INTERVJU
■o
-r<"> im
-t-■r-
Saša Pavček, igralka in profesorica
str. 26-27
SPORT
Dobovec pred priložnostjo, ki je ne velja zapraviti str. 18
str. 34
^ш.1 'цiMm
St. 19 / Leto 73 / Celje, 10. maj 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
tusklub
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička!
radio celje novi tednik
AKTUALNO
Evropa kot priložnost
Poznavanje drugih narodov in kultur lahko le bogati, širi obzorja in spodbuja
k razvijanju kritičnega odnosa do sveta. Dežele Evrope so tudi prostor števil-	gospodarstvo
nih priložnosti za mlade, zato je prav, da poznajo vse, kar jim ponujajo. Vse to	... v ,
omogoča projekt Evropska vas, ki ga v Celju skrbno negujejo že 13. leto in tudi	Meja še vedno v primežu
tokrat se je Krekov trg za nekaj ur spremenil v Evropo v malem. str. 9	Dakonta str 4
Kakšna bo nova koča na
Korošici? str. 3
Etol: od Izraelcev k Američanom str.
CELJE
Polovično rušenje vznemirja str. 6
NA PRAZNIČNEM OBISKU V —
Občini Vransko str. 29-31
KRONIKA
v
Se en pregled poslovanja
celjskega sodišča? str. 14
KULTURA
Razočarani Onjegin prvič na slovenskem odru str. 10
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT -
Aprilska zmagovalca: I Špela Koštomaj in Nik
Skerbiš str. 42
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (-1- 0,30 €).
Q_ O
> X
CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
M
:SHERPA
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
'pršute-	d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če je vsaj kakšen trenutek mojega igranja komu obogatil življenje ali za las premaknil mišljenje, sem mirna. Pravzaprav je to edini smisel in največja nagrada.« Saša Pavček, igralka in profesorica
»Če imate nekoga radi, bi želeli, da bi sprejemal pravilne odločitve. Zato imejte radi tudi sebe in odločajte se pravilno. Vedno ste sami in vedno je odločitev o tem, kako zdravo boste živeli, samo vaša.« Iztok Žilavec, športni psiholog
»Ob petih zjutraj so nas pričakali starši otrok in ostali Planin-čani s transparentom. Zraven so tudi zapeli, da kdor ne poje, ni Slovenec. To se mi je zdelo še najbolj ganljivo.« Matej Romih, zborovodja na osnovni šoli
»Zdravja ne dosegamo z zdravljenjem, ampak s preprečevanjem bolezni. In za to obstaja široka paleta dejavnosti in aktivnosti, ki jih lahko še dodatno ponudijo v določenih občinah.«
Prim. dr. Tatjana Kofol Bric iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
»Vsekakor moram umiriti igralce. Mislim, da so dovolj mentalno močni, da vzdržijo pritisk in postanejo prvaki.« Kujtim Morina, trener Futsal kluba Dobovec
ČETRTEK 1	1 PETEK
25	> 24
SOBOTA I	1 NEDELJA
Ü 25	/ 23

.. 4- f. .K .	■ •шжк JA
■ i*^
...v	:.. -	\ ,
v-,.* ' -^З&Ч**;
■	-.-v
уф^' -X Л *

- ш&ш
l^-SŽ--' - ■ Vw. ■ : - • . <

Izjemna lepota Logarske doline tudi v teh dneh. Njena priljubljena glavna pešpot še ni v celoti prehodna, vendar obstajajo za sprehode različne druge možnosti.
Z državne Solčavske panoramske ceste ki ni ravno v zavidljivem stanju.
Med vetrolomom je bilo uničenega veliko drevja, ki ga je treba iz poškodovanih gozdov čim prej odstraniti.
Solčavsko pred glavno sezono
Koliko je decembrska ujma prizadela tamkajšnji turizem? - Solčavsko se kljub vsemu splača obiskati
Decembrska ujma je povzročila na Solčavskem ogromno škode. Veter je podrl množico dreves, kar posredno delno škoduje tudi turizmu. Trenutno je zaradi podrtega drevja okrnjena priljubljena Pot po Logarski dolini, zaradi številnih prevozov lesa pa je v še slabšem stanju kot sicer Solčavska panoramska cesta. Kljub temu je Solčavsko tudi letos vsekakor vredno obiska.
»Živimo v sozvočju z naravo, ki nam daje izjemne priložnosti in v nekaterih trenutkih pokaže, kako majhni in nemočni smo,« pravi Mateja Brlec Suhodolnik, ki je direktorica Centra Rinka, solčavskega občinskega zavoda za turizem in trajnostni razvoj. »Neurje nas je močno prizadelo, razsežnosti te ne-
sreče so velike, spremenjena je krajinska podoba,« opisuje stanje direktorica. Nastala je tudi velika gmotna škoda. »Domačini skušamo to sprejemati kot sestavni del življenja in želimo to prenašati na obiskovalce,« dodaja. Ljudje Solčavskega že vso pomlad odstranjujejo posledice ujme.
Med prizadetimi območji je turistična gorska Solčavska panoramska cesta, ki je v makadamski izvedbi. V urejanje turistične infrastrukture te gorske ceste je Občina Solčava leta 2015 vložila šeststo tisoč evrov, od česar je bilo 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru projekta je med drugim poskrbela za obvestilne in usmerjevalne table, za klopi in mize ter šest razgledišč. Šibka točka
ceste čudovitih razgledov je ostalo njeno cestišče, za katerega mora skrbeti država. Po decembrski ujmi je ta cesta, ob kateri je različna turistična ponudba, v zelo slabem stanju. Po neuradnih informacijah obljublja država, da naj bi bila letos opravljena na dveh delih ceste njena prenova. Prav tako naj bi izvedla sprotna vzdrževalna dela.
»Oboje težko pričakujemo,« je v imenu domačinov in obiskovalcev dejala direktorica Rinke. Občina opozarja državo na potrebo po večji skrbi za Solčavsko panoramsko cesto že vrsto let.
Turizem po katastrofi
Glavna cesta skozi Logarsko dolino ostaja po ujmi urejena, kar za priljubljeno
Pot po Logarski dolini žal še ne velja. Podrta drevesa so na zasebnih zemljiščih, za njihovo odstranitev so odgovorni lastniki. »Precej je že narejenega, vendar v celoti še vedno ni prehodna. Kljub temu je veliko drugih možnosti za sprehode, prav tako za kolesarjenje,« odgovarja direktorica Centra Rinka. Dostop do znamenitega slapa Rinka in naprej do Okrešlja je povsem neoviran.
Solčavsko torej nudi že zdaj, kljub trenutnim težavam zaradi odpravljanja posledic decembrske ujme, številne možnosti za prijetna doživetja. Vse od Igle, kjer je starodavna pešpot domačinov skozi tako imenovano šivankino uho in krajinski park Robanov kot. »Tudi možnost kolesarjenja ni nič kaj manjša kot pred zadnjo naravno nesrečo,« odgovarja direktorica Rinke. Prihodnji mesec bo odprt popolnoma prenovljen pravljični gozd Logarske doline, obstaja možnost lokostrelstva, Solčava nudi delavnice polstenja in različne razstave ... »Naši ponudniki niso letos nič manj opremljeni in pripravljeni na sezono. Mogoče so celo še bolj,« pripominja Brlec Su-hodolnikova.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
AKTUALNO
3
Kakšna bo nova koča na Korošici?
Ko bo izbrana idejna zasnova, se bo PD Celje - Matica pospešeno lotilo zbiranja denarja za gradnjo
Oktobra lani je zaradi neprevidnosti obiskovalcev zgorela priljubljena planinska postojanka na Korošici. Planinsko društvo Celje - Matica, ki je lastnik koče, je kmalu ugotovilo, da je ne bo mogoče obnoviti in da bo treba postaviti novo kočo.
Lani pred zimo so prostovoljci in člani Pašne skupnosti Podvežak očistili pogorišče. Zimski čas so člani gradbenega odbora društva izkoristili za iskanje idejne zasnove za novo kočo. Kot pravi predsednik društva Mirko Doberšek, se še niso odločili med dvema za-mislima, ki so ju podarili arhitekti. Ena je bolj klasična in temelji na podobi nekdanje koče, druga je modernejša. »Želeli bi, da bi bila koča tako prijazna in topla, kot je bila dosedanja. Mlajši želijo malo modernejši pristop, starejši smo vezani na staro obliko. Je pa treba vsebino koče spremeniti, saj ni bila dovolj funkcionalna,« pravi Dober-šek. Tudi nova koča bi omogočala prenočevanje 60 ljudem, sobe bi bile bolj sodobne, manj bi bilo tudi skupnih ležišč. Koča naj bi se sama oskrbovala z vodo in energijo. Stala bi na istem mestu kot prejšnja, saj ima društvo v lasti le 6.400 kvadratnih metrov površin, a še pri teh ima s Katoliško cerkvijo nekaj odprtih vprašanj. »Mislim, da se bomo lahko dogovorili,« pravi Doberšek.
Mirko Doberšek je predsednik PD Celje - Matica že deset let.
na pomoč širše regije,« pravi Mirko Doberšek in dodaja, da se je s prostovoljnimi prispevki doslej nabralo 20 tisoč evrov, Mestna občina Celje je dala 30 tisočakov, društvo je prejelo tudi zavarovalnino po požaru. Planinska zveza Slovenije je na skupščini aprila sklenila, da bodo vsi člani za gradnjo doma namenili evro od članarine.
Ko bo v teh dneh sko-pnel sneg, naj bi
(L.
(L.tdU-IL.IL.U) .h
Velik finančni zalogaj
Gradnja nove koče bo velik finančni zalogaj, zato se bodo o projektu opredeljevali na izredni skupščini vsi člani društva. »Gradnja naj bi stala od 700 do 800 tisoč evrov. Velike akcije zbiranja še nismo začeli, saj še nimamo idejnega projekta, računamo pa
Idejni zasnovi za novo kočo. Zgoraj modernejša, spodaj bolj klasična.
Dom planincev v Logarski dolini je bil ponavadi odprt že za prvomajske praznike, letos pa je še vedno zaprt, saj PD Celje -Matica še vedno išče novega oskrbnika. »Ljudi za to delo je na splošno težko najti, saj je zahtevnost planincev velika, pogoji za delovanje postojank pa niso najbolj enostavni. Dom planincev je bolj penzion kot planinski dom, konkurenca v dolini je velika in se je treba znajti,« pravi Mirko Doberšek.
s pomočjo helikopterja Slovenske vojske, ki jim je obljubila pomoč tudi pri gradnji nove koče, odpeljali zadnje kovinske ostanke in podrli stene, ki se še niso porušile. Nato naj bi na Korošici postavili štiri zabojnike za obiskovalce planine in tudi za delavce v času gradnje nove koče. Dva zabojnika že imajo, posodilo ju je ministrstvo za notranje zadeve. Približno do 15. junija Doberšek računa, da bi zabojniki stali na Koro-šici in že sprejeli obiskovalce.
TC
t
Društvo je že lani prenovilo
)
svojo postojanko Orlovo gnezdo pri slapu Rinka, v zadnjih mesecih pa ureja dom na Okre-šlju. Prenova sobe tamkajšnjega Planinskega izobraževalnega centra, zimske sobe, notranjosti in strehe doma bo stala sto tisoč evrov.
Na državnozborske volitve prvo junijsko nedeljo
Minuli petek se je začela volilna kampanja
Predsednik države Borut Pahor je z odlokom o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za volilno nedeljo določil 3. junij. V petek se je zato začela volilna kampanja, ki bo trajala do petka, 1. junija, opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Kandidaturo je pravočasno vložilo 25 strank oziroma list, od tega 22 v vseh osmih volilnih enotah. Državna volilna komisija bo ta ponedeljek javno objavila seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname kandidatov, o katerih bomo volivci odločali.
Vse parlamentarne stranke so kandidatne liste vložile v vseh volilnih enotah. Prav tako bodo v vseh enotah volivce prepričevale stranke Lista Marjana Šarca, Dobra država ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije. V državni zbor se bosta poskušali vrniti stranki SLS in SNS s kandidati v vseh volilnih enotah.
Tokratne volitve bosta zaznamovali še dve skupni listi dveh strank: Kangler&Primc - Združena desnica ter koalicija Združene levice in Sloge. Obe listi sta kandidature vložili v vseh osmih volilnih enotah.
Med izvenparlamentarnimi strankami so kandidatne liste v vseh volilnih enotah vložile Solidarnost, Piratska stranka Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Gospodarsko aktivna stranka in Zedinjena Slovenija. Nastopilo bo tudi nekaj novih strank. V vseh volilnih enotah so kandidatne liste vložili Lista novinarja Bojana Požarja, GibanjeSkupajNaprej in Za zdravo družbo. Sicer bodo nastopile še stranke in liste Socialistična partija Slovenije, ReSET in Naprej Slovenija. V volilni boj se tokrat ne bodo podali v strankah LDS, Novi Socialdemokrati in Davkoplačevalci se ne damo več.	NT
Volilna udeležba na volitvah v DZ v odstotkih
90 80 70 60 50 40 30 20 10
lllllll
1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014
Ponovno na referendum o drugem tiru
To nedeljo bo prvič, da bomo volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Pobudnik referenduma po sprejetju zakona o gradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom med Divačo in Koprom Vili Kovačič je izid glasovanja na lanskem referendumu izpodbijal na vrhovnem sodišču, ki je razveljavitev prvega glasovanja na podlagi odločitve ustavnega sodišča med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar ne bi smela porabiti proračunskih sredstev.
Ponovljena kampanja pred glasovanjem o zakonu je minila mirno. Pobudnik referenduma Kovačič zagovarja alternativno, po njegovem mnenju cenejšo različico projekta drugi tir. Po njegovem mnenju smo v Sloveniji ta projekt zmožni financirati sami. Miro Cerar, ki tokrat v kampanji nastopa kot prvak stranke SMC, ne kot odhajajoči predsednik vlade, se s predlogom, da bi drugi tir v celoti financirali iz državnega proračuna, ne strinja. Prepričan je, da zakon najmanj obremenjuje davkoplačevalce.
V kampanji je sodelovala tudi Luka Koper, ki se zavzema za zakon. Kot so sporočili, bi imela zastoj ali opustitev projekta dolgoročno večje negativne posledice za družbo kot dodatne finančne obveznosti, ki jih zakon družbi nalaga.	NT
Pravila za spremljanje državnozborskih volitev 2018
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje državnozborske volitve 2018 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem volilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katera bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
4
GOSPODARSTVO
Remont šestega bloka
Meja še vedno v primežu Dakonta
Kljub poravnavi se med šentjursko kmetijsko družbo in podjetjem njenega nekdanjega lastnika ponovno zapleta
Čeprav je stečajni upravitelj celjske finančne skupine PSZ Radovan Triplat sredi marca sodišču poslal predlog za prodajo delnic šentjurske Meje in je sodišče za mnenje o tem že zaprosilo Družbo za upravljanje terjatev bank kot največjo ločitveno upnico, je postopek prodaje za nekaj časa ustavljen. Vodstvu Meje je sicer s podjetjem Dakont, ki je od leta 2015 zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa zaviralo lastniške spremembe šentjurske družbe, sicer pred kratkim uspelo skleniti poravnavo, a so se zadeve splet zapletle. Kakšno oviro je tokrat postavil Dakont, v Meji še ne želijo razkriti.
Dakont ima v lasti le 98 delnic oziroma 0,02 odstotka Meje in je v posredni lasti Darka Zupanca, nekdanjega večinskega lastnika skupine PSZ, ki je propadla leta 2014. Zaradi izpodbojne tožbe je skupina PSZ še vedno skoraj 100-odstotna lastnica Meje. Kot je Zupanc že pred časom pojasnil za naš časopis, se je za tožbo odločil zato, ker bi lastniške spremembe pomenile veliko škodo za upnike PSZ. Če bi sklepi, ki
so bili sprejeti na seji skupščine leta 2015, obveljali, bi po njegovem mnenju Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Poštna banka Slovenije Mejo dobili za smešno nizko ceno.
Lastnica bi postala DUTB
Načrt (in tudi skupščinski sklep) je bil takšen, da bi slaba banka po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala Meje skupaj s poštno banko kupila za 25 tisoč evrov novih delnic, nato bi v naslednjem koraku osnovni kapital dodatno povečala še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. DUTB bi konvertirala približno 6 milijonov evrov svojih terjatev, poštna banka, ki je medtem postala del NKBM, pa približno pol milijona evrov. Pri tem bi za osnovni kapital Meje namenili največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bi šel v dodatne rezerve. Z njimi in z že obstoječimi kapitalskimi rezervami ter z dobičkom bi se Meji uspelo odkrižati skoraj 9 milijonov evrov dolgov, ki si jih je nakopala zaradi poroštev, danih v preteklosti svoji obvladujoči družbi PSZ. Po takšnem
finančnem in lastniškem prestrukturiranju bi nato podjetje lahko začelo razmišljati o novem strateškem lastniku.
Razlogov za sklep ni več
Ker je Dakont vložil izpodbojno tožbo in se je postopek na sodišču vlekel, so morali v Meji leta 2016 težave rešiti na drugačen način. Med ukrepi sta bila tudi podpis novega aneksa k pogodbi o finančnem prestrukturiranju ter dogovor z DUTB o utesnitvi poroštvenih zahtev v višini 3,8 milijona evrov. Pogled na bilanco stanja je bil lepši, tudi kapital je po dveh letih spet postal pozitiven.
Razlogov za sklep, ki je bil sprejet na seji skupščine leta 2015, torej ni več, zato bi ga lahko umaknili in končno odprli vrata lastniškim spremembam, a Dakont še vedno ne da miru. Za kaj konkretno gre, direktor Meje Roman Gregorn še ne želi razkriti, pravi le, da je Dakont »odprl novo fronto«. Ko bodo rešene tudi nove težave, pri čemer Gregorn pričakuje, da se bo to zgodilo čim prej, bo stečajni upravitelj PSZ delnice Meje dal na dražbo. V predlogu, ki zaenkrat čaka
v predalu, bi bila na prvi dražbi izklicna cena zanje 240 tisoč evrov.
Meja tudi lani poslovala dobro
Ob vseh težavah, ki jih ima zaradi finančnih grehov prejšnjega lastnika in tožbe Dakonta, je dobra novica v Meji vsaj ta, da je družba tudi lani poslovala zelo dobro. Imela je približno toliko prihodkov od prodaje kot leta 2016, ko je na trgu ustvarila 8,7 milijona evrov prometa, čistega dobička je za več kot pol milijona evrov. »Vse, kar se dogaja od seje skupščine leta 2015, na srečo ni vplivalo na poslovanje podjetja, ki je ves čas stabilno in uspešno. Vendar se bojim, da dolgo tega ne bi več vzdržali, zato upam, da bo negotovosti kmalu konec,« pravi Roman Gregorn.
JANJA INTIHAR
Dakont ima v lasti 0,02 odstotka vseh delnic Meje.
Združitev avtobusnih prevoznikov Izletnik Celje, Avrigo iz Nove Gorice in Promet Mesec iz Logatca v enotno družbo Nomago je že vidna tudi navzven. Takoj po prvomajskih praznikih so namreč na upravni stavbi zdaj že nekdanjega Izletnika odstranili ime, ki
ga je celjsko podjetje nosilo več kot pol stoletja, in ga zamenjali z novim.
Družba Nomago, ki uradno deluje od 1. maja, sodi pod okrilje skupine Ad-ventura holding v večinski lasti Darka Klariča. Poleti se bosta skupini pridružili še potovalna agencija STA
potovanja in družba Avtobusni prevozi Rižana. Nova družba trenutno zaposluje malo več kot 700 ljudi, do konca leta se bo zaradi zaposlovanja novih voznikov in novih pripojitev število povečalo na 800. Njeniletni prihodki znašajo 70 milijonov evrov.
Kot je že znano, je poslovanje Nomaga organizirano v treh regijah - zahodni, vzhodni in osrednji. Središče vzhodne regije je v Celju, za prodajo na tem območju je odgovoren zdaj že nekdanji Izletnik. Kot je povedal dolgoletni direktor celjskega avtobusnega prevoznika Darko Šafarič, ki je po novem vodja vzhodnega regijskega centra, zaradi združitve v enotno družbo nihče v Celju ni izgubil službe. Se bo pa nekaj Celjanov odslej moralo voziti na delo v Ljubljano, kjer je sedež nove družbe.
JI, foto: SHERPA
Blok šest Termoelektrarne Šoštanj bo predvidoma do 2. julija na prvem rednem remontu. V času, ko bodo na šestem bloku opravljena glavna večja popravljalna dela, bo za varno in zanesljivo oskrbo z električno in s toplotno energijo skrbel četrti blok Termoelektrarne Šoštanj.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj so zaradi načrtovanih garancijskih del iz omrežja izključili že nekaj dni pred začetkom obnovitvenih del, in sicer 1. maja, na bloku pa so v
prvih majskih dneh izvedli teste za določitev dejavnosti v času remonta. V dveh mesecih Termoelektrarna Šoštanj načrtuje večja dela in nekatera garancijska popravila. Na podjetje smo naslovili vprašanji o tem, za kakšna dela gre in kakšni bodo stroški, vendar nam iz službe za odnose z javnostmi niso želeli odgovoriti. Dejali so, da bodo vse informacije predstavili po opravljenih delih.
Šesti blok šoštanjske termoelektrarne letno proizvede približno tretjino
električne energije v celotni slovenski proizvodnji. Od začetka poskusnega obratovanja, kar je bilo junija 2015, do danes je proizvedel 9.700 GWh ur električne energije, v letošnjem letu več kot 1000 GWh ur. Najvišjo dnevno proizvodnjo v višini 12,6 GWh ur je blok 6 dosegel 13. junija lani. Povprečna dnevna proizvodnja v prvih treh letošnjih mesecih je bila 9 GWh ur in je bila v skladu z načrtovano.
TS
Foto: GrupA
	
