tega je bilo veliko Število skladišč za razno žito, ki so bila organizirala podobno kot zadruge. Pred dvajset leti se je začelo moderno zadružno gibanje pod delavnim vodstvom bivšega ministra grofa Hirata in umrlega grofa Shin^gawa, ki je 1. 1891 kot minister za notranje zadeve izdal prvi zar družni zakon. (Ta zakon je bil pa samo poskus in se je raztezal samo na kreditne zadruge. V aprilu 1. 1900 je bil razglašen sedaj veljavni zadružni zakon, ki velja za zadruge vseh vrst. Od takrat je japosko zadružništvo zelo napredovalo. [Ta zakon, ki je bil narejen po nemškem vzorcu, je bil pozneje še nekoliko spremenjen, tako so bile pozneje dopuščene tudi centralne organizacije zadrug. Zadruge morejo postati pravne osebe in smejo raztezati svojie delovanje samo na štiri zadružne panoge, vendar pa lahko vsaka zadruga služi ne samo enemu, ampak večim, da, skoro vsem dovoljenim ciljem. Iz tega se razlaga, da so na Japonskem vsakovrstni zadružni tipi združeni dostikrat v eni zadrugi. Postavno dovolje* ni nameni, ki jih ima lahko zadruga, so: 1. Preskrba potrebnega kapitala za člane in sprejemanje hranilnih vlog öd istih — torej kreditna zadruga. 2. Prodaja, oziroma predelovanje izdelkov zadružnih članov — prodajna zadruga. 3. Naročanje potrebščin in konsunpiega blaga na debelo in prodaja članom — nakupovalna zadruga in konsumno društvo. 4. Predelovanje od članov produciranih izdelkov in posojanje orodia in strojev članom — produktivna zadruga. Značilni znalci japonskih zadrug so sledeči: zadruge imajo večinoma majhen obseg ; povprečno pride na zadrugo 100 članov; tudi obratni kapital je skromen. Kreditne zadruge so urejene po lastnem zatrdilu japonskih zadrugarjev po rajfajznovem sistemu, samo krščanski duh je izključen. Nakupovalne in konsumne zadruge so prirejene po sistemu rochdalskih pijonirjev. Zadruge omejujejo svoje poslovanje samo na člane in so podvržene državni reviziji. Posamezne zadruge se lahko vežejo v provincijalne zveze — centralne blagajne in vtelike nakupovalne družbe. Zveze se pečajo z orgajnizatoričnim delom, s poukom, zastopanjem pred oblastmi, objavljanjem zadružnih 'knjig in listov in drugim, deloma oskrbujejo trgovske posle, denarno izravnavo in na- Morali smo se udati, težko vojsko dokončati. Hej, vojaki, zdaj hitite, mesto urno mi zažgite, predno dan današnji mine — bodo same razvaline!“ Govori gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „Ce ga boste vi razdjali, mi ga bomo sezidali!“ So se Turki v beg spustili, lepo milosti prosili. Kar so mesta zapalili, so Bolgari pogasili. Govori, gospod' Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: „Zdaj junaki si počite, dobro s plenom, se gostite, ker je padel Sukri paša, k Carigradu pot gre naša!“ Iz Celja v Trnovlie. (Iz popotnih spominov izbral in v črke sestavil A. -b-.) oe* Ni še steklo tisto toplo vodovij© bistre Savinje v hladno Donavo, ko so se domenili trije junaki, zapustivši spomladansko kopelj blizu svetišča celjske Dijane, da pojdejo, okrepčani in svježih moči, na ’daljno, nikakor ne trnjevo pot, v lepe Trnovlje. Kaj pa pravim Trnovlje! Velja prej povedati, da se dolgo niso mogli zjediniti, kam naj pojdejo, ko so se že enkrat domenili, da hočejo napraviti skupno potovanje. Da vam povem, trije junaki, različnih nog, pa Še z- ročanje kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil, semen itd.) na debelo. Preteka večina zadrug je kmetijskega značaja. Leta 1900 je bilo na Japonskem vseh zadrug samo 21, leta 1911 pa 8663, med temi čistih kreditnih zadrug 2534, kreditnih zadrug, ki so se bavile poleg kreditnih tudi z drugimi, dovoljenimi zadružnimi posli, pa 4030. Zadnje so na Japonskem zelo priljubljene in se vedno bolj širijo. V Vseh 8663 zadrugah je bilo združenih 883.626 članov, od teh 726.951, to je 82%, kmečkega stanu. Drugi so bili obrtniki, ribiči, trgovci itd, Ker ima Japonska 12.391 občin, ima torej 70% vseh občin lastne zadruge. Provincijalnih zvez je 24. Vplačani deleži pri vseh teh zaidrugah so znašali 17,303.623 yenov (yen = K 2.46), rezervni zakladi 2,197.543 yenov, hranilne vloge članov pa 33,604.595 yenov. Na čelu vsega zadružnega gibanja na Japonskem stoji „Centralna zveza japonskih zadrug“ v Tokiju, ustanovljena leta 1905 in leta 1910 priznapa kot pravna oseba. Konec leta 1911 je bilo včlanjenih pri njej 4265 zadrug in 11 provincijalnih zvez, torej skoro polovica vseh japonskih zadrug. Na čelu te zveze pa stoji baron Hirata. Centralna zveza prav živahno deluje in izdaja zadružniški mjesečnik ,/Za-druga“, ki se mnogo bavi tudi z evropskim zadružništvom. Da bi pokazal, da zna ceniti zasluge Centralne