MIF^)5AN SADJARSTVO MIR0SAN d.o.o., Kasaze 95. 3301 Petrovče	
Sezonsko delo v Mirosanu Si želite več časa preživeti v naravi in ob tem tudi zaslužiti? Sadjarstvo Mirosan Petrovče vabi vse zainteresirane, ki so dobro telesno pripravljeni in imajo veselje ter voljo do dela v sadovnjaku. Prijave zbiramo na telefonski številki 03 713 67 00 in elektronski pošti info@mirosan.si. Vaše delo bo stimulativno nagrajeno.	
Takoj po prvomajskih praznikih je upravna stavba zdaj že nekdanjega Izletnika dobila napis novega podjetja.
Izletnik dol, Nomago gor
Naslednji redni letni remont šestega bloka je načrtovan šele za leto 2022. Termoelektrarna Šoštanj trenutno ekološko posodablja še blok številka pet.
Popravek
Damjan Belič je opozoril, da smo v članku z naslovom Stečajni upravitelj Ingrad Gramata ostaja napačno navedli razloge za njegovo razrešitev s funkcije stečajnega upravitelja leta 2015. Ne drži, da je bil razrešen zaradi nepravilnosti ali na podlagi zahteve upnika ali upnikov, ampak je bil, kot navaja, razrešen na podlagi lastnega predloga za razrešitev, kar nesporno dokazuje sklep višjega sodišča v Ljubljani (v zadevi CST 222/206 St 674/20114) dne 5. 4. 2016. Gospodu Damjanu Beliču se zaradi napačne navedbe opravičujemo.
Uredništvo NT
GOSPODARSTVO
5
Leta 1972 je Etol, ki je potreboval strateškega partnerja za prodor na tuje trge, sklenil desetletno pogodbo o skupnem vlaganju z ameriško družbo IFF. Zaradi dobrega sodelovanja in predvsem poslovanja je leta 1982 pogodbo podaljšal še za deset let. Celjsko podjetje bo kmalu z ameriško korporacijo povezano tudi lastniško.
Od Izraelcev k Američanom
Izraelski Frutarom, lastnik celjskega Etola, se združuje z ameriško multinacionalko International Flavors & Fragrances
Po četrt stoletja se bo celjski Etol, ki je edini proizvajalec arom in eteričnih olj v Sloveniji, spet »srečal« z ameriško družbo International Flavors & Fragrances (IFF). V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imel z njo sklenjeno pogodbo o skupnem vlaganju, zdaj pa bo z njo povezan lastniško. Ameriška multinacionalka je namreč kupila izraelski
prehrambeni koncern Frutarom, ki je od leta 2012 lastnik Etola.
Novico o nakupu sta izraelska in ameriška družba uradno potrdili na svojih spletnih straneh v začetku tedna. Sporočili sta, da bo posel predvidoma končan v šestih do devetih mesecih. IFF bo za delnice Fru-taroma odštel 7,1 milijarde dolarjev in prevzel tudi celoten neto dolg izraelskega koncerna. S prevzemom bo
IFF postal največji svetovni proizvajalec arom.
V obeh družbah poudarjajo, da združitev ni dobra le za delničarje, ampak tudi za njune kupce in zaposlene. Frutarom, ki je v zadnjih letih prevzel dvajset podjetij po vsem svetu, posluje v 150 državah, kjer prodaja 70 tisoč izdelkov. Letos naj bi koncern ustvaril 1,6 milijarde dolarjev prihodkov, za leto 2020 pa načrtuje še za 600 milijo-
Lastniki Uniorja spet brez dividend
Unior ima po več letih spet bilančni dobiček. Ta znaša 436 tisoč evrov, vendar delničarji kljub temu tudi letos ne bodo dobili dividend. Kot v sklicu seje skupščine pojasnjuje uprava družbe, bi v primeru izplačila kršila pogodbo o najemu sindiciranega posojila, ki jo je z bankami sklenila konec leta 2016.
Če bi namreč Unior izplačal dividende, bi lahko banke zahtevale takojšnje predčasno odplačilo celotnega posojila, ki je 31. decembra 2017 znašalo malo manj kot 100 milijonov evrov. Kljub takšnim pravilom je Unior konzorcij bank vseeno vprašal, ali bi soglašal z dividendo v višini 15 centov bruto na delnico. Konec aprila je NLB, ki vodi konzorcij, odgovorila, da se večina bank z izplačilom dividende ne strinja.
V Uniorju pojasnjujejo, da je bilančni dobiček predvsem posledica izčlenitve programa Turizem v samostojno družbo Unitur, saj so nanjo prenesli tudi 8,9 milijona evrov nerazporejene izgube iz preteklih let. Poleg tega je bilo poslovanje matične družbe leta 2016 za 1,9 milijona evrov boljše, kot je bilo prikazano v zaključnem računu, ker je toliko znašala izguba Turizma, ki so jo prav tako prenesli na novo družbo.
Na seji skupščine, ki bo 6. junija, se bodo lastniki Uniorja seznanili tudi s poslovnim poročilom za leto 2017 in odločali o tem, koliko naj bi znašalo plačilo šestih članov nadzornega sveta. Poleg sejnin in potnih stroškov naj bi člani nadzornega sveta za opravljanje svojega dela na leto dobili 12 tisoč evrov bruto, plačilo predsednika pa naj bi bilo za polovico višje.
JI
Gorenje izbira med tremi
Nekateri večji lastniki Gorenja že proučujejo tri zavezujoče ponudbe morebitnega novega strateškega partnerja velenjskega proizvajalca gospodinjskih aparatov. Kateri od njih je dal boljšo ponudbo, naj bi bilo znano do 15. maja. Za takrat je namreč Gorenje napovedalo naslednjo informacijo o prevzemnih aktivnostih.
Kot je znano, je Gorenje k skrbnemu pregledu družbe povabilo tri od petih interesentov, ki so oddali nezavezujoče ponudbe. V Gorenju imen niso razkrili. Marca, ko so jih izbrali, so sporočili le, da so vsi potencialni kupci iz Azije in da so iz panoge gospodinjskih aparatov. Vsi so posredovali ponudbo za prevzem večinskega deleža v podjetju, kar pomeni 50 odstotkov in eno delnico. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za kitajske proizvajalce bele tehnike. Gorenje je v procesu skrbnega pregleda potencialnim partnerjem zagotovilo dostop do virtualne podatkovne sobe, obisk izbranih lokacij podjetja in aprila še sestanke z vodstvom.
Po prepričanju mnogih v Velenju računajo, da bi strateškega partnerja lahko izbrali še pred poletjem. To naj bi potrjevala tudi odločitev o prestavitvi seje skupščine z maja na 17. julij. Na tej seji bodo namreč delničarji izbirali tudi nove člane nadzornega sveta.
JI
Alea ima še več Term Dobrna
Celjska družba Alea inženiring je svoj lastniški delež v Termah Dobrna povečala na 72 odstotkov. Pridobila je malo več kot pet odstotkov delnic, ki jih je imelo podjetje Grafo Lit iz Žalca.
Žalsko podjetje se je med lastnike Term Dobrna vpisalo šele junija lani in bilo doslej njihov tretji največji delničar. Druga največja delničarka je Družba za upravljanje terjatev bank, ki svoj 23-odstotni delež skupaj z deležem, ki ga ima eden od malih malih delničarjev, prodaja. Rok za oddajo ponudb je potekel že prejšnji mesec, vendar v slabi banki podatkov o tem, koliko ponudb je prispelo in ali so morda že izbrali najboljšega ponudnika, še ne razkrivajo.
JI
nov dolarjev prihodkov več.
Kmalu nov proizvodni obrat
Izraelski koncern je Etol kupil leta 2012, in sicer po zlomu finančnega holdinga NFD, ki je v celjskem podjetju imel večinski delež. Vključitev v skupino Fru-tarom je Etolu prinesla številne prednosti, od cenejših finančnih virov do novih trgov. V Celju so dobili tudi nekaj programov, ki jih je Frutarom prej imel v drugih državah in zaradi katerih so v Etolu dodatno zaposlova-
li. Marca letos je Frutarom napovedal, da bo v Celju v nov obrat za proizvodnjo naravnih barvil vložil pet milijonov evrov. Nov obrat bo omogočil učinkovitejše delo z naprednejšimi tehnologijami, v njem pa bodo proizvajali izdelke za 15 tisoč kupcev v Evropi.
S Frutaromom boljše poslovanje
Z novimi lastniki Etol posluje zelo dobro. Podatkov za lani še ni javno objavil, predlani pa je imel 57,6 milijona evrov čistih prihod-
kov od prodaje, kar je za 11 milijonov evrov več kot leta 2012. Čisti dobiček je znašal malo manj kot 10 milijonov evrov. Skupina Frutarom Etol, v kateri so poleg celjske družbe še odvisna podjetja na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Makedoniji in Rusiji ter od leta 2016 še slovensko podjetje Vitiva iz Markovcev, je leta 2016 ustvarila 72,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 11,4 milijona evrov čistega dobička.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
42. TEH OBSAVINJI
v soboto, 12. maja 2018, ob 10. uri, Celje - Špica (Celje - sotočje Savinje in Ložnice) ORGANIZATORJA: Športna zveza Celje in Kajak kanu klub Celje
DNEVNO DOGAJANJE Sobota, 12.5.2018
10.00 Otroški tek - otroci s starši (podelitev priznanj na cilju)
10.30 Šolski teki za Pokal celjskih knezov
11.00 Podelitev priznanj starejšim učenkam in učencem
11.30 42. Tek ob Savinji
13.00 Razglasitev rezultatov in podelitev
13.00 Vitezov golaž Spremljajoči program:
10.00-12.00 Test hoje po spodnji stezi ob Savinji z meritvami telesne sestave v izvedbi NIJZ in ZD Celje
PRIJAVNINA: STAROSTNA SKUPINA	PRIJAVNINA DO VKLJUČNO 8.5.	PRIJAVNINA NA DAN PRIJAVE
*0TR0CI S STARŠI 4-6 let	5 eur	7 eur
MLAJŠI UČENCI 7-9 let	5 eur	7 eur
MLAJŠI UČENC110-11 let	5 eur	7 eur
STAREJŠI UČENC112-15 let	5 eur	7 eur
REKREATIVCI	lOeur	12 eur
*Pri teku otrok s starši (1 otrok +1 starš) sta v ceno vključena oba.
Cena vključuje organizirano tekaško prireditev, priznanja, topli obrok, merjenje in objavo rezultatov ter zdravniško oskrbo.
Vsi prijavljeni udeleženci prireditve bodo prejeli tekaško majico ter bon za Vitezov golaž. 2 EVRA ZA DOBRODELNI NAMEN
Od vsake prijavnine bomo prispevali 2 evra za dobrodelni namen, nformacije: 03 49192 90, www.szc.si
Polovično rušenje vznemirja
V Anepremičninah mirijo: rušenje le začasno ustavljeno
CELJE - Prebivalce, ki živijo v bližini nekdanjega samskega doma v Ribarjevi ulici, je v teh dneh vznemirilo nedokončano rušenje dotrajane stavbe. Ta je bila namreč porušena le do polovice, potem so se stroji ustavili. Ljudje se sprašujejo, zakaj. Vznemirja jih tudi to, da kamioni na prizorišče nedokončanega rušenja do-važajo gradbeni material od drugod.
Podiranje stavbe se je začelo pred približno tremi tedni, že nekaj dni pa so dela ustavljena, je povedala občanka, ki živi blizu območja rušenja in ni želela biti imenovana. Kot je še dodala, so sosedje klicali na celjsko občino in inšpektorat, a kaj več niso izvedeli. Zato se je ena od tamkajšnjih stanovalk pozanimala kar pri vozniku tovornjaka, kaj se dogaja, zakaj in od kod dovažajo gradbeni material. Voznik naj bi ji odgovoril, da dovažajo gradbeni material z območja bolnišnice, da bi ga potem v Ribarjevi ulici predelali s posebnim reciklažnim strojem,
ki ga menda ni bilo mogoče namestiti na območju bolnišnice, potem bodo predelan gradbeni material odpeljali.
Stanovalce tudi vznemirja, kot je še povedala neimenovana sogovornica, bojazen, da je bil pri gradnji stavbe uporabljen material iz azbesta. Zato se stanovalci sprašujejo, ali izvajalec del upošteva stroga
pravila, ki naj bi veljala pri rušenju stavb, ki vsebujejo azbest. Nasploh si težko predstavljajo predela vo gradbe-
nih materialov sredi naselja, med bloki in stanovanjskimi hišami, ter prah in hrup, ki ob tem nastajata.
Za pojasnila smo se obrnili na Mestno občino Celje, kjer so nam povedali, da občina ni na-
ročnica rušenja rušenja nekdanjega samskega doma v Ribarjevi ulici, in nas napotili na družbo Anepremičnine, ki je lastnica stavbe in investitorka gradbenih del. Hkrati so v celjski občini tudi zatrdili, da poseg ni povezan s predvideno gradnjo stanovanjske soseske DN 10.
Napol porušena' stavba nekdanjega samskega doma v Ribarjevi ulici
Ureditev prostora za kasnejšo prodajo zemljišč
»Do začasne ustavitve rušenja je prišlo, ker mora izvajalec del gradbene odpadke odpeljati na svojo licencirano mesto ter izvajati drobitev z napravo za mletje odpadkov na tretji lokaciji. Dela se bodo nadaljevala takoj po izvedbi odvoza betonov, opeke in gradbenega železa ter prestavitvi stroja za mletje, vse s ciljem zagotovitve zmanjšanja hrupa in prašenja na območju Ribarjeve ulice,« so ustavitev rušenja nekdanjega samskega doma pojasnili v družbi Ane-premičnine. Dodali so še, da imajo za rušitvena dela gradbeno dovoljenje, vključno z ustrezno dokumentacijo za ravnanje z odpadki.
Kot so še povedali, je namen rušenja in vseh aktivnosti, ki so se v zvezi s to nepremičnino začele leta 2015, celovita ureditev območja Sončni park v skladu z zazidalnim načrtom Dolgo polje III. »Cilj družbe je očistiti okolje in razviti prostor, ki velja za enega najbolj mikavnih v Celju, z namenom kasnejše prodaje zemljišč, kar bi bilo brez predhodne ureditve tega prostora nemogoče,« so še sporočili iz Anepremičnin.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Reurbanizacija Stare cinkarne
V okviru projekta GreenerSites izvedba treh preizkusnih metod
Preizkusno izvajanje hladne reciklaže v okviru reurbanizacije Stare cinkarne.
CELJE - Z namenom reurbanizacije območja Stare cinkarne Mestna občina Celje izvaja poskusne metode odpravljanja posledic onesnažene zemljine. V tem mesecu bo tako predvidoma izvedla mešanje onesnažene zemljine z različnimi substrati, potem ko je pred dnevi preizkusila metodo hladnega recikliranja. Kot tretja bo v laboratoriju sledila še metoda imobilizacije.
Gre za postopke, ki omogočajo nevtralizacijo onesnažila in ga pretvorijo v obliko, v kateri ne povzroča več prašenja in ne prehaja v podtalnico. »S temi postopki, s skupnim imenom remediacija, želimo izboljšati stanje tal in okolja na območju Stare cinkarne ter odpraviti negativne posledice za življenje ljudi,« so povedali v občini.
Preizkus tehnologije hladne reciklaže je pred dnevi na približno sto kvadratnih metrih velikem območju Stare cinkarne izvedlo podjetje Voc Ekologija. V občini so še povedali, da gre za okolju prija-
zno in gospodarno metodo za pripravo nove nosilne plasti. Njena prednost je, da onesnažene zemlje ni treba izkopati, s čimer se je mogoče izogniti strošku izkopa in odvozu novega materiala.
Metodo mešanja onesnažene zemljine z različnimi mešanicami substratov (glina in kompost) bo predvidoma v tem mesecu izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. V celjski občini želijo preveriti, kako učinkovita bo glina z visoko sposobnostjo vezave kovin, če ji bo dodan kompost zelenega reza, ki ga bodo zagotovili v Simbiu. »Če se bo izkazalo, da takšna mešanica učinkovito zadržuje težke kovine, bi jo kasneje lahko koristno uporabili za ureditev zelenih in obvodnih krajinsko urejenih površin na območju Stare cinkarne,« so napovedali v občini.
Zavod za gradbeništvo Slovenije bo izvedel še metodo imobilizacije, s katero je mogoče onesnaženo zemljino predelati v gradbeni proizvod, v t. i. geotehnični
kompozit. Strokovnjaki bodo v laboratoriju vzorec onesnažene zemlje imobilizirali s kalcijskim pepelom. »S tem poskusom želimo preveriti, ali bi lahko kompozit, pridobljen na ta način, uporabili za vgradnjo v trajne nasipe na delu območja Stare cinkarne, ki bi jih tudi primerno krajinsko uredili,« so še pojasnili v celjski občini.
Izvajalci pilotnih preizkusov bodo po izvedbi predstavili tehnologijo, dosežene rezultate in tudi oceno stroška za kubični meter oziroma tono predelane zemljine.
Mestna občina Celje pilotne projekte metode remediacije izvaja v okviru evropskega projekta GreenerSites, zanje ima na voljo 37 tisoč evrov, za še ostale ukrepe odpravljanja posledic onesnaženja tal skupno 270 tisoč evrov. Med drugim bo občina na podlagi meritev vsebnosti kovin v tleh pripravila tudi karto onesnaženih območij, kjer bo izvajala obnovitvene ukrepe.
ROBERT GORJANC Foto: MOC
Obnova stavbe nekdanje gostilne Berger
Najprej obnova stanovanjskega dela, o usodi gostilne kasneje
CELJE - Že nekaj časa trajajo obnovitvena dela v stavbi v bližini Savinjskega nabrežja, v kateri je nekoč obratovala znana celjska gostilna Berger. Iz dotrajane stavbe, ki je v zasebni lasti, bo zrasla prenovljena po-slovno-stanovanjska stavba.
Živa Jereb, ki je z Borutom Bergerjem soinvestitorka prenove stavbe, je povedala, da v teh dneh končujejo rušitvena dela. »Šlo je za staro gradnjo, stavba se je že začela pogrezati. Do leta 2015 smo še živeli v njej, potem smo se zaradi nevarnosti morali izseliti, ker bivanje ni bilo
več varno. Med mansardo in pritličjem je treba zgraditi novo ploščo, prenoviti streho in okrepiti temelje. Na dvoriščni strani je predviden še prizidek s stopniščem za dve stanovanji,« je dela opisala Živa Jereb.
Obnova stavbe bo izvedena postopno. »Zaenkrat bomo obnovili tri stanovanja, potem bomo verjetno iskali investitorje za ureditev spodnjih prostorov.« Vrednost investicije sogovornica ocenjuje na vsaj 230 tisoč evrov, končna vrednost bo najbrž še višja in bo lahko dosegla tudi 400 tisoč evrov. Lastnika
stavbe financirata obnovo z lastnimi sredstvi in bančnimi krediti. Gradbena dela izvaja podjetje Gradnje Mazi iz Velenja.
Investitorja sicer tudi še nista opustila misli, da bi kdaj v prenovljeni stavbi ponovno zaživela znana gostilna Berger, ki ne obratuje že več kot desetletje. »A je bolj verjetno, da bodo v spodnjem delu stavbe pisarne, saj je z gostilno veliko več stroškov,« je še povedala Jerebova. Glede morebitnega nadaljevanja gostinske dejavnosti, kot je še bilo mogoče razumeti sogovornico, bo odločitev sprejeta po celoviti obnovi stavbe in preučitvi stanja na trgu in pogojev poslovanja.
Prvi del obnovitvenih del naj bi bil sicer končan v treh do štirih mesecih.
RG, foto: SHERPA
Stavba, v kateri je bila nekoč znana celjska gostilna Berger, je bila že zelo dotrajana.
Po približno štirih desetletjih z novo podobo
Kmalu prilagojen tudi ranljivejšim skupinam obiskovalcev
ŽALEC - Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovar-stvo Slovenije je od ustanovitve leta 1976 doživel le nekaj manjših sprememb. Po več kot štiridesetletnemu obstoju se je zato pokazala potreba po njegovi posodobitvi. Kako bo po novem izgledal, so strokovni delavci inštituta ob vrsti drugih dogodkov predstavili pretekli konec tedna v času tradicionalnih dnevov odprtih vrat.
Preureditev je del enoletnega evropskega projekta, katerega cilj je vrt spremeniti v sodobno povezovalno središče Spodnje Savinjske doline na področju zelišč. Prilagodili ga bodo ranljivim skupinam obiskovalcev. Po vrtu bo po novem vodila tlakovana pot, ki bo dovolj široka za invalidske
in otroške vozičke. Gredice bodo opremljene s tablicami, na katerih bodo besedila tudi v braillovi pisavi, obiskovalci pa bodo lahko opise na podlagi QR-kode nenazadnje poslušali tudi s pomočjo pametnih telefonov. Na natečaju, na podlagi katerega so zbirali predloge za preureditev, so lahko sodelovali zgolj mladi do trideset let, s čimer so v projekt po besedah raziskovalke na inštitutu dr. Barbare Čeh vključili še to ranljivo skupino prebivalcev.
Navdihnil jo je hmelj
Med prispelimi idejami so izbrali idejno zasnovo Nine Friškovec iz Bevč pri Velenju. 23-letna krajinska arhitektka in študentka magistrskega študija hortikulture pravi, da
je idejo za preureditev črpala iz hmeljarske okolice. »Spodnja Savinjska dolina je tesno povezana s hmeljarstvom. Vrt je neposredno ob hmeljiščih ter inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Ideja je zato izvirala iz oblike rastline ovijalke, torej hmelja.« Gradbena dela se bodo začela še ta mesec. Za junij že načrtujejo urejanje dela gredic, preostanka se bodo lotili jeseni.
Od le nekaj do več sto rastlin
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin je pred približno štiridesetimi leti nastal z namenom, da bi v Žalcu dobili središče za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih ter aromatičnih rastlin. Obenem so načrtovali, da bodo v ta namen bolje izkoristili tudi
Med prispelimi idejami za preureditev vrta so izbrali idejno zasnovo Nine Friškovec iz Bevč pri Velenju, ki je navdih črpala iz tradicije hmeljarstva.
bližnje sušilnice in skladišča hmelja, a do tako širokega razmaha po besedah vodje vrta mag. Nataše Ferant ni prišlo. Obdržal se je vrt, v katerem so
bili vsa ta leta raziskave, predavanja in izobraževanja. Na začetku je v njem raslo štirideset različnih zelišč, sčasoma so jo razširili na tristo zdravil-
nih aromatičnih rastlin. Nekajkrat so vrt razširili in vanj zasadili še nekaj grmovnic in dreves.
ŠPELA OŽIR
Kmalu z dodatnimi nočitvenimi zmogljivostmi
Ali bo šlo za hotel ali katero drugo obliko, zaenkrat ostaja skrivnost
VRANSKO - Ob znanem gostišču Grof v bližini avtocestnega priključka na Vranskem naj bi dodatne prostore za prenočišča začeli graditi še letos. Vedno bolj uveljavljeno gostišče deluje pod okriljem podjetja Kovego, ki je v lasti nekdanjega košarkarja in lastnika celjske picerije Picikato Zorana Golca, lastnika griške picerije Verdi Boštjana Verdnika in Milana Kosa.
Ali bo šlo za hotel ali katero drugo obliko, zaenkrat ostaja poslovna skrivnost. Najverjetneje bo šlo za ločeno zgradbo, ki bo z obstoječim gostiščem povezana s hodnikom. »Lokacija postaja vedno bolj prepoznavna. Ljudje, ki potujejo po avtocesti, se pri nas ustavijo, spočijejo, nekaj pojedo in nadaljujejo pot. Ker je bilo do zdaj kar precej povpraševanja po namestitvenih zmogljivostih, smo se odločili, da razširimo ta del,« pravi vodja gostilne Milovan Đurić.
S Trojanami se ne primerjajo
Podjetje Kovego je v zadnjih šestih letih podvojilo prihodke. Če so še leta 2012 znašali 1,7 milijona evrov, so se
lani povzpeli do 3,7 milijona evrov. Gostišče, v katerem je zaposlenih 50 ljudi, tudi po zaslugi svoje strateške lege ob avtocesti postaja vedno bolj prepoznavno in obiskano, a kot še dodaja Đurić, ne želijo prevzeti vloge bližnjih Trojan. V teh dveh primerih gre namreč za različna vidika gostinske ponudbe. »Na Trojanah imajo radi ogromno avtobu-
sov, gostom pa nudijo klasične menije. Pri nas se raje usmerjamo v družine in goste, ki individualno potujejo po avtocesti. Ob koncih tedna in praznikih imamo gostinske zmogljivosti bolj ali manj zasedene že s pripravo hrane po naročilu, zato avtobusov skoraj ne moremo sprejeti.«
ŠO, foto: GrupA
Zgodbe dreves, ki niso za les
ŠOŠTANJ - Do septembra bo na Trgu svobode razstava o urbanih drevesih v občini Šoštanj. To so postavili v aprilu, mesecu krajinske arhitekture. Že pred časom so v občini organizirali prikaz pravilne nege mestnih dreves in opozorili na škodo ter na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nestrokovno obrezovanje.
Razstava prikazuje fotografije zelenja njanja dreves v urbanih predelih, na šte-
in barvitega cvetenja mestnega drevja, ki so ju v svoje objektive ulovili krajinski arhitekti in lokalni fotografi. Krajinska arhitektka Verona Hajnrihar pravi, da razstava opozarja na pomembnost ohra-
vilne naloge, ki jih drevesa v tem okolju opravljajo. Opominja še, da so mesta danes vedno bolj grajena in vedno manj zelena. Gradnja posega v prostor zelenic in mnogokrat zaradi nje pade drevo. Po-
goji za rast še preživelih mestnih dreves so izjemno neugodni, pojasnjuje Haj-nriharjeva. Rastišča so majhna, največkrat asfaltirana do samega debla, tlak ne prepušča zraka in vode. Mnoga drevesa propadajo zaradi nestrokovnega obrezovanja krošenj. Kljub vsemu so redka stara mogočna drevesa v mestu izjemno dragocena. O njihovem pomenu govori tudi knjižica o urbanih drevesih občine Šoštanj, ki nosi naslov Zgodbe dreves, ki niso za les.
TS
Za najboljše naj bodo priznanja
SLOVENSKE KONJICE -Dravinjski poslovni klub, ki ima 35 članov, je na volilni skupščini dobil novega predsednika. Naslednji dve leti bo klub vodil Stanko Kolar, ki je pred tem dve leti opravljal vlogo podpredsednika.
»Večino dela želimo posvetiti sinergiji in spoznavanju podjetnikov v lokalnem okolju Dravinjske doline, to je od Vitanja, Zreč in Slovenskih Konjic. Želimo se srečati z gospodarstveniki in s politiki tudi z državne ravni, želimo promovirati podjetništvo. Seveda ne bomo pozabili na vključevanje mladih podjetnikov v različne podjetniške platforme,« je razložil Stanko Kolar.
V	poslovnem klubu bodo podajali stališča o gospodarski politiki in gospodarskih ukrepih, ki jih sprejema vlada. »Podpirali bomo utrjevanje prodajnih poti svojih članov v Sloveniji in na tujem, spodbujali bomo okolju prijazne tehnologije in verjamem, da lahko tudi na tem področju v našem lokalnem okolju še veliko naredimo. Velik poudarek bomo namenjali tudi obveščanju javnosti, zato bomo uporabili nove medijske strukture. Najboljše podjetnike želimo izpostaviti, zato smo si zadali cilj, da bi najboljše člane nagradili s priznanji za delo v preteklem koledarskem letu,« je še dodal Kolar.
Projekt Magna se ne sme ponoviti v Konjicah
V	Slovenskih Konjicah je nekaj dobrih poslovnih zgodb, ki se po padcu v devetdesetih letih zdaj pobirajo. »Posebej
Stanko Kolar je nov predsednik Dravinjskega poslovnega kluba. (foto: osebni arhiv)
poskušamo razvijati nov vidik socialnega podjetništva in informacijskih tehnologij. Tradicionalnim velikim družbam, kot sta podjetji Unior in Konus Konex, želimo po svoje pomagati in jim dati priznanje za osnovne stebre za gospodarstvo v našem okolju. Težave v našem okolju so enake težavam v širšem slovenskem okolju, to je pomanjkanje prostora, kamor bi se gospodarstvo širilo. Mislim, da nov razvojni načrt Občine Slovenske Konjice nudi dovolj novih poslovnih con. Želimo si, da bi takšne cone postale privlačne za tujce, a pod enakimi pogoji za slovenske partnerje. Projekt Magna ne bo smerokaz za finančno pomoč v prihodnje,« je še zaključil Kolar.
Podpredsednik Dravinjskega poslovnega kluba je postal Peter Smole, člani upravnega odbora pa so še Emil Martin-šek, Breda Obrez Preskar in Metka Marovt.
BGO
Učenci iz Cirkovc bodo svoja mesta med šolskimi klopmi našli v matični šoli. Za učence drugih razredov bo urejen šolski prevoz, prvošolce pa morajo glede na zakonodajo v šolo pospremiti starši.
Vrtec ostaja, šola odhaja
V Cirkovcah vprašljiv obstoj podružnice in otroškega varstva
VELENJE - Svet mestne občine je potrdil sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice Osnovne šole Livada v Cirkovcah. Otrok je tam namreč vedno manj. Nekateri starši kljub možnosti, da bi njihovi potomci vrtec in šolo obiskovali v domačem kraju, svoje najmlajše v šolo ali vrtec raje vpišejo v mesto. Da bi se življenje v stavbi, ki jo je občina s pomočjo krajanov pred leti obnovila, vseeno ohranilo, bo v Cirkovcah še naprej delovala enota vrtca.
Stavba, v kateri sta doslej delovala podružnična osnovna šola in oddelek vrtca, je v lasti Mestne občine Velenje. Čeprav so v občini predvidevali, da bodo starši v oddelek vrtca vpisali vsaj osem otrok, starši treh otrok želijo, da bi njihovi malčki vrtec obiskovali v mestu. »Zato smo predlagali amandma, da se vrtec ohrani tudi, če je vpisanih pet otrok, da tako s kombiniranim oddelkom ohranimo otroško varstvo in življenje v kraju vsaj še leto. Glede na dosedanji prispevek staršev bo strošek Mestne občine Velenje za ohranitev vrtca približno 25 tisoč evrov letno, kar je približ no tri tisočake več, kot če bi enoto obiskovalo osem otrok,« je povedal vodja od-
delka za družbene dejavnosti v velenjski občinski upravi Drago Martinšek.
Šola za krajane srce kraja
Na velenjsko mestno občino kot ustanoviteljico vrtca so se obrnili starši predšolskih otrok, člani sveta tamkajšnje krajevne skupnosti in krajani. Prosili so, naj enota vrtca tudi v prihodnje deluje v njihovem kraju. Da predstavlja ta vzgojno-izobraževalna ustanova srce kraja in skrbi za občutek povezanosti med krajani, poudarja tudi predsednica krajevne skupnosti Brigita Verboten. »Šola in vrtec zagotovo krepita medgeneracijsko povezovanje, mladi dajejo dodatno motivacijo starejšim. V našem kraju je starostnikov več kot štirideset odstotkov in mladine je res zelo malo,« je povedala. Če bi vrtec zaprl vrata, bi po prepričanju krajanov marsikateri otrok ostal doma in bi bil prikrajšan za razvojni program in družbo vrstnikov. Zaradi precejšnje oddaljenosti od mesta starši otrok najbrž ne bi vozili v vrtec v mesto.
Številke niso spodbudne
Če bodo vrtec v Cirkovcah ohranili, drugačna usoda
JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO, d. o. o.,
zaposli
voznika komunalnega vozila
Delovno mesto bo sklenjeno za določen čas enega leta s poskusnim delom treh mesecev in možnostjo stalne zaposlitve. Od kandidatov se pričakuje končana poklicna izobrazba ustrezne smeri, opravljen izpit B-, C-, G- in E-kategorije, splošna zdravstvena sposobnost in dobra psihofizična kondicija.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z življenjepisom, kopijo dokazila o opravljeni izobrazbi in kopijo vozniškega dovoljenja na naš naslov najkasneje do petka, 18. maja 2018.
čaka tamkajšnjo podružnico Osnovne šole Livada. To naj bi v šolskem letu 2018/19 v kombinaciji prvega in drugega razreda obiskovali štirje učenci, medtem ko je za delovanje podružnice veljaven normativ vsaj pet učencev. Po demografskih podatkih za naslednja leta naj bi se število učencev v Cirkovcah še zmanjševalo. Velenjska občina šolstvo v Cirkovcah tako ukinja za leto dni. Župan Bojan Kontič upa, da bo prihodnje leto zanimanje za vpis v podružnico višje in da je prenehanje delovanja šole le začasno. »Občina je stavbo, kjer sta šola in oddelek vrtca, pred leti s pomočjo krajanov obnovila, v letošnjem letu tam načrtujemo posodobitev sanitarij, tako da bodo ustrezni pogoji za vzgojo in izobraževanje zagotovljeni.«
Predsednica krajevne skupnosti pravi, da imajo starši vsekakor vso pravico svoje otroke vpisati v šolo, kamor želijo. A v Cirkovcah je otrok po njenih besedah nasploh premalo, da bi lahko obdržali šolski program. Ob tako nizkem številu šolarjev obstoj podružnice po njenem prepričanju ni smiseln tudi s pedagoškega vidika.
TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA)
Odprtje Pump Tracka v Dečkovem naselju
CELJE - Ob začetku Meseca športa v knežjem mestu sta občina in Mestna četrt Dečkovo naselje v Novi vasi odprli Pump Track poligon, ki je namenjen večji špor-tno-rekreativni aktivnosti in druženju predvsem mladih, a tudi ostalih generacij.
Večinoma tovrstne poligone uporabljajo kolesarji, primerni pa so tudi za uporabnike skirojev, rolerjev in rolk. Vožnja po poligonu, ki je velik približno tristo kvadratnih metrov,
je lahko odličen koordinacijski in hitrostni preizkus, tovrstne površine pa uporabljajo tudi tekmovalci različnih športnih disciplin za priprave na tekmovalno sezono. Poligon je v velikosti 290 kvadratnih metrov vozne površine.
Investicijo sta omogočila celjska občina, ki je prispevala 33 tisoč evrov, Mč Dečkovo naselje pa 10 tisoč evrov.
RG, foto: SHERPA
Mladi kolesarji uživajo na novem poligonu.
Zbrali veliko denarja
Na dobrodelnem koncertu Osnovne šole Vojnik, ki je bil prejšnji mesec, je bilo zbranih 9.880 evrov. Gre za izkupiček od prodanih vstopnic za koncert z naslovom Spet na naši šoli, na katerem so nastopili številni glasbeniki. Koncert je bil namenjen šolskemu skladu. Ta bo pomagal tistim šolarjem, ki so najbolj potrebni finančne pomoči.	BJ
Sprejeli so zaključni račun
REČICA OB SAVINJI - Po zaključnem računu občine znašajo skupni prihodki lanskega proračuna dva milijona evrov. Občinski svet je zaključni račun sprejel na zadnji seji. Lanski odhodki so od prihodkov nižji za tristo tisoč evrov, razlika je na račun lani še neporabljenih sredstev.
Ta so ostala neporabljena, ker sta bili gradnja vodovoda Grušovlje in ureditev rečiškega jedra prestavljeni na letošnje leto. Lansko leto je bilo kljub temu po naložbeni plati pestro, za naložbe pa je bila namenjena približno petina proračuna. Rečičani so med drugim končali gradnjo medobčinske čistilne naprave za odpadne vode in opravili prenovo zadnjega dela ceste proti kampu Menina. Prav tako so sanirali plaz ob cesti na območju Homca.
Za posojila, ki jih je občina najela v preteklosti, je lani odplačala približno tristo tisoč evrov. Najela jih je za gradnjo novega mostu čez Savinjo in gradnjo kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica.	BJ
Pred prazniki o denarju
Evropska sredstva krojijo proračunske dokumente
LAŠKO - Tik pred prazniki, tokrat v Rimskih Toplicah, se je sestal svet Občine Laško in obravnaval ter sprejel tako rebalans letošnjega proračuna kot proračun za prihodnje leto.
Z rebalansom skoraj 20 milijonov evrov težkega proračuna bodo njegovi skupni prihodki nižji za približno 85 tisoč evrov in odhodki višji za približno pol milijona evrov, in sicer predvsem na račun sredstev za vzdrževanje cest in javnih poti. Razliko med zmanjšanimi prihodki in povečanimi odhodki v višini več kot šeststo tisoč evrov bo občina pokrila iz sredstev, ki jih ima na računih.
Na oblikovanje proračunskih dokumentov so imela
velik vpliv tudi načrtovana evropska sredstva. Ker na za letos predvidenih več kot 156 tisoč evrov ne bo mogoče računati, ker ni razpisov - kar z nejevoljo ugotavljajo bolj ali manj v vseh občinah - je tudi to bil eden od razlogov za rebalans. So pa zato v Občini Laško več evropskega denarja predvideli v proračunu za prihodnje leto, ko bo za njegovo črpanje treba tudi precej pohiteti, je povedal župan Franc Zdolšek. »Projekte in predvidena sredstva smo uvrstili v načrt razvojnih programov, da bomo pripravljeni na njihovo črpanje glede na odzivnost vlade in ministrstev. Če upoštevamo, da se bližajo volitve in menjava vlade ter da se bo finančna perspektiva konec leta 2020 iztekla, bo zelo
malo časa za črpanje evropskih sredstev.«
Prav zato v Občini Laško računajo, da bodo večji del predvidenih evropskih prihodkov uspeli pridobiti v letu 2019, k čemur je naravnan tudi proračun za prihodnje leto, ko računajo na približno sedemsto tisoč evrov evropskih sredstev. Svetniki so skoraj 21 milijonov evrov težak proračun za leto 2019 tako v drugem branju tudi potrdili. »Zgodnji sprejem proračuna za prihodnje leto ni naša >kaprica<, ampak gre tudi za navodilo vlade, naj občinski sveti sprejmejo proračun za leto 2019 zaradi letošnjih lokalnih volitev, ki bodo 18. novembra - z morebitnim drugim krogom 10.
Rebalans letošnjega proračuna in proračun za prihodnje leto je svetnikom prvič predstavila mag. Dragica Čepin, nova vodja oddelka za proračun in finance v laški občini. Na tem mestu je zamenjala dolgoletno vodjo Bojano Kusturo, ki se je ob tej priložnosti svetnikom zahvalila za sodelovanje.
decembra - kar pomeni, da bi ustanovitvene seje lahko bile šele v letu 2019. Za zagotovitev nadaljevanja letos začetih projektov tudi v prihodnjem letu je korektno in prav, da smo ta proračun sprejeli,« je po seji še dodal župan Franc Zdolšek, pri čemer je še poudaril, da bo ob izognitvi začasnemu financiranju nov občinski svet imel več manevrskega prostora za usklajevaje postavk ob morebitnem rebalansu proračuna za prihodnje leto.
ROBERT GORJANC
Prva penina najstarejše trte
VOJNIK - Društvo vojni-ških vinogradnikov in kletarjev je ustvarilo prvo penino v Sloveniji, ki je nastala iz grozdja potomke najstarejše trte na svetu. Gre za trto modre kavčine z mariborskega Lenta. Na društvenem ocenjevanju vinskega letnika 2017, ki je bilo pred kratkim, je prejela oceno nič manj kot 18,30.
Avtor zamisli o penini iz najstarejše trte na svetu je društveni kletar Miran Kovač, ki je to vino ustvaril po klasični metodi. Pridelal ga je iz grozdja potomke trte z Lenta, ki raste ob pročelju vojniške občinske stavbe. Na letošnjem ocenjevanju letnika, ki ga je vodil mag. Anton Vodovnik, je bilo vsega skupaj kar pet vzorcev različnih penin.
V celoti je bilo ocenjenih 118 vzorcev vin, od teh jih je zlato diplomo prejelo 76. Največ je bilo vzorcev bele zvr-
Z letošnjega ocenjevanja vina, ki ga je pripravilo društvo vojniških vinogradnikov in kletarjev. Presenetila je prva slovenska penina iz grozdja potomke najstarejše trte na svetu.
sti, za katero je prejel najvišjo oceno Oto Potočnik. Za trami-nec, sauvignon, chardonnay in sivi pinot je dobil najvišjo oceno Miran Kovač, ki je že sedmič prejel naziv vinar leta. Za kerner je prejel najvišjo oceno Mirko Krašovec, za laški rizling Darko Brusl, za renski rizling Anton Karmu-zel in za rumeni muškat Peter Zajc, medtem ko sta za modro frankinjo najvišjo oceno prejela Blanka in Marjan Doberšek.
Na ocenjevanju salam, ki ga je vodil Edvard Kužner, je bilo letos ocenjenih 28 vzorcev. Zlato diplomo so prejeli štirje vzorci, z najvišjo oceno pa je postal salamar leta Janez Petauer. Med prejemniki zlatih diplom so še Duško Košak, Martina Javornik in Roman Javornik.
Slovesna podelitev priznanj bo v soboto, 12. maja, ko bo v Vojniku praznik vina, salam in kruha.	BJ
Evropa kot priložnost
CELJE - Pred dnevom Evrope je Krekov trg spet zaživel v barvah evropskih držav, ki so jih na prireditvi Evropska vas predstavili otroci in mladi iz 32 vrtcev, osnovnih in srednjih šol v regiji.
Gre za projekt, ki ga v Celju otroci in mentorji pripravljajo že trinajsto leto. Prireditev se je za razliko od nekaterih drugih po Sloveniji ohranila zaradi podpore celjske občine. Letošnji dogodek je koordinirala
III. osnovna šola Celje in poskrbela, da se je mesto za nekaj ur spet spremenilo v Evropo v malem.
Otroci so na stojnicah predstavili države in ljudi, njihove običaje, kulturo, jezike, kulinarične specialitete in druge značilnosti, na odru pa so predstavili pesmi in plese različnih dežel.
Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil tovrstne zabavne načine učenja, ki so
priložnost za boljše poznavanje drugih kultur, običajev in narodov. »Ta projekt brez predanih mentorjev ne bi bil mogoč. Zagotovo se v šoli otroci veliko učijo o Evropski uniji, neprecenljivo pa je, da jih na bolj sproščujoče načine spodbujajo za evropske ideje. Še vedno smo namreč v obdobju, ko mora biti evropska ideja stvar naše strasti. Tega se ni mogoče naučiti, to je mogoče le privzgojiti,« je dejal Pahor.
»To se nam bo obrestovalo, saj bomo vzgojili ljudi, ki bodo v Evropi videli priložnosti in ne nekaj, kar bi jih ogrožalo.«
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je spomnil na popotnico Almo M. Karlin, na njen pogum in njeno radovednost. »Tudi Evropska vas spodbuja k raziskovanju in razvijanju kritičnega odnosa do sveta,« je poudaril in dodal, da bo občina še naprej podpirala ta projekt.
TC, foto: SHERPA
Eno od stojnic je pripravil tudi Celjski mladinski center, kjer deluje informacijska točka Europe Direct Savinjska. Mladim pomaga pri iskanju možnosti študija in dela v Evropski uniji. Ob tednu Evrope je v mladinskem centru na ogled razstava o volitvah v Evropski parlament, petkov stand-up večer bo naravnan na teme EU, sobotna tržnica pa bo ponujala slovenske izdelke. V kinu Metropol bosta 16. in 23 maja na ogled filma evropske produkcije.
V	popravku več sprememb
DOBRNA - Občina je že sprejela prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so ga sprejeli na zadnji, aprilski seji. Po njem bodo višji tako prihodki kot odhodki. Prvi so se povišali za pet odstotkov, drugi za dvanajst. Razlogov za povišanje je več.
Razliko med prihodki in odhodki predstavljajo sredstva, ki jih občina lani še ni porabila. Skupni prihodki letošnjega občinskega proračuna naj bi tako po novem znašali 3,5 milijona evrov in odhodki tristo tisoč evrov več. Sprejet je bil že decembra.
Njegov popravek je bil med drugim potreben zato, ker je občina prejela obvestilo ministrstva, da bo lahko letos sanirala kar tri plazove in ne le enega, kot je bilo najprej načrtovano. Občina mora zagotoviti za sanacijo denar za izdelavo projektov, nadzor in davek, izvedbo plača država.
V	rebalansu se pozna tudi huda zima. Za zimsko službo je občina najprej načrtovala približno trideset tisoč evrov, vendar bo stala dvakrat toliko. V popravek sta vključena tudi občinsko sofinanciranje nove storitve socialnega servisa in nekoliko višji znesek za plače javnih uslužbencev.
BJ
Prijateljstvo med Slovenci in
II	, ■ v v ■ ■
Hrvati še živi
BISTRICA OB SOTLI - V petek je bilo že trinajsto mednarodno prvomajsko srečanje na mostu med Kunšper-kom in Gmajno na reki Sotli. Vsako leto ga organizirata občini Bistrica ob Sotli in Kumrovec.
Mednarodno druženje ob praznovanju praznika dela vsako leto pripravljajo z namenom povezovanja obmejnih prebivalcev, dogajanje pa obogatijo s kulturnim programom z obeh strani meje. Druženje je vsako leto na drugi strani mostu, letos so bili gostitelji Slovenci.
»Pred trinajstimi leti sta se takratna župana odločila, da bosta na ta način povezala oba naroda, povabila sta različna društva k sodelovanju, danes pa je to že tradicionalno srečanje. Druženje je bilo vedno ne glede na odnose med >Ljubljano in Zagrebom<,« je pojasnil župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak. Obiskovalci so se lahko tudi letos, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente, sprehodili med državama, saj je bila za dogodek odprta mejna zapornica. Nastopili so Fanti z vrhov in vaške pevke iz Slovenije, s hrvaške strani pa člani kulturnega društva Zibika. Druženja se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.	AH
10
KULTURA
Zlati otroci
s Planine
Pevke in pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Planina pri Sevnici so po osvojenem slovenskem srebru na državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi tokrat iz Belgije prinesli novo odli-čje. V svoji kategoriji so šestčlansko mednarodno komisijo navdušili z dodelanimi glasovi in prejeli zlato priznanje. »Pomembno je, da tisto, kar počnemo, delamo dobro. Ne razmišljam o nagradah, a če pridejo, toliko bolje,« je povedal zborovodja Matej Romih.
Uspešen zborovodja OPZ OŠ Planina pri Sevnici za svoje mlade pevce vedno išče nove izzive in jim ponuja nove izkušnje. Odločil se je, da bo otroke peljal na že 66. zborovski festival za mlade v mesto Neerpelt v Belgiji (Europees Muziekfestival voor de Jeugd), na katerem se je v preteklosti predstavilo že veliko slovenskih zborov. Letos so na njem sodelovali trije. Poleg zbora s Planine pri Sevnici tudi zbora iz Na-zarij in Ajdovščine, skupno pa je v petih dneh nastopilo 89 zborov iz 23 držav. Planinski otroški zbor je tekmoval v t. i. kategoriji A1, in sicer s pevci, starimi do dvanajst let. Zbor je pred šestčlansko mednarodno komisijo zapel šest pesmi.
Ta mu je za odpet program namenila prvo nagrado oziroma zlato priznanje. »Tone Pavček v svoji pesmi piše, da je sreča, ko se delo dobro opravi. Tako delujem jaz in to pričakujem tudi od svojih učencev. Za dober zvok zbora je treba veliko usklajevanj. Če ga uspeš z različnimi vajami uskladiti in se približaš cilju, je potem to najbolje,« je povedal zborovodja Matej Romih. Za uspeh je treba vložiti veliko dela, se pravi veliko vaj. Mladi pevci so imeli poleg dveh ur na teden tudi dodatne pevske vaje in še dodatne intenzivne vaje.
Prijeten sprejem doma
Sodniki so bili navdušeni nad muzikaličnostjo in zvokom zbora, nad utrjenimi, čeprav zelo mladimi glasovi, nad raznovrstnostjo programa in vodenjem zborovodje Mateja Romiha. »Navdušen sem bil nad sprejemom, ki smo ga doživeli doma. Ob petih zjutraj so nas pričakali starši otrok in ostali Planinča-ni s transparentom. Zraven so tudi zapeli, da kdor ne poje, ni Slovenec. To se mi je zdelo še bolj ganljivo. Pri rezultatih, boljših ali slabših, ne pokažem čustev, a pri sprejemu doma sem imel solzne oči, saj sem videl, da se je naše delo dotaknilo tudi staršev. Tudi v šoli so nam pripravili krasen
" 1 '	ВСТИИ
Navdušeni Planičani po prejetem
sprejem.« Več mesecev trdega dela na vajah je bilo poplača-nih. V planinski šoli, ki jo trenutno obiskuje 116 učencev, je kar petina otrok vključenih v pevska zbora. V šoli imajo kar dva. »Ne upam si trditi, da otrok nima posluha, ker ga ima vsak. Nekaterim se razvije bolj, drugim manj. Zato imamo v šoli dva zbora. Enega obiskujejo tisti učenci, ki imajo izreden posluh in voljo do petja ter z njimi hodim na različna tekmovanja. Drugi zbor je za tiste učence, ki radi pojejo in mogoče nimajo najboljšega posluha, a si želijo, da bi se jim z leti razvil.«
zlatem priznanju
Po koncu šole še vedno zaljubljeni v petje
Na Planini pri Sevnici imajo dva odrasla pevska zbora in precej njunih članov je
(бИШН^^Н
nekdanjih učencev Mateja Romiha. »Moj prvi cilj je, da otroci radi hodijo k pevskemu zboru. Drugi cilj je, da ko končajo osnovnošolsko izobraževanje, pojejo v odraslih pevskih zborih. Kajti
če tega ne dosežem, potem moje delo ni bilo dovolj uspešno. Otrok s petjem ne želim zamoriti, potem so vse nagrade in delo zaman,« je zaključil Romih.
BGO, foto: NM
Razočarani Onjegin prvič na slovenskem odru
Ime in priimek:.
Naslov:_
Telefon: . E-maill
Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):! Številka TUŠ KLUBA (če ste član): Lastnoročni podpis:
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.
Udeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
V SLG Celje bodo jutri krstno uprizorili novo dramo Nebojše Popa- Tasića Onjegin, ki je nastala po motivih romana v verzih Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina. Omenjeno delo je osrednje Puškinovo delo in v celjskem gledališču so ponosni, da bo na njihovem odru mogoče videti prvič v slovenski zgodovini gledališča klasično delo v dramski izvedbi.
Znamenit roman v verzih je klasično delo ruske književnosti, a je tudi simbol avtorja. »Roman je nastajal več kot sedem let, kar pomeni, da je zorel in se staral skupaj z avtorjem. To je zelo zapleten in zahteven roman. Zakaj? Ker govori o najpreprostejših človeških stvareh, o življenju, ljubezni. Najbrž je veliko literature, ki piše o teh temah, a način, kako o tem spregovori Puškin, je zelo vseobsegajoč in hkrati zelo preprost,« je povedala dramaturginja Alja Predan.
Bolj kot zgodba je v romanu dragocen avtorjev pogled na življenje, ljubezen, razočaranje, smrt, na vse ključne in odločujoče trenutke v človekovem življenju. »S tem romanom je Puškin, ne da bi se tega zavedal, zapisal svoje lastno življenje in usodo. Kot v romanu nek zdolgočasen plemič v dvoboju ubije pesnika, tako se je sedem let po obja-
vljenem romanu zgodilo tudi pesniku Puškinu, da ga je v dvoboju ubil nek francoski nepomembnež,« je še razložila Predanova. Zanimivo je, da roman kljub svoji izredni zgodbi ni doživel odrskih priredb. V Sloveniji je celjska uprizoritev sploh prvi tovrstni poskus v vsej stopetdesetletni zgodovini gledališča.
Ljubezen prileti kot bumerang
Jevgenij Onjegin je peterburški plemič, zdolgočasen in naveličan življenja, zato se v tej vlogi Vojko Belšak sprva ni najbolje znašel. »Ni mi bilo lahko, ker je Onjegin nasprotje vsemu ostalemu. Vsi so Onjegina prepričevali, koliko je ljubezni na tem svetu, a on tega ne vidi. Ljubezen na koncu prileti kot bumerang, na način, ki je nasprotje kapitalizmu. Sprogramirani smo namreč na način, da naj bi vedeli, kaj naj bi bi bilo lepo, kaj je ljubezen in kakšna bi morala biti. Na koncu ugotovimo, da smo zanjo odgovorni sami. Če je nimamo, smo se ji odrekli, če jo imamo, smo jo vzgajali.«
Režiserka krstne uprizoritve Onjegin je Yulia Roschina.
BGO
Vojko Belšak v vlogi Onjegina (Foto: Jaka Babnik)
KULTURA
11
Zbrana slovenska urbana poezija
Celjski pesnik, kritik in urednik dr. Zoran Pevec je v času festivala Slovenski dnevi knjige v Knjigarni Antika predstavil monografijo Slovenska urbana poezija, ki je plod njegove doktorske disertacije. V njej je popisal urbani del poezije v slovenskem prostoru in s svojim delom postavil nov temelj, saj do zdaj takšne raziskave v našem prostoru še ni bilo.
Zoran Pevec je v monografiji izpostavil razliko med mestom in urbanim okoljem. »Urbano okolje je bolj sodobno dojemanje mesta. To je poseben življenjski stil, ki je heterogen, zanj so značilne social-
noprostorska razpršenost, v sodobnem času tudi izrazito poudarjena sporočilnost informatike, subkulturna gibanja. Razlika med mestnim in urbanim je, da so bile včasih v mestu kavarne, medtem ko imamo danes različne internetne kavarne.«
Za mejnik je postavil pesniški almanah iz leta 1982 in v momografijo vključil pesnike, ki so izdajali po tem času. »Po letu 1982 so pesniki v svojo poezijo vključili elemente postmo-dernizma in z odhajanjem naših pesnikov v ZDA so začeli pisati urbano poezijo. Takšna poezija je bila v slovenskem prostoru novost,
saj se je do takrat poudarjala poezija o podeželju, naravi. Od leta 1982 je urbanost postala nekoliko bolj prisotna v poeziji.« Zanimanje mladih slovenskih pesnikov za urbanost v poeziji je sprožil Tomaž Šalamun, ki je z bivanja v tujini prinašal drugačne izkušnje.
Pesnike je v monografiji razdelil v šest različnih sklopov. Pevec svoje poezije ni vključil v monografijo, četudi v svojih pesmih izhaja iz urbanega. »Urbano mi je zelo blizu, mesto me ne utesnjuje, a moja poezija nima vseh odlik urbane poezije.«
BGO
Foto: SHERPA
Organizacijo osrednje regijske otvoritvene slovesnosti je letos prevzela žalska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti z Nežo Zagoričnik na čelu.
Začenja se Teden ljubiteljske kulture
Letošnji Teden ljubiteljske kulture, katerega osrednja tema bo folklorna dejavnost, se bo začel jutri (v petek) in končal naslednjo nedeljo. Vseslovenska akcija, namenjena podpori ustvarjalcev in promociji ljubiteljske kulture, bo po vsej Sloveniji in zamejstvu postregla z več kot tisoč različnimi dogodki.
Številna kulturna društva in njihove zveze, kulturni zavodi, lokalne skupnosti, šole, vrtci, knjižnice, muzeji in posamezniki jih bodo pripravili ob podpori Zveze kulturnih društev Slovenije in območnih izpostav javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Osrednja regijska otvoritvena slovesnost bo letos v Žalcu. Tamkajšnja območna izpostava JSKD jo bo v sodelovanju z otroškimi in vsemi petimi odraslimi folklornimi skupinami iz Spodnje Savinjske doline pripravila jutri zvečer v domu II. slovenskega tabora. Vrhunec folklornega koncerta, ki so ga poimenovalo Plešemo in pojemo, bo skupna točka vseh petih odraslih folklornih skupin, ki se bodo v vsej svoji zgodovini delovanja na odru prvič predstavile skupaj. Moči bodo združili tudi vsi njihovi godčevski sestavi.
ŠO
Foto: SHERPA
Oskrbovanci preboldskega doma upokojencev postali igralci
Pripravili so gledališko predstavo Televizijska oddaja na Zelenici
Po pol leta učenja in vaj so jo pred sostanovalci v avli doma premierno uprizorili prejšnji četrtek. Režijo je prevzela njihova delovna terapevtka Meta Rojšek Breznik, s predstavo pa bodo gostovali še v drugih domovih za ostarele.
Dramska skupina v domu upokojencev Prebold deluje že od njegove ustanovitve. Oskrbovanci že tradicionalno pripravljajo proslave ob kulturnih in drugih praznikih ter z recitiranjem pesmi obogatijo različne prireditve. Lani so se odločili, da se bodo lotili še gledališke predstave.
»Razmišljali smo, kako bi jo pripravili, da se jim ne bi bilo treba na pamet učiti veliko besedila,« pravi njihova delovna terapevtka Meta Rojšek Breznik, ki je nato s pomočjo ene od prostovoljk prilagodila in nekoliko spremenila eno od starih radijskih iger. Zasnovala jo je v obliki televizijske
oddaje in jo poimenovala Televizijska oddaja na Zelenici.
Od novic do reklam
Oskrbovanci so se dela lotili resno. Premiero, na katero so se zadnji teden pripravljali kar vsak dan, so nestrpno pričakovali. V uvodu so zapeli
domsko himno. Sledil je uvodni pozdrav napovedovalke in napovedovalca, ki sta vodila celotno oddajo. Z vedeževal-ko so pogledali v zvezde, v reklamnem odmoru spoznali pozitivne učinke pranja perila na star način ter prisluhnili aktualnim in športnim novicam ter vremenu. Dogajanje
so popestrili z literarnim kotičkom in glasbenimi vložki. »Oskrbovanci, nekateri med njimi so že nekoč sodelovali v dramskih skupinah, zelo radi nastopajo. S tem si obenem popestrijo čas in se lotijo nečesa novega,« še dodaja delovna terapevtka.
ŠO
Potem ko so oskrbovanci najprej zapeli domsko himno, je sledil uvodni pozdrav napovedovalke in napovedovalca, ki sta vodila celotno oddajo.
Predstava, ki so jo poimenovali Televizijska oddaja na Zelenici, je zasnovana v obliki televizijske oddaje.
12
NAŠA TEMA
"stvena izkaznica
naših občin
Se sploh zavedamo pomena takšne raziskave?
Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos pripravil že tretjič po vrsti nove podatke o zdravju prebivalcev za vse slovenske občine. Splošna analiza kaže, da je zdravstveno stanje ljudi slabše na vzhodu države, vendar natančen pregled podatkov odkrije, da je
tam manj rakastih obolenj. Pregledali smo, kateri zdravstveni kazalniki izstopajo na Celjskem. In ugotovili, da je takšna raziskava lahko za občine, župane in tiste, ki odločajo, kam bodo namenili denar iz občinskega proračuna, pomemben temelj za delovanje, usmerjeno k ljudem. Zdravje je celostno. Zgolj nov pločnik ali nova cesta bi lahko
ponekod zmanjšala število poškodb, medtem ko ponudba telesnih aktivnosti izboljšuje zdravstveno stanje prebivalcev. Gre za eno pomembnih raziskav, ki bi si jo moral ogledati slehernik, ki je na ravni občin in države vpet o odločanje o vseh rečeh, ki vplivajo na ljudi.
SIMONA ŠOLINIČ
Vojnik najbolj zdrav
Tudi Celju ne kaže slabo
Na Celjskem je Vojnik ena tistih občin, za katere velja, da so med najbolj zdravimi, saj ne odstopajo od slovenskega povprečja pri kazalnikih zdravja. Celje prav tako od povprečja ne odstopa veliko, le v primeru odzivnosti na preventivne programe za odkrivanje raka. Po odkritih rakastih obolenjih Celje v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji sploh ne odstopa negativno.
Bolniška odsotnost delovno dneva na leto, v Sloveniji na aktivnih prebivalcev je lani v splošno 14 dni. Delež oseb, Celju trajala povprečno 10,8 ki prejemajo zdravila zaradi
povišanega krvnega tlaka, je enak slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako. Po številu bolezni, ki so posledica prekomernega pitja alkohola, na Celjskem izstopata predvsem Bistrica ob ob Sotli in Dobje, medtem ko po številu nesreč zaradi vinjenih voznikov prednjači Gornji Grad, kjer se je povečala tudi umrljivost zaradi raka. Podatki kažejo, da je največ prekomer-
no hranjenih otrok na Dobrni in v Kozjem, medtem ko so otroci telesno najbolj aktivni v zgornjesavinjskih občinah. Mozirje izstopa negativno predvsem po številu primerov klopnega meningoencefalitisa, medtem ko Laško in Prebold izstopata po nekoliko večjem številu samomorov. V Šoštanju je nekoliko več obolenj srca in ožilja, več je bolnikov z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Pregled podatkov kaže, da je v občinah na Celjskem za starejše dobro urejena pomoč na domu.
Pregled podatkov kaže, da je zdravstveno stanje ljudi na vzhodu Slovenije slabše kot drugod. »Tako je že kar nekaj let. Pred leti so na vzhodu ljudje umirali prej kot na zahodu Slovenije, kar je bil rezultat bolezni. Toda pri rakastih obolenjih ta podatek ne drži za vzhod. Res je, da je na vzhodu več srčno-žilnih bolezni in dejavnikov tveganja, ki so povezani s tem,« dodaja strokovnjakinja iz NIJZ.
Lažnih bolniških skoraj ni več
Nagrajevanje celoletne prisotnosti na delu je krivično, pravijo v sindikatu
Slovenija po zdravstvenem absentizmu, to je deležu izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenskih razlogov, sodi v sredino držav Evropske unije. Lani je znašal 4,26 odstotka, pri čemer delež bolniških odsotnosti v breme delodajalca ne narašča, a se hitro povečuje delež v breme državne zdravstvene zavarovalnice. V Savinjski regiji je bilo lani povprečno število bolniških dni na aktivnega prebivalca v več kot polovici občin višje od slovenskega povprečja (14,4). Najvišje na lestvici je občina Velenje, kjer je znašalo povprečje 19,1 dneva, zadnja je občina Solčava, kjer so bili zaposleni zaradi bolniškega staleža odsotni v povprečju 11,3 dneva.
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opažajo, da so glavni vzrok za odsotnost z dela bolezni mi-šično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela
ter pri delu, rakasta obolenja, duševne in vedenjske motnje ter bolezni živčevja. Po panogah je največ bolniških odsotnosti v breme zavarovalnice v predelovalnih dejavnostih, trgovini, zdravstvenem in socialnem varstvu, izobraževanju, javni upravi in obrambi ter gradbeništvu in prometu.
Več alergij
Milan Dobovišek, direktor celjskega podjetja Kova, ki se ukvarja z varnostjo in zdravjem pri delu, je pred kratkim za naš časopis povedal, da se v podjetjih skrb za varstvo in zdravje pri delu izboljšuje iz dneva v dan, brezbrižnih je vedno manj. »Časi, ko je bilo v posameznih podjetjih to področje urejeno le na papirju, so mimo,« je dejal Dobovišek in pohvalil predvsem podjetja v tuji lasti. »Pri teh sta varnost in zdravje na prvem mestu, denarja za to področje jim nikoli ni težko dati.«
V regiji je še vedno nekaj podjetij, a ne veliko, v katerih
V sindikatu opažajo, da je bolniške odsotnosti več v trgovini, gostinstvu in zdravstvu, torej povsod tam, kjer so zaposleni v stiku z drugimi ljudmi in ne smejo delati bolni. Veliko odsotnosti je tudi v proizvodnih dejavnostih, kjer se pogosto dogaja, da se bolni ne pozdravijo do konca in bolniški stalež zaključijo prej, kot bi morali. Razlog je nižja plača. »Tistim, ki prejemajo minimalno plačo, in takšnih je žal zelo veliko, se pozna vsak evro. Časi, ko so zaposleni v sezoni odhajali na bolniško, da bi delali doma na kmetiji ali s kakšnimi občasnimi deli izboljšali družinski proračun, so že zdavnaj mimo,« pravi Mojca Stropnik.
obstajajo zdravstvena tveganja, ki so posledica organizacije dela, je povedal direktor Kove, kjer v zadnjem času ugotavljajo nove nevarnosti na delovnem mestu. To še zlasti velja za kemikalije, katerih vplive šele odkrivajo. Pojavljati se je začelo veliko alergij na lepila, topila in čistila, za katere si ne bi mislili, da so v manjših količinah lahko nevarni.
Raje dopust kot bolniška
Da je bolniške odsotnosti v zadnjih letih manj, opažajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer razlogov za to ne vidijo v večji skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu, ampak povsem drugje. »V mnogih podjetjih stalno prisotnost na delu oziroma čim manj ali nič bolniških odsotnosti na koncu leta nagrajujejo z višjo božič-nico. Zato si marsikje zaposleni, ko so bolni, raje vzamejo nekaj dni dopusta,« pravi sekretarka celjske območne sindikalne organizacije Mojca Stropnik. In dodaja: »Nagrajevanje delavcev, če med letom ne gredo na bolniško, se mi zdi krivično. Kaj je z nekom, ki celo leto trdo dela in mora na bolniško zaradi pljučnice ali katere druge hude bolezni? Delodajalci mislijo, da bodo z nagrajevanjem preprečevali lažne bolniške, vendar s tem delajo krivico pridnim delavcem.«
JI
Lani je bilo na Celjskem enajst obolelih s klopnim meningoencefalitisom. Pred desetimi ali petnajstimi lejti so bile te številke še višje. »Če je bilo v zadnjih dvajsetih letih -če izvzamemo leti 2016 in 2017 - v Sloveniji povprečno dvesto obolelih, lani 104, predlani še nekoliko manj, to ne pomeni, da število obolenj upada. Če
pogledamo samo našo regijo, je primerov klopnega meningoencefalitisa največ na območjih, ki ležijo na obronkih Pohorja. Od povprečja negativno odstopata predvsem upravni enoti Mozirje in Slovenske Konjice. »Cepljenje proti tej bolezni je zaenkrat samoplačniško, razen za tiste, ki so poklicno izpostavljeni, in za dijake ter
študente, ki so izpostavljeni terenskem delu v okviru šolanja. Zdravstveni svet je šele letos potrdil naš predlog, da bi bilo cepljenje brezplačno za triletne otroke in za osebe, ki so vabljene v preventivni program za odkrivanje srčno-žil-nih bolezni, in sicer od 40. do 45. leta, vendar v zdravstveni zavarovalnici denarja za letos, ki bi bil temu namenjen, niso našli. Predlog je torej strokovno potrjen, se pa letos očitno še ne bo izvajal. Čakamo, da bi ga zavarovalnica uvrstila v brezplačno izvajanje naslednje leto,« pravi vodja celjske območne enote NIJZ, epidemiologinja, prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
V preteklosti so po številu je in območje Kozjanskega. V vinjenih voznikov negativno iz- zadnjih petih letih se je to bistopali Rogaška Slatina, Šmar- stveno spremenilo. »So pa na
določenih območjih posamezni primeri, kjer zaznamo visoko alkoholiziranost voznikov, ki so povratniki, zoper katere ukrepamo celo večkrat na mesec. To kaže, da bi lahko s podatki NIJZ resnično potegnili vzporednico tudi glede naše statistike, če vemo, da uživanje alkohola vpliva ne le na nastanek prometne nesreče, ampak tudi na zdravje in socialno okolje. Preventivne akcije glede na izkušnje dosežejo urbana območja bolj kot podeželja,« pravi prometni inšpektor na PU Celje Edi Baumkirher.
NAŠA TEMA
13
Prodrli v lokalno okolje
Včasih so bile takšne raziskave samo na ravni države
Življenjska doba prebivalcev Slovenije se povišuje. To posredno kaže, da se zdravstveno stanje ljudi dolgoročno vendarle izboljšuje. Raziskava kaže tudi izboljšanje deleža delovno aktivnih prebivalcev in višjo doseženo izobrazbo ljudi. »Toda razlike med občinami pri posameznih kazalnikih so velike,« pravi specialistka socialne medicine, prim. dr. Tatjana Kofol Bric iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so raziskavo tudi naredili.
»Namen te raziskave je, da bi se o tem še več govorilo v lokalnih skupnostih, kjer imajo vodilni možnost, da lahko ljudem
ponudijo določene stvari, da bi bili bolj zdravi. Želimo širiti vedenje, da zdravja ne dosegamo z zdravljenjem, ampak s pre-
E- e Ä
Mil 7 htoionalpiinttllut
IMIJ£ javnozdr*v|c
CD www.nijz.si/sl/zdrayje-v-obcmi-2018-porast
Zdravje v občini gg
Zdrava občina za zdravo Slovenijo
Občani so včasih sami krivi, da pijejo vodo slabše kakovosti. Bojijo se namreč stroškov, ki nastanejo, če se bodo priključili na nov javni vodovod ter prenehali uporabljati zasebne vaške vodovode. Prav tako ponekod nočejo predati zasebnih vaških vodovodov v upravljanje javnim podjetjem, ki nato prevzamejo odgovornost za kakovost vode. Medobčinski inšpektorat s sedežem v Vojniku deluje na območju osmih občin. Tudi na območju Dobrne, Slovenskih Konjic, Vitanja in še katere druge občine, kjer je po uradnih podatkih po mikrobiološki plati slabša kakovost vode. Ko v
neki občini zgradijo nov vodovod, javno podjetje občane obvesti o obvezni priključitvi okoliških gospodinjstev nanj. Če občani tega ne storijo, javno podjetje obvesti medobčinski inšpektorat, ki nato začne proti kršiteljem postopek. »Zasebni vodovod je treba opustiti, da ne pride do mešanja obeh vod. Posledica tega je lahko onesnaženje,« je povedala vodja inšpektorata Nataša Kos. Inšpektorat opravi zaslišanje stranke in ji naloži, da mora prenehati uporabljati zasebni vodovod. Če stranka tega ne upošteva, izda inšpektorat odločbo, nato pride še do izvršbe.	BJ
prečevanjem bolezni. In za to obstaja široka paleta dejavnosti in aktivnosti. Te lahko še dodatno ponudijo v določenih občinah, za katere je na primer raziskava pokazala nekoliko slabše zdravstveno stanje ljudi,« razlaga Tatjana Kofol Bric temeljno bistvo raziskave.
Podatke, ki so jih uporabili pri raziskavi, so zajemali iz svoje zbirke podatkov v NIJZ, a tudi iz baze podatkov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer imajo register raka, Javne agencije RS za varnost prometa, Ministrstva RS za finance in tudi Statističnega urada Slovenije. »Iskali smo informacije, s katerimi lahko najbolje prikažemo stanje zdravja ljudi in dejavnike tveganja na ljudem razumljiv način,« dodaja sogovornica.
Daljša bolniška odsotnost od slovenskega povprečja: Velenje in Šoštanj
Kaj o bolniških odsotnostih pravijo v
večjih podjetjih v Šaleški dolini? V Gorenju je bilo lani v bolniškem staležu 2.205 delavcev. V poprečju so v podjetju zaradi bolniške odsotnosti
Rogatec
SIMONA SOLINIC
Podatki so ključni tudi za projekte
Zgledovali so se tudi po državah, ki so takšne raziskave že naredile. Še pred tremi leti so bili ti podatki v Sloveniji preveč splošni in samo na ravni države. S to raziskavo so zdaj prodrli v lokalno okolje. Da gre za zanimiv prikaz zdravja ljudi, kaže to, da so v nekaterih občinah zadevo vzeli resno in se povezali z NIJZ. Tako so storili na primer Združenje občin Slovenije, pa tudi nekatera ministrstva. »Ti podatki so namreč ključni za določene projekte in preventivne akcije na področju zdravja, to so nekateri že dojeli. Zato je tako pomembna promocija te raziskave,« pojasnjuje Tatjana Kofol Bric.
OB ROBU
Se bomo kaj naučili?
Ko razpravo o raziskavi NIJZ razširiš, dobiš občutek, da nekateri (ne vsi), ki bi morali resno vzeti te podatke, niti ne vedo dobro, kako bi takšne informacije upoštevali pri svojem delu, ali pa za raziskavo sploh ne vedo. Gre za velik nabor podatkov, ki kaže, kako zdravi smo ljudje v slovenskih občinah. Slovenija je v primerjavi globalnih kazalnikov zdravja, ki se nanašajo na povprečno življenjsko dobo in samooceno zdravstvenega stanja, nad povprečjem držav Evropske unije. Naša država ima izjemno nizko umrljivost pri dojenčkih, vendar ima še vedno zelo visoko stopnjo samomora. Pazite, ne gre samo za statistiko, gre tudi za podatke, ki kažejo stanje v naši državi. O visoki stopnji samomorov se govori že vrsto let, mar ne? Se je država iz tega kaj naučila? Je danes do temeljite psihološke, psihiatrične in psihoterapevtske pomoči lahko priti? Zaskrbljujoča sta tudi povišanje števila prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in število bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu. Ali ima država dovolj inšpektorjev (ki bi delali večkrat tudi izven delovnega časa), ki bi ostro kaznovali gostince, ki točijo alkohol že pijanim, presodite sami. Sploh vam ni treba presojati, odgovor je tako že znan.
Izjemna informacija ravno za našo regijo je, da je bila še pred leti prenizka odzivnost ljudi v preventivne programe Svit, Zora in Dora, s katerimi odkrivajo predrakasta stanja na debelem črevesju, danki, materničnem vratu in dojkah. Prvi dve raziskavi o zdravju v občinah sta pokazali, v katerih občinah je odzivnost najmanjša, zato je NIJZ ravno v teh občinah začel preventivne akcije in osveščanje. Rezultat? Podatki za leto 2017 kažejo, da se je odzivnost izjemno povišala. To je neposreden način, kako se lahko stvari izboljšajo in spremenijo. Župani in svetniki na Celjskem, kaj še čakate? Boste vendarle prebrali raziskavo in se kaj naučili iz nje?
izgubili 35 delovnih dni. Posamezen bolniški dopust je v poprečju trajal dvajset delovnih dni. Mag. Suzana Štumpfl iz kadrovske službe Gorenja je pojasnila, da so bile razlike med delavci zelo velike. »Nekateri so bili na bolniškem dopustu le enkrat, drugi večkrat, nekateri so bili v bolniški le kratek čas, ostali zelo dolgo, tudi celo leto. 80 odstotkov vseh bolniških izostankov je bilo zaradi bolezni delavcev, in sicer kar 35 odstotkov zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva.«
Med večjimi delodajalci v Šaleški dolini je tudi Premogovnik Velenje. Iz službe za odnose z
javnostmi so sporočili, da je do leta 2016 bolniška odsotnost v premogovniku naraščala, lani se je nekoliko znižala. Znašala je 9,74 odstotka, kar pomeni, da je bila za 0,29 odstotka nižja kot leta 2016. Najvišji odstotek bolniške odsotnosti med delavci v premogovniku so lani predstavljale bolezni.
Za podatek o bolniških odsotnostih smo prosili tudi Termo-elekrarno Šoštanj. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da v podjetju zaradi občutljivosti podatkov, ki so vezani na zaposlene, evidenco bolniških odsotnosti vodijo le za lastne potrebe.
TS
Slabša mikrobiološka kakovost vode: Laško
Delež prebivalcev občine Laško, ki imajo dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti, znaša 72 odstotkov, kar je manj od državnega povprečja, ki znaša 91 odstotkov. »Ker je v občini Laško zaradi razgibanega terena in redke izvenmestne poselitve zelo zahtevno zagotavljanje vode iz javnega vodovodnega
omrežja, bo ta kazalnik v bližnji prihodnosti zelo težko bistveno izboljšati. Vseh gospodinjstev, ki se z vodo oskrbujejo iz lastnih virov, nikoli ne bo možno vključiti v sistem javne oskrbe s pitno vodo,« je pojasnil Tomaž Novak, direktor Komunale Laško. A poudarja, da gre pri tem le za en vidik ocenjevanja kakovosti vode. Po
drugem kriteriju, glede na število neskladnih vzorcev pitne vode v okviru državnih meritev v občini za obdobje treh let, je kakovost vode v Laškem zelo dobra. Lani je bilo v okviru državnih meritev odvzetih trideset vzorcev pitne vode in v nobenem ni bilo fekal-nega onesnaženja, še leto prej je bilo odvzetih trideset vzorcev pitne vode in le v enem je bilo fekalno onesnaženje. RG
V Vojniku so bili že pred letom občinski svetniki presenečeni zaradi podatka NIJZ, da pijejo v tej občini vodo slabše kakovosti. Ugotovili so, da je bil vzrok za slab rezultat način
občine uporablja javni vodovod,
sel sem, ker so bili zadnji rezultati zanje ustrezni,« je povedal podžupan. Težave se pojavljajo v nekaterih odročnih krajih. Tisti vodovodi, ki oskrbujejo več kot petdeset prebivalcev, so po pravni plati javni vodovodi in bi jih morali vaščani predati konce-sionarju, podjetju Vodovod-ka-nalizacija Celje. Tega ponekod nočejo storiti zaradi finančnih obveznosti, ki so s tem pove-
in sicer skupaj s Celjem,« je	zane. Drugod so težave ker se
povedal podžupan Vojnika Viki	katerih g°sp°dinjstva
Štokojnik. Občina se oskrbuje	so že priključena na javni vodo-
s kakovostno vodo iz dveh zajetij	vod uporabi vode iz doseda-v okolici Vitanja in iz enega v njega zasebnega vodovoda ne
ugotavljanja kakovosti vode. Za	okolici Frankolovega. »Obstaja-	želijo odreči. Štokojnik je pou-
slab podatek je bil kriv vzorec	jo tudi manjši lokalni vodovodi	daril, da je gradnja vodovodov
vode iz okolice Nove Cerkve.	v Socki, Čreskovi, Landeku in	na bolj odmaknjenih podroP
»Večina gospodinjstev vojniške	Vinah, ki niso problematični. Ve-	za občine draga. BJ
14
KRONIKA
Pretekli teden se je v v Florjanu, to je na območju Policijske postaje Velenje, zgodila huda prometna nesreča. 49-letni kolesar je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol izgubil oblast nad kolesom. Pri tem je oplazil osebno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. Kolesar se je pri padcu huje poškodoval.
Vidnost pri kolesarjih je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.
Mnogo kolesarjev med vožnjo ne uporablja zaščitne ali odsevne opreme, ne vozi po kolesarskih stezah, pri čemer vozi tudi objestno. Kar šestdeset odstotkov vseh udeleženih kolesarjev v nesrečah, v katerih so poškodovani, je tudi povzročiteljev. Vozniki jih pogosto spregledajo ali nepravilno in preblizu prehitevajo ter ne upoštevajo pravila prednosti. Kolesarji so trenutno med najranljivejšimi udeleženci v prometu. In v statistiki se to že pozna. Pred dnevi je bil tudi na Celjskem hudo poškodovan kolesar.
Skrb vzbujajoča značilnost kolesarjev je tudi, da se ne zavedajo, da so v prometu slabo vidni, pri čemer mislijo, da imajo absolutno prednost. Slaba značilnost ostalih voznikov je, da kljub vedenju, da je kolesarjev v prometu vedno več, ne predvidevajo prometnih situacij. Za nesrečo je kriva lahko le sekunda. Krivda za nesreče torej ni samo na ramenih kolesarjev
ali samo pri voznikih drugih vozil. Previdnost obojih bi lahko izboljšala situacijo.
Tudi pijani
»Kolesarji pogosto vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici, kar je povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola. Ne upoštevajo pravil o prednosti - največkrat v križiščih - saj pozabljajo, da tamkajšnji stop znak ali znak križišče s prednostno cesto velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil. Pogostokrat tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom,« opozarjajo na policiji.
V prometu se velikokrat zgodi, da v kolesarje trčijo vinjeni vozniki, ker imajo zaradi al-koholiziranosti slabše vidne zaznave. Pogosto vožnjo kolesarjev ovirajo tudi nepravilno parkirana vozila. Eden takšnih primerov se dnevno pojavlja na Ljubljanski cesti v Celju - kako
ironično, v neposredni bližini policije - kjer ljudje parkirajo vozilo na kolesarski stezi in odidejo v trgovino ali bližnje lokale.
Slabo stanje cest
K prometnim nesrečam kolesarjev svoje doda tudi stanje slovenskih cest, kjer še vedno primanjkuje kolesarskih stez. Tudi vsaka zimska sezona naredi svoje, zato so ponekod še vedno udarne jame. Na celjski policijski upravi sicer pozdravljajo gradnjo kolesarskih stez, ki bodo ponekod popolnoma ločene od glavnih cestnih povezav. Tako bo na primer na odsekih Celje-Laško, Celje-Šen-tjur, Velenje-Mislinja in tudi na Dobrni. Kljub temu na policiji menijo, da kolesarskih stez -kljub nekaterim občinam, ki so svetle izjeme - na splošno še vedno primanjkuje. Te bi precej pripomogle pri zmanjšanju prometnih nesreč in nevarnih prometnih situacij.
SIMONA ŠOLINIC
Še en pregled poslovanja celjskega sodišča?
Tokrat zaradi primera Teš
Po približno mesecu, odkar je Ministrstvo RS za pravosodje uvedlo izredni nadzor nad izvajanjem sodne uprave na Okrožnem sodišču v Celju zaradi primera stečajnega upravitelja Tomaža Kosa, se celjskemu sodišču obeta še en nadzor. Tokrat v primeru postopka zaradi ovadb v Tešu, ki so jih kriminalisti spisali že leta 2012, a sojenja obtoženim še vedno ni. Pravosodno ministrstvo naj bi zahtevo o pregledu poslovanja v Celje poslalo v torek.
V preiskavi, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, so kriminalisti zaradi korupcije pri gradnji bloka
6 ovadili več oseb zaradi gospodarskih kaznivih dejanj, s katerimi naj bi škoda, storjena pri dobavi glavne tehnološke opreme, znašala 250 milijonov evrov.
Na okrožnem sodišču uvedbe nadzora zaradi zadeve Teš še ne komentirajo. Višje sodišče v Celju, ki bo pregled poslovanja okrožnega sodišča najverjetneje tudi opravilo, je bilo o zahtevi obveščeno v torek popoldne. Trenutno zahtevo še preučuje. Toda na okrožnem sodišču vseeno pojasnjujejo: »Zadeve trajajo dolgo iz različnih razlogov. Postopek preiskave v zadevi Teš je tako strokovno kot tudi po obsežnosti izjemno zahteven. Poudariti želimo, da gre v zadevi Teš za eno
najobsežnejših zadev, ki smo jih dobili v obravnavanje na celjskem okrožnem sodišču, saj smo samo za hrambo spisa s prilogami morali nameniti en celoten pisarniški prostor.« Na okrožnem sodišču navajajo, da gre za mednarodno zadevo, zato so potrebni prevodi listin v tuje jezike in pridobivanje podatkov od določenih organov in ustanov iz tujine. »Kar tudi terja precej časa. Glede na več osumljenih pa je temu primerno tudi število pritožb, ki jih je treba obravnavati,« nam je odgovorila podpredsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli.
SŠol
KRONIKA
15
Udarne jame na kolesarskih stezah, ki so lahko izredno nevarne, če kolesar zapelje vanje, niso redkost. Skrajno nevarna situacija bi se zgodila na kolesarski stezi ob eni najbolj prometnih cest v Celju, če bi Ena takšnih je točno pred celjsko policijsko upravo.	kolesarja na robu takšne podlage zaneslo.
Med kolesarji, ki so žrtve prometnih nesreč, je največ mlajših in oseb, starejših od 65 let.
V prometnih nesrečah umrli kolesarji
Slovenija Območje PU Celje
2016	13	3
2017	11	1
Hudo poškodovani kolesarji na Celjskem
2016	36
2017	37
Kolesarji:
Bodite pozorni na prometno signalizacijo in jo upoštevajte.
Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, in pravočasno ter odločno nakažite svoj namen.
Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze.
Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem. Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze.
Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite
ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bliže robu (ne več kot meter od roba) vozišča.
Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste in na zadnji strani kolesa rdečo pozicijsko luč. Nameščen mora biti še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike ter na kolesih rumene ali oranžne bočne odsevnike.
Kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vozijo v skupini. To morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji.
Nikoli ne smete: krmila kolesa izpustiti iz rok, dvigniti nog s pedal, voditi, vleči ali potiskati drugih vozil, se pustiti
vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno drugače.
Ostali vozniki:
Če zavijate na križišču desno, morate pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi.
Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem »sekate« kolesarsko stezo, morate pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi.
Nikoli ne smete parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirate ali ogrožate promet kolesarjev.
Vedno se zavedajte, da ste kdaj tudi sami kolesarji.
tvega trčenje z avtomobili, ki mu bi pripeljali po glavni cesti.	Tole bi pomenilo 80 evrov kazni.
Zagorelo v silosu
V torek nekaj minut pred 17. uro je izbruhnil požar v središču Slovenskih Konjic. Zagorelo naj bi v mizarski delavnici v poslovnem območju Konusa. Požar so pogasili tamkajšnja Industrijska gasilska enota gasilci ter prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic, Loč in Tepanja. Ogenj naj bi izbruhnil v silosu, uničil pa je objekt z opremo na površini 200 kvadratnih metrov. V požaru ni bil nihče poškodovan, škoda pa po prvih neuradnih podatkih znaša okoli 30 tisoč evrov. Kriminalisti naj bi tujo krivdo za nastanek požara izključili.
Foto: PGD Slovenske Konjice
Foto: Jože Jurc, Slovenske Konjice
16
AKTUALNA PONUDBA
- La Rambla je glavna ulica, ki vodi do morja in kjer se zabava nikoli ne konča. Ne spreglejte pisane tržnice La Boqueria.
- Dela znamenitega arhitekta Gaudija - Sagrada Familia, Park Guell, Casa Mila.
- Camp Nou štadion in muzej, dom nogometnega kluba Barcelona.
- Hrib Montjuich, ki ponuja idiličen panoramski pogled na mesto.
- Muzeja velikanov nadrealizma Picassa in Miroja
- Kraljeva palača španskega kralja Juana Carlosa. Z 2.800 sobanami je največja palača Evrope.
- Trg Plaza de Cibeles z znamenito fontano, trg Plaza de la Espana s kipom Don Kihota in Sanča Panse ter najlepši renesančni trg Plaza Mayor.
- Veličastni muzej El Prado, ki združuje najboljša dela Goye, Velazqueza, El Greca in drugih velikanov umetnosti.
- Neverjetni El Rastro, največja evropska tržnica na prostem, v srcu starega Madrida.
- Mestni park Buen Retiro - dobesedno dober počitek, ki gosti številne prireditve in festivale.
Prve ne pozabiš nikoli...
Pred skoraj 27 leti je Turistična agencija Palma kot prva v Sloveniji ponudila posebne polete v državo, ki je še danes med Slovenci zelo priljubljena.
»Španija je tista, ki je bila bolj zanimiva počitniška in
že trideset let nazaj magnet zaradi svojega temperamenta, drugačnega ritma življenja in navad. Obala je bila privlačna za turiste iz cele Evrope. Barcelona je bila speča lepotica, ki je po olimpijskih igrah leta 1992 postajala vedno
izletniška destinacija. Danes je to dežela, ki se vedno znajde med desetimi najbolj zaželenimi v Evropi,« je Palmino prvo počitniško destinacijo razkril Matej Knaus, direktor in ustanovitelj Turistične agencije Palma.
Španije je dežela fieste in sieste, raziskovalcev in pomorščakov, kastanjet in flamenka, nogometa in filma, sangrie in paelle.
Ime izhaja iz besede Ispania, ki pomeni »deželo zajcev«. Španija ima več kot osem tisoč kilometrov plaž in največ barov v EU. Prepustite se španskemu življenjskemu ritmu in se nalezite ljubezni do rdeče barve, ki se zliva s špansko strastno dušo. Prepustite se zimzeleni španski filozofiji »manana, manana« in odložite na jutri, kar ni nujno storiti danes.
Zakaj v Španijo?
Španci so narod, ki si je sposoben vsak večer izmisliti
dober razlog za bučno fiesto. Dan najraje začnejo s paradižnikom in končajo s sangrio. Samosvoji Katalonci so posebna španska zgodba. Na obali Katalonije vas bo prevzela lepotna kraljica med mesti, pisana Barcelona. Gaudijevi arhitekturni presežki se tam ne zdijo več nori, dan se začne, ko pade noč in tapasi so božanski. Rajske katalonske obale vabijo, da se naužijete sonca, intenzivnih barv in drznosti duha. Bogata tradicija je ne glede na moderne tokove ohranila svoj značaj. Španija je pionirka v modernistični arhitekturi (Gaudi) in avantgardni umetnosti (Dali, Miro, Picasso).
Za dober tek: paella
To je rižota, ki jo pripravljajo v posebni ponvi nad odprtim ognjem. V njej se družijo vse dobrote od mesa do zelenjave in morskih sadežev. Katalonci dodajo celo pikantno klobasico.
več kot 130 zelišč najvišje (farmakopejske) kvalitete
verjetno NAJVEČJA IZBIRA ZELIŠČ v Sloveniji (T)
Flora
^Ду zelišča Rogatec
izposoja, izdaja medicinskih4 pripomočkovl
z naročilnico zdravnika
-	bolniške postelje
-	invalidski vozički
-	hodulje, bergle
-	plenice, vložki opornice
- čajne mešanice (tudi po naročilu) - NOVO BIO zelišča Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec
03/819-22-33 www.flora-trgovina.si
03/819-22-33 www.flora-trgovina.si
Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec
'-^fl
CVETLIČARNA	1ШШ
IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
BRdS?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100
fax 03 4256124
e-n asi ov: info@bi robit. si
www.birobit.si
■	PRODAJA PISARNIŠKEGA-POTROŠNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
■	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
■	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Dejan Mulej s.p. Ulica Tončke Čečeve 17. 3230 Šentju
^OPRALNICA
ШВ/ШШШ
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Zmagovalna spremna pisma vodijo do želene službe
Spremno pismo, v katerega vložite veliko truda in je prilagojeno podjetju, kjer se želite zaposliti, je prvi korak do odgovora. Ste v življenjepisu napisali, da imate dobre komunikacijske sposobnosti? Dokažite to tudi v spremnem pismu.
Ni treba, da ste Ivan Cankar in da pišete romane, ko želite nekoga prepričati, temveč bodite jasni, konkretni in prepričljivi. Pokažite, da ste v pismo vložiti veliko truda in da si zares želite zagrabiti to priložnost. Samo pomislite, kako enostavno se je v teh časih prijaviti na razpis s pomočjo spletnih obrazcev ... To lahko stori vsak. Ne more pa vsak napisati kakovostnega spremnega pisma. To vam da priložnost, da prijavi dodate osebno noto.
Splošni nasveti za spremna pisma
Spremno pismo naj ima od tri do pet odstavkov, a ne več kot eno stran. Uporabljaj-
te enostavno in čitljivo pisavo - times new roman, arial ali calibri. Pisma ne barvajte kot pobarvanko. Bodite profesionalni, a ne preveč. Izogibajte se uradnim frazam.
Kako začeti?
Če se prijavljate na razpis, ki ga je objavilo »konzervativno« podjetje, na začetku ne izpustite informacij o svojem imenu in priimku, naslovu, datumu. A nadaljujte z njegovimi podatki. Če je podjetje modernejše, namesto svojega domačega naslova zapišite elektronski naslov.
Veste, kdo je oseba, ki bo prebrala spremno pismo? Če po kratki raziskavi tega ne morete ugotoviti, osebo naslovite s »spoštovani«. Še bolje je, če jo naslovite kar s priimkom.
Prvi odstavek naj poudari, zakaj ste dobra izbira za podjetje. Ne pišite na dolgo in široko, zakaj bi vas morali zaposliti, temveč informacijo strnite v enem ali dveh
stavkih, kjer bo bralec našel vse, kar potrebuje.
Poskusite pridobiti pozornost bralca in se pokazati v najboljši luči. Pismo naj bo »personalizirano« - želite delati v majhnem podjetju? To tudi navedite. Poznate koga, ki je močno pohvalil podjetje? Zapišite. Če se vam zdi, da je ta oseba dobra znanka podjetja, jo navedite z imenom in s priimkom.
Kako nadaljevati?
Izberite primerne delovne izkušnje in točno tiste, ki so ustrezne za razpisano delovno mesto. Zapišite svoje sposobnosti in znanja, ki se navezujejo nanj. Če se vaša nekdanja delovna mesta tesno ne povezujejo z novim delom, navedite, zakaj mislite, da so vam pri razvoju pomagala in kaj ste z leti izkušenj pridobili, da »ste se upali« prijaviti na prosto delovno mesto.
Izkušnje navajajte po pomembnosti. Je bilo kaj takšnega, kar vas je navduševalo? Napiši-
Iščete zaposlitev? Na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com si poglejte še več razpisanih delovnih mest.
te, zakaj. Prav tako ne varčujte z besedami pri navajanju uspehov, ki ste jih dosegli.
Kako končati?
Zaključek spremnega pisma naj ne bo dolg. Ne zapisujte standardnih stavkov, kot so »prosim za odgovor« ali »hvala za pozornost«. To napišejo prav vsi.
Namesto tega sestavite močen povzetek vsega. Primer: »Najboljši delovni dnevi so največkrat najdaljši in najtežji - takrat se domov odpravljam z zadovoljivo mislijo, da sem bil izredno produktiven.«
(Povzeto po: https://www.glassdoor.com/ blog/sales-cover-letter-template/)
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Strokovnjaki s področja strojništva in elektrotehnike (m/ž) (Slovenske Konjice)
Potrebe po novih zaposlitvah imamo predvsem na področju razvoja novih izdelkov, tehnologije in vodenja projektov, kjer iščemo visoko usposobljene inženirje s poudarkom na proizvodnem strojništvu, konstrukciji, razvoju elektronike in usposobljene inženirje na področju vodenja zahtevnih projektov. SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 3. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec Sensilab Velenje (m/ž) (Velenje)
Iščemo prodajnega svetovalca v specializirani trgovini Sensilab misli zdravo z naslednjimi lastnostmi in znanji: usmerjenost v ljudi, veselje do dela s strankami, iniciativnost, motiviranost, odlične komunikacijske sposobnosti (odličen poslušalec, ki se zna vživeti v kožo sogovornika) ... Sensilab, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik tovornega vozila (m/ž) - 1 delavec (Rogaška Slatina)
Opis delovnega mesta: razvoz perila k strankam in nazaj s pomočjo tovornega vozila, ostala dela z delovnega področja. Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 12. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalke/-ci -Savinjska regija
Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Vaše naloge bodo: delo na moderni blagajni, zlaganje blaga na police, peka in priprava pekovskih izdelkov, skrb za prezentacijo sadja in zelenja-
ve, skrb za red in čistočo v poslovalnici. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog vzdrževanja na montaži (m/ž) (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za branje elektro- in hidravličnih načrtov, pripravo delovnih navodil in dokumentacije, odkrivanje in odpravljanje napak na strojih, podporo vzdrževalcem. Zagotavljanje nemotenih tehnoloških procesov ter vzdrževanje in programiranje kontrolnikov PLC. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do
18.	5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik II (m/ž) (Arja vas)
Kratek opis del in nalog: pripravljanje in izdajanje blaga v skladu z navodili, urejanje in sortiranje blaga v skladišču, čiščenje in urejanje skladišča, pomoč pri nakladanju in razkladanju, izvajanje drugih del v skladu s strokovno usposobljenostjo, internimi akti ter navodili nadrejenega. Mlekarna Cele-ia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 14. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kuhar v Marcheju
Tepanje (m/ž)
Od kandidata pričakujemo sposobnost samostojnega in timskega dela, odgovoren odnos do dela in sodelavcev, delovne navade, pripravljenost na izmensko delo ... Marche gostinstvo, d. o. o., Notranjska cesta 71, 1370 Logatec. Prijave zbiramo do
19.	5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Proizvodni tehnolog II
(m/ž) (Zreče)
Na osnovi nastale začasne potrebe po zaposlitvi v sek-
torju vzdrževanje objavljamo prosto delovno mesto za proizvodnega tehnologa II. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za LKW (m/ž) (PE Celje)
Glavne naloge in odgovornosti: pridobivanje novih kupcev, dnevni obiski novih in obstoječih kupcev na terenu ter iskanje potenciala za rast kupcev, ažurno svetovanje in podpora obstoječim in novim kupcem, ažurno vodenje evidenc in vpisovanje podatkov v program CRM, obveščanje kupcev o ugodnostih in novostih v prodajni ponudbi. Inter cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Telefonski prodajni agent (m/ž) - Celje
Naša ekipa se ponovno širi! Iščemo zagnane sodelavce timskega duha, ki so odprti za učenje in ki bodo tudi nas naučili česa novega. Pridružite se nam. Skupaj bomo od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.30. Konce tedna in praznike boste lahko namenili družinam, prijateljem in konjičkom. Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 6. 6. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž) (Gomilsko)
Če ste naš vrhunski prodajni super junak, ne odlašajte in pošljite svojo vlogo z življenjepisom na kadri@ silco.si (s pripisom »za razpis Super junak«). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 20. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (z možnostjo napredovanja na delovno mesto poslovodja) (Ljubljana, Kranj, Celje in Maribor) Iščemo osebo, ki ima rada modo in modne smernice.
Osebo s stilom, ki da veliko na osebno urejenost in so ji pomembne vse modne podrobnosti. Iščemo osebo, ki ima uglajen osebnostni slog in zna prepričati s svojim nevsiljivim ter samozavestnim nastopom. Sten, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni vzdrževalec (m/ž) (Žalec)
ratek opis del: izvajanje preventivnega vzdrževanja in
pregledov stanja za preprečevanje večjih okvar in zastojev v proizvodnji, odprava okvar strojev in naprav, izvajanje predpisanih testiranj opreme na strojih in napravah . Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec I (m/ž)
(Laško)
Iščemo kandidate za delovno mesto vzdrževalec I (m/ž). Od njih pričakujemo
izobrazbo strojni ali elektro tehnik. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 15. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izmenovodja (m/ž)
(Laško)
Od kandidata pričakujemo opravljen interni tečaj HACCP, vodenje ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
4
Glasbena šola Celje

vabi k
VPISU
OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019
Ponedeljek, 21. 5. 2018
od 17.00 do 19.00
Četrtek, 24. 5. 2018
od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 19.00
Petek, 25. 5. 2018
od 9.00 do 11.00 in od 14.00 do 19.00
Sobota, 26. 5. 2018
od 8.30 do 11.30
Predhodna rezervacija termina na telefonski številki 03/492 57 30. Vpisujemo v naslednje programe:
•	Predšolska glasbena vzgoja: 5 let stari učenci.
•	Glasbena pripravnica: 6 let stari učenci.
•	Glasba (instrumentalni pouk): 7 let stari učenci in več: violina, viola, violončelo, kontrabas; flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot; trobenta, rog, bariton, pozavna, tuba; tolkala; klavir, orgle; kitara, harfa; harmonika; petje; diatonična harmonika, citre, tamburica.
Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Vojnik in Štore opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šole Celje.
Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.
•	Nadstandardni programi:
-	Elektronske klaviature (synthesizer): pouk poteka na OŠ Lava.
-	Bas kitara.
-	JAZZ program (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja osnovnega glasbenega izobraževanj
•	Plesna pripravnica 1 - 4:
-	Otroci stari od 5 let naprej: pouk poteka na OŠ Lava.
J
J
J
J
JJJ JJJ
P
Dodatne informacije: www.glasbena-sola-celje.si,glasbena.sola.celje@siol.net
18	SPORT
Dobovec se ne želi vrniti v
Bo jutri konec finala državnega prvenstva v futsalu? - V Rogaški Slatini vse pripravljeno za slavje
Litijo
Dobovčani so se zelo spretno in uspešno branili, ko so Litijani napadali s petimi igralci.
Moštvo Dobovca je le še za eno zmago oddaljeno od drugega naslova državnega prvaka v futsalu. V petek so varovanci trenerja Kujtima Morine v Rogaški Slatini premagali Litijane s 5:2 in v finalni seriji povedli z 2:1 v zmagah. Četrti obračun bo jutri, znova v Športni dvorani Rogaška Slatina. Prvi tekmi sta bili v Litiji -najprej je zmagal Dobovec s 6:3, nato je izgubil z 1:0.
Tudi v petek je bil junak srečanja vratar Damir Pu-škar, toda že v prvi minuti je trčil v vratnico, a je na srečo lahko nadaljeval igro. V ostrem ritmu ni bilo veliko priložnosti, nekaj minut pred koncem prvega polčasa je trener gostov Damir Per-tič zahteval minuto odmora, kot da je slutil, da njegovi varovanci potrebujejo nekaj oddiha. Takoj zatem je domače navijače razveselil Josip Jurić z izjemnim projek-tilom s precejšnje razdalje. Dve minuti kasneje je prav njega odrinil Anže Širok in izid izenačil. Isti igralec je v izdihljajih prvega polčasa zadel še vratnico, v protina-
padu pa so gostje storili šesti prekršek (po petih prekrških je vsak naslednji kaznovan s prostim strelom z desetih metrov). Desetmetrovko je izvrstno izvedel Aleš Ma-rot, ki je prej sedel na klopi (2:1). Ko se je pripravljal na udarec, se je bivši selektor Slovenije Dušan Razboršek začudil nad odločitvijo, da bo neogret igralec izvedel strel v tako pomembnem trenutku. Aleš Poredski, ki je Dobovec pred tremi leti popeljal do prvega (in doslej edinega) naslova državnega prvaka, mu je odvrnil, naj ne dvomi v domačega veterana.
Tekme »na nož«
V drugem polčasu se dolgo časa ni dogajalo nič pretresljivega, potem pa je za-blestel domači čuvaj mreže Damir Puškar, saj je v hipu zaustavil dva strela (Duščak, Totoškovič). V 33. minuti je napako Turka izkoristil Josip Jurić za 3:1. V končnici je Kristjan Čujec z dvema natančnima streloma s svoje polovice v prazna vrata dokončno odločil derbi: »Na tej ravni lahkih tekem ni. Treba
je biti zbran do zadnje sekunde. Ko zmanjka moči, je treba še bolj >vključiti glavo<. Juriću je uspela mojstrovina, Marot pa je bil z desetme-trovke zelo hladnokrven in priseben. Čeprav ni nič igral, je bil eden izmed ključnih mož. To je prevesilo tehtnico na našo stran.« Večkratni državni prvaki Litijani ne bodo popuščali in bodo storili marsikaj, da bi izsilili peto tekmo, kar so pravzaprav počeli že v
petek. »V želji po zmagi marsikdo prestopi mejo, toda menim, da se ni pripetilo nič takšnega, kar bi morali izpostaviti. To so pač tekme >na nož<, kot radi rečemo. Imeli smo dovolj časa za počitek in upam, da smo sposobni ponoviti zadnjo predstavo.«
Da bi Puškar vzdržal ...
Pa vendarle je drugi obračun ponudil z vložkom,
ki bi ga lahko uvrstili med nešportne. Borut Ručna je v Litiji brutalno štartal na najboljšega igralca Dobovca Roka Mordeja. Kapetanu je grdo obrnilo gleženj. Pomoč je poiskal v Topolšici pri nekdanjem fizioterapevtu Rk Celje Pivovarna Laško Miri-ju Maksimoviču, ta pa ga je pripravil za tretji obračun. »Naš načrt je bil, da vsaj enkrat zmagamo v Litiji in da imamo posledično možnost pripeljati finale do konca v naši dvorani. V petek smo prejeli štiri rumene kartone, pravice nastopa nima Robert Grbić,« je dejal izjemno bojeviti Mordej. »Igra za oko morda ni bila lepa, bilo je mnogo čvrstih dvobojev. A takšne so pač finalne tekme. Marot? On je sicer mojster za >desetke<, a ni lahko izvesti udarec potem, ko prvič stopiš na parket. Puškar je daleč najboljši vratar v Sloveniji. Nadejam se, da bo zadržal odlično formo in da bomo v petek slavili. Radi bi seveda pokal dvignili pred svojimi navijači, toda morebiten poraz ne bi bil tragičen, saj bi imeli še eno možnost v Litji,« je povedal.
Pokalo z vseh strani
»Takoj sem se odločil, da bom streljal nizko ob vratarjevi levi vratnici. Za nasprotnike je bilo precej neugodno, saj smo povedli tik pred odmorom. Upam, da lahko vse skupaj ponovimo,« je bil tako kot na igrišču jedrnat Aleš Marot. »Čestitam Marotu, ker je prevzel odgovornost,« je nemudoma izpostavil hrvaški strateg Kuj-tim Morina. »Prvi polčas je bil odličen, pokalo je z vseh strani. Nekaj je obranil naš Puškar, nekaj njihov vratar. Gledalci so lahko uživali. Litija bo še vedno nevarna, lahko nam povzroči nemalo preglavic. Vsekakor moram umiriti igralce. Mislim, da so dovolj mentalno močni, da vzdržijo pritisk in postanejo prvaki,« svojim fantom zaupa Morina. V petek je bilo v Rogaški Slatini petsto gledalcev, jutri (18.45) praznih sedežev ne bo. Če Dobovec ne bo slavil, bo o prvaku odločala peta tekma v Litiji.
DEAN ŠUSTER
Foto: ZLATKA POLAJŽER
Aleš Marot, »junak, ki ni nič igral«.	Za Mordejev gleženj je poskrbel Miri Maksimovič.
Štiri reprezentantke iz ŽNK Celje Živi dve odličji
Že nekaj let je minilo, odkar so stekle priprave na sestavo slovenske ženske futsal reprezentance. Želja mnogih se je končno uresničila. Naša selekcija bo prihodnji teden odigrala svoje prvo uradno srečanje. Tako kot pred 23 leti njihovi moški kolegi bodo tudi dekleta premiero doživela proti reprezentanci Slovaške.
Prijateljski tekmi v Bratislavi bosta v ponedeljek in torek. Selektor Dejan Kramberger je v izbrano vrsto povabil štiri članice Ženskega nogometnega kluba Celje, Mašo Kač Toplak, Sergejo Kos, Matejo Vojsk in Anjo Đaković Ložar. Njihova klubska soigralka Ines Ermenc je trenutno na spisku igralk, ki bodo morda naknadno povabljene. »Glede na dejstvo, da smo o ustanovitvi reprezentance z nekaterimi soigralkami sanjale že pred petimi leti, torej v prvih korakih ženske futsal lige, sem zelo zadovoljna, da se je naša želja končno uresničila. Mislim, da
Sergeja Kos
je zastopanje svoje države skozi šport, ki ga imaš rad, eden izmed ciljev vsakega športnika. Glede na to, da je ženski futsal pri nas še dokaj nerazvit, je ustanovitev
izbrane vrste velik dosežek. Dres bom na vsaki tekmi oblekla z mešanico ponosa in spoštovanja,« je dejala Sergeja Kos.
DŠ, foto: SHERPA
V	Beogradu je bilo 23. balkansko prvenstvo v karateju za otroke, stare do 13 let. To je najvišja raven tekmovanja za to starostno skupino. Na njem je sodelovalo 796 najboljših karateistov iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Romunije, Srbije, Turčije in Slovenije.
V	slovenski reprezentanci sta bila dva člana Društva za karate Celje, Živa Stendler Klanjšek in Rene Kračun. Živa je odlično nastopala v kategoriji kate deklice do osem let in klonila šele v finalu proti domači tekmovalki. Unovčila je dvomesečne treninge s svojim trenerjem Sebastianom Kantužerjem. Zadnji dan prvenstva je v ekipnem tekmovanju v katah deklice do devet let osvojila še tretje mesto in se je iz srbske prestolnice vrnila z dvema kolajnama. V Beogradu so bili tudi trije tekmovalci Karate kluba Kozjansko in Obsotelje, Filip Lotrič, Grega Zbil in Luka Bele. Slednji je v katah osvojil tretje mesto.
DŠ
Živa Stendler Klanjšek
ŠPORT
19
»Olimpija je favorit, a se ne predajamo«
Tako pravi trener košarkarjev Rogaške Damjan Novaković
S prvima tekmama se je včeraj zvečer začel polfinale končnice državnega prvenstva za košarkarje. Polfinalna para sta Petrol Olimpija - Rogaška in Sixt Primorska - Krka. Drugi srečanji bosta na sporedu v soboto, medtem ko morebitni tretji dva dni kasneje, v ponedeljek, 14. maja.
Do zdaj je Olimpija osvojila 16 naslovov. Krka jih je zbrala sedem, Helios ima dva naslova, enega pa Šentjur. Glavna favoritinja v letošnji končnici je ponovno Olimpija, ki ima najbolj kakovostno moštvo, preostala tri pa upajo na presenečenje.
Mešani občutki
Slatinčani so polfinale končnice državnega prvenstva pričakali z mešanimi občutki, za katere so poskrbele poškodbe. Marvin Brandon Holcomb in Dragan Đuranović sta tik pred prvo polfinalno tekmo na lastno željo po-
skusila vaditi. »Vemo, da bo Olimpija pritiskala. Prav tako imajo Ljubljančani prevlado pod košem. Po seriji sedmih zaporednih zmag v drugem delu sezone je polfinale pričakala v odlični formi in v vlogi favorita. A to ne pomeni, da se bomo predali,« je dejal trener Rogaške Damjan Novaković, ki je s svojim moštvom že izpolnil začrtane cilje pred sezono. »Uvrstili smo se med najboljša štiri moštva v državi, ob tem smo si ponovno priigrali uvrstitev v drugo Aba ligo, zato smo polfinale pričakali povsem razbremenjeni.« Slatinčani zdaj nimajo kaj izgubiti, lahko pa pripravijo veliko presenečenje in se preko Olimpi-je uvrstijo v veliki finale, kar nedvomno ni nemogoče.
Sobotni spektakel
Po včerajšnji prvi tekmi smo zdaj v pričakovanju sobotnega spektakla v Rogaški Slatini, kjer bo dvorana zagotovo
pokala po šivih. »Vsi pričakujemo peklensko vzdušje. V Rogaški Slatini je v zadnjih letih ob sobotah postal že pravi ritual, da gredo vsi na tekmo košarkarjev Rogaške, na kar smo lahko zelo ponosni. Zelo smo veseli podpore, ki nam jo dajejo naši gledalci. Verjamem, da bodo v soboto dvorano napolnili do zadnjega kotička ter nas spodbujali celotno tekmo,« je dejal Novakovič. In zatem pristavil: »Naši navijači so nas podpirali vsepovsod. Tudi v Kopru so bili z nami. Če bi prišlo še do tretje polfinal-ne tekme v Ljubljani, potem bi nas tudi tam zagotovo številno podprli. A počasi, zdaj je osredotočenost usmerjena le na sobotno tekmo.« Obračun med Rogaško in Olimpijo se bo v Športni dvorani Rogaška Slatina začel ob 20. uri. Sodili bodo Blaž Zupančič, Goran Grbić (oba iz Ljubljane) in Žiga Rener (Koper).
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Damjan Novaković je izpolnil zastavljene cilje: »Vse bomo dali od sebe, da pripravimo prvovrstno presenečenje.«
Razočarali z Gorico, tudi z Aluminijem
Celjski nogometaši so na zadnjih dveh tekmah 1. slovenske lige osvojili zgolj točko, a tudi ta je zadostovala za prednost na lestvici pred Rudarjem, toda medtem se je približala Gorica in boj za četrto mesto ter evropsko vstopnico bo še ogorčen.
Obilo smole so imeli Celjani v Novi Gorici (3:0), Dario Vizinger in Luka Kerin nista zmogla zadeti, čeprav sta bila sama pred golom. Še veliko več priložnosti so nanizali proti Aluminiju na svojem štadionu pred 300 gledalci.
En navijač dovolj
Vizinger je žogo brcnil v mrežo le tedaj, ko je bila nebranjena, nekaj minut kasneje pa je izjemno slab sodnik Alen Borošak spregledal prekršek nad njim za enajstmetrovko. Sledila sta evrogol Francoza Makenga in izjemen prodor Tahiraja (1:2), saj Elvedin Džinić ne zmore popravljati vseh spodrsljajev Dušana Stojinovića. Z izjemno potezo je domači poraz preprečil kdo drug kot
Rudi Požeg Vancaš. A glavno vprašanje prisotnih je bilo: kdo spodbuja anemično občinstvo k navijanju? Na vrhu tribune je sedel celjski košarkar Matej Krušič in njegovemu močnemu glasu so počasi začeli slediti otroci, nato ženske, na koncu pa celo gledalci na VIP-tribuni. Bojda naj bi se prebudili navijači Celjski grofje. Če potrebujejo vodjo, je odgovor kot na dlani.
Lokalni derbi v nedeljo
Mešani občutki so prevevali oba trenerja. Bivši napadalec Celja, zdaj trener Kidri-čanov Oliver Bogatinov je v 61. minuti na igrišče poslal dva igralca in oba sta zatresla celjsko mrežo: »Čeprav so bili gostitelji bolj igrivi v polju in tudi bolj nevarni, je po mojem mnenju končni izid pravičen.« Strateg celjskega moštva Dušan Kosič je živčno spremljal tekmo ob robu igrišča: »Veseli me, da je bila tekma dobra in da so se naši fantje zgledno borili do zadnje minute. Tekmecem nismo pustili dosti prostora,
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA 31 21 8 2 54:13 71
MARIBOR
—т—
31 21 7 3 65:23 70
DOMŽALE 31 19 5 7 68:27 62
CELJE
31 12 8 11 52:43 44
RUDAR
31 13 4 14 43:44 43
GORICA 31 12 5 14 35:42 41
KRŠKO
31 9 6 16 34:53 33