zveze japonskih zadrug, je daroval japonski cesar v mesecu juliju leta 1911 20.000 yenov za pospeševanje zadružništva, kar je na japonsko javnost napravilo globok vtis in bo gotovo zadružno gibanje tudi v prihodnosti navduševalo. Dva dogodka. Turški veliki vezir Mahmud Sefket paša je padel kot žrtev svojih političnih nasprotnikov, ruski car je poslal bolgarskemu in srbskemu kralju dolgo brzojavko, v kateri zahteva, da se mu prepusti raz-sodništvo v sporu med obema državama, — to sta najnovejša senzacijonelna dogodka iz Balkajna, ki gotovo ne bosta ostala brez dalekosežnih posledic. Turška zgodovina je pisana s krvjo in umor Mahmud Sefket paše je v tej krvavi knjigi samo novo, krvavo poglavje. Skoro bi rekli, da ta umor ni prišel nepričakovano. Mahmud Sefket paša je plačal s svojim življenjem umor nad vojnim minis rom Nazim pašo. Ko je pri znanem Enver begovem („puču“ dne 23. januarja t. 1. padel najostrejši nasprotnik mladoturkov Nazim paša, so prisegli njegovi pristaši maščevanje in to maščevajnje ni moglo veljati drugemu, kot voditelju in glajvnemu reprezentantu mladoturštva, Mahmud Sefket paši. Počakali pa so maščevalci toliko časa, da je bila končafna vojska. Pred sklepom miru niso hoteli potisniti države v nevarnost revolucije, ki 'bi koristila, samo balkanskim narodom. Komaj pa je bil mir v Londonu podpisan, že so padli v carigrajskih ulicah streli in Mahmud Sefket paša, ki se ni plašil pred krvjo in Čegar politično pot zaznamujejo mnoge krvav© pege, je padel kot žrtev svoje politike. Kdor z mečem o-krog hodi, bo z mečem uničen. Kakšen obseg in kakšne posledice bo imel ta umor, se še ne ve. Dozdaj vlada v Carigradu mir in daleka bolj različnih misli, mnenj in prepričanj, in še bolj različnih imen: Petine, Tine in Ceni. „Kam torej, da ne mudimo in tratimo časa?“ meni Tine. „Da se ne bomo predolgo obotavljali, pa vama rečem, y Trnovlje jo dajmo, bomo vsaj videli, kaj in kje je to selo, ki nas skoro spominja tna pravljice v Trnjulčici. In za pot še nekaj : V davnih časih je prišel znamenit mož, ljudje so rekli, da je ravnokar dovršil leto konzulovanja v Rimu, torej ta mož, po imenu Gelij, je prišel v Gre-cijo slavnega (imena, ravno isto, k'i danes po preteku več kot 1950 let posojuje ladije svojim balkanskim zaveznikom, takrat veliko deželo najznajmenitejših modrijanov tistega časa, sklical najmodrejše in najvplivnejše h sebi in jim rekel:, „Pri vas v Greciji i-mate vse polno nasprotujočih si modrosldvcev. Dajte, združite se vsi in ozna[nujte samo eno skupno prepričanje!“ Modrijani pa, že skraja nekam čudeči se nad čudnim povabilom, so se, začuvši take' besede, začeli smejati temu visokem,u gospodu visokega mesta, skomiznili zaporedoma'z rameni in odšli brez besede, trdno prepričani, da fee šali sklicatelj, ali pa da se mu blede. Tisto pa ni mogoče, so mrmrali, oddaljivši se in mrmraje ,odšli vsak na svoj kraj. A mi trije pa, pravim, hočemo pokazati svjetu, da smo bolj visoko politično izobraženi in bolj pametni, kot tisti modrijani in se bomo zjedinili na eno mnenje.“ In tako je obveljalo Trnovlje. Vsak izmed teh treh pa si je za trdno Še enkrat zabičal, da hoče varovati globoko doli v srcu svojo nepopustljivost v prepričanju, naj pride po poti, kar hoče. II. Celje je. mično mestece ob vedno bistri Savlinji ob bistrem vremenu. Ker je bila ravno nedelja, je bilo posebno veliko ljudstva po ulicah. In tako se ni hotelo prav nič poznati, da ga zapuščajo trije, kot se jim je zdelo, vsekakor znameniti prebivalci. „Se zgubili bi se lahko“, se oglasi Ceni, da bi ne mislila tovariša, Ceni veljaj za zadnjega v zboru je imenoval sultan za začasnega velikega vezirja princa Said Halim pašo,, ki je bil že dozdaj v kabinetu. Od morilcev so aretirali samo enega, Kopal Tewiika. Drugi so zbežali in jih zasledujejo. Kombinacije o morilčevih komplicib so najdrzovitej-še in se ponujajo s prav orijentalsko fantazijo. A brez dvoma je samo, da je umor političnega značaja in je z njim prizadet mladoturštvu, 'ki je ispravilo državo na rob propada, najhujši udarec. O kakšni iz-premembi sistema pa sedaj še ni govora. Še važnejši in pomembnejši, kot ta umor, je intervencija ruskega carja v svrho poravnave spora med Bolgarijo in Srbijo. Napetost med obema državama je bila prekipela do vrhunca in se je zdelo izključeno, da bi se dosegel sporazum mirnim potom. Tu je stopil vmes ruski car in z vsem svojim vplivom pritisnil na obe državi, da se sporazumita. Brzojavka, ki jo je poslal obema kraljema, je izredno ostra in bo ostala za vse čase eden najzatplmivejših zgodovinskih spominov iz Balkana. Glasi se: „jVest o sestanku ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se ga je nameravalo sklicati v Solunu in bi se naj kasneje premestil v Petrograd, me je močno razveselila, ker se mi je zdelo., da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da bi se med sabo sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep Še ni izvršil in da se balkanske države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvezi, zatemniti. V tem tako resnem trenutku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost, neposredno na vaše veličanstvo, ida oba naroda, bolgarski in srblski., predložita na temelju zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenje besedjila pogodbe in na obveze, izvirajoče iz te pogodbe. Z;ato prosim vaše veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli in zaupali Rusiji glede rešitve med Bolgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora. Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot prerogativo (predpravico), marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel na.-se, usojam si vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti voj,ni med zavezniki, in smatram za potrebno, konstatirati, da bo morala Tista država, ki bo vojno pričela, za to odgovarjati pred celokupnim slovanstvom1 in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti eventuelnim rezultatom 'takega, tako zločinskega boja.“ To brzojavko je car Nikolaj istočasno poslal bolgarskemu carju Ferdinandu in srbskemu kralju Petru. Posledica te brzojavke je popolen preobrat na Balkanu. Obe državi sta seveda sprejeli carjevo raz-sodništvo in že prihajajo vesti o demobilizaciji, tipanje na mir se je zopet dvignilo in ker je volja Rusije in tudi drugih velesil, da se ohrani mir, tako resna, smemo z gotovostjo računati na mirno rešitev balkanskih zmed. Na Balkanu se jasni. Balkan stoji pod vtisom carjevega brzojava. Odločna beseda ruskega soseda in zaščitnika ni o-stala brez vtisa in je povzročila popolen preobrat. Naše optimistično uverjenje nas ni varalo in je mir skoroda povsem zasiguran. Razsodništvu carja se bodo balkanski narodi gotovo pokorili, zlaslti še, ker stoji na strani Rusije Frajncoska, tki bi v slučaju nepokorščine gotovo zaprla svoje bogate ' blagajne. treh. „Kaj je neki danes, da je toliko ljudstva?“ j,iVeš“;,; se oglasita hkrati oba samodraga ; „pa počakaj, Tine, da sam razložim Ceniju pomen tega važnega dne. Celje je velika fara in njena veljava sega daleč na okoli. Razteza se preko mestne in pa okoliške, občine še v druge kraje in tako se ni čuditi, če ti tako-le ob nedeljah pride ljudstva k fari, da nam je kar tesno, kakor sedaj-le. Glejmo, da pridemo brž iz tega vrveža.“ Cez Savinjo, po gugajočem mostu je Še šlo. A ko se pa približajo po ozki Savinjski ulici na trg farne cerkve, se je zagvozdila pot. Zašli so. Namesto zadi za cerkvijo po koničastem tlaku iz kamenitih, mačainih glav, 1 so krenili' po složnem obzidnem trotoarju s precejšnjimi, od ponočnega dežja preostalimi mlakami mimo glavnega vhoda v cerkev sv. Danijela v levnjaku. Spoznali so, da je sicer obširna in prostrana cerkev (videti ravlno za toliko premajnha, kolikor je prostora pred cerkvijo. „Petine“, opomni Tine, „cerkev ni premajhna; ko bi bila še enkrat tako dolga, kakor je, pa bi se ljudje vse ©no še postavili pred vrata v dolgih zaporednih vrstah. Kajti videti je, da je nekdtternikom prijetneje, udeležiti se službe božje pod milim nebom, kakor pa v prostrani cerkvi. To najdeš povsod, seveda če je lepo vreme. Slišal sem nekoč, 1 da so v starih časih morali stati pod korom, pri vratih in pred vhodom oni verniki, ki jih še niso, smatrali za vredne, da bi stali bliže altarja. (Pojdimo, da pridemo iz tesnobe!“ Pa to ni bilo tako lahko. Iz cerkvenega trga se pride na glavni trg Do „bratomornega boja na škodo vsega slovanstva“,, kakor pravi carjev telegram, tedaj ne bo prišlo. Mi moramo to samo pozdraviti. Že iz stališča humajnite-te moramo zahtevati, da se enkrat grozno krvopre-litje konča. Ravno tako bi moralo nas tudi boleti, če bi videli, kako se po Slavinih zmagah pričnejo klati naši krvni bratje med seboj. Da ne pride do take zločinske vojske,, je gotovo razveseljivo. Kriza na Bolgarskem je Vsled novega položaja potisnjena v drug tir. Mogoče ostane Gešov. Preobrat. Belgrad, dne 12. junija. V, bolgarsko-srbs-kem sporu se je izvršil temeljit preobrat. Po včeraj zvečer došlih vesteh o posredovanju ruskega carja je takoj nastala bojazen, da se je položaj za Srbijo poslabšal. Kakor znano, si je Srbija prizadevala, da bi se izognila ruskemu posredovanju na podlagi zavezniške pogodbe z utemeljevanjem, da ta pogodba ni