CEL
RUDAR
-NEDELJA-
20:00
-13.05.2018-
STADION Z'DEŽELE
»Tretji gol visel v zraku«
ALUMINIJ 31 6 9 16 34:56 27 ANKARAN H. 31 4 9 18 30:77 21 TRIGLAV 31 4 7 20 25:62 19
a so bili zelo učinkoviti. Tudi točka je za nas dragocena.« Danes bo svoje varovance odpeljal v Kranj, kjer bo Triglav zelo nevaren v krčevitem boju za obstanek. V nedeljo bo lokalni derbi v Celju, 79. po vrsti. Vsi trije obračuni v tej sezoni so se končali z rezultatom 2:1. Dvakrat je zmagal Rudar, zato mu bo ustrezal tudi neodločen izid. V zadnjih treh krogih imajo Velenjčani lažji razpored: Rudar - Gorica (18. maj), Aluminij - Rudar (23. maj), Rudar
-	Triglav (27. maj); Ankaran
-	Celje (20. maj), Celje - Maribor (23. maj), Krško - Celje (27. maj).
DEAN ŠUSTER
Kapetan celjskega moštva Jure Travner je bil zelo razočaran po razpletu tekme v Novi Gorici in je priznal usodne napake, ki so botrovale visokemu porazu. Nič kaj boljše volje ni bil po obračunu s Kidričani.
»Zdelo se je, da imamo ob našem vodstvu vse pod nadzorom. Potem pa sta nas presekala evrogol in še odličen protinapad gostujočih igralcev. V zadnjih dvajsetih minutah smo močno pritisnili in tudi uspeli izenačiti. V izdi-hljajih tekme je v zraku visel naš tretji zadetek. Žal nam ga ni uspelo doseči, zato smo razočarani nad celotnim razpletom,« je priznal Travner.
Celo vi ste v sodnikovem dodatku imeli priložnost in po udarcu z glavo je večina že videla žogo v mreži ...
Tudi sam sem jo. Skušal sem storiti najbolje. Smola. Drugič bo končala v vratih.
Pri 1:0 je v kazenskem prostoru padel Vizinger, ki je bil oviran.
Bil sem precej oddaljen od dogodka. Videl sem, da je streljal, po padcu se je pobral, a vratar je obranil še drugi strel. Tekma bi se ob srečnejšem zaključku obrnila v povsem drugo smer.
V štirih dneh lahko prevesite tehtnico povsem na
svojo stran. Vam bo uspelo?
Pred nami so dejansko prelomni trenutki, ko se tekme vrstijo v zgoščenem ritmu. Tako v Kranju kot doma proti Rudarju se bomo potrudili s ciljem, da osvojimo vseh šest točk.
DŠ, foto: SHERPA
Jure Travner
NA KRATKO
JJ na vrhu
Chongqing: Športna plezalca Jernej Kru-der in Janja Garnbret ostajata na vrhu seštevkov svetovnega pokala v balvanskem plezanju tudi po tretji tekmi sezone. Celjan se na Kitajskem prvič letos ni uvrstil na zmagovalni oder. V finalu je bil zadnji, šesti. Najboljša športnica Velenja Garnbretova je na vrhu balvanske lestvice, kljub temu da je azijsko turnejo izpustila zaradi šolskih obveznosti, saj opravlja maturitetni izpit.
Izenačil najmlajši
Koper: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se v 7. krogu lige za prvaka izognili porazu v Kopru. Za izenačenje na 27:27 je v zadnjih sekundah poskrbel Domen Makuc. Po pet golov so dosegli Jaka Malus, Gal Marguč in Borut Mačkovšek. »Pivovarji« so včeraj gostovali v Rdeči dvorani z željo, da si bodo naslov prvaka lahko priigrali že pojutrišnjem proti Ribnici.
Šest domačih zmag
Šentjur: Na tradicionalnem mitingu je tekmovalo 260 atletov iz 27 klubov in 22 osnovnih šol. Domači klub se je veselil nekaterih zmag svojih mladih atletov. Na najvišjo stopničko so se povzpeli Mojca Centrih, Andrej Motoh, Urška Ogrizek, Tjaša Spolenak, Neja Vehovec Pondelak in Martin Artnak.
Zelo množično
Laško: Zveza za šport invalidov Slovenije - paraolimpijski komite - je tudi letos v sodelovanju z NZS pripravila turnir v namiznem tenisu, 15. Slovenia Open - Thermana Laško, ki se je začel včeraj. V dvorani Tri lilije bo do sobote tekmovalo kar 367 športnikov invalidov. Predsednik zveze Damijan Lazar največ upov polaga na nastope Luke Trtnika, Barbare Me-glič, Andreje Dolinar in Bojana Lukežiča. Na sporedu je kar 1.640 partij, je navedel tehnični direktor turnirja Gorazd Vecko.	(DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
Pošta 3263 Gorica pri Slivnici, bo s 1. junijem 2018 začela poslovati z novim delovnim časom, in sicer:
ponedeljek, sreda, petek:
9.00 - 11.00,
torek, četrtek:
16.00 - 18.00,
sobota:
zaprto.
Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta.
Veselimo se vašega obiska.
>07 Pošta Slovenije
-OTO.R"A IBONAFI
VOZILA
PRODAM
VW polo, letnik 1996, ugodno prodam. Telefon 040 853-897.
741
STROJI
PRODAM
OBRAČALNIK Tajfun, širina 2 m in 3-metr-ski pajek Sip Sežana, dve vreteni, oba v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355. 717 VRTNO kosilnico Briggs 450, 2,00 KW, 3000/min, novejšo, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 031 806-456.
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenika 27, 1000 Ljubljana.
TRAKTORSKO kosilnico Bcs silver 6, 245 cm, letnik 2008, prodam. Telefon 031 525-909.	706
	m:	№
astrologinja I jasnovidnost BI0TERAPQE	ЈјиЦЈ	ID ЛАГ] g № rili'J 2

Sobota, 12. 5., 10.00,
Mestni park
GM*
TRIFAZNI cirkular prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 212-707. 728 DVODELNO klinasto brano in cirkular za les prodam. Telefon 070 993-922.
740
PRODAM
DVE stanovanjski hiši v okolici Laškega prodam skupaj ali posamično. Cena po dogovoru. Telefon 031 423-043.
730
DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581.	739
ŠENTJUR, Marija Dobje. Kmetijska zemljišča v k. o. Marija Dobje, skupaj 3.751 m2, prodam po 5,90 EUR/m2. Možna zgraditev pomožnega kmetijsko-goz-darskega objekta. Telefon 041 708198.	n CELJE, Zgornja Hudinja. Prodam stanovanjsko hišo na naslovu Zgornja Hudinja 64, 93 m2 neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m2 + gospodarsko poslopje 77 m2, 721 m2 dvorišča, 904 m2 travnika. Ogrevanje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 99.800 EUR. Telefon 041 976-129, 041 708-198. n
KUPIM
PRODAM
RAZPIS ZA DELOVNO MESTO:
DOM - STREHA, □ KNA
vodja monterjev stavbnega pohištva mm
PRIČAKUJEMO:
-	IV. ali V. stopnjo izobrazbe
(zaželena tehnična, gradbena oziroma lesna smer),
-	vestnost, urejenost in odgovornost do dela,
-	sposobnost delovanja v skupini,
-	komunikativnost, samoiniciativnost,
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja stavbnega pohištva,
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-	poznavanje klasične in ral montaže ter vseh pripadajočih del (senčila, zaključna dela in podobno),
-	sposobnost vodenja skupine,
-	pripravljenost za delo na terenu (Slovenija),
-	obvezen vozniški izpit B-kategorije.
OPIS DELOVNIH NALOG:
-	montaža stavbnega pohištva,
-	vodenje manjše montažne ekipe,
-	skrb za urejenost vozila ter orodja,
-	skrb za prevzem blaga in naročilo drobnega materiala, potrebnega za montažo,
-	skrb z kvalitetno in pravočasno izvedbo del.
NUDIMO:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom,
-	redna strokovna izobraževanja,
-	ustrezno plačilo za opravljeno delo.
Vlogo oddajte pisno na naslov podjetja DOM - STREHA, OKNA, d. o. o., Ulica Tončke Čečeve 18, 3230 Šentjur. Rok za oddajo je do 23. 5. 2018.
BIVALNI zidani vikend kupim v okolici Celja. Telefon 051 325-474. 719
ODDAM
DRUŠTVO upokojencev Kasaze-Liboje, Ka-saze 48, odda v najem gostinski lokal od 15. 5. 2018 naprej. Telefon 031
858-235 (tajništvo), (03) 5707-728.n
PRAŠIČE, težke od 150 do 180 kg, 1,60 EUR/kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 653 TELIČKE limuzin, majhne in velike, prodam. Telefon 041 510-303. 707 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p TELICO simentalko, težko 290 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 757
PRODAM
NERABLJEN nastavek za sesalec Vorwerk s pripadajočimi dodatki; omogoča sesanje in hkrati mokro čiščenje talnih površin, ugodno prodam. Telefon 031 871-412.	738
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p
ШИШН
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TRI srnaste kozličke, stare 4 mesece, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 585-813.	709 TELIČKO simentalko, težko 240 kg, prodam za 600 EUR. Telefon 041 922486. 718 DVE pašni telici, 180 in 330 kg, prodam.
Telefon 069 659-481. 723 BIKCA lim/sl, težkega 220 kg, prodam.
Telefon 031 751-760. 725 DVA bikca, težka 300 do 350 kg, kravo za zakol, težko 800 do 850 kg in kravo, brejo 3 mesece (drugega teleta), prodam. Telefon 041 763-893. 729 BIKCA simentalca, starega dva meseca, prodam. Telefon 031 466-043. 735
TRI bike simentalce, 400 kg, dve telici limuzin, 150 do 200 kg, dva telička limuzin, 120 kg in pet črno belih bikov, 150 do 500 kg, prodam. Telefon 070 718-623.	734
TELICO limuzin, staro 21 mesecev, težko 480 kg, prodam. Telefon 041 209-372.
741
TELICO, črno belo, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 397-583. 744 PRAŠIČE, do 60 kg, domače vzreje, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Možna dostava. Telefon 041 797-052. 743 DVE burski kozi, stari 5 mesecev, prodam.
Telefon 041 541-218.	745
TELIČKO in dva bikca; telička lim/rj, stara dva meseca in dva bikca čb, stara en mesec, prodam. Okolica Celja. Informacije po telefonu 040 785-558.749 PAŠNO kravo s teletom in brejo prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745.	750
KRAVO in telico simentalko, obe breji, stari 4 in 3 leta, prodam. Telefon 031 725025.	754 TELIČKO limuzin, težko 250 kg, prodam.
Telefon (03) 5739-382. 756 TELICO limuzin, 340 kg, prodam. Telefon 041 654-289.	752
KUPIM
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.
S 031
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifika cije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637,(02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Te lefon 040 647-223.	p
DEBE LE jalove krave kupim. Nujnn. aobro plačilo takoj. Telefon 041 544-27o. p BIKCA do 150 ag Icupim. Te lefon 031 22 8414.	758
PRODAM
JABO LČNIo iz starih sovt jabolk in vino, bela zvrst, prodam. Telefon 041 !25-237.	7 24
KORUZO v zrzju, naavvno sušeno, pro-d-amsp.koTretblreefzobnkn0ve3a1glia2t4ez9ta-n0om72i.onnptaraž7vo3o,6č SENO v rinfuzi prodam. Telefon 5743-294.
S 01N9U
OSTALO
PRODAM
NARAVNO sušeno koruzo in obračalnike Sip prodam. Telefon 041 261-676. 705 JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, grahaste, susex, leghorn (bela in kremno bela jajca) ter hibridne auro-kana za zelena jajca prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 7001-446.
p
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
0414201Л-М19542М
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
STAREJŠE trisatno točilo za med, na ročni pogon, prodam. Telefon 031 289-608.
726
NAKLADALEC Sip, 16-kubično avtomobilsko prikolico, nosilnost 400 kg, prodam. Telefon 041 264-973. 737 1.000-litrske plastične cisterne prodam.
Telefon 041 663-137.	616
NOVI gumi na platiščih, 165-70-13, in novo »laksarico« prodam. Telefon 051 654-944.	760
VLEČNO kljuko za renault megane, drobi-lec za žito (šrotar), mikrovalovno pečico, wap, sesalec in vrtno kosilnico zelo ugodno prodam skupaj ali posamezno. Telefon 041 858-725.	759
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno? 1 илеиоj/
Velika glasba za male otroke
................................'iF.....
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
ШП7Г
MALI OGLASI/INFORMACIJE
21
Opravičilo družini Pestner
Z visokim spoštovanjem do vas, vaše družine in sorodnikov pokojne gospe Ružice Pestner se vam globoko opravičujemo, da je prišlo do neljubega dogodka ob slovesu vaše mame, saj niso bile zaigrane vse pesmi, ki ste jih želeli. Prosimo za razumevanje in se vam še enkrat opravičujemo. Veking, d. o. o.
Pretreseni sporočamo, da se je mnogo prezgodaj poslovil naš predani dolgoletni sodelavec
BORIS LIPOVSEK
(1969 - 2018)
V SPOMIN
Boris, hvala ti za vse. Zelo te bomo pogrešali. Počivaj v miru. Tvoj iskrivi duh pa ostaja z nami, dokler se spet ne srečamo. Iskreno sožalje vsem, ki ste ga imeli radi. Na željo Borisove družine bomo zbrana sredstva namesto cvetja in sveč podarili v korist afriških otrok.
Žalujoči: sodelavke in sodelavci družbe CETIS
UPOKOJENEC, vdovec, star 74 let, bi rad po tej poti spoznal žensko, staro do 70 let. Živim v okolici Rimskih Toplic. Samo resne pokličite 041 992-153. 742
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 753
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
Zapel je zvon tebi v slovo poln bolečin; ostajajo praznina, molk in tišina...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
IVAN RABUZA
s Kalobja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše.
Žalujoči: vsi njegovi
Tisti, ki jih imamo radi, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in v nas naprej živijo.
V SPOMIN
Mineva tri leta žalosti, kar si odšla od nas, ljuba žena, mami in stara mama
MARIJANA RAZBORŠEK
iz Strmce pri Laškem (14. 3. 1943 - 6. 5. 2015)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Pogrešamo te!
Mož Ivan in vsi tvoji
Sporočamo žalostno
vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
LJUDMILA LILIJA
z Otoka 4 v Celju, rojena 10. septembra 1937
Pogreb bo v petek, 11. maja 2018, ob 12. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti in samote, kar si tiho odšla, ljubljena žena, sestra, teta, svakinja in botra
FANIKA IMENŠEK
(29. 12. 1951 - 8. 5. 2017)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njeni
Radi bi še zrli v tvoje tople oči, slišali razumevajoči glas in se ravnali po tvojih modrih nasvetih, DRAGI MOŽ, ATI. Žal smo ostali sami.
V SPOMIN
MILIJU ABRAMU
iz Gorice pri Slivnici (21. 9. 1950 - 13. 5. 1993)
SPOMIN NANJ JE MED NAMI.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo v srcu, obiskujete njegov prezgodnji grob, postojite in mu prižigate svečke.
Z bolečino v srcu: žena Mira, hči Suzana z družino in sin Mili z družino.
Poroke
Celje
Poročili so se: Daša GOLA-VŠEK iz Žalca in Marko KOH-NE iz Celja, Mojca Marija ČRETNIK iz Vojnika in Primož PRAPROTNIK iz Tržiča, Urška KOROŠEC iz Vojnika in Primož SPLICHAL iz Ljubljane, Špela ŽUŽEK iz Dobrne in Ermin BEKTAŠEVIĆ iz BiH.
Žalec
Poročili so se: Žana JOVIĆ iz BiH in Miloš ĐAKOVIĆ iz Žalca, Martina ROBEK in Bo-
ZENITNE PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold
rut POSEDEL, oba iz Ločice ob Savinji, Martina PAVLIČ iz Podgore pri Zlatem Polju in Uroš PISKAR iz Motnika.
Mozirje
Poročila sta se: Nevenka JAGER in Miran PODPEČ-NIK, oba iz Letuša.
Velenje
Poročili so se: Katarina TRŽAN in Robert ZIDARN, oba iz Podkraja pri Velenju, Eva ROŽEJ iz Velenja in Zoran BLAZINŠEK iz Šoštanja.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija HOM-ŠAK iz Celja, 75 let, Milan JENDROK iz Velenja, 87 let, Avguštin DOBNIK iz Šmar-tnega ob Paki, 82 let, Ana SEDEVČIČ iz Ljubljane, 90 let, Ivan STOJAN iz Laške vasi pri Štorah, 83 let, Jože
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
IVANKE OJSTERŠEK
iz Tevč 33 (23. 6. 1938 - 26. 4. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče, denarno in vsestransko pomoč ter za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob izgubi naše mame v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču, skupini Eros za prebran govor in odpete žalne pesmi, patronažni sestri Tomici, ZD Laško, PGD Vrh nad
Laškim in Komunali Laško. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Franci, Jože in Peter z družinami
JEHART iz Rožnega Vrha, 72 let, Marija RATAJC iz Celja, 96 let, Marija VELEJ iz Celja, 82 let, Boris LIPOVŠEK iz Celja, 49 let, Avguštin POŽEK iz Celja, 75 let.
Žalec
Umrli so: Marija PISTO-TNIK iz Žalca, 97 let. Franc RESNIK iz Jeronima, 86 let, Julijana PRIMOŽIČ iz Vranskega, 89 let, Franc MAJER iz Pernovega, 90 let, Alojz GAČNIK iz Braslovč, 89 let.
Šentjur
Umrl je: Ivan RABUZA iz Kostrivnice, 73 let, Janez PLOŠTAJNER iz Bezovja pri Šentjurju, 85 let, Vincencij ŽIBRET iz Presečnega, 83 let.
Laško
Umrla je: Antonija SENI-CA iz Lipnega Dola, 93 let.
Mozirje
Umrli so: Franc PODVRA-TNIK iz Lepe Njive, 89 let, Anton PLANINŠEK iz Krnice, 91 let, Jože ATELŠEK izSavine, 64 let, Frančiška MAROVT iz Gornjega Grada, 97 let, Marjeta PAHOVNIK iz Luč, 56 let.
Velenje
Umrli so: Ivan HARTMAN iz Velenja, 82 let, Marta GRILC iz Podkraja pri Velenju, 84 let, Karl JUHART iz Velenja, 75 let, Marijan JOZANOVIĆ iz Velenja, 64 let, Alojzij MEH iz Šoštanja, 87 let.
n
L 61
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 10. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 11. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po doma-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
1. CALVIN HARRIS &	
DUA LIPA - ONE KISS	(3)
2. DAVID GUETTA & SIA -	
FLAMES	(4)
3. ARCADE FIRE - PUT YOUR	
MONEY ON ME	(6)
4. JOHN LEGEND FEAT.	
BLOODPOP - A GOOD NIGHT	(3)
5. KODALINE - FOLLOW	
YOUR FIRE	(5)
5. SIGRID - HIGH FIVE	(2)
7. DAUGHTRY - BACKBONE	(1)
8.	ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU
9.	FLORENCE + THE MACHINE -SKY FULL OF SONG	(2)
10.	SNOW PATROL - DON'T GIVE IN (4)
DOMAČA LESTVICA
1. TABU - HODI SAM	(6)
2. MUFF - TI SI TA	(4)
3. ALYA - DOBRO	
JUTRO ŽIVLJENJE	(5)
4. ANJA BAŠ - VSE OK	(5)
5. BOHEM - ZNAČAJ	(3)
6. NESSY - NE VEM	(3)
7. ŽAN SERČIČ - 1000X	(1)
8. JAN PLESTENJAK FT. CHALLE	
SALLE - VELIK JE TA SVET	(2)
9. BOMB SHELL - BEJBI	(2)
10. MATEMATIKA FT.	
TOMI M - NAPAČEN ČAS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
THE CHAINSMOKERS & DREW LOVE - SOMEBODY ZEDD, MAREN MORRIS & GREY -THE MIDDLE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ALENKA GODEC - ZVEZDA ANIKA - KO SE PREBUJA DAN
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
če, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 12. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 13. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 14. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo
skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 15. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 16. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Okej: Se greš peljat en krog
2.	Dolenjskih 5: Jaz sem ta
3.	Pok: Mi smo izpod Pohorja doma
4.	Jožica Svete in njeni Primorci:
Kikirikiki
5.	Stil: Mi smo za žur
novi tednik	
rad	io celje
Kino
CINEPLE
Spored od 10. 5. do 16. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dedpool 2 - akcijski, fantazijski torek, sreda: 19.00 Jamski človek - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40, 15.30, 17.20
Maščevalci: Brezmejna vojna
-	akcijski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 19.30 petek: 16.30, 19.30, 22.25 sobota: 13.30, 16.30, 19.30, 22.25
nedelja: 13.30, 16.30, 19.30 Maščevalci: Brezmejna vojna
-	akcijski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.30 sobota, nedelja: 14.30, 17.30, 20.30
Moj lažni mož - komedija, romantični
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.00, 20.15 petek, sobota: 15.40, 18.00, 20.15, 22.30
Ne z mojo hčerko - komedija četrtek, petek, ponedeljek: 15.25, 19.10
sobota, nedelja, torek, sreda: 19.10
Nevesta - grozljivka, triler od četrtka do srede: 21.15 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek: 17.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00 torek, sreda: 16.10 Poldi - Pustolovščina pogumnega ptička - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 Počutim se lepo - komedija od četrtka do srede: 18.30, 20.40 Rampage: Veliko razdejanje -akcijski, pustolovski od četrtka do ponedeljka: 18.40 torek, sreda: 16.40 Resnica ali izziv - grozljivka, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek: 16.40, 20.00
petek, sobota: 16.40, 20.00, 22.10
torek, sreda: 15.25, 20.00 Taksi 5 - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek: 19.00 sobota, nedelja: 14.30, 19.00 torek, sreda: 18.45 Tiho mesto - drama, grozljivka petek, sobota: 22.40 Tri sekunde - drama od četrtka do ponedeljka: 15.50, 21.10
torek, sreda: 15.50 Vztrajanje - biografski, drama sobota, nedelja: 13.40 Zadrži dih - fantazijski od četrtka do srede: 18.10, 20.50
IIICirO|»Ol
ČETRTEK
20.00 Babica - drama PETEK
19.00 Babica - drama
21.00 Prijazna dežela - drama
SOBOTA
17.00 Jamski človek - animirana
pustolovščina
19.00 Babica - drama
21.00 Prijazna dežela - drama
NEDELJA
17.00 Jamski človek - animirana pustolovščina
19.00 Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba - dokumentarni
21.00 Prijazna dežela - drama SREDA
20.00 Filmski teden Evrope: Babica - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Jamski človek - anim. pustolovščina, sinh.
18.30 120 utripov na minuto -
drama
19.45 Moj lažni mož - romantična komedija
20.45 Divja miška - kriminalka, drama
22.00 Resnica ali izziv - grozljivka SOBOTA
18.00 Jamski človek - anim. pustolovščina, sinh. 19.45 Resnica ali izziv - grozljivka
20.00 120 utripov na minuto -
drama
21.45 Polnočno sonce - romantična drama NEDELJA
16.00 Jamski človek - anim. pustolovščina, sinh. 18.00 Resnica ali izziv - grozljivka
19.00 Divja miška - kriminalka, drama
20.00 Moj lažni mož - romantična komedija PONEDELJEK
18.00 Polnočno sonce - romantična drama
20.00 Ana, ljubezen moja -
drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 5.
11.00 Savinov Likovni salon Žalec
Ornament
odprtje razstave likovnih del učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline
18.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Likovni izdelki dijakov umetniške gimnazije likovne smeri na GCC odprtje 14. študijske razstave; v primeru slabega vremena v Levstikovi dvorani
DOGODKI MEDl0.5.inl7.5.2018
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 10. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66
ČETRTEK, LAPIDARIJ
10.	maj, 14. študijska razstava del dijakov umetniških ob 18. uri oddelkov Gimnazije Celje-Čenter.
V primeru slabega vremena v Levstikovi dvorani
PETEK, GLASBA FILM
11.	maj, Anton Vramec in Slovenci
ob 17- uri Predstavitev knjige Andreja Šiška
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
14.	maj, Indijski buduzem: predava Jan Ciglenečki
ob 17.30 V okviru U3O
TOREK, GLASBA FILM
15.	maj, Bralno pogovorna urica ob 17. uri Program vodi Silvo Pur
SREDA, LAPIDARIJ
16.	maj, Odprtje razstave ob zaključku 10. likovnega ob 10. uri natečaja Cinkarne Celje
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU
16.	maj, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Dragico
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU
17.	maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66
ČETRTEK, GLASBA FILM
17. maj, Balkan kot izhodišče kritičnega pogleda na svet ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman



18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Recital violinistke Anje Juhart
vstop prost
18.00 Galerija Velenje_
Razstava fotografa Tomaža Lundra
sprehod po razstavi z avtorjevo ženo Nives Lunder
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Orlek in Matjaž Javšnik: Frpruh
koncertno-gledališka predstava
19.30 Glasbena šola Velenje Ajda Grilc, violina in Nina Kreča, sopran
predmaturitetni koncert
PETEK, 11. 5.
11.00 in 15.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pika poka pod goro
državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev 17.00 Osrednja knjižnica Celje
Anton Vramec in Slovenci
predstavitev knjige Andreja Šiška in pogovor z avtorjem; vstop prost
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Pogovor s pisateljico Ines Hran Ludošan
z avtorico se bo pogovarjala Kata Laštro
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Memories on the grid -spomini na rešetu
odprtje razstave akademske slikarke Maše Gala
19.00 Galerija F-bunker (podhod pri Vili Bianca Velenje)
Marjan Klepec
odprtje fotografske razstave
NAPOVEDNIK
23
19.00 Velenjski grad_
Big Band iz Esslingena & Big Band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje koncert; ob 21.00 drugi del koncerta na terasi Vile Bianca
19.00 Glasbena šola Velenje Javna vaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
19.30 SLG Celje_
Nebojša Pop-Tasić: Onjegin
abonma Premiera in izven
20.00 Galerija AQ Celje_
Novi svet
odprtje razstave Matjaža Rušta; vstop prost
20.00 Glasbena šola Velenje
Barbara Horvat in Karin Lešnik, violina
predmaturitetni koncert
21.00 Celjski mladinski center Stand up Europe humoristično-kulturna obeležitev tedna Evrope v družbi komikov Jerneja Celca in Matica Kokošarja; vstop prost
SOBOTA, 12. 5.
10.00 Gallusova dvorana Glasbene šole Celje Predstavitev glasbene pravljice avtorice Zale Irgolič
10.00 Mestni park Celje
Glasbene sobotnice
pomladni sprehod s Celjskim godalnim orkestrom; vstop prost, v primeru slabega vremena bo koncert v Hermanovem brlogu
10.30 Dom kulture Velenje Groznovilca
Maksi (4) in Mega Pikin abonma
19.30 SLG Celje_
Nebojša Pop-Tasić: Onjegin
abonma Sobota večerni in izven
20.00 Hmeljarski dom Petrovče
MePZ A Cappella
letni koncert
NEDELJA, 13. 5.
10.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Javna vaja Big Banda Šentjur
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
19.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje Območno srečanje malih pevskih skupin
19.30 SLG Celje_
Willy Russell: Štefka Valentin
Mestno gledališče Ptuj, komedija, spomladanski gledališki trojček; izven abonmaja
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Vstala Valentin in Venera
predstavitev zbirke erotične poezije in proze
PONEDELJEK, 14. 5.
18.00 Osnovna šola Lava Človek človeku
odprtje razstave likovnih del učencev OŠ Lava z likovno skupino Prijatelji
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Savinjčani beremo 2017/18
zaključna prireditev in ogled predstave Štefka Valentin Mestnega gledališča Ptuj
19.30 Glasbena šola Velenje Anina Cesar, sopran in Izidor Ostan, orgle
predmaturitetni nastop
TOREK, 15. 5.
10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva Šoštanj
Dan odprtih vrat Muzeja Velenje za družine
brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ob mednarodnem dnevu družin
18.00 Antika, knjigarna in antikvariat Celje
Predstavitev romana Starinarnica v sklopu Cankarjevih dnevov
pogovor z avtorico Luno Jurančič Šribar; vstop prost
19.30 SLG Celje_
Nebojša Pop-Tasić: Onjegin
abonma Torek večerni in izven
19.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Večer Savinove glasbe
v počastitev 60-letnice Glasbene šole Rista Savina Žalec; vstop prost
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Dekliščina
komedija; Špas teater
SREDA, 16. 5.
10.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje
Ob zaključku 10. likovnega natečaja Cinkarne Celje
odprtje razstave
12.00 Info center Ljudske univerze Celje
Teden vseživljenskega učenja
odprtje fotografske razstave Borisa Vrabca
17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Blagovna Magnifique
Dramska skupina POŠ Blagovna; vstop prost
18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
vstop prost
19.00 Pokrajinski muzej Celje
Vojeslav Mole: Ko so cvele rože
igrani recital v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje
19.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Ko ulega mrak se po vasi
revija vokalnih skupin
novi tednik
19.30 Tržnica pri fontani Žalec
Folklorna skupina Kobula
odprta vaja in nastop
Teden ljubiteljske kulture
PETEK, 11. 5.
17.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Improgalaktiki
javna vaja
17.30 Celjski dom
Zapojmo skupaj
območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje; vstop prost
18.00 Celjska kulturnica Črno-beli svet
odprtje fotografske razstave Gorazda Goloba, člana Fotografskega društva Celje; vstop prost
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Plešemo in pojemo
osrednja regijska otvoritev tedna ljubiteljske kulture
19.00 Dom kulture Velenje Svečana podelitev priznanj sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje
19.30 Gledališče Zarja Celje Dennis Kelly: DNK
drama, komedija, tragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Javna vaja Folklornega društva Šentjur s predstavitvijo folklornih kostumov
SOBOTA, 12. 5.
10.00 Dom kulture Velenje
Kako nastane pesem?
Literarna delavnica z Zoranom Pevcem
11.00 Glavni trg Celje_
Slavnostno odprtje 5. tedna ljubiteljske kulture
17.00 Celjska kulturnica
Čarobni svet lutk: Gusarji pokovke
nastopajo člani Lutkovnega krožka III. OŠ Celje; primerno za otroke do 3. razreda OŠ; vstop prost
20.30 Oder pred Domom kulture Velenje
Big band GveriLLaz
igra skladbe Franka Zappe
NEDELJA, 13. 5.
19.00 Gledališče Zarja Celje James M. Barrie: Peter Pan
otroška predstava v izvedbi Otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje
TOREK, 15. 5.
11.00 in 18.00 Dom kulture Velenje
V plesnem vrtincu
regijsko srečanje plesnih skupin celjske in koroške regije
18.00 Glasbena šola Velenje Deset let
glasbeniki Godbe veteranov UNI III ob deseti obletnici delovanja
19.00 Na Špici Celje_
Javna vaja Celjske folklorne skupine
SREDA, 16. 5.
18.00 Celjska kulturnica
Predstavitev ustvarjalnosti pisateljice Snežane Brumec
pogovor bo vodil Bojan Ekselenski; vstop prost
19.30 Gledališče Zarja Celje
Vinko Möderndorfer: Na kmetih
komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje
Ostale prireditve
ČETRTEK, 10. 5.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
za otroke do 3. leta starosti; vstop prost
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
250 km teka po puščavi - Marathon Des Sables -Peru 2017
potopisno predavanje Roberta Kerežije
20.00 Celjski mladinski center Havaji
potopisno predavanje Darje Tratar; vstop prost
SOBOTA, 12. 5.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 Odhod iz Migojnic
Razpnimo jadra - pohod na Kal
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.30 do 12.00 Meškov studenec Po poti od Meškovega studenca do drevesne hiše
namenjeno vsem, ki jih zanimajo zelišča in pripravki iz njih; vstop prost
10.00 Pred čebelnjakom
Čebelarskega društva Šentjur (pod Ipavčevo hišo)
Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet
kulturni program, likovna razstava, delavnica slikanja, pokušina izdelkov iz medu...
10.00 do 12.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele
brezplačne ustvarjalne delavnice so namenjene otrokom od 4. leta dalje
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center
Od vil do vilic
tržnica, namenjena promociji kmetijstva in razvoja podeželja; vstop prost
12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec
Ekofest
predavanja, zamenjava knjig, sprehod po energijski poti, razlaga sanj, zeliščarstvo ...
16.00 do 18.00 Pri Ribniku Vrbje Jezdenje ponijev
ob slabem vremenu odpade
19.00 Športna dvorana Vojnik Praznik vina, salam in kruha
20.00 Špital za prjatle Zasljemimo!
Celjski pesniški slam; vstop prost
NEDELJA, 13. 5.
10.00 Dom sv. Jožefa Celje
Srečanje motoristov in blagoslov motorjev
PONEDELJEK, 14. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju...
17.00 Knjižnica Podčetrtek
Pravljična ura
17.00 Ljudska univerza Celje
Kako voditi osebno finančno bilanco?
predavata: Zdenka Čemažar Vrban in Alenka Merhar
17.30 Osrednja knjižnica Celje Indijski budizem
predavanje Jana Ciglenečkega v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; vstop prost
TOREK, 15. 5.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Bralno pogovorna urica
vodi: Silvo Pur; vstop prost
18.00 Ljudska univerza Celje Kako vzgajati v materialističnem in digitalnem svetu?
predava: dr. Sara Jerebic; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Skrivnost življenjske energije in pravilne pozornosti
predava pisatelj Peter Amalietti
SREDA, 16. 5.
10.00 Središče Celja_
Parada učenja 2018
program za otroke
10.30 do 15.00 Podeželska tržnica Žalec
Parada učenja 2018
slovesna otvoritev, pester kulturni program, brezplačne delavnice na stojnicah
11.00 Celjski dom
Pomoč homeopatije pri vsakdanjih poškodbah
predava: Alja Pader Govejšek; vstop prost
12.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Parada učenja 2018
program za različne ciljne javnosti
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico; za otroke od 3. leta starosti, vstop prost
19.00 Galerija Velenje_
Aljoša Videtič: Vsi vrtovi poročne fotografije
predavanje
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 12. 5.
18.00 Prostori OŠ Šempeter S plesom do zvezd
tradicionalna dobrodelna prireditev
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Simona Brglez, Saralvanišević, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega
Likovni salon Celje: skupinska razstava Zavihajmo rokave; do 10. 6.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Citycenter Celje: razstava fotografij Cankarjeve drame na odru SLG Celje; do 15. 5.
Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Pomlad v očeh slikarke Marte Kunaver; do 31. 5.
Galerija Mozirje: razstava slikarja Jureta Repenška, do 11. 5.
Galerija Velenje: fotografska razstava Tomaža Lundra Oči in sanje; do 19. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Društva slikarjev železničarjev Plavo svjetlo Zagreb; do 13. 5.
90,6 95,1 95,9 100,3
ho cel
vMw г ш\лој!
24
INFORMACIJE
radio celie
VABITA NA
DNhMLADOSTI
25. MAJA 2018 OB 2G.G0
Generalni pokrovitelj
Ted ni ko ve ^zaodbe
St. 19 / Leto 73 / Celje, 10. maj 2018
Ana in Naja, najboljši srednješolski plesalki Slovenije
str. 28

......
Foto: GrupA
v
Prva garažna razprodaja Četrto razvajanje brbončic Rajska podoba na Vranskem str. 31	z vinom in s čokolado str. 32 nekdanjega smetišča str. 39
26
INTERVJU
iS IB 111 '
%
V
* i
»Neumnosti se da zoperstaviti samo z
izobraževanjem«
Saša Pavček o skrbi za slovenski jezik, o gledališki magiji in tem, kako je znan priimek pogosto breme in ne prednost
Saša Pavček, lanska dobitnica prestižne nagrade Borštnikov prstan za življenjsko delo, je v svoji karieri nanizala približno 120 vlog v gledališču, filmu in na televiziji. Je redna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer študentom podaja znanje dramske igre in umetniške besede. A kljub temu da jo večina pozna po izjemnih vlogah, je tudi mojstrica zapisanih besed, saj se je uveljavila kot esejistka in dramska pisateljica. Njena drama Pod snegom je bila nominirana za Grumovo nagrado. A slovenske bralce je osvojila s pesniško zbirko Obleci me v poljub, ki jo je kasneje razširila v odrsko različico in z njo gostovala po številnih krajih.
V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na zaključni čajanki predstavila nekaj svojih pesnitev, tudi še neobjavljeno Rumi in kapitan. Ko sem pred nastopom stopila v veliko konjiško dvorano, sem začutila, da imajo tudi veliki igralci tremo pred neznanimi prostori. »Moje pesmi bolje zvenijo pred manjšim številom ljudi in v manjših prostorih,« so bili njeni pomisleki. A velike odlikuje tudi to, da se znajdejo v vsakem prostoru. Njen božajoč, topel, miren, nežen, pomirjajoč glas nas je takoj, ko so se prižgale luči, odnesel v svet, v katerem so prepleteni razum, znanje, kultura, umetnost in izbran jezik.
Ste zadnja prejemnica prestižne igralske nagrade Borštnikov prstan. Kaj igralcu pomeni najvišje priznanje na področju gledališke umetnosti?
Borštnikov prstan mi je pomenil nekaj lepega, predvsem zato, ker so se ga iskreno razveselili ljudje, ki so mi blizu, domači, prijatelji, kolegi in še nekateri, ki cenijo igralsko delo. Prstan oznanja tudi čas. Nagrada za življenjsko delo naj bi bila mejnik, znamenje, da si družbi kot ustvarjalec v dolgih letih delovanja nekaj doprinesel. Tako se nehote zamisliš, ali si res. Čemu je služilo toliko garanja? Ob vseh 120 različnih vlogah v gledališčih, filmih in na TV je v mojem spominu ostalo le nekaj tistih, kjer se je moj svet res razcvetel. Bilo je veliko stranpoti, vlog, ki jih
pač igralec mora na nek način »oddelati«. A če je vsaj kakšen trenutek mojega igranja komu obogatil življenje ali za las premaknil mišljenje, sem mirna. Pravzaprav je to edini smisel in največja nagrada. Pomembno se mi je zdelo, da v času obilice intervjujev naredim nekaj za stroko. Za osvetlitev nelahkega igralskega poklica, za dvig zavesti, da sta kultura in umetnost v današnji družbi nujni. Naredila sem majhen korak, a upam, da ni bil v prazno. Na podelitvi sem izrazila skupno skrb za mlado generacijo in samo-zaposlene ter opozorila na pomembnost vseh pred nami, ki so prispevali k razvoju slovenskega gledališča. Da to ne bi bile le lepe misli, sem kot predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije dala pobudo za ustanovitev Sklada Jerneja Šugmana, ki naj bi pomagal zlasti mladi generaciji dramskih umetnikov. V nekaj mesecih smo uspeli ustanoviti sklad in pridobiti podpornike, kar štejem za skupen in pomemben premik v smeri solidarnosti.
V Celju živimo z Dnevi komedije, s festivalom, ki hvali ta zahteven gledališki žanr. Ustvarjanje dobre komedije ni enostavno. Zakaj je v družbi prepogosto povezana z zabavlja-štvom in nečim, kar je ceneno?
Pomembno se mi zdi, da ima komedija vse sestavine vrhunske umetnosti. Le takšna je vredna svojega imena. Ti standardi so izjemno težko dosegljivi in pomembno je, da umetnik občinstvu postavi kriterij, ne da se prilagaja cenenosti in kiču. Okusi so različni, ne smemo metati vsega v en koš, pri čemer se ve, kaj je ceneno zabavljaštvo in kaj ne. Standarde še najbolj niža televizija, ki ima
»Kar razočarana sem bila, ko so me dijaki spraševali, če se splača iti na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo zaradi mreže poznanstev. Zelo tipičen in žalosten odsev splošnega stanja duha in posledica prikazovanja hitrega uspeha v medijskem prostoru.«
zaradi velike odmevnosti velik vpliv. In ta je žal nalezljiv. Nižamo si jih tudi gledališčniki v želji po ugajanju, zaslužku, hitrem uspehu. Včasih imamo visoke standarde, a nam kje spodrsne, včasih pa nekaj uspe s skupnimi prizadevanji in s podporo tako občinstva, gledališč kot refleksije. Gre za nekakšno usklajenost sil, kar je, ko se zgodi, sijajno. Celjsko gledališče opravlja pomembno in hvalevredno nalogo pri tem, da daje komediji vrednost, ki si jo zasluži. Pohvalno je tudi, da spodbuja pisanje komedij, saj je prav od besedila veliko odvisno.
Kar dvakrat ste bili nagrajeni kot komedijantka leta, leta 2003 in 2009. A vas zaradi glasu in malo žalostnega pogleda ne bi nikoli dali v vlogo komedijantke. Je to nekaj, kar je popolnoma v nasprotju z vašim pogledom na svet?
Ne, ni. Humor je le ena plat istega kovanca. Brez resnosti in žalosti tudi ni komičnosti.
Kaj odlikuje dobrega komika?
Občutek. Smisel za humor in drznost. Mislim, da pretirana politična korektnost omejuje komičnost in jo dela bledo. Dober komik ne sme biti niti preplašen niti ozkogleden. Svoboda pri smešenju vseh človeških napak je pomembna, zlasti svojih. Torej je samoironija zelo dobrodošla. Osebno imam rada tudi komiko v besednih igrah, jeziku in tudi absurd.
Med vašimi vlogami ni mogoče zaobiti Lu-čane v monokomediji Bužec on, bušca jaz, ki je doživela že več kot petsto ponovitev. Čemu pripisujete ta uspeh predstave?
Humorju in iskrenosti. Tudi uspešni po-stprodukciji, ki se je odzvala na dober ljudski glas, ki se je razširil že po nekaj ponovitvah. Brez odličnega sodelovanja z režiserjem Borisom Cavazzo, ki me je spodbujal, ne bi šlo. Gledališče je kolektivno delo in vse se mora
uskladiti. Samo to je pogoj za magičnost, ki prepriča ljudi.
Kakšen je občutek, ko zvečer stojite na odru pred številnimi gledalci? Kako se počutite?
Igralec je vedno v živem odnosu s soigralci in z občinstvom ter hkrati s svojo notranjostjo. Prav svoji notranjosti mora zelo iskreno slediti. To so zelo pomembne vezi, ki se pletejo navzven in navznoter. Vse te niti morajo zavi-brirati v določenem trenutku, biti tu in zdaj, biti morajo povezovalne. To je tista živost in prepričljivost igre. Seveda je to tudi stvar močne zbranosti, procesa vaj in osebnostne odprtosti, občutljivosti.
Napisali ste zbirko dramskih besedil in esejev. Slovensko občinstvo vas pozna tudi po zbirki pesmi Obleci me v poljub, ki je bila razprodana. V enem od iskrenih verzov se vprašate, ali ženskost osrečuje. Si kdaj zaželite, da bi postali moški?
V resničnem življenju nikakor ne, če ste to mislili. Moške vloge pa so igralsko zelo zanimive. Tudi pisanje za igralca mi je v veliko veselje. Enako kot razmišljanja o gledališču, za katera sem mislila, da so zanimiva le za ozek krog ljubiteljev gledališča, a se je pri knjigi Na odru zvečer pokazalo, da je tema pritegnila veliko bralcev, morda zato, ker sem pisala o moči ljudi, ki gledališče ustvarjajo, o svojih kolegih in ljudeh, ki jih občinstvo nikoli ne vidi, na primer o garderoberjih, ki so tudi naši sodelavci. Obleci me v poljub ima druge teme, saj gre večinoma za ljubezenski dvogovor z moškim. Ne moti me kritiška oznaka, da gre za ženske pesmi, pravzaprav se mi to zdi v redu in se ne obremenjujem. Mislim, da človeka ne določa spol, marveč duša.
Nasploh vas ženske, ki hodijo svojo pot, navdihujejo. Predstava Slike z usmrtitve se ukvarja tudi z razmerjem med žensko in družbo. Tudi danes se mora ženska za svoj ugled potruditi precej bolj kot moški kolegi. Je tako tudi v igralskem poklicu?
Seveda, koga pa ne! Vsak človek, ki sledi samemu sebi in pri tem ne dela škode drugim, morda jim celo pomaga, je navdihujoč. Dramatik Howard Barker večinoma ustvarja močne ženske, ki niso le borke in ne le ženske z ženskimi značilnostmi in napakami,
INTERVJU
27
marveč verjame v žensko kot junakinjo in je pri tem ne idealizira niti ne romantizira. Zato so njegova dela, napisana še pred zdaj modernim »ženskim boomom«, tako odlična, a žal pri nas ne tako pogosto uprizarjana. Vaše vprašanje, če se mora ženska bolj potruditi kot moški, razumem kot retorično. Morda je pri igralskem poklicu ta razkorak še večji, saj je manj besedil, pri katerih bi imele igralke enake možnosti. Mislim tudi, da ima fizična pojavnost igralke večji vpliv na njeno zasedenost, kot je to pri igralcih. Moram pa reči, da se čas bliskovito spreminja. Vidim bistvene premike v družbi, kar vpliva tudi na miselnost v gledališču. Upam tudi na obratno pot: močnejši ženski liki na odru in v filmu krepijo ženski pogum in njeno samozavest v družbi.
Kaj v Sloveniji odločilno vpliva na uspeh kulturnega delavca? Sreča, talent, nesluž-bena mreža poznanstev?
Ljudje si mislijo, da so mreže pomembne, a pomembna je le tista mreža, v katero ujameš gledalce s svojo igro, nič drugega kot to. Da se to zgodi, sta talent in delo res pomembna! Kar razočarana sem bila, ko so me dijaki spraševali, če se splača iti na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo zaradi mreže poznanstev. Zelo tipičen in žalosten odsev splošnega stanja duha in posledica prikazovanja hitrega uspeha v medijskem prostoru. Akademija je nujna zaradi izobrazbe, študija, okolja, ki širi meje razmišljanja, knjig, ki jih moraš prebrati, vaj, ki jih moraš vsakodnevno narediti, zato, da se naučiš uporabljati svoje celotno telo kot instrument. Pri tem pamet in srce nista izvzeta. Šolanje je odločujočega pomena. Na uspeh vplivata talent in delo. Tudi če nimaš sreče, boš dolgoročno zagotovo uspel, in tudi če imaš talenta malo manj, se bo ta z vztrajnostjo razvil. Pomemben je duh, pomembna je človekova notranja vsebina, njegova osebnost, ki jo mora umetnik gojiti zelo pazljivo.
Ali ste kdaj slišali, da je za vaš uspeh zaslužno tudi to, da ste hči slavnega Toneta Pavčka?
Vsak se mora dokazati kot samostojna umetniška oseba, le tako lahko prepriča in preživi v našem poklicu. To edino šteje in samo to občinstvo prepriča. Kaj vse mora
premagati kdorkoli med nami, je del življenja, nikomur ni lahko in nihče dolgoročno ne more preživeti brez resnega, trdega dela in nadarjenosti.
Če pogledamo stanje na političnem prizorišču, v svetu ali Sloveniji, so v modi antiin-telektualci in analfabeti. Tisti, ki so nehali brati literaturo v osnovni šoli, danes krojijo podobo sveta, kulture. Kako bi bilo mogoče spet postaviti razum na višje mesto?
Neumnosti se da zoperstaviti samo z izobraževanjem, vlaganjem v kulturo, umetnost in znanost. V sožitju naštetega je način za izboljšanje sveta, naših odnosov, naše sedanjosti in prihodnosti.
Letos obeležujemo sto let od Cankarjeve smrti. Bil je oster kritik družbe, obupan je bil nad socialno in duhovno revščino ter brezbrižnostjo do kulture. Ali bi se toliko let kasneje še vedno držal za glavo? Na kaj bi bil ponosen?
Ivan Cankar je naš najbolj plodovit, stilsko in izpovedno najboljši avtor, umetnik z jasno svetovnonazorsko in narodnopolitično vizijo. Z njegovo doto ne ravnamo tako, kot bi si zaslužil in si je verjetno tudi želel. To sklepam po njegovem delu in življenju, saj je bil družbeno kritičen in politično angažiran avtor. Ob branju biografskega romana Antona Slodnjaka Tujec se sprašujem, zakaj nimamo filma o Cankarju. Bil je svobodomiseln, pro-timaterialističen človek, ki se je z narodom spojil, mu dvigal narodno zavest in imel zanj
programsko vizijo, pri čemer je ostajal tudi individualist, idealist, obupanec in upajoč človek. Veren in neveren, vsekakor proti vsakemu dogmatizmu in kapitalističnemu izkoriščanju. Politika naše države tem vzorom zagotovo ne sledi, a s tem ni rečeno, da smo/ so posamezniki ali nekatere skupine do tega ravnodušni. Kot človek z velikim socialnim čutom in človeško empatijo je upal, da bodo njegove ideje uresničene, obupal je samo nad človeško neumnostjo. »Zoper neumnost ni zdravila,« je zapisal, zato bi se najbrž spet prijel za glavo, saj je neumnost treščila v nas prav v njegovem letu in to zelo močno prav na področju kulture. Bila ji je storjena velika škoda, kar kaže na brezbrižnost države do kulture. Ponosen pa bi bil, upam, na to, da ga vsaj v letošnjem letu uprizarjamo, malo več beremo, citiramo, raziskujemo. Morda bi bil ponosen na Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki je na tradicionalnem recitalu ob Prešernovem spomeniku vključilo njegove citate iz Bele krizanteme in Kritičnih in polemičnih spisov, s čimer se je potrdilo, da se v slovenski družbi stanje duha v sto letih ni bistveno spremenilo. Ko vidim, da se študenti AGRFT navdušujejo nad njegovim pisanjem, mislim, da bi bil tega iskreno vesel, čeprav je bil zvezda v svojem času in mu občudovanje mladine ni bilo tuje.
Gledališki igralci negujete slovenski jezik, še posebej vi imate lep odnos do njega. Kritični ste na vso sodobno brezbrižnost. Ste tudi zato ambasadorka nacionalne kampanje Slovenija bere, katere cilj je izboljšanje bralne kulture? Kot je rekla literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić - ljudje, ki berejo, so nevarni.
Jezik je osnova za obstoj naroda. Skrb za jezik in bralno kulturo ni le stvar zanesenih posameznikov, to zadeva celotno družbo. To bi morala biti prioriteta tako države kot posameznikov. Zato me razjezi vsako zmanjševanje ali ukinjanje sredstev, ki so dodeljena jezikovnim portalom, saj so prava zakladnica znanja, raziskovanja in spodbujajo k odgovornejšemu odnosu do jezika. Takšen je na primer portal Fran, ki je narejen sijajno in je v javnem interesu, a je bil letos ob dodatna finančna sredstva. Kot ambasadorka bralne kulture se zavzemam tudi za to, da bi bili vsi uradni dopisi, ki jih državljani dobivamo na dom ali ko iščemo uradne informacije na spletu, napisani tako, da bi jih lahko razumel vsak, ki je funkcionalno pismen. Jezik v teh aktih je namreč največkrat tako zapleten, da ga niti pravniki niti tisti, ki so birokratska pravila pisali, ne razumejo. Zakaj je tako, se vprašam? Je to nesposobnost, lenoba? Kajti napisati jasno in enostavno je težje kot zapleteno. Je krivo to, da kopiramo in lepimo vse, samo da bo zadoščeno birokratskim pravilom? Je namen države, da človek ostaja
nemočen pred nedostopnim zidom birokracije in ga je tako zlahka zmanipulirati?
Ste lastnica vesne za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu Klemna Dvornika Kruha in iger, kjer ste nas navdušili tudi z odličnim posnemanjem velenjskega naglasa. Nasploh ste zelo dobri pri posnemanju različnih narečij. Ali je ta pestrost slovenske pokrajine nekaj, ker bi morali še bolj negovati?
Bogastvo, ki ga imamo v slovenskem jeziku tudi v narečjih, je čudovito. Nekatera narečja so zelo težka in jih je težko ujeti. Igralec potrebuje čas, ne le da zvočno posname, marveč da narečje ponotranji, to pa ni le zunanja forma, marveč duh jezika in ta je najbolj pomemben. Z veseljem sem igrala v Dvornikovem filmu, saj filmskih vlog ni na pretek, zato sem bila tudi zelo vesela nagrade, ne le svoje, tudi drugih, zlasti občinstva, kar je priznanje celotni ekipi in žanru komedije, ki tudi pri filmu ne predstavlja lahkega dela.
Ali Slovenci še hodijo v gledališče in kako bi jih povabili, naj pridejo pogosteje?
Slovensko gledališče je pestro, smo gledališki narod. Če je nekaj res dobro, ljudje pridejo. Pritegnejo jih živ človek, skupna energija in nenehno čustveno valovanje, napetosti in dramski obrati. Pridejo, da doživijo ekstrakt življenja. Da jih začara gledališka magija in morda z njeno pomočjo vidijo svet v drugačni luči.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
»V tem poklicu nisem edina, ki imam znane starše. Opazila sem, da so pritiski na te kolege veliki, zato je pot v samostojnost edini način, da se človek otrese bremen, ki mu jih nalagajo drugi in zanje niti ni kriv niti jih ni dolžan nositi.«
»Kot ambasadorka bralne kulture se zavzemam tudi za to, da bi bili vsi uradni dopisi, ki jih državljani dobivamo na dom
ali ko iščemo uradne informacije na spletu, napisani tako, da bi jih lahko razumel vsak, ki je funkcionalno pismen. Jezik v teh aktih je namreč največkrat tako zapleten, da ga
niti pravniki niti tisti, ki so birokratska pravila pisali, ne razumejo.«
28
PORTRET
Ples se vedno prileže
Tako pravita Ana Majcen in Naja Podbrežnik, letošnji najboljši srednješolski plesalki Slovenije
Ana Majcen je iz Šentjurja, Naja Podbrežnik iz Žalca. Obe sta dijakinji prvega letnika Gimnazije Celje - Center in obožujeta ples. Na videz sta se poznali že s prejšnjih tekmovanj v okviru Šolskega plesnega festivala, saj človek pač mora poznati svojo konkurenco. Letos sta nastopili v isti šolski ekipi in osvojili prvo in drugo stopničko na zmagovalnem odru festivala. Ana je postala državna prvakinja in s tem naj srednješolska plesalka Slovenije, Naja pa državna podprvakinja.
Tako dobro sta se odrezali na aprilskem državnem prvenstvu srednjih šol v plesu, ki se ga je udeležilo 43 plesalcev iz vse države, gre pa za edino tovrstno plesno prireditev pri nas. Plesna skupina šole, ki jo vodi učiteljica Špela Lužar, je tudi sicer dosegla lepe uspehe, šesto in četrto ekipno mesto.
Plesa se ne naveličaš
Obe plešeta že vrsto let in osvojena naslova nista njuna edina uspeha. Najo je za ples navdušila mama, ki je plesala v Harlekinu, društvu za umetnost plesa v Celju, kjer je bila njena mentorica Ana Vovk Pezdir. Ker je Naja ves čas govorila, da bi rada plesala, jo je mama lepega dne peljala k svoji nekdanji mentorici. »Bilo mi je tako všeč, da sem se takoj odločila, da bom ostala. Videla sem starejše plesalke in sem želela biti tako dobra kot one. Pri Harlekinu je osnova učenje klasičnega baleta in kasneje mu lahko dodaš še sodobni balet. Balet mi ustreza, ker je izrazen in mu lahko dodam svojo noto.«
Ana se je za ples navdušila na šolskem tekmovanju prav v okviru omenjenega festivala, na katerem je letos zmagala. »Odločila sem se, da bom poskusila, dobila sem DVD s
Plesna ekipa I, Gimnazije Celje -Center (Foto: arhiv GCC)
posnetimi plesnimi koreografijami in vsak dan sem doma vadila. Prepričana sem bila, da bom zmagala, in mi je že v prvem razredu tudi uspelo.« A balet ni njena zvrst plesa, bolj blizu ji je hip hop. Vsako leto je tekmovala in začela trenirati v okviru Plesnega vala v Šentjurju, kjer jo je učila Tjaša Leban. Zdaj ne hodi več v plesno šolo, a še vedno zelo rada pleše in tega se ne bo nikoli naveličala, je prepričana. Naja pleše v Harlekinu že dvanajst let in še vedno pridno hodi vsak dan na vaje.
Brez velikih pričakovanj
Na festivalu sta morali plesati na osnovi določenih koreografij, ki sta se jih morali naučiti. Udeleženci so bili razdeljeni v več skupin, te pa so morale plesati posamezne plese. Sodniki so ocenjevali vsakega posameznika v skupini in odslavljali tiste, ki se jim niso zdeli dovolj dobri, tako da so na koncu ostali le najboljši. Plesati so morali hip hop, latino in pop. »Nisva veliko pričakovali, glavno se nama je zdelo, da pleševa. In ker sva bili sproščeni, je bilo zato verjetno dobro,« meni Naja. »Bilo je kar zahtevno, ker so bile na sporedu tri koreografije, gibalno zahtevne in različne. Tudi kondicijsko ni bilo čisto enostavno,« dodaja Ana. A obe sta prepričani, da je lahko rezultat dober, če se imaš med plesom dobro. Ana trdi: »Jaz se pri plesu vedno sprostim, medtem ko so tekmovanja v atletiki veliko težja.« Ni le plesalka, ampak tudi trenira
Ana Majcen, prvouvrščena na letošnjem Šolskem plesnem festivalu
Ana: »Ko sem žalostna in vesela, plešem, to je pomemben del mojega življenja.«
atletiko in igra šah. Čas, ki jima tako ostane po pouku in učenju, morata pametno razporediti. Očitno jima nič ni pretežko, čeprav Naja priznava, da zjutraj težko vstane. V šoli imata status športnic in učitelji razumejo njune obšolske dejavnosti.
Zase ali kaj več?
Prehod iz osnovne šole ni bil tako težak, kot so ju strašili nekateri, vsaj Ana tako pravi. »Nekateri so pretiravali, kako je težko, a če je to res tvoja želja, se prilagodiš in ni težko.« Naji se je sprememba na začetku zdela kar velika: »Potrebuješ nekaj časa, da se navadiš, potem hitro najdeš podobne sošolce in spoznaš sistem. Če imaš poleg šole še kakšne dejavnosti tako kot midve, je težje, ampak se da.«
Ana je tekmovala tudi v paru v standardnih in latinskoameriških plesih, a je bilo vedno manj plesalcev. Teh zlasti primanjkuje v baletu, ugotavlja Naja. Ob tem jo moti, da si ga mnogi napačno predstavljajo. »Ko smo imeli v osnovni šoli delavnice, sem lahko vrstnikom pokazala nekaj prvin baleta in dokazala, da ni tako enostaven, kot mislijo.«
Ali bi se želeli v prihodnje ukvarjati samo s plesom? Ana pravi, da nima baletnega znanja in da je najbolje, da ostane pri šolskih festivalih ter da pleše za svoje zadovoljstvo. Svoje poklicne cilje vidi na drugih
Naja Podbrežnik je na festivalu zasedla drugo mesto.
Naja: »Tudi če ne čutim pretiranega čustva, plešem. Brez tega ne gre.«
področjih: zanimajo jo živali, rada bi počela kaj v zvezi s tem.
Naja ima nekje na tihem bolj resne želje v zvezi s plesom, morda bo po končani srednji šoli poskusila opraviti sprejemne izpite kje v tujini. »Če ne bom uspela kot plesalka, bi bila rada pedagoginja na tem področju,« zaupa svojo željo. Pri tem se zaveda, da balet zahteva veliko odrekanj.
V veselju in žalosti
Si sploh predstavljata življenje brez plesa? Obe odkimata in povesta, da jima pomaga v trenutkih žalosti in da s plesom izražata tudi svoje veselje, ples je del njunega življenja. Veliko se izražata na ta način, priznata. Doma razumejo in podpirajo njuno plesno navdušenje. Pleše tudi Anina sestra, s katero sta na nek način konkurentki na tekmovanjih, a se hkrati podpirata ter sta veseli uspehov druga druge ali pa jokata, če kateri ne uspe. Pri Naji je vsa družina bolj umetniško naravnana in njene nastope si vedno ogledajo tudi starša in brat, da lahko nato razpravljajo, kaj je bilo v redu, kaj bi še lahko ...
A kot ugotavljata, je najbolj pomembno, da se imaš lepo pri vsem, kar počneš, sicer je vse skupaj kar malo žalostno. Naj jima bo torej pri vsem, kar počneta, lepo tudi v prihodnje.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
»Nikoli ne obljubljam gradov v oblakih«
Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Občine Vransko Francem Sušnikom
Občino vodi že od ustanovitve leta 1998. Najbolj ponosen je, da je v tem času na Vranskem zrasel Dom sv. Rafaela, s katerim je občini v sodelovanju z župnijsko karitas uspelo vzpostaviti zavidljivo pomoč starejšim in socialno šibkejšim občanom. Če bi bilo le mogoče, bi nazaj zavrtel čas v primeru nasedle gradnje Sončnih vrtov, ki zaradi lastniških nesoglasij propadajo in kazijo podobo naselja Brode.
»Kljub izjemno slabemu in nerazumljivemu odnosu vlade do financiranja občin smo na Vranskem v zadnjem letu ohranili tisto raven družbenega in bivalnega standarda, ki smo ga ustvarili v preteklih letih. Pri tem želim poudariti socialne storitve, ki jih financira občina. V mislih imam skrb za najmlajše in najstarejše občane,« na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju zaznamovalo življenje v občini v preteklem letu, odgovarja župan Franc Sušnik.
Trško jedro bo, kot kaže, naenkrat oživelo. Poleg cer-
kve, ki jo prenavlja župnija, načrtujete tudi obnovo makadamskega parkirišča in Schwentnerjeve hiše. Njena obnova je bila potrebna že kar nekaj časa. Kje se je zatikalo?
Občina je v sodelovanju z ministrstvom za kulturo Schwentnerjevo hišo odkupila leta 2001. V sklopu projekta Ekomuzeja hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije smo prenovili del notranjih prostorov in uredili vstopno informacijsko točko. Njena nadaljnja obnova se je odmikala, ker smo bili neuspešni na kar petih razpisih ministrstva za kulturo. Odločili smo se, da bomo letos in prihodnje leto sami zagotovili večino denarja za prepotrebno zunanjo obnovo te osrednje kulturne zgradbe v trgu. Začela se bo avgusta in končala oktobra. Naložba bo stala 188 tisoč evrov, od tega bomo 46 tisoč evrov dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Črna packa v trgu je tudi makadamsko parkirišče med gostiščem Slovan in tr-
govskim središčem. Zakaj se boste obnove lotili šele letos?
Občina je imela pri odkupu zemljišča veliko težav. Iz stečajne mase Savinjske trgovske družbe nam ga je uspelo odkupiti šele leta 2016. Obnova, za katero bomo namenili približno 47 tisoč evrov, se bo začela kmalu. Podjetje Karbon bo območje asfaltiralo in uredilo 27 parkirišč, cestišče ter hodnik za pešce.
Na čelu občine ste že od njene ustanovitve leta 1998. Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi pri svojem vodenju morda kaj spremenili? Bi se česa lotili drugače?
Zagotovo bi drugače ravnal v primeru stanovanjske gradnje Sončnih vrtov v Brodeh. Zemljišče z nedokončanimi zgradbami že desetletje stoji. Menim, da se je večinski lastnik lotil tega projekta zgolj z namenom, da bi zastavil nepremičnino in pridobil posojilo, ki ga nikoli ni vrnil. Zapuščeno gradbišče nam v nobenem primeru ni v ponos. Mogoče smo nekoliko preveč previdno načrtovali
Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko vabi na
2. KULINARIČNI POHOD
mm
letos po novi trasi
sobota, 19. 5. 2018
8.00-9.00
prijava pohodnikov pri Schwentnerjevi hiši
predstavitev in degustacija TD GUŠT in ponudnikov v TIC-u
9.00
start pohoda 14.00
cilj pri Športni dvorani Vransko
www.zkts-vransko.si 041 919 829, 041 238 749, 031 210 298
Župan Franc Sušnik: »Pogled na delovanje občine je včasih nekoliko izkrivljen. Ljudje najprej pomislijo zgolj na vzdrževanje cest in komunalno dejavnost. A to dvoje predstavlja zgolj približno tretjino občinskih nalog in obveznosti. Tega področja nikoli ne dajem na prvo mesto in izpostavljam. To so stvari, za katere je samoumevno, da morajo biti urejene.«
tudi rabo prostora ob avtocestnem priključku v Čepljah, kjer nam zmanjkuje prostora za razvoj obrti in podjetništva. Ob današnjem pogledu na zaščito kmetijskih
zemljišč namreč ne moremo pričakovati, da bi poslovno cono lahko razširili, čeprav menim, da ob avtocesti ni pogojev za kakovostno kmetijsko proizvodnjo. Nenazadnje
bi leta 2006 odločneje vztrajal pri takojšnji gradnji mostu čez Bolsko in ne bi popustil vodarjem, ki so gradnjo mostu pogojevali s prestavitvijo struge Bolske, kar je bilo in je še vedno neizvedljivo.
Ste zelo neposredni. Zdi se, da vedno poveste, kar mislite. Je to tisto, s čimer ste na vseh volitvah doslej uspeli prepričati občane?
Nikoli ne obljubljam gradov v oblakih. Ob kandidaturi pripravim program, v katerega nikoli ne uvrstim neuresni-čljivih projektov. Najbolj sem ponosen na gradnjo Doma sv. Rafaela Vransko, ki smo ga uresničili skupaj z župnijsko karitas. Z njim smo ustvarili trden temelj za pomoč starejšim in socialno ogroženim. Naši občani imajo možnost koristiti pomoč na domu vse dni v letu 24 ur na dan. Dom prav tako s pripravo in z razdeljevanjem brezplačnih toplih obrokov poskrbi za naše najšibkejše občane. Denar za pripravo povprečno dvanajstih socialnih obrokov dnevno zagotavlja Občina Vransko iz proračuna. Najbrž je potreb še bistveno več, a se marsikdo, ki potrebuje pomoč, tega sramuje in se ne želi izpostavljati.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Podelili bodo priznanja
Občina Vransko praznuje občinski praznik v spomin na leto 1868, ko je cesar v začetku aprila dotedanji kraj Vransko v vojvodini Štajerski povišal v deželno knežji trg. 14. maja je sledilo vsesplošno praznovanje Vranšanov s slovesno mašo, z razstavo živine in veliko ljudsko veselico. Na slavnostni akademiji, ki jo bodo ob tej priložnosti pripravili v petek, 11. maja, bodo že tradicionalno podelili občinska priznanja.
Grb Občine Vransko bosta prejela Franc Beričič z Vranskega za življenjsko delo na področju agronomije in za prispevek pri ohranjanju sakralne kulturne dediščine ter Košarkarsko društvo Vrani Vransko za prispevek k razvoju košarke v občini in za delo z mladimi. Dobitniki plaket bodo Rado Jerman iz Zahomc za delovanje v lokalni skupnosti in za prispevek pri gradnji komunalne infrastrukture, Breda Rančigaj z Vranskega in Jože Goropevšek iz Prekope za delovanje na društvenem področju. Za izjemne športne dosežke bodo podelili tri priznanja, in sicer Simonu Zajcu, Emi Mešič in Ani Mešič iz Brodov.
ŠO
Fizioterapija Simona Novak, s. p. Vransko 144a, 3305 Vransko Telefon: 051 383083 E-pošta: novak.simona29@gmail.com
Področja strokovnega delovanja: izvajanje fizioterapevtske obravnave na podlagi napotne listine samoplačniške specialne fizioterapevtske obravnave manualne terapevtske tehnike in terapevtske masaže strokovna svetovanja s področja fizioterapevtske dejavnosti
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Ob vznožju Črete na posestvu Podgrad uredili idiličen kamp
Ш Ti
™ - -V.	^rai-ii




■
Brata Zorko sta posestvo z graščino Podgrad v Praprečah pri Vranskem dobila nazaj po končanem denacionalizacijskem procesu leta 2001. Na delu zemljišča, kjer je nekoč že bil kamp z vaškim bazenom, so ponovno obudili turistično dejavnost.
Na vhodu v kamp stoji servisna zgradba, v kateri so recepcija, kopalnica in sanitarije, pomivalnica posode in pralnica ter hladilniki. Vodja kampa je Renata Vinčec, lastnik je njen mož Dejan Zorko, ki se sicer ukvarja z gozdarstvom.
Sredi kampa so ohranili vrt, za katerega skrbi Renata. Gostje si bodo lahko na njem nabrali zelenjavo.
Nekoč je bil na območju kampa Podgrad bazen. Ker je bil kasneje opuščen, se je družina Zorko odločila, da ga bo zasula in uredila ribnik.
Družina Zorko "e kamp uredila na mestu, k"er "e pred desetletji že stal kamp s kopališčem. Ohranila "e sledi preteklosti in van" s celovito prenovo vnesla sodoben pridih. Postavila "e postajališča za avtodome in lesene hišice ter opremila parcele za šotore.
Brata De"an in Ira Zorko sta posestvo Podgrad pred sedemnajstimi leti dobila nazaj po končanem denacionalizacijskem procesu. Z graščino je bilo posestvo nekoč v lasti njune babice Anice Robič, ki je bila sicer hči znanega celjskega industrialca in poslovneža Petra Majdiča mlajšega, ki je imel na prelomu iz 19. v 20. stoletje na Spodnji Hudinji med drugim v lasti trgovino z železnino Merkur, predhodnico današnjega podjetja Merkur.
V socializmu so v nacionalizirani graščini Podgrad v Praprečah bivali ljudje, na delu posestva je bilo že takrat urejeno vaško kopališče s kampom. »Po denacionalizaciji smo imeli najprej idejo, da bi na tem območju uredili igrišče za golf s hotelom, a ker gre za okoljsko precej oporečno dejavnost, svak Ira pa je okoljsko zelo osveščen, smo to misel opustili. Mož se je posvetil gozdarstvu, svak obnovi graščine in obdelovanju kmetijskih površin,« pripoveduje Renata Vinčec, ki se je z možem Dejanom in otrokoma iz Ljubljane v Prapreče preselila leta 2001.
Posvetili so se gozdarstvu
Na območju današnjega kampa so imeli skladišče lesa, v bližini graščine Podgrad, kjer je bil nekoč tudi mlin, so postavili žago. Leta 2008 jih je obiskala inšpekcija in opozorila, da na zemljišču, ki so ga predhodno zaradi ideje o golfu že spremenili v prostor za šport, rekreacijo in turizem, ne smejo izvajati gozdarske in kmetijske dejavnosti. »Z možem sva razmišljala, če že imava urejeno prostorsko ureditev, zakaj ne bi območje, ki je izredno lepo, izkoristila za turistično dejavnost. In tako se je rodila ideja o kampu,« dodaja
rojena Prekmurka, ki je bila takrat še kot kemičarka zaposlena v Leku. A se je kmalu zatem posvetila zgolj svoji novi dejavnosti - kampu.
Od ribnika do zemljanke
Pred osmimi leti so zemljišče najprej povsem razkopali. Na novo so morali urediti vso osnovno infrastrukturo - od vode do elektrike. Zgradili so večjo servisno zgradbo, v kateri so recepcija, sanitarije, tuš, kuhinja, pralnica, hladilniki, večino ostalih objektov so obnovili. V kampu še danes ostajajo stanovanjska hiša, v kateri urejajo tri apartmaje, vrt, sadovnjak, zemljanka, brunarica, ki služi kot kuhinja, nekdanji bazen, spremenjen v ribnik. Dodatno so uredili še nekaj nadstreškov, manjše lesene hiške s posteljami, parkirišča z vodo in elektriko za avtodome, na zelenici so predvideli mesta za šotore.
Razporeditev so si na podlagi predhodne zamislili sami ob strokovni podpori projektantov iz Savinja projekta.
Po zelenjavo na vrt
V teh dneh pričakujejo tehnični pregled kampa, v katerega so, kot ocenjujejo, do zdaj vložili več kot petsto tisoč evrov. Po zaslugi že nekaj časa delujoče spletne strani se ljudje že zanimajo za bivanje pri njih, a prve goste bodo po predvidevanjih lahko sprejeli poleti. V prvi vrsti računajo na prehodne turiste na poti s severa na jug, ki se bodo pri njih ustavili za noč ali dve. Kljub dovršeni ureditvi z vrsto storitvami, med drugim si bodo lahko gostje na domačem vrtu sami nabrali zelenjavo, s ceno ne bodo pretiravali. Za osebo bo bivanje na dan znašalo deset evrov.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Trgovina KMETIJSKA PRESKRBA Vransko 133 3305 Vransko tel: 03/ 703-2774 mobi: 031/641-324 mail: kzvransko.trgovina@siol.net
Majska ponudba: okrasno cvetje za balkonska korita in zelenjavne sadike
FUKSIJA, SURFINIJA, DIHONDRA, PELARGONIJA
cena za kom 1,20 eur
BRSUANKE
cena za
(pokončne, vi:
kom 0,69 eur
viseče)
PELARGONIJA angleška
cena za kom 2,50 eur
SADIKE ZELENJAVNE ORTO MIO (zelo kvalitetne)
cena za kos od 1,70 do 2,90 eur
DIŠAVNICE
cena za kos 3,50 eur
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Med bolj priljubljenimi predmeti so bili tudi nogometni dresi.
Ceno predmetov je treba skrbno določiti. Na tovrstnih sejmih namreč ne gre brez barantanja.
Prodajali, menjali, podarjali
Na Vranskem v soboto prva garažna razprodaja - Od oblačil do sesalnikov
Ne veste, kaj bi s še vedno uporabno vazo, ki vam je postala v napoto? Ali ste se morda naveličali klobuka ali svilenega šala, ki vam le kradeta prostor v omari? Ali se v kleti že več let izogibate še delujoči mikrovalovni pečici ali aparatu za peko kruha? Prava rešitev je garažna razprodaja. V tujini razširjena oblika podarjanja in prodajanja predmetov postaja v zadnjih letih vedno bolj priljubljena tudi pri nas. Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko jo je na pobudo domačinov prvič priredil v soboto dopoldne. Pred športno dvorano se najrazličnejše predmete -
je zbralo kar nekaj občanov, ki so v tem spomladanskem času želeli prevetriti svoje omare, kleti in podstrešja. Z nasmeški na obrazu so prodajali, menjali in podarjali
od športne opreme, oblačil, nakita in modnih dodatkov do knjig, predmetov za dom in vrt. Skratka vse, kar je lepo in še vedno uporabno. To je namreč tudi bistvena
razlika med garažnimi razprodajami in »bolšjaki«. Pri garažnih razprodajah, ki so se se začele pojavljati v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ameriških predmestjih, je namreč osnovni cilj prehajanje stvari od enega do drugega lastnika. Če ima nekdo preveč igrač, knjig, plošč, uporabnih in okrasnih predmetov, ki jih ne potrebuje več, jih prinese na razprodajo in proda za simbolično ceno ali jih zamenja za druge predmete.
Do nekaj deset evrov
Nič drugače ni bilo v soboto na Vranskem, kjer so se sodelujoči dogodka večinoma udeležili zato, da so se znebili krame in da so z njo razveseli katerega od sokrajanov, sami pa so v zameno dobili nekaj žepnine. Cene predmetov so bile zelo različne - od tistih simboličnih do nekaj deset evrov. »Želeli smo, da se občani rešijo predmetov, ki jih ne potrebujejo več, in
obenem preživijo lepo sobotno dopoldne v družbi so-krajanov,« je osnovni namen pojasnila strokovna delavka v zavodu Suzana Blatnik, ki jo veseli dober odziv. Nekateri obiskovalci so celo predlagali, da bi dogodek ponovili že čez mesec dni. Morda pa bo res drugo soboto v avgustu, ko sicer obeležujemo celo mednarodni dan garažnih razprodaj.
Spodbujanje ponovne uporabe
V zadnjih letih njihov namen nista le prodaja in menjava, temveč tudi vedno bolj
opozarjanje na velik pomen ponovne uporabe. Na tem je nenazadnje v soboto temeljila tudi delavnica izdelovanja glasbil iz odpadnih materialov. Člani kuharsko-vrtnar-skega krožka OŠ Vransko-Ta-bor so obiskovalce, kot se za prave ameriške garažne razprodaje spodobi, presenetili s palačinkami in z bezgovim ter regratovim sokom. Otrokom so bile namenjene še športne animacije, pod vodstvom Jerce Felicijan iz Konjeniškega društva Jerinov hlev pa so se preizkusili v jezdenju konja.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je garažno razprodajo na pobudo občanov prvič priredil v soboto dopoldne pred športno dvorano.
Spoštovani Savinjčani! Vabimo vas, da obiščete naši slaščičarni na Vranskem in v
Petrovčah in si tako polepšate dan z raznovrstnimi in s kakovostnimi sladoledi različnih barv in okusov kot tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovsega programa. Kmalu bomo za vas spet tudi v Šempetru.
PROGRAM DODATNEGA USPOSABLJANJA VOZNIKOV ZAČETNIKOV
S do dopolnjenega 21. leta ali v v dveh letih po prvi pridobitvi
vozniškega dovoljenja v za avtomobiliste in motoriste
Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in slaščičarna - proizvodnja Vransko: 703 30 38 Slaščičarna Petrovče: 713 30 84
?WJ*VA- Ntb
Ш 080 26 36
CENTER VARNE VOŽNJE NA VRANSKEM
amzs.si/cw
AMZS
32
FOTOREPORTAŽA
Že četrto razvajanje brbončic z vinom in s čokolado
Sladkosti tudi za oči in telo
Minula sobota je ljubitelje pregreh, kot sta vino in čokolada, na Festivalu vina in čokolade v Podčetrtku ponovno razvajala v različnih samostojnih in kombiniranih različicah.
Obiskovalci so lahko svojim brbončicam privoščili približno šestdeset različnih vrst vin in štirideset vrst čokoladnih pregreh. Letošnja novost festivala je bila modna revija Wine&choco fashion kreatorke Vide Bračun. Mešano belo vino domačije Volavšek iz Podčetrtka je postalo županovo vino za leto 2018. Ponovno so tekli tudi za Metulje hrabrega srca in pripravili dobrodelni koncert, kjer so nastopili člani skupine Mi2.
Medtem ko so starši lahko poskušali različna vina, je bila za otroke pripravljena široka ponudba različnih aktivnosti, od otroških delavnic, plezalne stene, do umetniškega kotička, čokoladnega lepotilnega kotička in vožnje s turističnim vlakcem za celotno družino. Ob dogajanju so umetniki in umetnice tudi ustvarjali s čokolado, od sladkih slik do čokoladnih skulptur. V goste so prišli trubači iz Divače, osrednja glasbena gostja dneva pa je bila Alya s svojo glasbeno skupino. Festivala se tradicionalno udeleži približno sedem tisoč obiskovalcev in toliko jih je gostil tudi letos.
ANJA HOHLER Foto: SHERPA
Ob odprtju sta vse pozdravila župan Občine Podčetrtek Peter Misja (tretji z desne) in direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja (prvi z desne).
^zttda,ne<>m£t|ine so bile skoraj v celoti užitne.
REPORTAŽA
33
Celjske kadetinje, ki jim je uspela senzacija v Mariboru.
Mladinke Cinkarne
Pred piko na i ene najboljših sezon
Celjski klub zbral 27 pokalov v članski konkurenci
Košarkarice Cinkarne, podprvakinje Jadranske lige in slovenskega pokala, se bodo v finalu državnega prvenstva pomerile s tekmicami iz Kranja. Varovanke trenerja Damirja Grgića so še brez poraza v tej sezoni v prvi slovenski ligi, temu primerni bodo tudi njihovi cilji v finalu proti Gorenjkam. Prvi obračun bo jutri v Celju. Drugi dvoboj bo v torek v Kranju. Za naslov prvakinj je treba zmagati trikrat, tako da bi lahko Celjanke pokal dvignile že v petek, 18. maja, v dvorani Gimnazije Celje - Center.
Prijetno so presenetile v Jadranski ligi, saj so bile po rednem delu celo na vodilnem položaju. Na zaključnem turnirju v bolgarski Montani so v polfinalu ugnale beograjsko Crveno zvezdo, v dramatičnem finalu pa so bile močnejše košarkarice podgoriške Budućnosti. Celjski klub je edini, ki je sodeloval v Jadranski ligi v vseh sedemnajstih sezonah. Kar
devetkrat se je prebil na sklepni turnir, dvakrat ga je tudi osvojil - v prvi izvedbi mednarodne regionalne lige, ko so se najboljše štiri ekipe zbrale v Šibeniku, in lani v črnogorski prestolnici. V prejšnji sezoni so bile Celjanke najboljše na obeh domačih tekmovanjih, kar na državnem prvenstvu ni uspelo mladinkam in kadetinjam. Letos so predstavnice obeh mlajših ekip Cinkarne »šle do konca«, zato bi bila sezona ob zmagoslavju članic ena najboljših doslej.
Zala daleč pred vsemi
Mladinke Cinkarne so enajstič najboljše v Sloveniji, kadetinjam je to uspelo sedmič. Obe ekipi vodi Jure Krajnc, Grgićev pomočnik tako v celjski članski vrsti kot tudi v slovenski reprezentanci. Iz KK Zlatorog se je pred petimi leti preselil v ŽKK Cinkarna. Celjske mladinke so na zaključnem turnirju v Grosupljem sprva ugnale Kranjčanke in nato
še gostiteljice. Prvakinje so postale Zala Friškovec, Aleksandra Krošelj, Ksenija Mitrić, Neža Šrot, Ana Kop, Maša Ocvirk, Maša Verčič, Urška Kračun, Nina Drobne, Lana Šantelj, Kaja Sluga in Ana Mari Štahl. Friškov-čeva ni bila le MVP (najbolj koristna igralka turnirja) in najboljša strelka, temveč tudi najboljša skakalka »fi-nal-foura«. Ob njej je bila v najboljšo peterko turnirja izbrana še Krošljeva.
Iz »nafte« do vrha
V postavi kadetinj, ki so na turnirju v Mariboru v polfinalu premagale Grosuplje, v finalu pa Ježico, so bile: Ksenija Mitrić, Ana Kop, Maša Ocvirk, Lana Šantelj, Nina Drobne, Ana Nuša Anžič, Manja Drobne, Maja Vavdi, Ana Grajžl, Ana Mari Štahl, Maruša Sajovic in Tisa Dolinšek. Naslov MVP je pripadel Mitrićevi, v najboljši postavi je bila še Maša Ocvirk, mlajša sestra Larise Ocvirk. Celjankam je uspel podvig. Dolgo je kazalo, da se sploh ne bodo
Temperamentni trener Damir Grgić je bil večkrat upravičeno nezadovoljen s sojenjem v finalih državnega prvenstva.
uvrstile med najboljšo četverico, a jim je to naposled uspelo skozi šivankino uho. V polfinalu so bile boljše od Grosupeljčank, sklepna bitka pa nosi posebno zgodbo. Ježičanke so namreč imele že 24 točk prednosti. Krajn-čeve varovanke so zaostanek nadoknadile, uprizorile senzacijo in se prešerno veselile. Športni direktor Uroš Kranjc je za naslednjo sezono napovedal prihode petih mladih nadarjenih košar-karic, treh Slovenk in dveh tujk, ki bodo v Celju postale dijakinje. »Od ustanovitve kluba imamo isto davčno številko. To poudarjam zato, ker je najbolj zahtevno neprekinjeno uspešno delovati. Če bodo članice državne prvakinje, bo sezona vsekakor primerljiva z našimi najboljšimi,« je dodal Kranjc, ki z Borutom Kopom, ki je predsednik, vleče vse niti v klubu.
Doslej le 3:0
Pred sedmim zaporednim finalom Celje - Kranj je treba poudariti, da je Triglav letošnji pokalni prvak. V svoji dvorani je izkoristil slab dan Celjank in izjemnih 40 minut Rebeke Abramovič. Ta bo že deve-tič v karieri igrala v finalu. Sedemkrat ji je to uspelo v celjskem dresu. Šestič v finalno serijo vstopa kapetan-ka Cinkarne Larisa Ocvirk: »Igralke komaj čakamo, da se vse skupaj začne. V tem trenutku razmišljamo zgolj o prvi, sobotni tekmi pred svojimi navijači. Vesele smo, da imamo prednost domačega igrišča, saj nam igranje pred našimi navijači pomeni dodaten veter v hrbet. Vzdušje v ekipi je pozitivno, vsekakor smo dobro pripravljene. Storile bomo vse, da dokažemo, da ima Celje še vedno najboljšo žensko košarkarsko ekipo v državi.« Tretjič bosta v finalu igrali Zala Friškovec in Iva Slonjšak. V dosedanjih šestih finalnih nizih s
Prizor iz zadnjega dejanja pretekle sezone.
Kranjčankami je Cinkarna vedno zmagala s 3:0!
»Izjemno motivirani«
Pred 21. nastopom v finalu DP in lovom za 14. zvezdico je trener Damir Grgić izpostavil: »Začetek finalne serije pričakujemo v dobrem stanju, zelo samozavestni in izjemno motivirani. Zadnje tekme so pokazale, da se naša forma dviguje, po zaključku lige WABA smo dvignili tudi ra-
ven fizične pripravljenosti ekipe. Spoštujemo ekipo Triglava, vendar verjamemo v svojo kakovost.« Šestkrat je Celjanke popeljal do naslova državnih prvakinj, štirikrat je to uspelo Želj-ku Ciglarju, dvakrat Borisu Zrinskemu in enkrat Dragomirju Bukviću. V tej sezoni je Cinkarna na vseh štirih tekmah DP premagala Triglav.
DEAN ŠUSTER Foto: GOJKO KUSIĆ SHERPA
34
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Pridružite se nam prihodnji četrtek na Špici
zaključna prireditev Akademije zdravega
Ob
17. uri bo življenja
Akademija zdravega življenja se končuje. Skupino, ki smo ji z ekipo 24alife spremenili življenjski slog, čaka ta konec tedna samo še zaključno testiranje. Nato vas vabimo, da se nam tudi vi pridružite v četrtek, 17. maja, ob 17. uri pri celjski Špici, kjer bo
zaključna prireditev. Kaj se bo dogajalo, naj zaenkrat ostane skrivnost. Lahko le povemo, da se bomo skupaj odpravili na krajši pohod, za nasvete pa bodo ves čas na voljo tako člani strokovne ekipe 24alife in udeleženci akademij e, ki vam bodo iz izkušenj povedali, kaj je bilo pri spremembi življenjskega
/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
sloga najpomembneje, in predvsem, da je pri takšni odločitvi lahko vsak uspešen. Ovire so samo v glavi.
»Samodisciplina je ljubezen do sebe«
Prihodnji četrtek boste lahko prebrali, katere cilje smo udeležencem pomagali izpolniti. Tisti, ki niso nikoli vadili v naravi, to zdaj dnevno počno, drugi ne morejo več brez sprehodov, nekateri so popolnoma spremenili miselnost o prehrani, nekateri so v pasovih ožji za več kot 17 centimetrov, nekateri so izgubili tudi po 17 kilogramov... Reportažo z zaključne prireditve, ki bo prihodnji četrtek, bomo v Novem tedniku pripravili čez 14 dni.
Zato se imejte radi
V ponedeljek smo se s skupino srečali še zadnjič v Žalcu. Sproščeno smo pokramljali, priznamo, da je bilo tudi čustveno, saj se zavedamo, da je skupina še zadnjič slišala nekaj strokovnih napotkov športnega psihologa Iztoka Žilavca o tem, kako naprej, nutricio-nistka Damijana Presečnik pa je pripravila prav posebno presenečenje.
»Vsako sledenje cilju zahteva trud in sistematičnost. Pri tem smo vam pomagali. Samo to dvoje vas bo vodilo naprej. Zato imejte samodisciplino. Kajti samodisciplina je ljubezen do sebe. Če imate nekoga radi, nikoli ne boste želeli, da bi ta človek sprejemal napačne od-
ločitve. Zato imejte radi tudi sebe in se odločajte pravilno. Vedno ste sami in vedno je odločitev o tem, kako zdravo boste živeli, samo vaša,« je bilo sporočilo psihologa. Žila-vec jim je ves čas akademije stal ob strani. Vedno jim je bil
aka
\ Јрш*
Ш
»Na začetku akademije bilo to vse polno,« je dejala Marjeta Jager.
na voljo za kakršnekoli nasvete, če je posameznik imel morda težave z motivacijo.
Tik pred srečanjem je imela največ dela nutricionistka Damijana Presečnik. Naša skupina najprej sploh ni vedela, kako se je Damijana spretno v predpasniku vrtela v kuhinji in kaj jim je pripravljala. Vse je namreč presenetila s smutiji, ki jih je izjemno lepo postregla na krožnikih. Zakaj na krožnikih, vedo naši udeleženci akademije, saj so se o tem velikokrat pogovarjali na
delavnicah. »Podali smo vam ogromno znanja. Živite od tu naprej. Nič ne bo narobe, če si boste občasno zaželeli kakšen manj zdrav prigrizek. Toda navadite svoje telo, da si bo zaželelo samo zdravo hrano,« je dejala.
Skupino čaka v petek še zaključno testiranje. Čeprav strnjenih delavnic akademije ne bo več, bomo skupino spremljali vse do konca leta. Kajti posledice znanja, ki so ga dobili do zdaj, bodo takrat najbolj vidne. Saj veste, Akademija zdravega življenja je
zelo dobro premišljen projekt naše medijske hiše in 24alife in temelji na izjemnem znanju ameriške Mayo klinike, ki je niso kar tako poimenovali sinonim sodobnosti na področju zdravja. Kakšna presenečenja še pripravljamo za skupino, bo odkrito na Špici prihodnji četrtek. Pridružite se nam. Kdo ve, morda bo ravno to razlog, da boste naslednje leto tudi vi med člani Akademije zdravega življenja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Poleg smutija na krožnikih jim je Presečnikova pripravila še limonado z meliso. Izjemen okus.
Tanja Hribernik in Tomo Banovšek
Slastno, kajne? Zelen smuti je sestavljen iz listnatega ohrovta, banane, avokada, meda, ingverja, malin, kivija, sončničnih semen in kvinoje. Vijoličen je iz borovnic, banan, grškega jogurta, ovsenih kosmičev, mandljev, chia semen in kokosa.
ZA ZDRAVJE
35
Se kaj gibate?
Telesna dejavnost preprečuje številne bolezni
Deseti maj je svetovni dan gibanja. Namen tega dne je spodbujanje telesne dejavnosti oziroma zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva. O gibanju in telesni aktivnosti smo že velikokrat poročali, tudi zato, ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije delež telesno nedejavnih prebivalcev kljub vsem opozorilom o zdravem načinu življenja narašča. Telesna nedejavnost je posreden vzrok za številne kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak.
Zaradi pomanjkanja gibanja se povečajo tudi Posebej skrb vzbujajoče je, da se neu-dejavniki tveganja za zvišan krvni tlak, zvi- strezna prehranjenost otrok in
mladine kaže tudi v njihovi gibalni učinkovitosti in da se prav na tem področju izkazuje visoka stopnja neenakosti, ki je povezana s socialno-ekonom-skim položajem.
SŠol
šan krvni sladkor in debelost. Kronične ne-nalezljive bolezni predstavljajo skoraj polovico splošnega globalnega bremena bolezni!
Telesna nedejavnost po podatkih zdravstvenih organizacij predstavlja četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost. Prekomerna telesna masa in debelost na primer povzročita pet odstotkov vseh smrti.
Tudi v Sloveniji narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, zadeva je toliko bolj problematična, ker se bolezni, ki so povezane z nezdravo hrano in nezdravim načinom življenja, pojavljajo vedno bolj zgodaj, celo pri otrocih.
Moški, starejši od štirideset let, in ženske, starejše od petdeset let, ki se še niso, a bi se radi začeli ukvarjati z intenzivno vadbo, se morajo pred tem posvetovati z zdravnikom.
POMEMBNO
Pred začetkom glavnega dela vadbe se je treba ogreti, po njej ohladiti.
Pred vadbo, med njo in po daljši (več kot trideset minut) vadbi je treba nadomestiti izgubljeno tekočino. Pijača naj bo negazirana, brezalkoholna, brez kofeina oziroma drugih poživil.
Z vadbo je treba počakati vsaj uro in pol po zaužitem večjem obroku. Vadba ni priporočljiva, če ima oseba povišano temperaturo oziroma je akutno bolna.
Vadbo mora oseba prekiniti, če začuti bolečino v sklepih, prsnem košu, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo težave, kot so slabost, vrtoglavica, motnje srčnega ritma in težko dihanje.
Aktiven življenjski slog
preprečuje bolezni srca in ožilja
zmanjšuje tveganje za možgansko kap
obvladuje krvni tlak
izboljša sladkorno bolezen
preprečuje krhkost kosti
L-.
zmanjša število
od tuje pomoči ^ odvisnih starostnikov
Sedeč življenjski slog oziroma način življenja, ki vključuje zelo malo telesne dejavnosti, razporejene čez cel dan - ali če je ta omejena zgolj na krajše obdobje dneva - je dejavnik, ki mu družba posveča premalo pozornosti. Raziskave kažejo, da čas, ki ga preživimo sede, vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Glede na to, da čas
sedenja negativno vpliva na zdravje tudi pri posameznikih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost, je pomembno, da se ljudje zavedajo, da morajo zmanjšati čas sedenja. Stroka priporoča, da aktivnosti, ki jih opravljamo sede, prekinemo z gibanjem (vstajanje, pretegovanje, hoja, uporaba stopnic namesto dvigala...), o čemer smo širše poročali že pred tedni.
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti. To je mogoče doseči z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali z visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Možna je tudi kombinacija obeh vadb. Šteje tudi telesna dejavnost, razdeljena na več manjših sklopov dnevno, vendar posamezen sklop ne sme biti krajši od deset minut. Za otroke in mladostnike zdravstveni strokovnjaki priporočajo vsaj
šestdeset minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov je to mogoče najlažje in najhitreje doseči z vsakodnevnim rednim pešačenjem ali kolesarjenjem. Vsaj dvakrat na teden je za vse starostne skupine priporočeno tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejši od 65 let in tisti, ki so slabše gibljivi, lahko izvajajo vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj tri dni v tednu. Če posameznik ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Ör Terme Zreče
Fizioterapevt svetuje ...
mag. Simona Pavlič Založnik,
univ. dipl. org., višji fizioterapevt
S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.
Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.
FIZIOTERAPIJA „TAKOJ": Vsak dan z bolečino je nepotreben!
CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah.
Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