več veljavna, ker Bolgarija ni izpolnila nekaj določil te pogodbe. Posredovanje ruskega carja, ki se sklicuje na zavezniško pogodbo, v kaieri je izrecno določeno, da v slučaju nesporazuma med Bolgarijo in Srbijo razsoja ruski car, se smatra tukaj kot poraz srbske politike. Vrhu tega vlada pa še skrb, da bo razsodba ruskega carja izpadla neugodno za Srbijo, ker se ruski car sklicuje v brzojavki na to, da je v zavezniški pogodbi izrecno določena razsodba ruskega carja. V opozicijonelnih krogih označujejo vlado, osobito ministrskega predsednika Pašiča, za krivca, tega preobrata in se sklicujejo, da je zamudil Pašič tudi sedaj za Srbijo ugodni trenutek, ravno tako, kakor ga je svoječajsno zamudil glede albanskega vprašanja. V vladnih krogih pa izjavljajo, da bo prinesla miroljubna politika Pašiča brezdvomno Srbiji bogatega sadu. Srbija predlaga demobilizacijo. Belgrad, dne 12. junija. ((Uradno.) Vlada je odposlala danes Bulgariji noto, V kateri predlaga, da bi obe državi znižali sedanje sjtajnje armade na eno četrtinko, da se tako zmanjšajo obstoječe diference padi mej med obema državama. Ta demobilizacija bi zagotovila, da se bolgarsko-srbski spor poravna mirnim potom. Angleški državni tajnik o položaju. L o n d o n, dne 12. junija. Na razna vprašanja v iangleški državni zbornici glede položaja na Balkanu je odgovoril angleški državni tajnik' Edv. Grey, da je brzojavko ruskega carja le pozdraviti in želi, da bi sprejele balkanske države nasvet ruskega carja. 'Javno mnenje bi ostro obsojalo izbruh vojske med narodi, ki so bili še malo poprej (zavezniki med seboj. To bi jim ugrabilo vso simpatijo Evrope, ki je bila povod, da so ostale vse velesile v balkanski vojski nevtralne. Balkanske države morajo same priti do spoznanja, da bi vsled medsebojnega boja tekle v nevarnost, da bi izgubile vse, kar so si pridobile v vojski s Turčijo. Atene, dne 12. junija. Ministrski predsednik Venizelos je nujno predlagal v Sofiji in Belgradn, da balkanske države istočasno in skupno demobilizirajo. Urgiral je dogovorjeni sestanek vseh štirih ministrskih predsednikov v Solunu. V Skadru. Poročevalec .„Reichsposte“' poroča iz Skadra, da angleški in francoski častniki fraternizujejo s črnogorskimi častniki in da italijanski častniki agitirajo proti AVstriji. Središče politike v Skadru je pa angleški konzulat. „,(Reuterjev“ biro poroča, da je 350 angleških vojakov na Malti dobilo nenadno po noči poziv, da se vkrcajo na „Black Prince“ in odplovejo proti Skadru. Ta odredba ne pomeni pominožitve angleškega kontingenta v Skadru, ampak se bodo pomorščaki, skozi ožino, v takem času, ko so se prerivali naši junaki skozi, silno nevarno, da se zadušijo. Na desni je trgovina, na levi lekarna, hišna ogla pa je zidar'postavil tako blizu, kakor bi .nas ihotel prisiliti, naj uganemo njegove misli: Iz prostranega glavnega trga., kjer se gnete vse polno občinstva, se le o-ni prerine skozi do cerkve, ki prevzame hude težave na-se. Veliko drugih poklicanih raje ostane in postoji na velikem omenjenem nepokritem glavnem trgu. Kako važen je ta kraj, spoznali so dobro (tamošnji ljudje sami. Na enem voglu se reče „pri angel-ju varhu“, na drugem pri „jMariji pomagaj.“ Prav za prav je pa tudi ta veliki trg, imenovan glavni trg, kjer je ob drugih priložnostih vse polno v dolgih Vrstah stoječih in sedečih prostorov, bramjarjev in želarjev, pravo svetišče. Na gornjem, Širnem koncu je namreč, (zagledal Ceni, ki si je sploh vse mogoče ogledal, kar je mogel pri tej gnječi videti, veliko, iznad množice klobukov in robcev moleče, proti nebu kipeče znamenje. „Skoda,, (silna škoda, da ne morem bliže“, vz-vzdihne proti znamenju, pa hitro pojenja vzdihovati, ko mu preti gruča prepirajočih se možakarjev stisniti prsni koš. Petine pa, ki se je ravnokar, delajoč ?gaz pred njim, ozrl za njim, se oglasi,, kakor bi uganil njegove misli, in reče, kažoč s palcem po strani na to znamenje: „Glej, kako jmodro je napravljeno tu pri nas! Tu-le na najširšem kraju glavnega trga, kjer se zbira največ ljudi, stoji ta steber in na njem znamenje Matere božje!“ (Dalje prih.) ki se sedaj nahajajo v Skadru, 'izmenjali. Kako dolgo bo Skader Še zaseden, ni znano ter je to odvisno od londonske konference. Vtise iz Skadra priobčuje neki Otto Artbauer, ki pravi med drugim, da so napisi tam le laški ali albanski, nikjer pa ni nemških. T,udi tam ne, kjer je zastopana avstrijska dobrodelnost, kjer se dele prebivjalcem dobrote iz avstrijskega denarja. Tam smo skupaj z Italijo in napis slovi: Beneficenza italo-austriaca. Značilne pa so posebno sledeče besede : Skader bo pač imel v bodoče živahno trgovino, ali pa se bo mesto tako raz-cvitaló, kakor bi se bilo kot črnogorsko glavno mesto, to je drugo vprašanje.: Politični pregled. Državni zbor. V sredini seji je zbornica nadaljevala generalno debato o finančnem načrtu. Zanimanja ni bilo o-pazovati nobenega. Prvi je govoril češki poslanec Kalina, ki se je izrekel zoper finančno reformo. Za njim se je pritoževal italijanski liberalni poslapec Gasser, ker ne ustreže vlada želji Italijanov glede ustanovitve laške univerze v Trstu. Nato je zbornica prešla k nujnemu predlogu glede neobdačenja mesa. Govoril je poslanec Fresk 'Nujnost tega predloga je zbornica priznala, nakar je bil odkazan finančnemu odseku. Nato so sledile razne interpelacije. Tudi v četrtkovi seji se je nadaljevala generalna debata o finančnih predlogah. Prvi je govoril češki socijalni demokrat Modraček. Za njim se je bavil poljski poslanec Abrajhajmolvicz z osebno-doh. davkom. Poslanec Smodlaka se je pritoževal nad žalostnimi razmerami v Dalmaciji. V Dalmaciji so še vedno vsi rezervisti do zadnjega moža pdd orožjem. Za njim sta govorila poslanec Luksch kot generalni govornik pro in poslanec Jokl kot generalni govornik contra. Prihodnja seja danes. Dnevni red: Nadaljevan njo generalne debate o finančnih predlogah in drugo branje budgetnega provizorija. Razun plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov* kakor: budgetni, železniški, justični in učni. V budgetnem odseku je bila v sredo debata o bud-getnem provizoriju končana. Dkoli polnoči se je vršilo glasovanje. Budgetni provizorij je bil sprejet v obliki, kakor ga je stavila vlada. Sprejet je bil tudi dodatni predlog poslanca Mastalke, da se uporabi iz železniškega investicijskega kredita 10 milijonov za gradbe telefonskih zvez. Poslanec P i Š e k je stavil nujni predlog za po toči poškodovano občino Laže v konjiškem pol. okraju. * * * V proračunskem odseku je govoril v sredo g. poslanec dr. Verstovšek v dopoldanski in popoldanski seji obširno o gospodarskih, šolskih in sodnijskih zadevah na Slovenskem, zlast'i na Spod. Štajerskem. Pobijal je napačne nazore nemških poslancev o razmerah na jugu in povdarjal, da so še zlasti štajerski (slovenski poslanci že zdavno ponudili roko za spravo na Štajerskem, 'ki se lahko doseže takoj, če se odstranijo razne preporne točke, na pr. z delitvijo deželnega šolskega sveta in delitvijo dež. kulturnega sveta za slovenski in nemški del dežele. Nadalje je poslanec opozarjal vlado na velikanska dela, ki še čakajo rešitve glede melijoracij, osušen-ja travnikov, regulacij rek itd. Strogo je bičal način, 'kako se trati denar iz fonda za povzdigo živinoreje, kako vlada.jkrči od leta do leta svoje prispevke za povzdigo gospodarstva v deželi in nadomestu-je te odpadle prispevke z denarjem iz fonda za povzdigo živinoreje. Nadalje opozarja vlado, da skrbi za to, da se bo lažje naše sadje eksportiralo, zlasti da se dajo največje ugodnosti na železnicah in se znižajo tarifi. Poljedelsko ministrstvo je gospod poslanec pozival, da podpira strojne zadruge, da si kmetje s stroji pomagajo pri pomanjkanju delavnih moči. Posebno pa je pozval učno minjistrstvo, ida vendar predloži zakon glede preosnove ljudskega šolstva na deželi in zlasti (zakon glede nadaljevalnega kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Nadalje je o-menil 'še mnogo perečih gospodarskih vprašanj v svojem- volilnem okraju in posebno bičal finančne organe.. ki po nepotrebnem (pritiskajo na kmečko ljudstvo pri odmerjenju osebnega dohodninskega davka. Koncem svojih izvajanj je stavil predloge, da se me-lijoracijski fond poveči, da se stavi za poškodbe v vinogradih tri 'milijone kron v proračun in da pred-loži vlada zakon glede kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Nase prireditve. Sv. Ana v Slov. gor. Da bi' (ugodili želji sv. očeta in svojega višjega nadpastirja glede slavljenja 16001etnice, odkar je cerkev zadobila prostost in javno pravico, za obstanek in razširjenje, je naše bralno društvo vprizorilo v nedeljo, dne 8. t. m., slovesnost jv proslavo tega jubileja. V, zahvalo tistemu, ki je vzrok sv. jubileja, ki je dal odpreti na znamenje zveličanja, katero je Videl Konštafntin, svoje presveto Srce, si je nabavila Dekliška zveza kip presv. Srca, katerega je bla- goslovil velečastiti gospod dr. H o h, n j e c. Nato je znani in požrtvovalni mladinoljub razpravljal V svojem cerkvenem govoru o veliki, ljubezni presv. Srca do nas ljudi in poživljal zlasti mj/adino, da^ vrača to ljubezen v dejanju božjemu Srcu. V svojem popoldanskem govoru je s poljudnimi besedami razjasnil pomen,/in veliko važnost odloka cesarja Konstantina). Kakor dopoldne,, je bila tudi popoldne cerkev natlačeno polna, in velika množica vernikov je pazljivo in z velikim zanimajnjem poslušala govornika. Se v tretje smo imeli veselje poslušati veleča-stitega gospoda govornika, ko je namreč govoril pri predstavi „Marijin otrok sem“, ter vspodbujal posebno zopet mladino k medsebojni vzajemnosti, k pravi izobrazbi, ki pa ne obstoji v pretepanju s koli ali z noži. Žalibog, ura ločitve je prišla prehitro; ne vem, so se ljudje hudovali nad voznikom, ali bolj nad vlakom, ker ta šmeptani vlak bojda ne čaka. Dal Bog, da bi zlate besede velečajstitega gospoda dr. H o h -n j e c a padle na rodovitna tla) ter obrodile stoteren sad, kar je potreba zlasti pri nas in to bi bilo tudi plačilo požrtvovalnemu (mladinoljubu. Crna. V nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil pri nas u-stanovni shod nove skupine J. ,S. Z. ob pol 12. uri dopoldne pri Drofelniku. Velečastiti gospod provizor Vinko Razgoršek o-tvori zborovanje in pozdravi vse navzoče in še posebej došlega govornika ter takoj podeli besedo gospodu Vekoslavu Zajcu, ki nam je v svojem poljudnem govoru iz lastne izkušnje slikal, kako velikega pomena je J. S. Z. za vse industrijalne kraje. Ljudstvo je z velikim zanimanjem) sledilo govorniku. Zbranih nas je bilo okoli '50, med temi je bilo tudi več delavk. Nato se je izvolil nov odbor, ki bode vodil to novo organizacijo J. S. Z. in že ta dan je pristopilo 28 članov k J. S, Z. Velečastiti gospod Razgoršek se lepo zahvali gospodu govorniku za lepe nauke, ki jih je dajal delavcem in želi obilo božjega blagoslova naši organizaciji, nakar zaključi lepo uspelo zborovanje. V nedeljo, dne 15. t. m. se bodo pobirali prvi mesečni prispevki in vstopnina. Raznoterosti. Sveta birma je v starotrškem dekanatu napovedana ?a naslednje dni: dne 21. junija pri Sv. liju pod Turjakom, dne 22. junija v Staremtrgu, dne 23. junija v Slovienjgradcu, dne 24. in dne 25. junija blajgoslovljenje, oziroma posvečenje prenovljene nad-župnijske cerkve z novim glavnim altarjem ter sveta birma pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu, dne 26. junija v Pamečah. Zažigajte kresove! God sv. Janeza Krstnika je letos dne 22. junija. V soboto, dne 21. t. m., naj zato zaplamti cela Slovenija v mogočnih kresovih. 251etnica vladanja cesarja Viljema. V pondel-jek, dne 16. t. m., bo minulo 25 let, odkar je zasedel prestol nemškega cesarstva sedanji cesar Viljem II. Iz politične službe. Okrajni komisar Rudolf Rehnelt na Ptuju je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Hartberg. Spremembe uradnih ur na davkarijah. Od dne 1. julija t. 1. dalje se bodo začajsno opustile popoldanske ure za vplačevanje davkov pri naslednjih davkarijah: Celje, Vransko, Šmarje pri Jelšah, Laško in Gornjigrad. Na teh davkarijah se bodo davki le sprejemali ob dopoldanskih urah, to je od 8.— 12. ure, sicer se pa bo v popoldaptskih urah uradovalo, kakor do sedaj, le denar se ne bo sprejemal. Glede uradovanja z depoziti ni nobene spremembe. Za vinogradnike! Poslanec Brenčič je kot poročevalec v nekaterih vinogradniških vprašanjih priporočal ' naslednji predlog, ki je bil v vinorejskem odseku sprejet: Vlada se pozivlje, da se z ozirom^na slaba zadnja leta v vinogradih in na letošnjo pozebo, katera je napravtla velikansko škodo, prisilne izterjatve zaostalih brezobrestnih posojil v uvaževa-nja vrednih slučajih spregleda in zau/k|aže glede tega c. kr. davčnim oblastim primerno postopanje. . Odpust pri c. in kr. vojni mornarici. C in kr. vojno ministrstvo poroča: Njegovo veličanstvo je u-kazalo, da se trajno odpuste na dopust vsi v aiktiv-no službo vpoklicani rezervniki vojne mornarice in se iste premesti te dni v neaktivjio razmerje. Dose-daj obstoječe poveljstvo .prvega brodovja se razpusti in se postavi zopet normalno eno brodovje v službo, eno pa v rezervo. Njegovo veličanstvo je imenovalo za poveljnika eksadre kontre-admirala Njejgovana, za poveljnika rezervne eskadre kontre-admirala vit. pl. Berryja in za poveljnika križarskega brodovja kontre-admirala Fiedlerja. „Einspieler.“ Slovenska krščansko-socijalna zveza v Celovcu je založila krasne razglednice s sliko prvoboritelja Einspielerja in njegovega rojstnega kraja Sveče. Slovenski rodoljubi so naproše-ni, da v tem jubilejnem Einspielerjevem letu kupujejo samo te razglednice. En komad stane 10 vin., 100 komadov 6 K. Naročajo se: Slovenska krščansko- socijalna zveza v Celovcu, hotel T Boji se. — Kam pa tako hitiš, da si kar upeham in ves poten ? = V posredovalnico za delo in službe; naša kuharica je šla in treba je dobiti drugo. — Pa se tako strašno mudi? = No, lepo te prosim, če ne dobim kuharice, bo moja žena sama kuhala . . . Pozna jo. — Kako ste odvadili vašo ženo jecljamja? = Rekel sem ji, da ni več moderno! Mož beseda. Visokošolec: Ta mesec vam nikakor ne morem plačati. Krojač: Tako ste rekli tudi že prejšnji mesec. Visokošolec : No, ali nisem držal besede ! ?i Igralke. — Ali imaš kak poseben vzrok, da bodeš zapustila oder? = Kaj vzrok! Bankirja imam! Optična prevara. Profesor v restavrantu: Stvar izgleda res dunajskemu odrezku podobno; le žal, da mi bo morda povzročil odrezek že v želodcu — kako optično prevaro! Občutljiv. A. : Kako je to, da ne hodiš več zidat, saj si vendar vedno dobro zaslužil? B. : Enkrat sem našel dlako v malti in to se mi je tako pristudilo, da ne maram več zidati! P r i v o j a k i h. Podčastnik: „Da bi te . . ., kako pa stojiš, Lešnik ? Ce bi te sedaj pokojna stara mati Videla, ne bi bila nikdar vzela tvojega starega, jočeta! “ Uljudno. — Gospodična., odložite vendar klobuk, saj si lase lahko pridržite na glavi'! Listnica uredništva, Iz Huma: Dopis je bil že prejšnji teden v „Slov. Narodu.“ Prinašamo k večjem istočasno. ■ Ir Prevzamem vsa dela M' cekoraeijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah. MU Dobrni! o Goljo k. Gospodska utica 5. Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine 1 izložbeno okno s kamenitim okvirom, 1 vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. Ivan Ravnikar, trgovec v Celju. se sprejmejo 1913/14 v dobro in zanesljivo hišo. Kje, pove npravništvo. 129 Za birmo! Točna postrežlia! Dobro. Po ceni! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklas ta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura K Budilka, niklasta K Poročni prstani K Srebrne verižice K 4 — 3‘— 2-— 2-— Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Theod. Felrabach urar in očalar Maribor, e°sP°8ka u|ioa 26 Kupujem zlatnino in srebro. Deklica, stara 16 let, želi priti v službo k boljši slovenski obitelji v Mariborn. Natančnejše pove gospa Ham v Ljubljani, Karlovška cesta 15. 128 Nov bencin motor 3 HP, praktični mlini za domačo rabo proda zelo po eeni Karol Sinkovič, v Mariborn, Grad. Belilnica voska, obrt medu in voščenin pje Cvilak, Slov. Bistrica se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu. Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v vsaki velikosti. 94 Krasno posestvo je naprodaj V prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom. Yelik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode. Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s s? dni m vrtom in vinogradom. Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani. Malisno itupo, suhe gube, jabolke namizne m za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, — .^- smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroIjevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Velefpgsa vinai m špecerijo in s deželnimi pridelki Anton Kolenc CsSs Graške ulica št. 22, Velika narodna trgovina Karoivanič,Celie Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moSke obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago ! m e najcenejši klobuki se dobijo samo pri Fl Piacotta : Pü Minoritski trg 4. Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna. Solidna postrežba. 95 J~~~~ < ftŠCttKtCItftitltittCitif Svoji k svojim I Ih Priporoča se največja in fšik najcenejša svetovna prip^mana pilli slovenska trgovina _ ir Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih vu zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnigft cesel postrežba točna I mail dobiček! Pobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p5sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Goričar Les Graška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: »kovšek, Gelje ionica Rotovška ulici 2. Tovarniška zaloga šolskih in Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše iz papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LamplJtfßl, predmeti za šaljive pošte in srečolove. pisarniških potrebščin. Listna zaloga ijudskosoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, a* ~ n M. Zabukošek I krojaški mojster v Celju f rl W 0 o \° ® 1 priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon j za gospode, li® Kiwi J ^ ki se nabuja v novi po- ipff2" sojiinščni hiši na Ringu. Etilna štajerska narodna stekiaraka Nl.ta debela?! I 'frfJOwinil Ha dopisno i Franc Strupi, Celje draška @esim priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša ii točna postrežba. LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje obrestuje Hranilne vloge po 1C 5°|0 od dne vloge do dne vzdiga počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje zadruga sama. Orgle pnevmatičnega sistema s prosto stoječim igralnikom z naslednjo dispozicijo: Principal 8’, Gamba 8’, Gedekt 8’, Salicional 8’, Oktave 41, Rohrilöte 4’, Dublett 22/s. Subbas 16”, Collo 8’, Pedalkoppel,, .Superokta/vkoppel, Suboktaivkoppel, nogavnica za crescendo in decrescendo.. M F. FF, O se zelo po ceni prodajo. Visokost okreva (omare) 4 m. 65 cm. iirokest 2 m. 65 cm. globokost 1 m. 45 cm. Orgije so postavljene že za igranje in se laftiko ogledajo v izdelovalnim orgel 130 Josipa Brandi v Mariboru. VW „j____—------------------S' Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska SfrtHilSCkŠ V ^eUu Št- 301. razpošiljalna Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Pozor! Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000' parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni Stefan Strašek, prva največja zaloga obnval v Celja, Schmidgasse Št 3. Trgovina s steklom, porcelanom In kamenino I^Kleinšek Maribor, Koroška cesta št. 17 priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, ‘svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. : : : : Popravila se najceneje izvršujejo ! Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, poredana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcSQejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štemlniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Franc Pleteršek B” Maribor »r ZalOBS Koroška . iV. cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Ure za birmo ! rep asi ran e 5 pismenim Jamstvom: Pristna srebrna nra K T— Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“. Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica damska K 340 Zlata ura . K 28- Ker sem kupil iz Švice celo I tovarniško zalogo bom proda-: jal repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane! Ad 1 Q'JQ t Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. V-/U. -kOIO. pri večjih naročilih zdatno znižane cene. nama' A. THIEUHYA BALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih Urar, očalar In zlatar pa"j° Bures Marib0f Tegtethofova cesta št. 39. pri slabem ieb. in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah ' in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5•{ Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka I pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-, prav^ ja«san3 tvorih, odstranjuje vse tuje snovi & I4k» U ansfela »?PRza jz telesa in radi tega dostikrat na pravi AJfciwrS&ssFrsgradè operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih a ___ ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K. Naroči se: Lekarna k angelju variliu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri R06ATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König. Ni treba si glavo treti ! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna Semena voščenih in drugih vrst svee, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki! fllilan Jločevar Celje tik farne cerkve. Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in drnga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ferd. Rogač, Maribor zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188. Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. Sprejema hranilne yloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih cbrestnje po^ od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguj s vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje,Šoštanj, Sevnica, Vran- 4' o 2 0 sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E. za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 E. Sprejema tndi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ________________________________________________.äfflmm m I Spodnještajerska ljndska posojilnica v Maribora ® re|isifm&tm zadruga z neomajen® zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4’/,°/ o proti tri mesečni odpovedi po 48/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. jnlija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078), Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 6°/o) na vknjižbo sploh po S*/«0/«, u» po Ss/4% i» na osebni kredit po 6% a vknjižb '0. Nadalje jižbo in poroštvo lje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa ritkdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznik«. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne. in Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Založnik in izdajatelj: Konzorcij ,Straža“. Odgovorni urednik • Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.