36
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Dr. Milko Mikola
Pobeg Maxa Ado lfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (9)
Usoda organizatorjev pobega
Čese je za Maxa Adolfa Westna vse srečno izteklo, tega ni mogoče reči za tiste, ki so njegov pobeg organizirali in izvedli. Po aretaciji Anice Kranjc (30. januarja 1946) so pripadniki Ozne odkrili tudi ostale organizatorje Westnovega pobega in jih aretirali ter odvedli vceljske zapore v Starem piskru, kjer so jih v preiskovalnem postopku zasliševali.
Vsi so kazniva dejanja, ki so jim bila o čitana, priznali. Vendar je vprašanje, ali so to storili prostovoljno. Ozna in kasneje Udba s ta namreč pri zasliševanju uporabljali tudi najbolj brutalne metode in sta priznanja od zaslišan-cev, če ni šlo drugače, tudi izsilili z uporabo fizičnega in
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
psihičnega nasilja. Ko je bil preiskovalni postopek končan, je javni tožilec dr. Jože Žabkar zoper njih vložil obtožnico.
Proces proti njim je bil 9. septembra 1946 pred Okrožnim sodiščem v Celju. Sodni senat pod predsedstvom sodnika dr. Milana Švala je
vseh trinajst obtožencev spoznal za krive storitve kaznivih dejanj po tretjem členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ter jih obsodil na kazni odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo političnih ter državljanskih pravic za določeno število let. Najvišje zaporne kazni s prisilnim delom je sodišče izreklo Ka-rolu Žerovniku (20 let), Anici Krajnc (15 let), Jožetu Šerbi-neku (10 let), Alojzu Kosu (7 let) in Francu Samcu (5 let), najnižje pa je izreklo Gabrijeli Pulko (8 mesecev), Evgenu Oblaku (1 leto) in Julijani Mautner (1 leto).
Na izrečene kazni so se obsojenci pritožili na Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije, ki je njihove pri-
tožbe obravnavalo 7. januarja 19)417. Ugodilo je samo pritožbam zoper višino izrečenih kazni, vče ostale navedbe pritožiteljev je zavrnilo. K^^ETUSIKR:) lu ŽeroPRID^^^KI ema prostosti s prisilnim delom z 20 let znižalo na 15 let, Anici Kranjec pa s 15 na 10 let. Ko je represija v Jugoslaviji/ Sloveniji v začetku petdesetih let popustila, ae tistim obsojencem, ki so bili obsojeni na daljšekazni odvzema prostosti s prisilnim delom, kazen skrajšali in jih začeli spuščati na prostost. Med njimi je bil tudi Karol Žerovnik, ki je bil s presraj anja kazni odvzema prostosti s prisilnim delom odpuščen 17. januarja 1952, kar pomeni, da je bil zaprt »samo« šest let.
ALBUM S CELJSKEGA -t SVETOVNA VOJNA 1914-1918
Jo Nesbo: Snežak
Simbol neizbežn ega zla, ki prihaja
TakjPOSE^^m se veseli prvega zapadlega snega. V Oslu ob prvih snežinkah, ki izginjajo aa topli zemlji, izginja še nekdo. Poročene ženske. Višji inšpektor Harry HoEe prej me anonimno pismo, ka gaje podpisal Snežak. Ane snežak s korenčkom namesto nosu, ampak živ innevaren.
Detektiv Harry Hole je štiridesetletni mož postave, stro-kovnj ai za meožične morilce,
ki ss sooča z alkoholizmom in uživanjem drugih opejnih snovi. Predstavimo ga lahko kot svetlega odrešenika širšega prebivalstva in obenem zmedeno, nesamostojno osebo, ki ji bralec na trenutke zameri, da toliko časa porabi za premagovanje samega sebe, čeprav svoje delo detektiva opravlja vrhunsko. Harry se zaplete še v zapleten odnos s samohranilko Rakel in njenim sinom Olegom, ki ga vzame
za svojega, čeprav ni zgleden očetovski lik. Ob Rakel deluje zaljubljen zvert, duhovis, zbran in pošten držav9jan. Spet naslednji dan se pielevi v zaprtega in brezkompromisnega klateža.
Ko mu tz zap leta na tako zapleteni ravni, kot je psimer izginjajočih žensk, uspe priti na sled pretkanemu morilcu, postane jenak v očeh javnosti, sodelavcev in nadrejenih, zato mu tudi vse spodrsljaje spregledajo. Neskončna belina norveških pobočij je prikazana kot temačna in ekstre-mno mrzla, kjer se oblikujejo domiselni in hladni serijski morilci, uspešno pa jih iščejo zapiti detektivi.
Zgodba je na trenutke tako srhljiva, da si bralec želi, da bi domišljija vseeno imela mejo. »Sneg na vrtu je bil dovolj svetel, da je bilo mogoče videti snežaka. Tako osamljen se mu je zdel./... / V tistem se je izza oblaka prikazala luna in osvetlila črne zobe. In oči. Jonas je avtomatično zajel sapo in stopil dva koraka nazaj. V gruščnatih očeh se je šibko sve-
tlikalo. In niso strmele samo v hišo. Gledale so vanj. Zagrnil je zavese in zlezel nazaj v posteljo.« Ko bralec detektivk in kriminalk misli, da je prebral že vse na tem svetu, preseneti Jo Nesbo s kriminalnim romanom na popolnoma drugi ravni.
ANJA HOHLER
j.Jo Nesböje moj nŠJlnajljubfii pisatelj trilerjei/, Harry Hol ep a moj s owl junak«. И1с|1и1 сошиНу
etka ob 18.30 in 22.15
O avtorju:
Jo Nesb0 (1960), norveški pisatelj, bivši nogometaš in borzni posrednik, je avtor enajstih kriminalk z detektivom Harryjem Holeom. Njegovi romani presegajo žanr moderne kriminalke in so trenutno med najbolj branimi in prodajanimi kriminalka-mi. Nesb0 je bil v svetu označen kot nesporen kralj skandinavske kriminalke. Na Norveškem so leta 2007 Snežaka oklicali za najboljši roman leta, na podlagi knjige so posneli tudi istoimenski film.
telemach
kari al 271 kanal 152
Bratje Čok l .z Jerčina
Bratje Anton, Josef in Hans Čokl so skupaj odšli na fronto, vsi trije1 proti vzhodnemu bojišču. Hans in Josef - imenovali so ga tudi Pepa - sita šla najprej na orožne vaje v Gradec, Anton pe je odšel v Mureck na avstrijsko Štajersko, kjer se je njegov bataljon urilzaodhod na fronto v Galicijo. V Gradcu sta se ločili tudi Hansova in Josefova pot, Hans je odšel proti poljski meji v Krynice, Josef pa s svojOSTA^^Kez Madžarsko in Romunijo proti Rusiji. V boju ob ruski meji je bil ujet in odpeljan v rusko ujetništvo. Iz ujetništva se je vrnil in kasneje rad pripovedoval zgodbo o svoji vrnhvi. Pravil je, da je od tam pobegnil in se prebijal čez reko Volgo po ledenih ploščah, potem pa peš prispel domov? v Jerčin, ravno ko se je vojna končala. Ohranjene so razglednice krajev iz Avstrije, s Poljske, z Madžarske in iz Rusije, od koder so bratje redno pisali domov bratu Valentinu, ki je bil trgovec v Podčeartku. Vsi bratje so vojno preživeli.
Prispevala: Inka Golež
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Info: 03 426-1731:) (Srečko Maček)
Medijski pokrovitelj: Novi trdnik
IZ SVETA ZABAVE
37
Gašper Rifelj preseneča in blesti v oddaji Zvezde plešejo
»Vztrajnost, trma in delovne navade so se izkazale za izjemno koristne pri sodelovanju v tako napornem šovu. Vsak teden nov ples, druga koreografija, žulji, boleči gležnji in na splošno nor tempo so moj vsakdan, odkar sodelujem v omenjeni oddaji. Vesel sem, da vsaj s fizično kondicijo nimam težav, saj sem redno telesno aktiven in se vse življenje ukvarjam s športom,« pravi Gašper Rifelj, ki ga ob nedeljah bodri vedno več ljudi.
Ob tem je seveda glasba, njegova velika ljubezen, na prvem mestu. »Pesem Ljubljena je še vedno aktualna, čeprav z ekipo že snujemo poletno razigrano pesem, ki bo razvedrila dneve in lepšala večere. Komaj čakam, da bo šla v eter, prav nestrpen sem, tako kot vsakič, ko snujemo kaj novega. Delamo dobro in to mi še dodatno pomaga pri premagovanju vseh naporov. No, pa tudi to, da me vedno več ljudi prepozna, pohvali in me kakšno prijetno dekle ustavi na ulici,« dodaja Gašper Rifelj.
Janov svet je velik
Jan Plestenjak s pesmijo Velik je ta svet napoveduje izid novega studijskega albuma, ki bo izšel jeseni, to je pred velikim koncertom Jan Plestenjak s prijatelji. Koncert bo ob Janovi 25-letnici glasbenega ustvarjanja 20. oktobra v Stožicah.
V videospotu skladbe Velik je ta svet je glavno žensko vlogo odigrala Ana Colja, Jan pa je k sodelovanju povabil vedno bolj priljubljenega Challeta Salleta.
Kot pri vseh svojih skladbah je Jan tudi tokrat avtor besedila in glasbe, producent je Enes Tvrtković, celoten prihajajoči album pa je delo Arthurja Indrikovsa, ki je sodeloval tudi z One Direction in Clivom Harrisom.
od m
dodesit
Zemlja: Nepozaben dan
»Enodnevni sprehod po čudežnem kraljestvu živali.« Za tiste, ki ljubijo pozorne posnetke živali, narejene v najbolj nenavadnih okoliščinah in z izrednimi kamerami, bo ta film mana z neba. Glavni junak so nedvomno superiorni posnetki. Toda film bi prav lahko imel naslov Utrinki iz narave kar tako. Enostavno lahko sklepamo, da je naslov Zemlja: Nepozaben dan takšen zato, da se lahko nanj prilepijo katerekoli slike in se potem malo na silo strnejo v isto kategorijo. Zelo možno je, da je za to odgovoren kitajski denar, vložen v film (pando, ki ne počne nič, dlje časa gledamo dvakrat). Prav tako ne pomaga včasih skorajda zaspana naracija Roberta Redforda - kje je David Attenborough, ko ga potrebujemo?
OCENA: 6/10
Rampage: Veliko razdejanje
»Ogromne pošati lomastijo po Čikagu.« Ni dvoma, da Dwayne Johnson premore veličastno igralsko karizmo, ki je pomembna pozitivna lastnost - morda edina - tudi v tem filmu. Toda tokrat je obenem preveč zaverovan v poslanstvo ohranjanja podobe »najboljšega prijatelja vseh«. Ni sposoben izreči ali storiti ničesar slabega in je vsaj rahlo dologčasen. Preostali deli filma so pozabe vredni. Dobri, a neosebni posebni učinki lepijo skupaj nadvse tanek delež zgodbe, v kateri naključne neumnosti tekmujejo z neverjetno neranljivostjo likov za dvomljiv prestiž najbolj nedorečene scene. To je tudi film z zgodbo, ki bi še najbolj merila na dvanajstletnike, a obenem nudi morbidne fascinacije z uničenjem kot nadomestkom za spolnost. Da, zagotovo premore več »gibanja« kot poslednji Ognjeni obroč (Pacific Rim), toda to ni ravno pretirana pohvala.
OCENA: 4/10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Nevesta
Nastya pride v dom bodočega moža, kjer se pravkar pripravljajo na tradicionalno rusko poroko. Domačini so čudaški in navezani na rituale. Med drugim radi fotografirajo pravkar umrle. Ravno ta ritual bo pomemben za Nastyo. Če bo sploh preživela naslednjih nekaj dni ... Pomembno: v ruski grozljivki igra seksi Viktorija Agalakova. Kje: kinocentri.
Babica (Sage Femme)
Claire je predana babica, ki je vse življenje posvetila drugim. Nekega dne jo v bolnišnici preseneti klic nekdanje očetove ljubice, ki je že zdavnaj izginila. Beatrice, ki je Cla-irino popolno nasprotje, potrebuje pomoč . Pomembno: v francoski drami igrata Catherine Frot in Catherine Deneuve. Kje: art mreža.
Nov videospot Poskočnih muzikantov
Nova skladba Moja mala avtorja Ruska Richija je polna energije tako kot številni nastopi Poskočnih muzkantov. Videospot za to pesem so posneli z ekipo NoVisuals Production. Snemali so na dveh različnih krajih, v Podčetrtku in Slovenski Bistrici. Za razliko od večine njihovih pesmi zadnja v ospredju nima narodnozabavnih ritmov.
Jamski človek (Early Man)
Pogumen prazgodovinski fant Dolgi živi v plemenu pod vodstvom poglavarja Boba, ki poveljuje miroljubnemu lovu na zajce. Potem nadut lord Snob v njihovi dolini najde nujno potreben bron ... Pomembno: britanski animirani film - režiser je Nick Park iz studia Aardman, kjer so ustvarili tudi Walterja in Gromita. Kje: art mreža, nato povsod.
(PZ)
38
VRTNARIMO
Je tudi vas zajela čilimanija?
Ljubitelji čilijev jih želijo gojiti sami
Kulinarični nasvet Dejana Farčnika:
»Veliki plodovi sorte ja-paleno so odlični za polnjenje. Nadevamo jih s sirom, ovijemo s slanino in popečemo na žaru.«
Dejan Farčnik v rastlinjaku, polnem sadik čilijev, paprik in jajčevcev.
»Zanimanje za čilije vedno bolj narašča,« pravi Dejan Farčnik z Vranskega, ki v teh dneh komaj uspe izpolniti želje po sadikah različnih pekočih paprik. »Vedno več ljudi pozna čedalje več sort in če ne bi imel tako bogate izbire različnih sadik čilijev, kot jo nudim, nikakor ne bi mogel zadovoljiti raznolikim okusom kupcev.«
Da je res tako, sva se s fotografom lahko prepričala na lastne oči. Pred rastlinjakom so stali avtomobili kupcev iz Krškega in Murske Sobote, kmalu se je pripeljal še kupec iz Ljubljane. »Kupci prihajajo z vseh koncev države. Edina reklama, ki jo imam, je naša spletna skupnost Čudoviti svet čilija, ki na enem od socialnih omrežij šteje
Sadike paprik, čilijev in jajčevcev lahko kupite na Kmetiji Farčnik v Prekopi na Vranskem, jih naročite po telefonu 070 651 084 ali elektronski pošti na naslovu dejan@ zelenjavca.si.
Ljubitelji pekočih plodov ne poznajo zgolj po tem, koliko skovilov rezultati analiz pripisujejo kateremu od »vražjih« plodov, ampak po okusu. Kupci pridejo s seznamom čilijev za domačo vzgojo. Večina iz doma vzgojenih čilijev pripravlja omake in pri tem natančno upošteva na primer
določeno sadno noto, ki se izvrstno kombinira s kakšnim eksotičnim sadežem. Spet drugi čilije preprosto posušijo in zmeljejo v čilijev prah, nekateri jih uživajo sveže ali jih vlagajo.
Zdaj jih že lahko posadite na prosto
»Pri nakupu sadik bodite pozorni na koreninski sistem v lončku. Korenine morajo biti res zdrave, lepo razvejane. Zeleni del sadike naj bo temno zelen in zdrav, listi naj bodo
brez znakov bolezni,« svetuje Dejan Farčnik. Ker plodovke za dobro rast in razvoj potrebujejo veliko hranil, za
to poskrbimo še pred saditvijo. »Prst je treba pred sajenjem dobro pognojiti, pri čemer lahko uporabili te dobro uležan gnoj, zrel kompost ali drug pripravek za gnojenje.« Farčnik še svetuje, da ob posajeno rastlino postavimo oporo in jo privežemo nanjo. Rastlina tudi med rastno dobo potrebuje veliko vlage, toplote in redne odmerke gnojila. Le tako se bomo lahko pozneje veselili obilnega različno močno pekočega pridelka.
MRL Foto: GrupA
Pri čilijih ni pomembno zgolj to, koliko »pečejo«, ampak predvsem to, kakšen okus imajo.
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 18. od 18. ure naprej.
10. ČE	cvet
11. PE	list do 14. ure, od 15. ure plod
12. SO	list
13. NE	list
14. PO	plod
15. TO	plod do 12. ure, od 13. ure korenina
16. SR	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
FOTOREPORTAŽA
39
Eden od trenutno najlepših kotičkov Mozirskega gaja
.v



6x,

Rajska podoba nekdanjega smetišča
Štirideseti rojstni dan Mozirskega gaja - Letos že več kot deset tisoč obiskovalcev
»Opravljeno je veliko delo, za katerega so dali pobudo člani domačega turističnega društva,« je poročal leta 1978 v Novem tedniku novinar Milan Božič. Poročal je dan pred odprtjem Mozirskega gaja, ki so ga takrat imenovali Savinjski gaj. Pred kratkim, 27. aprila, je minilo štirideset let od slovesnega odprtja tega izjemnega cvetličnega in etnografskega parka.
Park so začeli urejati leta 1974. malo. Gmajno je sčasoma preraslo Dela na nekdanjih pašnikih, kjer so v grmovje in pojavila so se divja starih časih pasli živino, ni bilo ravno odlagališča odpadkov. Po očiščenju
so v novonastalem parku postavili tudi kaščo, vodni mlin, preužitkarsko hišo in kovačijo. Že tri leta po slovesnem odprtju je park prizadela prva uničujoča poplava, leta 1990 ga je naslednja opustošila. Naslednjo pomlad je bil večji del parka že obnovljen. Leta 1995 je obiskalo park točno milijon obiskovalcev in
na prelomu tisočletja celo kar pol milijona več. Pred šestimi leti je gaj ponovno prizadela poplava in spet si je opomogel. Še več, predlani ga je upravljavec - društvo Mozirski gaj - prvič odprl tudi pozimi, ko si je množica obiskovalcev ogledala Božično bajko Slovenije, to je predstavo z lučkami.
Park nudi tudi letos, v svojem jubilejnem letu, podobo cvetličnega raja. Vrtnarji so za letošnjo pomlad posadili približno sto petdeset tisoč čebulic tulipanov in to tridesetih različnih vrst. Okrasili so ga tudi z dvajset tisoč narcisami in s trinajst tisoč mačehami in spominčicami ... Trenutno začenjajo cveteti rododendroni, odpirajo se cvetovi azalej, odpira se okrasna čebula, viburnum je v vsej svoji belini ... Lepo je že tudi v zeliščnem vrtu. Od sredine aprila si je cvetoči Mozirski gaj ogledalo že več kot deset tisoč obiskovalcev.
V gaju bo letos še veliko zanimivega. Med vrhunci bodo avgustovska floristična razstava, predstava z bučami in že tretja Božična bajka Slovenije. Osrednje praznovanje štiridesetletnice Mozirskega gaja bo septembra.
BRANE JERANKO, foto: SHERPA
40
BRALCI POROČEVALCI
»Odtekli« gledališki triatlon
V III. OŠ Celje letos deluje več samostojnih gledaliških skupin: lutkovni krožek pod mentorstvom Brine Straus in Matica Čadeja, plesno gledališče pod mentorstvom Anite Šmid in otroško gledališče pod mojim mentorstvom.
Prizadevni gledališčniki smo se odločili, da bomo združili moči in rezultate letošnjega ustvarjanja pokazali na skupnem dogodku, ki smo ga poimenovali Gledališki triatlon III. OŠ Celje. Dvodnevni dogodek smo pripravili v četrtek, 19.
aprila, in petek, 20. aprila, v prireditvenem prostoru I. osnovne šole Celje. Predstave so si lahko ogledali učitelji, učenci, starši in drugi povabljeni gostje celjskih kulturnih šol.
Domišljijsko popotovanje po deželi gusarjev, čarovnic
in starodavnih bojevnikov smo najprej doživeli z lutkovno predstavo Gusarji po-kovke, plesni gledališčniki so nas popeljali Okoli sveta, učenci krožka otroško gledališče pa so pretekli ciljno črto triatlona z Möderndor-ferjevo igro Pozor! Hudobi
na delu. Vsaka predstava je bila uprizorjena trikrat, za povezovanje programa pa je med menjavo scene poskrbela sedmošolka Ema Šramek.
Dogodek je minil v sproščenem vzdušju, predstave pa so pri občinstvu pustile vtis s svojo barvitostjo, radoživostjo in sporočilnostjo.
Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k
izvedbi dogodka, in se vidimo na novih skupnih gledaliških projektih v prihodnjem šolskem letu. V pripravi je že nov skupni gledališki projekt, ki nastaja pod mentorstvom Simone Zupančič in njene ekipe sodelavcev ter bo predvidoma uprizorjen v drugi polovici prihodnjega šolskega leta.
TADEJ GREGORC, kulturni koordinator
Edinstvena galerija
Leto 2018 se je za Potujočo galerijo mladih Mihaila Lišani-na, ki je nastala po zapiranju prve slovenske Galerije mladih v Celju, začelo sanjsko. Po odprtjih razstav v Angarsku in Irkutsku v Sibiriji ter aprila v Montani v Bolgariji ter v Ka-liningradu se bo začela nova serija razstav.
4. maja jo je Lišanin odprl v Vilniusu v Litvi, 8. maja v Minsku v Belorusiji. 22. maja bo razstava še v Dzeržinsku v Belorusiji. Ob tem je konec aprila kot član mednarodne žirije sodeloval v Kaliningra-
■luiaiin urow a шлшггатогшуу.
du na tradicionalnem Forumu ruskih likovnih pedagogov, kjer je predstavil svoje 25-le-tno delo na področju likovnega ustvarjanja mladih sveta. Konec junija se bo predstavil na Festivalu kratkega filma na
temo Romov v Malem Iđošu v Srbiji ter na Poletju kulture v Osijeku na Hrvaškem. Potujoča galerija mladih je v Sloveniji prezrta ustanova in dejavnost, s številnimi povabili imenitnih galerij z vsega sveta pa je po-
stala eden največjih ambasadorjev kulture iz Slovenije.
Razstava v Osijeku bo 270. razstava Mihaila Lišanina, ki se je predstavil že v 34 državah sveta.
AB
Predpočitniško glasbeno pres
Še so ljudje, ki sočloveku polepšajo dan in za to ničesar ne pričakujejo v zameno. V veliko veselje in čast nam je bilo, da smo nekaj takšnih ljudi spoznali na zadnji dan pouka pred prvomajskimi počitnicami, ko so III. OŠ Celje obiskali glasbenik Marko Soršak - Soki in predstavniki podjetja AC Fri-Mobil Toyota. Slednji so se odzvali vabilu Marka Soršaka in se priključili odmevnemu projektu 20za20, ki s pomočjo donatorjev zbira sredstva za nakup glasbil za učence osnovnih šol. Naša šola je bila že 84. obdarjena šola v Sloveniji in šele druga v Celju.
Obisk Marka Soršaka je presenečenje, ki je hkrati na- počitnic. Verjetno ni veliko bil za učence šole popolno znanjalo začetek prvomajskih lepših načinov, kako se poslo-
BRALCI POROČEVALCI
41
Srečanje malčkov
V sredo, 18. aprila, je bilo v	rojeni od leta 2014 do konca
Kulturnem domu Štore dru-	leta 2017. Srečanja se je ude-
žabno srečanje malčkov in	ležilo približno 80 otrok.
njihovih staršev iz občine.	To je bilo že tretje srečanje
Povabljeni so bili malčki,	novorojencev v občini Štore.
Prireditev so popestrili otro-	Miran Jurkošek. V svojem go-	liko truda in denarja vložene-	minsko darilo. Na koncu so se
ci Vrtca Lipa in Osnovne šole	voru je poudaril, da se v občini	ga v projekte, namenjene prav	vsi skupaj fotografirali. Sreča-
Štore s kratkim programom	zavedajo pomena reka, da so	otrokom.	nje se je končalo s pogostitvijo
pesmic in plesa. Ob koncu je	otroci naše največje bogastvo.	Po govoru je župan vsakemu	malčkov in njihovih staršev.
prisotne pozdravil tudi župan	Ravno zato je bilo v občini ve-	malčku podaril majhno spo- NK
Šolske čečkarije Ane Šuster
Ana Šuster je učenka devetega razreda celjske osnovne šole, ki se lahko pohvali s svojo prvo razstavo, ki se je v teh dneh končala v galeriji Mercator centra Celje. Je najstnica, ki si dolgčasa v šoli ne zapolnjuje s telefoni, temveč s številnimi skicami iz vsakdana.
Ana je že kot otrok pokazala talent za risanje in slikanje. Sprva v vrtcu, nato doma in
kasneje še v šoli. »Na talent so me opozorili učitelji, saj so videli moje skice. Največkrat rišem v šoli med poukom, ko mi je dolgčas. Takrat nastajajo skice iz mojega vsakdana. Doma nastajajo resnejše slike, predvsem na platna. Te v šoli nastajajo v zvezke,« je razložila Ana, ki je na razstavi predstavila dva plakata, na katerih so bili izrezki teh skic iz zvezkov, za katere je našla navdih
v vsakdanjem življenju. Od tod tudi naslov razstave Šolske čečkarije in se več.
Najstnico zanima tudi fotografija. Poleg slikanja se je začela občasno posvečati tudi fotografiranju arhitekture in narave, predvsem pa živali. Podobno kot slike tudi fotografije nastajajo spontano. »Včasih je dovolj, da vidim nekaj po televiziji ali na internetu, kar sproži nek navdih.«
Zdaj končuje osnovno šolo. Zaradi lastne radovednosti in potrebe se je prijavila na likovno gimnazijo, kjer je opravila sprejemne izpite. Kljub temu bo šolanje nadaljevala v Srednji šoli za holtikulturo in vizualne umetnosti Celje. »Zaenkrat moji načrti ne sežejo dlje kot v nadaljnja štiri leta. A kam bom šla po srednji šoli, bom še videla. Zanima me marsikaj, vse pa je seveda povezano z umetnostjo in oblikovanjem.«
BGO
enecenje
viti od šole za nekaj dni kot s pravim mini koncertom in z novo kitaro, s kahunom in se-tom bobonov. Vsa ta glasbila bodo od zdaj bogatila glasbeno učilnico naše šole in našim učencem omogočila boljši ter kakovostnejši pouk glasbene umetnosti.
Nove pridobitve smo izjemno veseli, zato se najlepše zahvaljujemo donatorju, podjetju AC Fri-Mobil in Marku Sorša-ku, ki s svojo neizmerno energijo in vztrajnostjo skrbi, da bo glasba še dolgo živela med mladimi. Projekt, ki je v tem pogledu edinstven v Sloveniji, z veseljem podpira tudi župan MO Celje Bojan Šrot, ki je ob tej priložnosti tudi osebno prišel v našo šolo in zbranim učen-
cem, delavcem, donatorjem in vodji projekta namenil nekaj spodbudnih besed.
V imenu vseh, ki se bodo že v naslednjih dneh lahko praktično preizkusili kot bodoči člani kakšne novoustanovljene glasbene skupine III. OŠ Celje, se tistim, ki ste sredin dogodek omogočili in ga podprli, še enkrat najlepše zahvaljujemo.
ALEKSANDER VERHOVŠEK
Nufarm Grow a better tomorrow.
42
BRALCI POROČEVALCI
Kajuhovke državne podprvakinje
V ponedeljek, 16. aprila, so bile v naši dvorani Kajuh tekme finala državnega prvenstva v rokometu za dijakinje. Borile so se dijakinje Prve gimnazije Maribor, Srednje zdravstvene šole Celje, Gimnazije Šiška in I. gimnazije v Celju.
Našo ekipo so zastopale Tijana Deljić, Pina Držan, Eva Grač-ner, Jasna Hadžič, Maja Helbel, Nadja Jelšnik, Eva Krajnc Zagrušovcem, Patricija Pik, Kaja Leskovše, Saša Golavšek, Anja Artiček, Kaja Kolar in Pavlina Stropnik. Kajuhovke so se
uspešno borile in po zmagi proti Prvi gimnaziji Maribor ter porazu proti Gimnaziji Šiška na koncu dosegle drugo mesto v državi. Naša dijakinja Jasna Hadžič je bila izbrana za najboljšo vratarko tekme.
Ponovno so pokazale, da si naša šola res zasluži zlato priznanje za najbolj športno šolo v Sloveniji in da je na naši gimnaziji šport doma.
ŽIVA SRŠE
Debatni turnir
V Osnovni šoli Lava dajemo v okviru krožka debatni klub učencem predmetne stopnje že vrsto let možnost, da se urijo v javnem nastopanju in zagovarjanju lastnih mnenj.
Pridobljene veščine debaterji koristno uporabljajo v vsakdanjem življenju in na debatnih turnirjih, ki potekajo v različnih slovenskih
šolah, kjer se naši učenci zelo visoko uvrščajo - tako ekipno kot posamično.
Tudi naša šola že vrsto let organizira mednarodne de-batne turnirje in tako smo 14. aprila gostili številne učence in njihove mentorje iz slovenskih in hrvaških šol. Debatne turnirje šole organizirajo skupaj z zavodom za kulturo dialoga Za in pro-
APRIL
Spela in Mik sta zadnja finalista letošnje akcije- Donatorja poskrbela Z3
NAJ MATURANTKA nov ribji zarod
INN
_ Špela Koštomaj iz Srednje
šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Nik Skerbiš iz Gimnazije Celje - Center sta zmagovalca aprilskega kroga glasovanja v akciji Naj maturantka in naj maturant. Finalni del glasovanja iz izbor med tremi pari se bo začel prihodnj teden, zmagovalca pa _ se bosta 22. junija pomerila za končno nagrado, skuter Suzuki in električno rolko. Več o pravilih lahko preberete na spletni strani www.novitednik.com
Rečica Hudinja in ribogojni potok Dobrnica sta bila nekdaj vodotoka, polna življenja. A v zadnjem času sta postala zelo osiromašena z ribjim življem. Razlog za to so predvsem nizki vodostaji v poletnih mesecih in prekomerno segrevanje vode. Poleg tega še intenzivno črpanje vode v Hudinji in regulacija v spodnjem delu. Vse to zelo vpliva na razvoj in obnavljanje življenja v vodi.
Med glasovalci smo izžrebali kupon Vilma Kaos iz Nove Cerkve, ki bo prejela hišno nagrado.
Postrv in lipan potrebujeta za obstoj hladno vodo in globoke tolmune za zadrževanje. Slednje je z navedenimi posegi in naravnimi pojavi onemogočeno oziroma ravnovesje v naravi popolnoma poruši. Veliko škodo v zadnjem času povzročajo še ribojede ptice, kot sta kormoran in siva čaplja.
Ribiška družina Celje, ki ima koncesijo za omenjena vodotoka, skrbi za redno vlaganje potočne postrvi v skladu z načrti in s tem poskuša ohranjati ribjo populacijo, vendar je zaradi vseh teh dejavnikov ves napor nemalokrat zaman. Zato smo o navedeni problematiki seznanili tudi pristojne v občinah Vojnik, Dobrna in Vitanje. Občini Vojnik in Dobrna sta se odzvali in nam z donaci-jami priskočili na pomoč pri dodatni nabavi ribjih mladic potočne postrvi.
V prisotnosti podžupana Občine Vojnik Viktorja Štokoj-nika in župana Občine Dobrna Martina Brecla ter vodstva ribiške družine smo tako 17.
aprila v Dobrnico in Hudinjo vložili več kot tisoč enoletnih mladic potočne postrvi povprečne velikosti dvanajst centimetrov. Mladice smo
nabavili v ribogojnici Zagra-dec Ribiške družine Radeče. Verjamemo, da jih bo večina uspešno kljubovala vsem pritiskom onesnaženj, vodnim posegom in plenjenjem riboje-dih ptic ter dočakala obdobje drsti, ko bodo lahko po naravni poti obnavljale populacijo.
S tem sta obe občini pripomogli, da bosta Dobrnica in Hudinja spet polni življenja, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.
ŠTEFAN ZIDANŠEK, predsednik RD Celje
BRALCI POROČEVALCI
43
ti. Posebnost mednarodnega debatnega turnirja je, da debaterji zagovarjajo svoja stališča v angleškem jeziku. Debaterji prispejo na turnir pripravljeni na eno trditev, drugo trditev pa izvedo šele na turnirju (impromptu). Tokratna debatna trditev, na katero so bili pripravljeni, je bila: »Podpiramo prepoved uporabe plastičnih vrečk.« Trditev, za katero so izvedeli na turnirju je bila: »Starši naj ne bi nikoli kupovali igrač orožja za svoje otroke.«
Najboljše ekipe so ob koncu tekmovanja prejele priznanje in praktične nagrade, za kar se zahvaljujemo sponzorjem, ki so prepoznali pomen razmišljanja in izražanja mladih. Z udeležbo na turnirju Osnovne šole Lava smo v tem šolskem letu tudi sklenili udeležbo na debatnih turnirjih. Debaterje vsa leta vodi mentorica Janja Rozman z veliko podporo ravnateljice šole.
KM
Maša Lilija: »Na debato hodim, da se izurim v kulturnem debatiranju. Iščem pozitivne in negativne plati vsakdanje problematike. Svoje mišljenje tako predstavim drugim in se soočam z ostalimi mnenji. De-batni turnirji so pozitivna stvar, saj tam spoznavamo vrstnike iz cele Slovenije, spoznavamo ostale slovenske govore in gradimo svojo samozavest.«
Živa Lilija: »Za debato sem se odločila, ker sem se želela utrditi v argumentiranju in govorjenju. Na debato hodim že tri leta in menim, da se moje de-baterske sposobnosti razvijajo. Iščem pozitivne in negativne argumente ter se tem širim svoje razmišljanje. Vedno pa mi je v izziv to, da moram zagovarjati dejstvo, s katerim se včasih tudi osebno ne strinjam.«
Moški pevski zbor Karla Viranta iz Braslovč, ki ga vodi Anja Jezernik.
Pesem pomladi je letos zvenela v Braslovčah
Braslovče je v soboto, 5. maja, in v nedeljo, 6. maja, obiskalo kar 21 odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin.
Območna izpostava JSKD Žalec je tam namreč organizirala območno revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin z naslovom Pesem pomladi. V sodelovanju z Občino Braslovče, s Prosvetnim društvom Braslovče, z Zavodom 3 jezera in s Simonom Strojanškom je v domu kulture pripravila dva revialna večera, ki si ju je ogledalo dobrih 200 obiskovalcev. Ti so lahko slišali pester vokalni program, ki ga je izvajalo skupno preko 400 pevcev Spodnje Savinjske doline.
Nastope obeh koncertov je spremljala Bernarda Preložnik Kink, ki bo pripravila strokovno oceno in presodila, kateri zbori se lahko prijavijo na regijsko ali državno tekmovanje odraslih pevskih zborov. A zbori so se bolj kot strokovne ocene veselili druženja po reviji, ki je tudi v nedeljo trajalo več ue. Dokazali so, da glasba ne pozna meja, da pesem druži in razveseljuje duha ter da bo slovenska pesem še dolgo živela med nami.
NZ Foto: TT
Izobraževanja za zdravo življenje
Na Ljudski univerzi Šentjur, ki deluje v zadnjih letih kot organizacijska enota Razvojne agencije Kozjansko, nudijo raznolike oblike izobraževanj vseh generacij, spodbujajo pa tudi medgene-racijsko druženje in učenje.
Aprila so pripravili program Živimo zdravo z naravo in se tako aktivno lotili Tedna zdravega mesta. Na kuharski delavnici so se podučili o čemažu in pripravili
okusno juho s čemažem in z mladimi koprivami s pomočjo Klavdije Simler, udeleženke Masterchefa in vsestranske ustvarjalke. Bogdan Rahten je predstavil osnovni koncept permakulture in svoje osebne izkušnje s pripravo dvignjenih gred. V okviru Zdrave tržnice so pred Občino Šentjur na stojnici predstavili nekaj vsebin izobraževanj za starejše, kot so joga za starejše z Zdenko Vrečko, priprava zdra-
vih napitkov, tečaji jezikov in računalniške urice, preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja ... 14. aprila so se na povabilo podjetja Krka odpravili še na brezplačen ogled proizvodnje. Za albanske žene, ki se učijo slovenskega jezika in kulture v okviru programa Začetna integracija priseljencev, so organizirali obisk pri zdravniku v Zdravstvenem domu Šentjur. V maju se bo likovni in kaligrafski študijski krožek
predstavil s svojimi izdelki, ki so nastajali med študijskim letom Univerze za tretje ži-
vljenjsko obdobje v Knjižnici Šentjur, na kuharski delavnici pa bodo z Borutom Jovanom
preizkusili nekaj malih skrivnosti velikih mojstrov.
AT
Rožic ne bom trgala ...
Zeleni val z radijskih valov tudi letos vabi na tradicionalni izlet
Ljubitelji narave, zdravilnih zelišč in zvesti poslušalci oddaje Zeleni val na Radiu Celje se boste zagotovo razveselili prvega od treh kuponov, ki vas bodo lahko s kančkom sreče pri žrebu 30. maja v oddaji Zeleni val popeljali na izlet v zeleno pod okriljem naše medijske hiše in z gostoljubnostjo Celjske koče ter vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu. Zato vas vabimo: izrezujte - odpotujte! Na izlet, ki bo 9. junija.
Rožnik je naš
V najlepšem mesecu pomladi, v rožniku, ki smo ga razglasili za praznik Zelenega vala, se bomo s štiridesetimi izžrebanimi potniki

i,' "■
1 i... * -I	"
veselili cvetočih travnikov in vrtnih zasaditev na tradicionalnem, letos že šestnajstem izletu, in sicer v enaindvajseti sezoni oddaje Zeleni val.
Po vrtu zdravilnih zelišč v Žalcu nas bo vodila mag. Na-
taša Ferant, z nami na Celjski koči bosta tudi stalna sodelavca oddaje - zeliščarka Fa-nika Burjan in zdravnik Janez Tasič za nasvete iz prve roke. Vedno tako v oddajah kot na naših izletih spomnimo, da
zdravilnih zelišč in rožic ne trgamo kar povprek, ampak le toliko, kot jih potrebujemo zase. Ali kot se sliši v ljudski že ponarodeli pesmi: »Rožic ne bom trgala/da bi venček spletala/mirno, svobodno,
lepo/po planinah naj cve-to/ ...«
Namen naših izletov v zeleno je, poleg druženja seveda, predvsem prepoznavanje zdravilnih zelišč od strupenih, da ne pride do usodnih zamenjav, ne samo pri čemažu in podlesku, ampak tudi
pri mnogih drugih rastlinah ali sadežih. Zeliščarstvo brez znanja je lahko usodno, zato je pomembna že vzgoja otiok, ki jim moramo biti za oglek.
Izžrebanipotnškibodo ob-vesOilo znatančnimi napotki o izlete prejeli po pošti.
MATEJA PODJED
Kupon št. 1.
Zeleni travniki, kot je ta, na Golici s cvetočimi narcisami, nas vabijo v naravo. Zaščitenih cvetlic ne trgamo, le občudujemo, nas pogosto spomni tudi avtorica in voditeljica oddaje Zeleni val, Mateja Podjed. (Foto: META KENDA)
Ime
Priimek
Naslov

Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov/: Novi tednik & Radio Ce Ije, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
44
MLADI ZA MLADE
Majhen otok, velika doživetja
Program Erasmus+ nam je tudi letos prijazno odobril sredstva, da lahko pridobivamo drugačne delovne in kulturne izkušnje po Evropi. Smo skupina dijakov 3. a in 3. c Ekonomske šole Celje. Trenutno se nahajamo v osrčju Sredozemlja, na Malti.
Priznamo, Malta, majhna otoška državica, nas je presenetila že prvi dan. Naše prvo srečanje z njo, v poznem nedeljskem popoldnevu, je bilo nepozabno. Valletta je žarela v
sončnem zahodu, čez ulice se je slišal vrvež zapoznelih obiskovalcev, vse skupaj pa so začinili galebi in vonj po morju.
Drugačen otok, drugačen svet in drugačni ljudje, in mi -sami, brez svojih bližnjih, prvič. Kar malo nas je stiskalo, kako bo v ponedeljek, ko nas razporedijo na delo in bomo morali pokazati, iz kakšnega testa smo, koliko zmoremo in kako se znajdemo sami.
Po enem tednu privajanja, raziskovanja in dela lahko dru-
žno rečemo: premikamo meje, širimo obzorja, se izgubljamo in spet najdemo. Največ težav nam je na začetku povzročal malteški javni promet, vožnja po levi v Marquezovem slogu in občutek za točen čas, ampak na srečo vse poti vodijo v Valletto.
Nakupovanje pa je druga zgodba. Veliko je majhnih trgovinic, ki ponujajo osnovna živila, seveda s cenami, ki niso prijazne za naše žepe, a kot pravi Slovenci smo našli
rešitev, diskontno prodajalno. V popoldanskih urah preizkušamo svoje kuharske sposobnosti, ki so vidne v kupih nepomite posode. Častno delo pomivalca si je prisvojil kar naš Matej.
Delovna jutra se začnejo za vsakega drugače. Medtem ko eni še sladko spijo, se drugi že vozimo na svoja delovna mesta. Delovne naloge so odvisne od podjetja, kjer opravljamo prakso. Največkrat urejamo dokumente s pomo-
čjo sodobne tehnologije, delamo celo v zgodovinskem arhivu, delimo letake, urejamo knjižne police, izpolnjujemo knjigovodske listine ... Delodajalci nam pri tem zelo pomagajo, seveda pa brez naše odlične angleščine ne bi šlo.
Pustolovska žilica nam ne da miru in kljub utrujenosti najdemo čas za raziskovanje otoka. Valletta je po navadi prva in zadnja postaja, vse vmes pa je presenečenje (Birgu, Kalkara, Sliema, San Julian).
Comino - biser Sredozemskega morja z neokrnjeno naravo, turkiznim morjem, peščenimi plažami, podvodnimi jamami in lagunami - nas je popolnoma prevzel. Skriti raj na Zemlji, ki smo ga ovekove-čili iz vseh mogočih kotičkov in za vedno spravili v spomin. Na nas čaka tudi Gozo, saj našemu raziskovalnemu duhu ni konca.
Po enem tednu na Malti se tu že počutimo kot doma. Prebili smo led in se veselimo novih izzivov.
Ne, ni nam žal, nasprotno, to je bila ena najboljših življenjskih odločitev do zdaj. Era-smus+ ni »mus«, pomaga pa.
Malta dream team 2018
Osnovnošolci na obisku učnega podjetja Vesele tačke
V četrtek, 22. februarja 2018, so Ekonomsko šolo Celje obiskali učenci Osnovne šole Lava. Prišlo je 11 učenk petega razreda, ki so nam predstavile svoje delo na šoli ter svoje učno podjetje Upi Jupi. Sprejela sta jih profesorica Mateja Ka-pitler in direktor učnega podjetja Vesele tačke, dijak Maj Medvešek, ki jim je v uvodnem delu predstavil delovanje našega podjetja.
Naša mentorica, gospa Mateja Ka-pitleri se je učencem zahvalila za odziv na povabilo. Obisk sta spremljali ravnateljici obeh šol, gospa Bernarda Marčeta in gospa Marijana Kolenko, ki je o obisku napisala naslednje: »Z velikim veseljem smo se na OŠ Lava odzvali povabilu vodje Centrale učnih podjetij Slovenije, ki je na Ekonomski šoli Celje, da se naši učenci srečajo z dijaki, ki »študijsko« delujejo v ustvarjenem učnem podjetju. Glede na to, da imajo osnovnošolci malo priložnosti, da se srečajo tudi s pojmoma podjetnost in podjetništvo, da spoznajo osnove delovanja v podjetju, predvsem pa osnove, potrebne za razvoj ideje, razdelitve delovnih vlog, tudi osebnostnih lastnosti vsakega posameznika, nam je bila ponujena možnost več kot dobrodošla. Učenci II. triade so namreč že v starostni skupini, kjer lahko razvijejo marsikatero zmožnost in spoznavajo sebe ter svoje osebnostne lastnosti, ki jih bodo v prihodnosti potrebovali na samostojni poti (verjamem, da kdo med njimi tudi podjetniški poti). Izkušnja - obisk učnega podjetja na Ekonomski šoli Celje - je odlična tudi z vidika vodenja šole, saj kot ravnateljica iščem drugačne možnosti za učence, da bi med osnovnim šolanjem spoznali in izkusili čim več
»nešolskih« oblik učenja. Obisk je bil izjemna izkušnja in verjamem, da bomo v prihodnjih letih ponovili, saj je sodelovanje med osnovnimi in srednjimi šolami odlična priložnost, da se drug od drugega česa naučimo.«
Druženje smo nadaljevali z različnimi delavnicami, ki so jih pripravili zaposleni v učnem podjetju Vesele tačke. V prvi delavnici smo osnovnošolcem predstavili delo računovodje. V drugi delavnici so učenci pripravili vizitko za svoje podjetje, v tretji pa so izvedeli, kaj je brošura, nato pa so skupaj z dijaki ustvarili vzorec za svoje podjetje. V zadnjem delu smo jih še pogostili s sladkim presenečenjem, s kratkim obiskom je osnovnošolce presenetila naša dijakinja Ana Teržan (Anabel).
Učenke Osnovne šole Lava (Pia K., Lea, Pia P. K., Katarina, Petja, Iva, Ta-
naia, Nikolina, Ana, Ajda in Ališa) so bile z obiskom našega podjetja zelo zadovoljne, kar so več kot očitno izrazile v naslednjih stavkih: »Učiteljica UPI-krožka, Sara Urbanija, nam je že v začetku leta povedala, da bomo odšli na srednjo šolo, kjer imajo svoje učno podjetje. Celo šolsko leto se pogovarjamo o idejah svojega podjetja, kaj bi počeli, kaj ustvarjali, kdo bo prevzel katere naloge. Veselilo nas je, da bomo videle, kaj počnejo drugi, saj bi nam to pomagalo pri iskanju novih idej. V četrtek, 22. 2. 2018, smo se iz Osnovne šole Lava odpravile peš proti Ekonomski šoli Celje. Tam nas je pričakal eden izmed dijakov, ki nas je odpeljal v šolsko učno podjetje. Že pred vstopom nam je bilo jasno, da gre za skoraj pravo podjetje, saj nas je že na vratih pričakal napis Vesele tačke. Ob vstopu v učilnico nas
je pričakala tudi njihova maskota, pravi kuža po imenu Moj Moj. Dijaki so nam predstavili svoje podjetje in njihove vloge v podjetju. Zelo nam je bilo všeč, da so imeli prave računalnike, internet in celo svoje vizitke. Po predstavitvi so nam pomagali pri izdelavi vizitk in brošur za naše UPI Jupi podjetje. Na koncu, ker smo bili tako zelo pridni, pa nas je čakala še prava pojedina, ki so jo pripravili kar dijaki. Preživele smo super dan, veliko smo se naučile in na koncu še sodelovale v nagradni igri. Za nagrado dneva pa je poskrbela še pevka Anabel, ki nas je obiskala. Upamo, da bomo lahko še kdaj prišle, saj je bila to zelo zanimiva izkušnja. Hvala podjetje Vesele tačke, ker ste nas sprejeli medse!«
O našem delu je spregovorila tudi naša mentorica gospa Manja Ferme Rajtmajer: »Delo v učnem podjetju je
povsem drugačno od dela pri teoretičnih ekonomskih predmetih. Dijaki tu praktično povezujejo znanja različnih predmetov (od matematike, slovenščine, tujega jezika, poslovne informatike, ekonomije, prava ...), se urijo v opravilih na različnih delovnih mestih in osmišljajo in utrjujejo pridobljeno teoretično znanje. Vsak od dijakov se lahko najde na področju, ki ga veseli in na njem pokaže svojo nadarjenost in talent. Prav vsakdo je lahko prepoznan in potrjen v svoji osebni odličnosti. Kot učiteljica pri delu z njimi kar naprej odkrivam različne vrste inteligentnosti. Nekateri dijaki so izjemni na področju organizacije, drugi so izjemni estetsko, likovno, oblikovno, tretji jezikovno, komunikacijsko, nekateri so izjemno obdarjeni z odnosom do živali in še bi lahko naštevala. Skratka, vsakdo je lahko uspešen, preko dela se spoznava, prav tako pa preko dela spoznava tudi svoja šibka področja, ki jih potem lažje sprejema. Velikokrat sem le v vlogi usmerjevalca in spodbujevalca razmišljanja z vprašanji, ki izzivajo nova razmišljanja in se med njimi počutim kot učenec življenja. Poleg samega strokovnega znanja pridobijo dijaki še ogromno drugega, življenjsko potrebnega znanja. Učijo se spoštljivega razpravljanja, poslušanja, argumentiranja, odgovornosti, strpnosti, spoštlji-vosti in timskega dela. Svojo izvirnost, kreativnost pa lahko dijaki naše šole pokažejo še na mnogih drugih področjih oz. predmetih. Posebej bi omenila projektno delo in 4. izpitno enoto na poklicni maturi, ki jo lahko izvedejo kot storitev, dogodek. Veliko idej za te dogodke je nastalo pri kresanju mnenj prav v učnem podjetju.«
UP Vesele tačke, 3. a
OTROŠKI VRTILJAK
45
Vrtičkarji med sivim in zelenim otokom
Na obisku v Vrtcu Tončke Čečeve - enoti Ljubečna
Že ko vstopiš skozi vhodna vrata v drugem nadstropju, te pogled levo kar objame in posrka vase. Tam je velik skupni prostor vseh skupin otrok, ki so vključeni v vrtec v enoti Ljubečna. Ta je del Vrtca Tončke Čečeve. V tem velikem skupnem prostoru so otroci na dan, ko smo jih obiskali, v različnih delavnicah izdelovali sestavne dele za sivi in zeleni otok.
Na praktičen način so nadgrajevali naravoslovno znanje, ki so ga sicer spoznavali in s pomočjo vzgojiteljic vsrkavali že ves april. Na sivem otoku smo lahko našli tovarne in druge onesnaževalce okolja, na zelenem otoku pa vse tisto, kar naš planet raz-
otrok skrbijo štiri vzgojitelji-
ce in štiri pomočnice vzgojiteljic ter spremljevalec otroka s posebnimi potrebami,« je enoto predstavila Marina Železnik, pomočnica ravnateljice Vrtca Tončke Čečeve, ki je zadolžena tudi za organizacijo dela v tej enoti.
Otroci, ki obiskujejo vrtec na Ljubečni, so večinoma s tega območja in se kasneje vpišejo v Osnovno šolo Ljubečna. »S šolo si delimo zunanje igrišče, a tudi sicer sodelujemo pri pripravi in obisku kakšne prireditve,« je povedala Železnikova.
Prostora za igro in bivanje v vrtcu imajo dovolj. Otroci se igrajo v štirih igralnicah, za izvedbo različnih delavnic jim je na voljo že prej omenjen skupni prostor, pozimi pa se lahko nadihajo svežega zraka in igrajo na terasi. Za delo z otroki s posebnimi potrebami imajo še dodatno prostorsko možnost. Na pravilno delo s knjigami se navajajo v vrtčevski knjižni-
ci, občasno pa obiščejo tudi knjižnico v OŠ Ljubečna.
Starši otrok, vpisanih v vrtec na Ljubečni, se radi odločijo za obogatitveni program, ki ga ponuja vrtec. Dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru obogatitvenega programa, so po zahtevnosti prilagojene razvojnim sposobnostim otrok. »Otroci so vključeni v različne delavnice in krožke, kot so pohodniški, plesni in glasbeni, ogledajo si lutkovne predstave, za otroke drugega starostnega obdobja organiziramo tudi dva izleta z avtobusom,« je o pestrem programu v zelo zaželenem vrtcu še povedala pomočnica ravnateljice.
MRL
46
RAZVEDRILO
To slikovno šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja.
Razlika
Kakšna je razlika med samsko in poročeno žensko?
Prva reče moškemu: »Sleci se, imam samo 15 minut časa, dokler se moji ne vrnejo domov.«
Druga reče: »Sleci se in daj pisano perilo na kup, da ga dam v pranje.«
Nujno
»Glede na izvide nujno potrebujete operacijo srca. Lahko vas naročimo za 3. maj 2023 ob 8. uri.«
»Ali ne gre hitreje?«
»Lahko ob pol osmih ...«
Na kontrolo
Francelj pride na pregled k zdravniku. Na koncu mu ta reče: »Pridite spet čez dva meseca na pregled in prinesite s seboj urin.«
Po dveh mesecih Francelj res pride in za seboj vleče poln sod .
Wi-fi
Programer pride v cerkev in vpraša duhovnika: »Imate wi-fi«?
On zavije z očmi in reče: »O, moj bog!«
Programer: »Je to uporabniško ime ali geslo?«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Varanje
V nebesih se srečata moška. Prvi vpraša: »Kako si umrl?«
Drugi: »To je pa dolga zgodba.«
»Saj imava časa na pretek!«
»No, takole je bilo: pridem po dolgem službenem potovanju predčasno domov. Ko zapeljem na dovoz, je na dvorišču tuj avto. Vstopim. Na mojem obešalniku visi drug suknjič, na polici, kamor hočem odložiti čevlje, tuji čevlji. Na tleh nedrček, kravata, srajca, hlačke ... Razburjen skočim v spalnico. Pogledam pod posteljo, nič. V kuhinji, na balkonu, v omari, kleti, dnevni sobi, garaži - nič. Ker sem bil prepričan, da je v hiši ženin ljubček, sem obupan od iskanja pobral revolver in se ustrelil.«
»No, vidiš, če bi pogledal v zamrzovalnik, bi bila še oba živa!«
Razlika
Po 25 letih zakona sem pogledal svojo ženo in ji rekel: »Draga, pred 25 leti sva imela sobico, star avto, spala sva na majhnem kavču, gledala
Delam kot konj, plačajo me kot osla.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
majhno črno-belo televizijo, več sva bila lačna kot sita, toda v posteljo sem šel z luštno 25-letno blondinko. Zdaj imava veliko hišo, dva avtomobila, ogromno posteljo, veliko televizijo, večkrat dnevno se prenajem, spat pa grem s petdeset let staro žensko. Zdi se mi, da tu nekaj ni v redu.«
Moja žena je razumna ženska. Rekla je, naj si ponovno najdem 25-letno blondinko, ona pa bo poskrbela, da bom ponovno živel v sobici, spal na majhnem kavču, vozil majhen avto in bom več lačen kot sit. Pa povejte, če niso ženske super! One res vedo, kako se rešuje kriza srednjih let.
Nesporazum
Policist ustavi Franceljna, ko se je pozno zvečer malo »utrujen« vračal domov.
Policist: »Kje stanujete?«
Francelj: »Pri starših.«
Policist: »In kje živijo vaši straši?«
Francelj: »Z mano.«
Policist: »In kje živite vsi?«
Francelj: »Skupaj.«
Policist: »In kje je vaša hiša?«
Francelj: »Tik ob sosedovi.«
Policist: »In kje je hiša vašega soseda?«
Francelj: »Ne boste verjeli, če vam povem.«
Policist: »Kar povejte.«
Francelj: »Poleg naše.«
Kvačkanje
Janez in Miha sta šla na ribolov. Ko jima je zmanjkalo tem za pogovor, je Janez vprašal: »Miha, kaj misliš, kaj počneta najini ženi, ko sva midva na ribolovu?«
Miha: »Kvačkata ali pa izkoristita priložnost, ko naju ni.«
Janez začne hitro pospravljati in se odpravljati domov.
Miha: »Kam se ti pa tako mudi?«
Janez: »Domov, moja ne zna kvačkati.«
Po milijonih let razvoja imamo le manj dlake.
Človekov najboljši prijatelj na štirih nogah
SUDOKU 308
REŠITEV SUDOKU 307
7	2	4	8	1	9	3	5	6
9	5	1	3	4	6	7	2	8
3	8	6	5	2	7	4	9	1
1	6	5	7	9	3	2	8	4
4	3	8	6	5	2	9	1	7
2	9	7	1	8	4	6	3	5
6	1	2	9	7	8	5	4	3
5	7	9	4	3	1	8	6	2
8	4	3	2	6	5	1	7	9
Vse slikovne šale vir: splet
	4				8		1	7
		7	5					9
		8					6	
			4	3	1			
						2	8	
1	9			2				
6				1	3			
5				8	7			
						3	7	6
»Trinblic« ženska
Ženske smo čudežna bitja, vam rečem. Tudi sama tega nisem vedela, dokler nisem odkrila. Smo resnično deklice za vse. Znamo vse. Ne samo da smo lepe, postavne in pametne, ampak znamo opravljati tudi moška dela.
Moški so tudi pridni, nič ne nasprotujem temu. A če moškega ni takoj pri roki, ko ga rabimo, se moramo pač znajti po svoje. Do zdaj sem že pisala, da kuhati ne znam. Ni res, da ne znam, če po resnici napišem. Ampak nimam volje za mešanje hrane. Imam pa jo za mešanje betona (in nekaterih drugih reči). To poletje bo zame betonsko. Ne grem na Malto, ampak v malto, bi lahko napisala.
Zadnjič sem doma betoni-rala. Niti pravemu razmerju med cementom, peskom, apnom in vodo se kot prava ženska nisem pustila zmesti. Vse sem preverila, ugotavljala razmerje v lopatah in vedrih vode (resda mi je to vzelo uro dela), preračunavala - ker mešalca seveda nimam. Ampak zmes je bila po mešanju še z motiko in s »kelo« takšna, da bi si lahko prste obliznila, če se izrazim po gospodinjsko. Nekaj časa sem po žensko samo opazovala zmes, kako lepo je nastala. Kaj sem počela, seveda ne morem javno napisati, da ne bi kakšna inšpekcija mislila, da sem delala na črno. Nisem. Delala sem, da bi privarčevala. In mi je uspelo. To je vse, kar je pomembno. Tako zelo mi je uspelo, veste, da vsak dan občudujem svoj izdelek.
Tudi betonske plošče sem polagala in topli pod ter stene obnavljala. Kitala, oblikovala kotnike, brusila, nanašala izravnalno maso, brusila, nanesla emulzijo, belila. Prah sem imela v vseh luknjah svojega telesa. Ko zapišem »v vseh luknjah«, s tem tudi mislim dobesedno tako, zato ste imeli prav, če ste grešno pomislili tudi na eno specifično žensko luknjo. Kako je prah prišel tja, še nisem preračunala, a prišel je. Za drugič bom vedela, da bom delala v vesoljskem skafandru, da moja miška ne bo prašna. In ko sem že vsa vesela, ker mi je uspelo, odložila »kelo« in valjčke, mi je kapnilo, da bom morala vse še očistiti. Ampak sem uredila tudi to.
Od vseh teh del, ki so sicer v domeni moških, sta mi najljubša vrtanje in vijačenje. Doma imam posebno zbirko vijakov in svedrov (mislim dobesedno, ne med vrsticami, da ne bi slučajno kdo napačno razumel) in vrtam in vija-čim »na polno«, kar je treba in kar ni treba. Rada imam tudi brusilno-rezalne stroje ali »trinblice«. Pobrusim in raz-režem marsikaj. Pred leti sem razrezala celo vozilo in ga po delih odpeljala na odpad, ker celo v prikolico ni šlo.
Skratka, dela, dragi moji, mi nikoli ne zmanjka. Sem prava ženska za poroko. Da mi potem ne bo treba več delati.
SAMSKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ZELJA, KI NI OSNOVANA NA RESNIČNOSTI
Trhli stoli v čakalnici so bili genialna ideja! Sedaj prodamo trikrat več...
RIŽAM E PRIPO-
s	MOČKI
USAM E SMUČARJEV
SKOP ČLOVEK, STISKAČ (EKSPR.)
GORA V HIMALAJI
OZEK ŽLEB V DESKI
MAJHNE PODOLGOVATE ŽIVALI
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIĆ

GLASBILO (ZASTAR.)
DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI
MESTO JV OD PERUGIE
NOVO MESTO
ŽUŽELKA, KI SESA KRI
PREDPONA, KI POMENI TUJ
L/
OSTANEK
PRI DEST. PRIPRAVA GLAVNO PREMOG. ZA	MESTO
KATRANA IN VKLEPANJE FRANCIJE NAFTE
ZMEDEN ČLOVEK
ELDA VILER SVETOPISEMSKI PREROK
AMERIŠKI 4 IGRALEC WAYNE PEVKA KOVAČIČ
6
OLJNE RASTLINE
TANJA ZAJC
NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ ČOP
16
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV
FRANCOSKI IGRALEC GABIN
ŠTEFAN NEMANJA ŽUPAN V ILIR. PROVINCAH
KAMP PRI POREČU
MORALA OSVEŽUJOČA ORIENTALSKA PIJAČA
ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE
FIATOV AVTO
MOŠKI, ŽENSKI, SREDNJI ...
TIP NEMŠKEGA AVTOMOBILA
AMERIŠKA PEVKA BAEZ
LJUDSTVO V ZAMBIJI
OKAMNELA SMOLA
KONEC (ANG.)
URADNIK NA MATIČ. URADU
RIMSKI HIŠNI BOG
SESTRIN ALI BRATOV SIN
12
RIBJE JAJČECE RIMSKA LJUBLJANA
ANGLEŠKI PEVEC (BILLY)
SIROMAŠEN ČLOVEK
MANJŠA, RUMENA PTICA
BIVANJE ČESA V SAMI STVARI
KRAJ V LOŠKI DOLINI
OBDELOVALEC PLOČEVINE
LANENI IZDELKI
ITALIJANSKI VIOLINIST (GIUSEPPE)
ŽIVAHEN PLES
HRUP (EKSPR.) PODREDNI VEZNIK
OSKAR DANON
OPTIK (REDKO) NASIČEN OGLJIKOVODIK
GRŠKI UČENJAK SLOVENSKI
PESNIK (DRAGOTIN)
MAROŠKI DENAR
AMERIŠKI PEVEC RICHIE
Povsod z vami
POTEGAVŠČINA (POG.) ANICA ČERNEJ
PRAMEN SVETLOBE
STAREJŠI DEL KENO-ZOIKA
FINSKO JEZERO ITALIJANSKA NOVINARKA FALLACI
ODRASLI SAMCI GOVEDA NEPRILIKA
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA TINTA
STARA PLOŠČIN-SKA MERA
INDUSTR. RASTLINA
NEMEC KOT OKUPATOR
FIŽOL Z OVIJAJOČIM SE STEBLOM
ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK)
JAVNI NASAD
NEIMENOVANA OSEBA
ZLOBNEŽ (EKSPR.)
MANJŠA VOJAŠKA ENOTA
ANG. IGRAL. (ROGER)
PREBIVALCI ANTIČNE LOKRIDE
ZAČETEK AZBUKE
SOSEDNJI ČRKI ČARLI NOVAK
TOLSTOJEV ROMAN
ZGODBA V SLIKAH
GOJENEC POLICIJSKE AKADEMIJE
NARO-KAVNIK (REDKO)
NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ ŠPIK
11
10
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
3\k

Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. maja.
Geslo iz številke 17: Prvomajska praznovanja
Geslo iz številke 18: Režiser filma Možje v črnem
Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejmeta: Vesna Zupančič iz Radeč in Drago Šarlah iz Šentjurja.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejmeta: Erih Stepanič iz Damelj in Nuša Čakš iz Šmarja pri Jelšah.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejmeta: Branka Maček iz Celja in Laura Jelić iz Žalca.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Zadovoljno boste zrli v prihajajoče dni in veliko pričakovali od življenja. Že konec tedna boste imeli precej energije in veliko volje za zares nekaj izjemnega. Lepo bi bilo, če bi ste ozrli tudi na ljubezen. Spremembe, ki jih načrtujete, so velike, zato hitite počasi, da ne boste naredili usodne napake. Vaš vladar še ta teden biva v kozorogu, izkoristite njegovo prodorno moč in upornost.
Že danes boste zagrabili za delo in pri tem tudi močno napredovali. Spor iz preteklosti bo tokrat razrešen, vendar boste morali na pomoč poklicati šesti čut in občutek, kako se odzvati. Včasih vas zanese, včasih greste bolj počasi, vendar se kljub vsemu vedno spotikate ob ene in iste ovire. Tokrat ne boste zgrešili svojega cilja, prodorni boste in močni, zato boste presenetili sebe in morebiti še koga.
Kljub težavam, ki vam jih prinaša življenje na svojih krilih, boste dobre volje in nasmejani stopali skozi urice in dneve, ki prihajajo. Privoščite si kaj zares izjemnega in ne pozabite na obljube, ki ste jih dali nedavno tega. Vaša vladarica še vedno biva v znamenju dvojčkov, kar vam omogoča izjemno komunikacijo in očarljivost. Zlahka boste premagali svoje ovire.
škorpijon
Dvojčka
Dneve boste preživeli obkroženi z različnimi ljudmi, naredili boste tudi veliko drobnih in pomembnih opravkov. V teh dneh boste načrtovali, v mislih boste izredno optimistični in razigrani ter nagajivi v partnerstvu. Vaš vladar vam v znamenju ovna daje moč in prodornost, zato je dober čas, da naredite nekaj konkretnih načrtov, še posebej glede poslovnosti in financ.
Rak
Počutili se boste malo izgubljeno, v nekaterih trenutkih od sveta zapuščeno. Vaše razpoloženje bo samo trenutnega značaja, zato vzpostavite notranje ravnovesje. Vpliv preteklosti bo še vedno puščal sledi v dneh, ki minevajo. To vam bo jemalo moč in energijo. Zadnji čas bo, da se boste postavili zase. V ljubezni bo zapihal čisto nov veter in vam izpolnil pričakovanja. Obeta se vam nov začetek.
Strel ec
Počutje bo spremenljivo, zato skušajte čim več časa preživeti v okrilju svojega doma ali biti v stiku z naravo. Problematika preteklega obdobja vas bo silila, da boste sprejeli konkretne odločitve. Na trenutke boste razigrani in boste poskušali ubežati enoličnosti in ljudem, ki vam jemljejo moč ter energijo. Vpliv preteklosti bo močneje deloval predvsem na vašo podzavest. Umirite svojega duha.
Oseba, zaradi katere ste čisto iz sebe, se bo tokrat izredno izkazala. Zaradi čustvenih zapletov lahko začnete izgubljati glavo, zato se varujte nepremišljenosti. Odločili se boste za krajše, vendar prijetno potovanje. Naredili boste kar nekaj odločilnih korakov, ki vam bodo kasneje še kako pomagali, da boste razrešili zapletene klobčiče. Na poslovnem področju se vam lahko porodi odlična ideja.
Kozorog
Poskušali boste najti ravnotežje med želenim in realnim, vendar se boste zapletali v lastne zanke. Med oblaki se počutite dobro, ostanite tam še nekaj trenutkov. Mikalo vas bo vse prepovedano, zato se ne boste ozirali na omejitve. V tišini se boste začeli zavedati vsega, kar je, in nikakor ne boste uspeli ubežati utripom lastnega srca. Vodil vas bo in usmerjal ne glede na posledice, ki bi jih lahko prinesla neka odločitev.
Finančne zaplete boste razrešili le, če boste dovolj spretni. Vaša samozavest bi morala biti na višku, saj boste uspeli uresničiti predviden podvig. Najbolje se boste počutili v krogu najbližjih. Potrebovali boste malo več počitka kot običajno. Počasi obračate nov list na poslovnem področju, planeti vam kažejo izredno močno in prodorno energijo, zato ne oklevajte.
Vodnar
Devica
Obremenjeni boste z dnevi, ki prihajajo, zato si naredite točen urnik, kako in kaj. Svetujemo vam, da si v teh dneh odpočijete tako duha kot telo. Ne dovolite strahovom, da prevladujejo v vašem življenju. Vaš vladar v znamenju ovna bo poskrbel, da se boste z vso silovitostjo borili za svoje ideale. Poskrbeli boste za razgibanost in pri tem dosegli velik napredek ravno tam, kjer to najmanj pričakujete.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA..
Ljubezen, čustva in prekomerna romantičnost vas bodo tudi v prihodnjih dneh osrečevali. Počasi pa kljub vsemu razmišljajte, da se morate spustiti na trdna, realna tla. Življenje teče naprej, vi pa v tem obdobju zaostajate za dogodki. Vaš vladar počasi zapušča ovna in se seli v bika, zato se vam bo vedno bolj porajala potreba po varnosti in stabilnosti, kar bo v določenih trenutkih v nasprotju z vašo naravo.
Ribi
Načrtov imate toliko, da jih boste težko izpeljali v tako kratkem roku. Veliko opravkov razporedite tudi na ljudi, ki so sestavni del vašega projekta. Na čustvenem področju ne boste vedeli, ne kaj ne kako, zmeda bo še toliko večja, ker boste popustili tam, kjer bi to lahko najmanj naredili. Kljub vsemu boste zasanjani in romantično razpoloženi, kar se lahko odraža pri vsakodnevni opravilih.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
2
3
14
URADNI LIST
7
18
1
PREDUJEM
ENIGMA
OBER
17
8
SELEN
5
13
9
15
48
RUMENA STRAN
Tokrat med otroki
Zadnje čase se predsednik države Borut Pahor pogosto mudi v naših krajih. Nazadnje se je pojavil na zaključku projekta Evropska vas na Krekovem trgu v Celju in nagovoril zbrane. Ob njem sta župan MOC Bojan Šrot in ravnatelj III. OŠ Celje Aleksander Verhovšek, ki je bil kot koordinator dogajanja gotovo zadovoljen, da je na prireditev prišlo toliko pomembnih ljudi - beri: politikov (tudi Janja Sluga, Vinko Gorenak ...). Saj ne, da si dogodek ne bi zaslužil tolikšne pozornosti, a razlog je verjetno precej bolj banalen: volitve so pred vrati.
Foto: SHERPA
Nenavadni stoli
Medstrankarsko predvolilno pomenkovanje
V Parku svobode so se ob robu osrednje proslave celjske občine ob dnevu upora proti okupatorju v živahen pogovor zapletli mestna svetnika Gregor Gregorin (SMC) in Damir Ivančič (SD) ter Stane Mele, predsednik Medobčinskega društva vojaških vojnih invalidov Celje in še en svetnik iz vrst SD, Branko Verdev, ki je očitno dajal ton živahni razpravi. Glede na bližino volitev bi težko verjeli, da so se sogovorniki izognili tej temi, morda pa je kakšna beseda bila namenjena tudi že jesenskim lokalnim volitvam.
Foto: GrupA
Bi sedli na stol, ki se imenuje mična gospodična? Gotovo z večjim veseljem kot na tistega, ki nosi ime ritoliznik ... Takšni nenavadni stoli so še danes na ogled v Citycentru Celje, kjer predstavljajo delo priznanega akademskega slikarja, kiparja in oblikovalca Domna Slane. Pri izdelavi je uporabil raznovrstno kmečko orodje in konjsko opremo. Med gosti na otvoritvi so bili modna oblikovalka Maja Štamol Droljc, glasbenik in moderator Franci Podbrežnik in modna oblikovalka Barbara Repinšek. Stole so si z zanimanjem ogledali in jih tudi preizkusili. Za glasbeno vzdušje je poskrbel Godalni kvartet Maxima.
Foto: arhiv Citycentra Celje
Podjetnika ob juhi
Domen Slana in članice Godalnega kvarteta Maxima
Še en konj?
Akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković Vasko je praznoval 80 let. S konjiškim županom Miranom Gorinškom ga povezuje dolgoletno prijateljstvo. Zato se mu je s posebno slovesnostjo tudi poklonil. V nagovoru je namignil, da ima že ideje o njunih novih projektih. Se v Konjicah obeta nov konj z žensko?
Foto: GrupA
Na nedavnem Šentjurjevem sta se ob kisli juhi srečala tudi dva uspešna podjetnika. Franc Jager (desno) je lastnik trgovskega podjetja Jagros, Peter Lapornik lastnik Kemoplasta. Juha jima je očitno teknila, verjetno pa bi še bolj, če bi lahko zraven nazdravila z Lapornikovim odličnim modrim pinotom, ki je bilo na Šentjurjevem izbrano za občinsko protokolarno vino.
Foto: GrupA
Ujet v akciji 2.
Potem ko smo pred kratkim na tej strani objavili fotografijo našega fotoreporterja Eda Einspielerja - Sherpe, ki je v objektiv ujel vodjo celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Tomaža Črneja, je ta »vrnil fotografski udarec«. Tudi on je namreč odličen fotograf in tako je v akciji ujel Eda, ki se sicer ne fotografira rad. Rezultat dvoboja je zdaj izenačen, v uredništvu pa predlagamo, da morebitno nadaljevanje rešujeta ob kakšnem kozarčku.
Foto: TČ
Popravek
V prejšnji številki smo župana Rogatca Martina Mikoliča pomotoma proglasili za župana Podčetrtka, kjer občino že vrsto let vodi Peter Misja. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo