Posairezna številka 10 vinarjev. SIEV.19. v Liomiani, v lorek. 25. janoarjo iste. Leto XLiV. sisEž Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 261— it en meseo „ >• Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo „ 2-20 „ 29--„ 35-- dom: K 24" — V Ljubljani na 2a celo leto naprej . za en meseo „ . , „ 2'— f upravi prejeraan mesečno „ 1-80 = Sobotna izdaja: — za celo leto........ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo . „ 12'— Inserati: Enostolpna peiltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 20 v 3a dva- ln večkrat . .15,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: enostoipna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje iu praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red W Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/111. Rokopisi se re vračajo; nelrankirana pisma se ne = uprsjemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je ▼ Kopitarjevi alloi št. 6. — Račun poštne liranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. Gospodarski generalni Slab. Že dolgo pred sedanjo svetovno vojno so se dvigali v naši domovini močni glasovi, ki so opozarjali na potrebo pravočasnih in velikopoteznih pripravljalnih gospodarskih odredb kot dopolnila naše vojaške oborožhe. V glavnem gre za to, da sc zagotovi prehrana ljudstva in vojske in preskrbe vojne potrebščine. K sreči so se postavili naši veliki gospodarski členi v kmetijstvu, industriji in trgovini od početka vojne z veliko prevdar-nostjo in odločnostjo v službo gospodarskega boja. Le z njihovo pomočjo je bilo mogoče zamujeno hitro in obsežno popraviti, da smo se brez trajnih in usodnih škod pretolkli. Splošna vojaška priprava vojne po velikem generalnem štabu in posebej »železniške vojne« po prometnem oddelku v generalnem štabu — je bila zgledita, kar je pokazala naša sijajna razvrstitev na bojiščih in potek vojnih dogodkov. V dobi svetovnega gospodarstva imajo gospodarska vprašanja tako izredno važnost za brambo dežele, da nastane nujna potreba, da se znatno izpopolnijo za ta vprašanja vpoštev prihajajoči vojnoznan-stveni oddelki velikega generalnega štaba. Ustanoviti bo poseben oddelek za vojno gospodarstvo, ki bi imel skupaj z vojnim ministrstvom in državuim mornariškim uradom izdelati za brambo dežele potrebne gospodarske zahteve in biti za njihovo izvedbo odgovoren. Dosedanja dela velikega, generalnega štaba jamčijo za to, da bo pripravil tudi gospodarsko mobilizacijo z enako prevdarnostjo, kakor jc vojaško. od katere danes one ni več moči ločiti. Ravnotako bi imeli potem gotovost, da sc enotno zastavijo tako vojaške kakor gospodarske sile za veliki cilj obrambe dežele, in zanesti se smemo na to, da se bo gospodarska vojna vodila z enako krep-kostjo in brezobzirnostjo, kakor se vodi vojna z orožjem na kopnem in na morju. Ako se velikemu glavnemu štabu armade včlsni poseben oddelek za vojno gospodarstvo kot odgovorno mesto, ki bo temeljem obsežnega vojnoznanstvenega dela pripravil gospodarsko mobilizacijo, potem je ustvarjeno jedro za »državni gospodarski štab«. Samaposebi nastane potem posledica, da se stekajo tukaj vse niti in nudijo kot močno spletena mreža jamstvo, da se bodo vse za uspešno vojevanje kot potrebne spoznane vojaške in gospodarske odredbe smotreno pripravile in brezobzirno izvedle. Že sedaj posega veliki generalni štab po svojem železniškem oddelku v svrho zagotovitve deželne obrambe odločilno v celokupno prometno in go- spodarsko življenje, pa tudi v najrazličnejša upravna področja. Nič bi tedaj ne bilo na-ravnejše, nego zaupati tudi vodstvo ostalih gospodarskih bojnih sil, katerih bistvena naloga je prehrana ljudstva in vojske in preskrba vojnih snovi, temu preizkušenemu središču. Državni gospodarski štab se ima sestaviti iz zastopnikov posameznih ministrstev in državnih uradov, samoupravnih korpo-racij, vcliikh zvez v kmetijstvu, industriji; rokodelstvu, bančnih podjetij in trgovine. V to svrho bo na vseh teh mestih ustanoviti posebne oddelke za vojno gospodarstvo, ki bodo v stiku z velikim generalnim štabom, kakor je n. pr. vojno ministrstvo že storilo z oddelkom za surovine, državni notranji urad z odsekom za vojno skrbstvo, industrija z vojnim odsekom nemške industrije itd. Povsodi bi bilo pritegniti in slišati strokovnovešče moči iz vseh ljudskih krogov. Nedavno se je v državnem zboru nesramno navijanje cen razveseljivo ostro osvetlilo. V tem področju se pomanjkanje državnega gospodarskega štaba posebno pozna, ker so najširši krogi prizadeti in vznemirjam po podraževanju življenjskih potrebščin. Vsem gospodarskim odredbam, ki smo jih med vojno ukrenili, je manjkalo in je moralo manjkati enotnosti, ker je manjkalo vseobsegajoče središče. Izkoriščeval-nemu navijanju cen in oderuškim vojnim dobičkom je priti blizu le s krepko, celo državo brez vrzeLi obsegajočo oblastjo, v kateri složno sodelujejo vojne, vladne, ljud-skozastopniške in upravne korporacije in v kateri morajo biti zastopane tudi posamezne pridobitne skupine in konsumentni krogi. Iz vojnega pohoda proti vojnemu oderuštvu in za zagotovitev zadostne preskrbe in razdelitve živil, kar bo morala ta oblast najprej izvesti, se bo potem sam-posebi razvil splošnogespodarski mobilizacijski načrt. Zbrati vse gospodarske bojne moči nemškega ljudstva, jc geslo doma ostalih. To je pot k »državnemu gospodarskemu štabu«, »velikemu generalnemu štabu« gospodarske vojne. Pomorske ceste in nj h glavne žile, ki obsegajo svet, so že izpeljane. Naloga, ki jo mora izvršiti XX. stoletje, je pač, da na kopnem izvede podobno prometno omrežje po ravno takih načelih, kakor na morju. Promet z velikimi ladjami riše svoje kroge iz kakega trgovinskega opirališča do daleč ležečih obrežij. Pred vsem posreduje zamenjanje blaga med deželami, ki so oddaljne ena od druge. Namen in smoter kulturnogospodarskega stvarstva moči so z njim v zvezi le posredno, večinoma le s prijaznim sodelovanjem tiste države, h kateri pripada njeno trgovinsko brodovje. Drug izvor in drugačne postave vodijo politiko ob zgradbi železnic. Njih končni smoter je, da rešijo splošno kak zapleteni imperialistični gospodarski načrt. Vzori sc uresničijo le od stopnje do stopnje, mirno se mora prepojiti pred vsem bližnje ozemlje, železna cesta tvori takorekoč le glavno žico velikega središča, ki naj razgiba tisočere različne industrijske obrate. Pred vsem znači opisani način smoter prilago-denja, upodabljanja in organizacije: mirno snubi, in ko korakoma prodira, hoče doseči, da se prilagode življenjske oblike tujih gospodarskih ozemelj višji kulturi kake velesile. Mislimo, da nam ni potrebno obširnejše opisovati, da je posebno bagdad-ska železnica naravnost šolski zgled take moderno prometne politične organizacije. S političnega vidika je visela takorekoč v zraku, spadala je v načrte sporazuma kot trgovinska vojna cesta, ki naj dobro služi ob razdelitvi turških dežela, a z ustanovitvijo četverozveze osrednjih velesil, Bolgarije in Turčije, je pridobila značaj trdne, neomajljive zemeljskg spodnje zgradbe. Po navadnem opazovanju tvori vsled svoje smeri proti Pcrezijskemu zalivu in po svoji sirski postranski progi Suezu le bojno sredstvo proti angleške-, mu veleimperializmu. Jasno se kaže v sedanji igri med močmi velesil, da bagdad-j ska žclcznica ni nič manj učinkujoče oiožje nasproti velikanskim svetovnem stremljenjem. Velika Britanija in Rusija nam kažeta nasprotujoče si zglede državne zgradbe z izgnanimi središči množice in sile. Sred'šče sile se nahaja pri Angliji v tesno omejeni otoški temeljni državi, središče sil pa v obširni prekmorski posesti. Osebna zveza se sicer v Rusiji, država je zgrajena tudi po osredotočenih načelih, tudi varuje, toda težišče množice leži onstran Urala v srednji Aziji, v domovini pravega skitsko - sarmatskega rusovstva, središče moči pa v prostoru med Moskvo in Petrogradom. Četudi so uporabljali različna sredstva, vlada dušno sorodstvo glede na taktiko, ki so jo tako ob Temzi kakor tudi ob Nevi uoorabljali, ker so se zavedali slabosti vsled dualizma sil. Anglija se ie posluževala proslulega načela o politiki ravnotežja. Narodi evropske celine so se v teh zmedah krvavo razbijali glave, Anglija je pa onstran morja lahko nemoteno zasledovala svoja stremljenja, da razširi svoje gospodarstvo. Velika državna organizacija četverozveze, ki je srečno rešHa staro zgodovinsko na-snrotstvn med krščanskim in mobamedan-skim svetom, jc končala to taktiko. V sedanji svetovni vojski ne gre le za to, da se odločijo vprašanja moči, marveč tudi za to, da se odločijo svetovnozgodovinska vprašanja. V silovitem spopadu teh sil je pa odvisno, kako padajo končno kocke, posebno sedaj je t0 zelo jasno, katera stranka je na boljšem glede na razpolago s silami in katera stran razpolaga z obsežnejšim operacijskim ozemljem na kopnem, ki odgovarja vsem zahtevam take velikanske vojske-na vsaki črti in ki je preskrbljeno z vsemi gospodarskimi in političnimi pomožnimi sredstvi. Osrednji velesili sta pravočasno prodrli srbsko zatvorofm Balkanu, da si zagotovita odločujoče karte. Rusija si je pa ustvarila, da varuje svoje slabo srce, debelo skorjo tlačenih tujih narodov okoli državnega debla, ki tvorijo tako oklopno obrambo, kakor tudi morajo nosili glavno breme vseh napa-dalmh in osvojcvalnih vojska. Srečen pri-cetek je že storjen, ker so slekli baltiške in poljske dele tega plašča, ki sc mi- mora ruski velikan edino zahvaliti sijaju svo-le premoči. Ukrajinci, Armenci, narodi Kavkaza in Turkestana, 20 milijonov mo-namcdancev v Rusiji, bodo li še ubogali? beveda jc vprašanje sedaj še odm-to, a z načrti pob ličnega odbijanja in privlačevanja je ze rešeno. Rusija je posebno v turanski sredna Aziji silila trgovino proti severu, a to je protinaravno in nasilno, ker je od pamtiveka sem šla trgovska pot proti zah-rni kjer se nahajajo izborila pristanišča ob Črnem kakor tudi ob Srcdozem-SKera morju, ki odpirajo pota svetovni trgovini. Svetovno gospodarsko organizatorič-no vprašanje, ki se je razvilo iz vprašanja bagdadske zelezmce, je zadobilo tako obširen prostor in (ako moč razvoja, da še prekaša najdrznejša pričakovanja prejšnjih časov. Ne le iranska višina, marveč tudi turanska ravnina, vse dežele, ki leže okolu črnega in Kaspiškega morja, so podvržene tej glavni progi in bodo zvezane z njo po omrežju velikih postranskih prog. Dovajala ,,m bo blago in ga sprejemala od niih Odprla s, bo veliko prometno reko k. tece iz turške Levantc čez Balkan v osrednjo Evropo. Velikanska podoba še ne popolnoma jasna, a trdna, se ustvarja: vrvalna oblika kulturne države, ki narav-no razvita misel srednjeevropske zvezne matice- ki tako po svojem bogastvu na človeških silah kakor tudi na naravnih pomožnih sredstvih vseh vrst ravnotako zadošča postavam »avtarkije«, kakor tudi vsem zahtevam trgovinsko-politične življenjske sile; ki torej kratkorečeno razpo-aga z vsemi političnimi silami, ki jim ni kos niti rusovstvo kakor tudi ne britanska imoenjalistična zgradba ... so li to ufo-pije? LISTEK. Tenorista gospoda R i j a v c a smo imeli priliko slišati pred par leti na Dunaju. Videlo se je, da je njegov tenor odločno liričnega značaja; ta značaj se danes le še bolj izrazito kaže. Hkrati je močno pridobil glede voljnosti, mehkobe, resonance; posebno velik napredek moram zazname-njati glede višine, ki jo z lahkoto in vztrajnostjo tvori, brez vsakršnega strahu, da bi se mu kaj izprevrglo, glas mu v všiavi plava rekel bi v kraljevskem veličastvu, kakor orel, ki ne trene z okom gledajoč v žarni solnčni ogenj. Najbolj razveseljivo je to, da pevec še ni na višku svoje poti, bržkone ima še precejšen razvoj do svo:cga poldneva na zenitu pevske umetnosti; v prvih pomladanskih dneh — se zdi — stoji, njegovo solnce se utegne do visokega poletja še mogočno dvignili. Toliko splošno. Iz lirike njegovega glasu se saniopo-sebi umeva, da mehka lirična mesta veliko bolj obvladuje, kakor dramatična. Dokler se mu glas izprehaja po liričnih livadah, je silno mehak, nežen, voljan, kedar se pa boče v dramatični mogočnosti razvijali, pa rad nekoliko prejeklen postane — kakor mimogrede rečeno — koncertni klavir, ki ima v mehkejših mestih silno voljan ton, ob krepkejših mu pa železo »vun udari«. Glede glasu posebej samo tole: g. Rijavec se bliža hitrih korakov malemu številu boljših tenoristov. Edino, kar mi ni popoinoma všeč, jc nekoliko širok nastavek zlasti v samoglasniku e; morebiti je temu primorski dialekt nekoliko vzrok. Sicer je svoj čas n. pr. našla kritika pri neki izborni dunajski operni pevki, da je ta široki »slovanski« nastavek zelo interesan-ten, vendar pa mislim, da ima pri nas tudi ozki in visoki e svojo popolno upravičenost. Če popravi ta nastavek, ki mu v višini — da jo lažje vzdrži — rad malo na-zalen postane, bo njegov organ še mnogo pridobil. Pel je lepo, vedno bolj se ogreval in razvnemal, tako da smo imeli res velik užitek. Program si je sestavil zelo pesier: od klasičnega Beethovna do modernega Masseneta, od Slovencev Michlna, Lajovi-ca preko Čeha Starega, mimo Hrvata (?) Ilatzeja, Nemca Wagnevja in Italijana Lc-oncavalla do Francozov Bizcta in Masseneta zastopane razne smeri od klasične preko romantične do najmodernejših pojavov. Čez vse zanimivo je bilo opazovati, kako so že prva dva domača slovenska skladatelja Miebl in Lciovic učinkov la /. moderno. Kar se je pred desetimi leti celo glasbenim krogo zdelo malo umljivo, iskano, ne iskreno občuteno, tega širša publika ni le umela, ampak se z velikim užitkom nad njim naslajala. So pa tudi vse tri skladbe silno lepe. Posebno zadeta se mi zdi Lajovčeva Pesem starca zlasti2. in 3. kitica in pa v zadnji kontrast, težka me-iaholija. Posebno všeč mi je v 1. kitici klavirsko spremljanje; razpoloženje (Stim-mung) izborno zadeto. Pri Beethovuu se vidi, kako se tudi največji izmed velikih nc more popolnoma otresli vplivov dobe, ki jc iž nje izrastek V globoko občuteni skladbi, ki gre daleč preko klasičnega formalizma, sc vendar nehote pokažejo čisto izrazito formalistična mesta. Pesem je vsled klasično umerjenega predavanja in posebno lepega spremljanja izredno učinkovala. Sploh sc je učinek ob vsaki pesmi stopnjeval, g. Rijavec sc jc vedno bolj ogreval — morebiti tudi ob vidnem ognju občinstva — da je aplavz narastel do mej viharnosti. To ga jc tudi zapeljalo — seveda je to le moj subjektiven občut — da je dve pesmi ponavljal. Meni osebno se la reč zdi jako kočljiva, zakaj strašno težko se pri ponavljanju prvotni vtis doseže, kaj še lc, da bi sc prvotni \ lis pontenciral, kar bi moralo biti. Ponavljanje — po mojih osebnih izkušnjah — konča vedno z deficitom. Pri Hatzejevi pesmi sem se vdrngič naravnost vprašal, kje sc je pri ponav- ljanju nekaj izgubilo. Ponavljanje učinkuje le, če je dvojno besedilo, ker se mora drugič drugače predavati, ali pa — če je eno samo besedilo — mora pevec s ponavljanjem vnaprej računati, tako da še lc vdru-go ves ogenj razplamti in razžari. 1 retja kitica Harambašičeve pesmi dela brez dvoma sama po sebi krivico Bogu. Vendar pa se zdi, da so jo pesnik in skladatelj, pa tudi pevec in poslušalci vzeli le kot veliko hiperbolo, da se bolj revno človeško stališče kaže, kot božje. Seveda jc tudi kot taka še vedno vsaj neumestna. Gclčno. K o b 1 e r smo občudovali šc bolj kot duhovito spremljevalko nego kot samostojno igralko. Tako sc pevcu v vseh niansali prilagoditi in glasu primerno ozadje dali more samo globoko muzikalno čuteč duh. Pa jc tudi s samostojnim igranjem isto dokazala. Siccr so tudi njej lirična mesta bližje, nego dramatična; pri teh moramo računali z nekim malim ostankom. Morebiti leži razlog za ta pojav tudi v instrumentu. Ne vem. — Novak jc tudi bolj mehka sanjava slovanska duša — najlepši je bil 1. del: pesem mesečne noči s svojo preprosto 4-tonsko temo, ki sc je liki mesečina rahlo prelivala; v karnevalski noči so bile zanimive celtonske melodije. Liszl s svojimi ogrskimi rapsodijami je znan. Igrala jc tudi najtežja mesta z veliko preciznostjo. Navdušeno priznanje jc bilo v polni meri zasluženo. K. Odlikovanja. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil rez. praporščak 5. dom. p. Mihael De-santič, prideljen 23. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: čraovoj. patruljni vodja 20. lov. bat. Ivah Petrič; desetnik Josip Rebernik, infanteristi Franc Kastelic, Florjan Wei0, Gabrijel Hoj, Jernej Laharnar in josip Lassnig, vsi pri -i. dom. p.; desetnik 27. dom. p. Peter Ivrižman. Častniški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil stotnik 87. pp. Josip vitez Lodg-man pl. Auen. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 2. bos. herc. p. Ivan Stanovnik in stotnik in poveljnik 2. želez, p., Rudolf Čelešnik. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 17. pp. Josip Mlakar in nadporočnik 7. polj top. p. Franc Pauk. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje je dobil rez. rač. podčastnik 87. pp. Franc Legvart. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil Roddesetnik brzojavnega polka Josip Lrak. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: četovodji Koren Franc in Skoko Ivan, desetniki Vuga Jakob, Mihel Mihael in Gorjan Franc in poddesetnik Peruško Josip, vseh šest pri 97. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: narednik Rozman Andrej, polkovni trobentač Demšar Vinko, četovodji Fiegel Anton, Radetič Josip in Skočir Anton, desetniki Milič Iv., Penko Ivan, Trpin Andrej, Rot Ferdinand in Bombig Emil, enol. prostov. tit. desetnik Vizintin Ferdinad, poddesetnik Rivetti Josip, Tominc Franc, Bizjak Franc, Rivetti Angel, Gulin Josip, Madalenčič Mila, Forčič Ludovik in enoletni prostovoljec tit. poddesetnik Muslavič Otilij, vseh 19 pri 97. pešpolku; črnovojniški lovec 20. lov. bat. Zoržič Alojzij. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Krašna Alojzij, desetniki Udovič Josip, Skuk Fr., Kvartnih Tomaž, Habjan Franc, Kramer Franc, Božič Ivan, Andrejko Ivan, Stule Matija in Peregar Andrej, poddesetniki Maver Ivan, Segon Peter, Spessot Anton, Beregamasio Ludovik, Hadalin Ivan, Na-činovič Matej, Urbas Lovro in Jerkič Roman, infanteristi Belič Inocent, Sinosič Matej, Matissa Ivan, Vlah Viktor, Fikon Anton, Dodič Josip, Siminc Martin, Sams Aleksander, Vidak Matija, Šabec Anton, Dujmovič Josip, Juriševič Ivan, Samsa Andrej, Voši^ek Rudolf, Gorela Ivan, Suk-ljan Josip, Stare Anton, Bratuš Jos'p, Ro-•viš Julij, Toman Santo, Olivo Peter in Bo-žač Dominik, vseh 40 pri 97. pp. Pogrešane Mine s Pr;morsKe§a. Kdor bi kaj vedel, kje se nahajata mati in hči Marija Jug iz Volč, Križada št 111, Goriško, naj blagovoli sporočiti sinu ozir. bratu Francu Jug, Reserve-Spital des Deutschen Ritter-Ordens, Abt. 2, Breže (Friesach), Koroško. — — Leopold Velišček, k. u. k. Wach-komp. Nr. V., Feldpost 608, išče svojega očeta Janeza Velišček iz Medane. — Andrej Goiija iz Smaki pri Kobaridu, županstvo Libušnje, sedaj c. kr. želez-nišk a straža na Opčinah pri Trstu, bi rad zvedel za svojo družino, o kateri že od 20. maja 1915 ničesar ne ve. — Jožef Sovdat, Wien, I., Schelinggasse Nr. 13, Reserve-Spital 2, Zim. 79/III., išče Janeza Gruntar, pod. NeŠelina iz Kobarida. — Ivanka Marušič, Domorodici čis. 47, p. Visoka Mita, Češko, išče Angelo Nemec iz Štandreža pri Gorici. — Vin-cenc Frančeškin, Bilov Poch, Kralovice. Plzen, Češko, išče svaka Andreja Peric iz Sela pri Tržiču. — Kari Černo-vic, Zapreb, rez. bolnišnica v Šumarski akademiji, soba št. 11, išče svoja brata Angela in Antona Černovic iz-Ročinja pri Kanalu, Goriško. — Leopold Tinta, k. u. k. Verpflegs-Train-Kolone, Feldpost 605,'išče svoje starše Valentina in Katarino, ženo Marijo s štirimi otroci in brata Franca, vsi iz Vrhpolja, p. Koj-sko pri Gorici. — Kurat Šmid v Branici, p. Štanjel na Krasu, prosi obvestil o družini Štefana Bajt iz Lovišč nad Kanalom in o očetu in sinu Janezu Bajt iz Liga št. 7 nad Kanalom. — Jožef Pernat iz Ročinja št. 9 na Primorskem, sedaj Kriegsspital Nr. 1 na Dunaju XIII, 3, baraka 3, išče svojega očeta Andreja in družino. — Anton Lenardič, k. u. k. Inf.-Reg. 97, 5. Komp., išče svoje starše in brata s Kojskega. — Izidor Četolo, k. u. k. Geb.-Art., Celje, Sp. Štajersko, išče svojega očeta in družino iz iz Viscone ob italijanski meji. — Jožef Mišigoj, k. u. k. Handradiostation Nr. 29 . išče svojo druži- no iz Šlovrenca št. 17, županstvo Do-brova-Biljan pri Gorici. — Frančiška Forma zarič iz šlovrenca pri Moši 70, sedoj begunka v Fliichtl.-Lager, Bar. 59, Steinklamm, P. Rabenstein, N.-O., išče svojega moža Josipa po poklicu kova n, 19 letnega sina vojaka Vinkota in 2j letno hčer Ivanko, omoženo Kole- K izkrcanju zaveznikov na Pireju. nuti. — Franc Mišič, Post Steinach, Ober-Steiermark, išče Andreja in Marijo Martelanc, ki sta imela pred vojno z Italijo gostilno v lastni hiši v Gorici, Tržaška ulica 52. — Jožef Cenčič, L.-Sch. 3. Reg. IV. Bat., 11. Komp., 4. Zug, išče svojo družino iz Ro-bidišča št. 21, žup. Breginj, kakor tudi brata vojaka Janeza Cenčič, 20. lovski bataljon. — Svoje staršo išče 23 letni črnovojnik Ivan Sovdat, vojak 97. peš-polka, doma iz vasi Ladri št. 6, občina Libušnje pri Kobaridu, katere pogreša od lanskega maja. Nahaja se sedaj ranjen v rekonvaiescentnem domu Rdečega križa (Filial-Spital št. 5) na Dunaju, 3. okraj, Apatelg. 7. Kdor mu more kaj sporočiti, naj to stori na navedeni naslov. — Enol. prost. Oto Jakšič, Bjelovar, Zagrebačka ul. 10, išče Tinco Jalen iz Rateč pri Belipeči na Gorenjskem. — Pepina Ciglič, Fliichtl.-Lager, Bar. 13, Zim. 9, Bruck a. d. Leitha, išče gospoda Franca Brišar, ki je služil pri financi v Krminu, doma iz Grahovega. Pozdravi slovenskih volkov. Podpisani slovenski fantje in možje brzojavnega oddelka pošiljamo Slovencem in Slovenkam prisrčne pozdrave: Korporal Jožef Rek iz Zagreba, Ivan Zidanik iz Vipave, Anton Ivo-ritnik, Št. Vid nad Vipavo, Franc Napast, Vižmarje pri Ljubljani, Ivan Pe-tač, Vodice pri Ljubljani, Ivan Srakar, Tomačcvo pri Ljubljani, Ivan Zidan iz Ljubljane, Ivan Zadnikar, Dobrova pri j Ljubljani, Jožef Kobau iz Trsta, An- i drej Dolenc, Rakek, Anton Rožmanc z Vrhnike, Andrej Žendar iz Kamnika, Frrnc Pust iz Novega mesta, Andrej Dobrina, Dolenjsko, Mihael Sever, Brezovica pri Ljubljani, vsi pri 17. pp. — Pozdrave pošilja svojim staršem, prijateljem in vsem rojakom Andrej Sinigoj iz Dornberga, ki je bil ranjen v Galiciji in se sedaj že 7 mesecev zdravi v Res.-Spit. Nr. 2, Dunaj I., Gartenbau 3-21. Pogrešani vojaki. Antonija Korenina, Medoši štev. 103, pošta Portorose, Istra, že od septembra leta 1914. n;ma nobenega poročila o svojem možu Antonu Korenika, infan-teristu 97. pešpolka, 6. stotnija, 4. vod. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na gornji naslov. — Filip Seljak, Graz, Herrengasse 3/III, prosi za naslov kakega vojaka, kije služil pri 27. domobranskem pešpolku, in sicer pri oddelku, ki je odšel na bojišče iz Ljubljane sredi meseca marca 1915. Poizvedel bi rad kai o svojem bratu Josipu Seljak iz Podmelca na Primorskem, ki je odšel na bojišče z navedenim oddelkom, potem pa se je izgubila vsaka sled za njim. — Marija Videmšek, pošta Dob 21, prosi poročil o Andreju Videmšek, 17. pešpolk, 1. stotnija. .— Kdor ve kaj o Mohorju Blažič, doma iz Pušnega, ki je pred vojno z Italijo služil pri trdnjavskem artilerijskem polku št, 4, 8. marškompanija (Marine Feldpost Pulj), blagovoli naznaniti Lambertu Lovišček, k. k. Lir. Nr. 27, 1. Komp., Admont, Ober-Steiermark. — Katarina Peric iz Dobedoba-Poljan št. 4, sedaj bivajoča k. k, Fliichtlingslager, Barake Nr, 13, Zim. 3, Bruck a. d. Leitha, Nieder Osterreich, išče svojega svaka Franca Peric, k. u. k. Inf, Reg. 97, 1. Baon, 1. poljska stotnija. — Od meseca maja 1915 se pogreša Josip Čargo, 58. pešpolk, 4. stotnija, doma iz Ročinja na Goriškem, Naznanil prosi Franc Podrečnik, orožniški stražmojster (Ročinj). — Veronika Anselin iz Šlovrenca v Brdih išče svojega brata Leopolda Kodermac, ki je bil zadnji čas v Gorici v bolnišnici v velikem semenišču kot ranjenec. Od tam so ga odpeljali neznano kam. Naznanila na Veroniko Anselin, Fliichtlingslager, Bruck a. d. Leitha. — France Kovačič, pismonoša, pd. »Mežnar« iz Sv, Lucije ob Soči, sedaj begunec na Bledu, že od lanskega julija ne v6 nič o svojem sinu Jožefu Kovačič, k k. Lir. Nr, 27, 3. Komp., 2. Zug. zato lepo prosi .prijaznih naznanil. — Eliza Traunkar, begunka, Rikovice b. Prerau, Moravsko, išče svojega soproga . Karola Traunkar iz Ločnika, ki jc odrinil v vojaško službo 20. maja 1915. Zadnji odgovor je dobila od njega 31. julija iz Linca. —- Ivana Ciglič, Fliichtlingslager, Barake Nr. 13, Ziramer 5, Bruck a. d. Leitha, išče svojega moža Josipa Ciflič, k. u k. r eldjager - Baon Nr. 9, 1. Komp., 2. Zug, ki je odšel pred dvema mesecema od tedaj ni nobenega glasu od njega. — Ivan Mazora, k. u. k. Wach-komp. Nr, 5, Feldpost 608, išče svoje tri brate Franca, Alojzija in Martina, ki so bili pred vojno z Italijo vsi pri vojakih. — Peter Jakončič, Zg. Kašelj št. 31, p. D. M. v Polju pod Ljubljano, išče Franca Blažič iz Vipolž, Brda pri Gorici, ki je odšel k vojakom 15. februarja 1915 in bil dodeljen 97. pešpolku. — Išče se Henrik Krapež, ki je služil pri 27. plan. polku. Pogreša se od 15 marca 1915. Kdor ve kaj o njem, naj naznani njegovi materi Margcriti Krapež v Otlici št. 62, p. Ajdovščina, Primorsko. — Išče se France Bevk, enoletni prosto-voljec-četovodja, 10/17 Feldkomp., 3. Baon. Pogreša se od 22. nov. 1915, ko je bil v bitki na Oslavju pri Gorici. Prijaznih poročil prosi Franc Bevk v Gorici, ulica Ros-sini 8. — Neža Jerina, Dol. Logatec 33, išče svojega sina Jakoba Jerina, k. u. k. Skie-Komp. zadnja njegova dopisnica je došla 21. majnika 1915. — Jožef Urbančič, Fliichtlingslager, Barake 24, Steinklamm, P. Rabenstein, Nied. Osterr., išče svoje sinove vojake Jožefa, Antona in Karola. — Anton Erzetič, Fliichtlingslager, Barake 24, Steinklamm, P. Rabenstein, Nied. Ostr., išče svoje sinove vojake Antona, Riharda in Alojzija. OH koncu volne. Solun s severno okolico. V svojem predavanju o vojnih invalidih, vdovah in sirotah je rekel znani ogrski politik tajni svetnik pl. Berseviczy: »Kakor je ogromno široka ta vojna, tako velika je tudi njena grozota in trpljenje. Kakor da so se naenkrat razpršile vse veličastne pridobitve civilizacije in člove-čanstva! Mednarodno pravo nima več veljave, samo pravo pesti zmaguje. Na vseh koncih in krajih zemlje je človeštvo v mirnih časih bolestno vzkliknilo, če je kaka elementarna nesreča uničila večje število ljudi. Danes pa ravnodušno gledamo na umiranje tisočerih in tisočerih, da, tako daleč smo prišli, da izgube sovražnika štejemo za majhne. Smrt še ni imela take žetve na zemlji. Če bodo enkrat povsod na zemlji priznali in zapisali izgube v tej vojni, tedaj bo statistika lahko izračunala, kakšna je sedanja umrljivost v primeri s prejšnjimi časi. Toda kot gotovo pa velja že danes, da bo človeštvo potrebovalo več desetletij, da bo z rojstvi izpolnilo današ-nje vrzeli. In kaj naj rečemo o grozotah telesnega in dušnega trpljenja, katero je povzročila ta vojna. Kakšnim grozovito-stim smo se privadili in kako zakrknjenega srca smo postali tekom te vojnef Tako zelo smo se prilagodili vojni, da res I 'e s težavo mislimo, da "je bo enkrat konec. In vendar je bo konec. Hvala Bogu, enkrat se bo zdivjala in zopet bo mir na i zemlji. Pride dan, ko si zmanemo oči po vsem tem, kar smo videli in doživeli, kakor po hudih sanjah in bo vse začelo nanovo gibati in hoditi pota stare ljube na-; vade pred vojno. Vse? Ne. Ne bo vse zopet tako kakor pred vojno. Pride dan poln veselja, ko bodo mnogi sinovi objeli svoje starše, možje svoje žene, očetje svoje otroke in ta lepi dan veselega vriskanja bo najbolj poln bolečine za one, ki so izgubili v tej vojni svojce. Naših padlih junakov nam tudi z njihovo krvjo slavno priborjeni mir ne bo vrnil. Vrnil nam tudi ne bo obžalovanja vrednih žrtev, ki sicer niso izdihnile v gro-menju topov ali v naročju svojih tovarišev, ampak so ranjeni in bolni, sredi pomanjkanja in grenkosti vojnega ujetništva, med tujimi in morda sovražnimi ljudmi, v počasno bolečem in nemem mučeništvu počasi šli v smrt. Najbolj vesel dan miru nc vrne materi izgubljenega otroka, nc vdovi moža. ne sirotam očeta in slepcu ne luči oči, niti stare moči niti zmožnosti za delo tistemu, ki je iel v boj kot krepak mož in se sedaj iz bojnega meteža vrača kot hroinec brez noge ali neozdravljivo bolan. Na vse te moramo že sedaj misliti, dokler je še vojna, predno pride dan, ko bi oni morali svojo izgubo občutiti z dvojno bolečino. Vse grozote vojne ne smejo našega srca tako zakrkniti, da bi ne imeli AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. jan. Uradno: Sinoči smo zasedli Skader. Nekaj tisoč Srbov, ki so tvorili posadko trdnjave, se je umaknilo brez boja proti jugu. Naše čete so dalje vkorakale včeraj v Nikšič, Danilov-grad in Podgorico. Razorožitev dežele se je izvedla do te ure brez prepirov. Črnogorski oddelki na nekaterih točkah niso niti čakali naših vojnih sil, marveč so položili orožje že prej, da so se vrnili lahko do. mov. Na drugih krajih je pa večji del raz-orožencev odšel rajše v vojno ujetništvo, kakor pa da bi se bil vrnil domov, kar jim je bilo dovoljeno. Prebivalstvo je sprejelo naše čete povsod prijazno, ne redko s slav-nostmi. Izgredi, kakršni so se n. pr. pripetili v Podogrici, so takoj ponehali, kakor hitro je prišel prvi avstrijski oddelek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Skader je glavno mesto cele Albanije in ima izredno lepo, zdravo in romantično lego. Šteje 40.000 prebivalcev, dve tretjini je mohamedancev, ena tretjina katolikov, med tem, ko je pravoslavnih zelo malo, Žida pa nobenega. Samo mesto se z ozirom na vero deli na dva dela, v katoliški in mohamedanski. Široka pot deli oba dela. Vsaka hiša je obdana z visokim zidom in ima l&sten vrt. V Skadru je sedež katoliškega nadškofa, Skader ima katoliško in pravoslavno župnijo, jezuitski kolegij in frančiškanski samostan z veliko lepo cerkvijo, kjer se nahaja tudi sedež fran-škanskega provincijala. Skader je bal do balkanske vojne v turških rokah, kjer je imel svoj sedež turški vali. V balkanski vojni so ga pa z velikimi žrtvami osvojili Črnogorci, so ga pa po sklenjenem miru morali odstopiti novoustanovljeni kneževini Albaniji. Nikšič (5000 prebivalcev) na Istoimenskem polju, je po velikosti tretje mesto Črnegore; v Podgorici, Baru in Ulcinju so v večini Turki, do-čim je Nikšič največje čisto črnogorsko mesto. Razen Spuža je bil Nikšič v turških časih zelo utrjen in je tudi še danes trdnjava. Podgorica, ki šteje okoli 10 tisoč prebivalcev, je največje mesto Črnegore. Podgorica, katero imenujejo tudi Mirkova varoš, leži na pripravnem kraju, ker se več rek (Zeta, Sitni-ca, Ribnica) izliva v mestu ali pa v njegovi bližini v Moračo. Razen tega leži Podgorica čisto pri vhodu v dolino Zete, a zvezana je s cestami na vse strani. Večino prebivalstva tvorijo Turki in Albanci, kateri imajo obrt in trgovino v svojih rokah. Cel ta kraj je stra-tegično tako važen, da je bil v turških časih izredno utrjen tja do Spuža ob reki Zeti. Znameniti vezirov most (ve-zirova čuprija) je bil vedno zastražen. Podgorica ima sicer več lepih novih zgradb, med drugimi tudi kraljev dvorec, ali kljub temu je orientalsko mesto, ker se razen zvonov s katoliške in pravoslavne cerkve glasi tudi glas liod-že z minareta, pozivajoč vernike k molitvi. Veliki tedenski sejmi, na katere prihajajo ljudje raznih narodnosti in raznih ver, dajejo mestu čisto vzhodni tip. Blizu Podgorice v kotu, kjer se združi Zeta z Moračo, se nahajajo razvaline rimskega mesta »Dioclea«, rojstno mesto cesarja Dioklecijana. X X X Črnagora skoraj cela zasedena. Vojni poročevalci poročajo 24. t. m.: Koveszova armada je zasedla skoraj celo Črnogoro. Skader, zadnja izpadna točka dežele, je od nedelje zvečer naš. Naše čete so torej zaključile najodlo-čilnejša podjetja v Črnigori in so pričele korakati v Albanijo. Včeraj so do-. segle naše čete važne točke Nikšič, Danilov grad in Podgorico v notranji Črnigori. Skader so vzele tiste naše čete, ki so prodirale od morske strani. Upi, ki so jih stavili naši sovražniki na postojanke ob prehodih čez Bojano in na Taraboš. Prebivalci še vedno najprijaznejše sprejemajo naše čete; tuintam celo slovesno. Ljudje se vesele, ker je končana vojska. Predno so vkorakale naše čete v Podgorico, so bili resni nemiri med Črnogorci in Albanci v pod-goriški okolici. Črnogorci so poslali za- usmiljenja s temi nesrečnimi. Pa sočutje in usmiljenje še ni dovolj, kajti samo to ne bi moglo posušiti niti ene solze, ne bi moglo olajšali niti ene stiske niti odvzeti ene bolečine. Naše čustvo se mora združiti z dejanskim umevanjem. Razumeti moramo bolečine trpečih in znati jim moramo pomagati. Svoje usmiljenje moramo vzgojiti in razviti, da naš občutek dozori do dejanja in naše sočutje do pomoči.« to k nam odposlaništvo, naj pospešimo svoj pohod, da preprečimo hujše stvari. Znani voditelj Albancev je baje padel s svojimi sinovi. (Znano je, da se je o Boljetincu že velikokrat poročalo, da je mrtev.) Ko so vkorakale naše čete v Podgorico, so se izgredi že končali in jc mesto mirno. Brez vsakih resnih spopadov so dozdaj naše čete razorože-vale Črnogorce. Tuintam so Črnogorci položili orožje, ne da bi bili čakali naših čet. Veliko razoroženih je prosilo, naj jih ne pošljejo domov, marveč v vojno ujetništvo. Ljudje trpe doma pomanjkanje in vejo, da bi se jim godilo v vojnem ujetništvu bolje. V nekem kraju so med 1500 razoroženci poslali domov le 91 mož, ostali so pa želeli, naj postanejo vojni ujetniki. Pogajanja o razoroženjn končana. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Pogajanja o odložitvi orožja, ki so se vršila na Cetinju, so končana. Ozirali smo se na vse želje črnogorskih pooblaščencev, n. pr.: posamezni varnostni in obmejni stražni organi smejo obdržati orožje. S prebivalstvom postopamo dobro, kjer je potrebno, je tudi preskrbljujemo. Osebno in lastninsko varstvo so prevzele naše čete. LTkrenilo se je vse potrebno, da se kolikor mogoče hitro v prebivalstvu, ki se jc zaupalo našemu viteštvu, zagotovi mir. Črnogorci so nam izročili 30 avstrijskih častnikov in množico vojakov, ki so bili doslej črnogorski vojni ujetniki. V severovzhodni Črnigori se je udalo 1500 vojakov srbske armade, ki so se bojevali v Črnigori. Srbe smo razorožili in odvedli v vojno ujetništvo. XXX Uradno črnogorsko pojasnilo. Rim, 23. jan. (K. u.) Črnogorski generalni konzulat obvešča po neki brzojavki ministrskega predsednika Mijuškoviča iz Brindisi: Ker se širijo še vedno gotova pojasnila o zadnjem oddelku črnogorske vojske, se pojasnjuje, da je postalo potrebno občevati z avstrijskimi vojaškimi oblastmi, ko so padle postojanke na Lovčenu in ko je vkorakal sovražnik v Cetinje. Časopisje namenoma splošno pomotno sodi. Pristojne črnogorske oblasti nameravajo v kratkem poučiti prebivalstvo o neresničnih dogodkih, ki so se zgodili v Črnigori. Črnogorska vojska se pod poveljstvom generala Vukotiča, prejšnjega ministrskega predsednika, vojskuje dalje s sovražnikom, da se združi s srbsko armado. Namen premirja. Lyon. (K. u.) »Agence Havas«: Neki semkaj došli črnogorski general in njegov pobočnik sta izjavila zastopnikom časopisja, da je bilo potovanje kraljice Milene in črnogorskih princezinj po Jadranskem morju zelo nevarno in so le težko ušli sovražnim podmorskim čolnom in letalom. Potrjujejo, da je duh med Črnogorci izvrsten. Lovčen so izgubili le, ker ni bilo živeža in streliva. O premirju so se sicer pogajali, a le zato, da je mogel ostati kralj s svojima obema sinovoma do zadnjega trenutka med. četami in cla je organiziral zadnji odpor. Nastop generala Martinoviča. Lugano. (K. u.) Laški listi poročajo: General Martinovič se je na čelu več tisoč Srbov in Črnogorcev uprl, da bi položil orožje in prisilil kralja Nikolaja, da se je udal njegovi želji in da stvarna vsebina avstrijskih mirovnih pogojev ni vplivala odločilno na kraljev sklep. Pripozna se pa, da Črnagora ne bo mogla drugega storiti, kakor da se bo umikala in se zanašala na simpatije. Kralj Nikolaj v Rimu. Lugano. (K. u.) Črnogorski kralj Nikolaj in princ Peter sta se pripeljala v črnogorski noši v Rim v spremstvu 30 častnikov in 50 vojakov. Na kolodvoru ju je pozdravil kralj Viktor Emanucl in ju spremil v vilo Savoya. »Tribuna« poroča: Črnogorska vojska in narod sc nahaja v nevarnosti, da jo obkoli sovražnik. Vojska in general Vukotič se obupno bori, da ustvari zvezo z ostanki srbske armade na jugu. Če ne doseže zveze, se nadaljuje mala vojska v gorah. Pričakujejo pomoč zaveznikov od morja za obrambo Skadra. (Skader je že po naših zaseden. Op. ured.) »Idca Nazio- nale« poroča, da branita Skader princ Mirko in general Martinovič. Črnogorski kralj bival 7 ur v Rimu. Lugano, 24. jan. (K. u.) Črnogorski kralj je med svojim sedemurnim bivanjem v Rimu sprejel, kakor poročajo italijanski listi, francoskega, ruskega in angleškega veleposlanika in srbskega poslanika. Kralj Viktor Emanuel in kralj Nikolaj sta se ločila navidezno prisrčno. Dva italijanska dvorna uradnika sta spremljala kralja v Lyon. Dunaj,' 24. jan. »Fremdenblatt« poroča: S sovražne strani napovedano odpoto-vanje črnogorskega kralja Nikolaja in njegove vlade iz Črnegore v Rim in v Lyon, ne izpremeni za nas ničesar na stvarnem položaju, ker dozdaj ni ne kralj in ne njegova vlada umaknila prošnje za mir in taka prošnja ostane. Ne ve se, če misli kralj po svojem begu še skleniti mir z Avstrijo. Nam je to lahko vseeno, ne pa kralju. Predaja črnogorske vojske sc ne more na noben način več preprečiti. Črnogorska kraljica v Lyonu. Genf, 24. jan. Lvonski listi prinašajo dolga poročila o dohodu črnogorskega dvora. Kraljica Milena in princezinji Ksenija in Vera so došle popolnoma nepričakovano v dvornem vlaku italijanskega kralja. Lyonski župan ni bil obveščen in se je nahajal v Parizu. Došle sta pozdravila pre-fekt in general d' Amade. Niti hotela niso preskrbeli. Kraljica je morala s hčerkama čakati v vlaku, dokler niso našli primernega hotela. Prtljage ni bilo veliko in je bila v največjem neredu. Lyon sedež črnogorske vlade. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča: Kralja Nikolaja in princa Petra pričakujejo dne 25. t. m. v Lyonu. Genf. Uradno se poroča, da prične 1. februarja poslovati črnogorska vlada v lyonski prefekturi. Stockholm. Novi ruski poslanik v Cetinju je brzojavno pozvan, naj ostane v Italiji. Princ Mirko je ostal v Črnigori, Lugano. (K. u.) 23. jan. »Agenzia Štefani« poroča iz Brindisi 22. t. m.: Črnogorski kralj Nikolaj s spremstvom in princ Peter sta došla sem in se odpeljala v Rim. Na izrecno željo armade, naj se nadaljuje vojska, je ostal princ Mirko s tremi člani vlade v Črnigori. Berat vzel - Sovražni letalci nad Biljem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. (K. u.) Iz velikega glavnega stana: Neko sovražno zračno brodovje, ki se je dvignilo z grških tal, je metalo bombe •na Bitolj. Ubitih oziroma ranjenih je bilo več prebivalcev. Vrhovno vojno vodstvo. Berat vzet. — Naše prodiranje proti Valoni in proti Dračn. Solun, 23. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas: Neko francosko zračno brodovje 15 letal je obstreljevalo danes zjutraj Bitolj. Povzročilo je veliko škode na kolodvoru, v vojašnicah, železniških tirih in na zalogah streliva. Avstrijske in bolgarske čete so vzele Berat. Bolgari korakajo proti Valoni, avstrijske čete pa proti Dragu, kjer zbira čete Esad paša. XXX Berat v Albaniji leži 50 km sever-novzhodno od Valone. V Beratu je bil sedež turških oblasti nekdanjega turškega Sandžaka. Mesto se zove tudi Arnaut Beligrad, šteje 12.000 prebivalcev. V mestu biva grški nadškof. Lahi se boje za Valono. Sofija. Zadnja poročila dokazujejo, da so italijanski vojaški krogi vsled črnogorskega poloma popolnoma izgubili glavo. Zelo se boje napada avstrijskih čet. Hitro pošiljajo čete iz Italije in nadaljujejo utrje-valna dela. Utrjevalna črta se širi 15 do 20 km. Italijanski vojaški krogi so še posebno vznemirjeni, ker se boje, da bi se pridružili severnoalbanski rodovi avstrijskim četam. XXX Bolgarski kralj našemu cesarju. Dunaj. (Kor. ur.) Ob podelitvi raar-šalstva bolgarskega kralja sta se izmenjali sledeči brzojavki: Bolgarski kralj Ferdinand je brzo-javil: Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu, Schonbrunn. Gardni kapitan general konjenice grof Lonyay mi je pravkar izročil milostno lastnoročno pismo, s katerim mi podeljuje Vaše Veličanstvo zgodovinsko dostojanstvo avstrijskega maršala. Naravnost ganil me je ta novi, popolnoma ne-zasluženi dokaz risarske milosti. Zelo so me osrečile besede priznanja mojemu delu kot zvezni vojni gospod. Prosim, Vašo Veličanstvo naj blagovoli sprejeli izraz najpopolnejše hvaležnosti. Tista čustva, ki so me navdajala I pred 35. leti, ko je imenovalo Vaše Veličanstvo takratnega mladeniča za poročnika, prevevajo še danes v otročji ljubezni moje sveti osebi Vašega Veličanstva udano srce, ki zdaj tem toplejše bije, ker je moji malenkosti moj nekdanji Najvišji gospod in sedanji vzvišeni zaveznik blagovolil podeliti najvišje vojaško dostojanstvo slavne armade, ki jo vodijo slavna izročila. Ferdinand, I{., c. in kr. vojni maršal. Cesar Franc Jožef je odgovoril: Nad vse tople besede, ki jih je naslovilo dobrotljivo Vaše Veličanstvo meni, ko sem Vas imenoval za maršala svoje armade, so me globoko ginile. Srečen sem, ker jc sprejelo Vaše Veličanstvo znamenje mojega zvestega prijateljstva in odkritega občudovanja zveznemu najvišjemu vojnemu gospodu slavne bolgarske vojske s takim veseljem. Najprisrčnejše se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu na zagotovilu ljubezni polne udanosti od mladosti nasproti meni in moji armadi, ki je ponosna, da pripada cenjena oseba Vašega Veličanstva njenim maršalom in ve, da ste tako še tesnejše ž njo spojeni. Franc Jožef. Nemški cesar v Oršovi. Budimpešta. (Kor. ur.) Cesar Viljem se je pripeljal 20 t. m. iz Belgrada v Oršo-vo. Sprejeli so ga z velikimi vojaškimi častmi. Izjava Badoslavova. Sofija, 24. januarja. Ministr. pred* sednik Radoslavov.se je včeraj nasproti nekaterim poslancem agrarne stranke izrazil sledeče: Moji vtisi z niškega sestanka so izvrstni. Jaz sem s sestankom zelo zadovoljen, prav tako oba monarha, posebno cesar, ki se je prepričal, da je njegovo mnenje o bolgarski armadi upravičeno. Vest, cla bi en-tenta silila Grško, da nas napade, je neresnična. Grška armada je na strani kralja in na kateri strani je kralj in kam se nagiba njegova politika, je javnosti že dovolj znano. Ententa Grške ne bo mogla prisiliti da opusti nevtralnost. Rumunija je nam in našim zaveznikom trajno prijazna. Položaj Bolgarije je kar najugodnejši, za kar se imamo zahvaliti junaštvu naše armade. Srbi na Krfu. London. (K. u.) Reuter: Daily Chro-nicle poroča iz Krfa: Srbski vladi je Achilleon preoddaljen. Nastanila se je zato na Krfu. V Achilleonu se nastani kralj Peter ali pa kraljevič Aleksander. Srbe izkrcavajo vsak dan. Begunci so zelo oslabljeni, 20 jih je umrlo v bolnišnici. Lugano. Iz Barija se poroča: Srbski generalni štab odpotuje na Krf. Vojvoda Putnik umrl? Bukarešt. »Dimineatza« poroča po bolgarskih listih, da je umrl vojvoda Putnik, ki je došel svojčas s srbsko vlado na Krf. 'Srbsko poslaništvo v Bukareštu je izjavilo, da se še ni poročalo o Putnikovi smrti. Grška. Francozi o izjavi grškega kralja. Bern, 23. januarja. (Kor. ur.) Raa govor grškega kralja z dopisnikom »Associated Press« Parižane zelo razburja. Čudno jc, da časopisi s posebnim zadoščenjem berejo v izjavi, da kralj ne veruje več na zmago Nemcev. — »Temps« vprašuje: Če kralj ne veruje več v poraz zaveznikov, čemu pa ti napadi na zaveznike, ki bodo ostali gospodarji morja? »Petit Parisien« odreka kralju pravico govoriti v imenu naroda. »Echo de Pariš« piše, da ententa ščiti helenizem in zato nobena kraljeva žalitev ne more uplivati na politiko, ki je starejša kakor grška vladarska rodovina. »Matin« ne pripisuje razgovoru važnosti in vprašuje, zakaj se Grška ne pridruži, ko se je položaj vendar obrnil na dobro zaveznikov. Sicer pa protesti zaveznikov ne bodo odvrnili, da ne bi trdno storili tega, kar bo zahtevala varnost armade in mornarice Ententa bo pritisnila na Grško. Berlin, 24. januarja. Iz Soluna ne prihajajo poročila. Tudi iz Aten so že bolj redka in kratka. Verjetno je, da se je ententi posrečilo grško vlado prepričati, da vojaški interesi zahtevajo ome jitev poročil v tujino. Rotterdam, 24. januarja. Angleški vodilni krogi so zelo nevoljni, ker kralj Konstantin tako vstrajno brani grško nevtralnost. Na zadnjem londonskem vojnem svetu so menda sklenili nove odločne korake, ki naj Grško spravi na angleško stran. V Londonu pričakujejo, da sc bo položaj v Atenah še ta teden pojasnii. Kralj in oblegovalno stanje. Rotterdam, 24. januarja. Iz Aten poročujo: Skoro bodo razgiasili oblego- NaSe čefe zasedle Skader, Niklič, Danim grad in Podgorico. - Kralf Nikolaj na Francoskem. valno stanje. Kralj je rekel dopisniku »Ruskoga Slowa«: Co mi bodo ministri predlagali oblegovalno stanje, bom to brez dvoma dovolil. Nočem zatrcti svobode miSljenja, ne morem pa dovoliti, da bi grški listi žalili moja čustva in pozivali tuje sile, naj kršijo grške suverene interese. Oblegovalno stanje bo naperjeno samo proti tej zlorabi.« Zasedanje grške zbornice. Atene, 24. januarja. (Kor. ur.) -Agence Havas«: Zasedanje zbornice se je otvo-rilo. Min. predsednik Skuludis je prečital kraljevo otvoritveno povelje. Poslanci so klicali: »Živio kralj!« Sledila je prisega. Seje so se udeležili in prisegli tudi poslanci • severnega Epira. Nova grška vlada? Budimpešta, 24. januarja. »Vilag« poroča iz Sofije; Atenske vesti hočejo vedeti, da se takoj po sklicanju zbornice grška vlada prodrugači. Pretežna večina je zbrana okoli Gunarisa, ki pravi, da mora vlada opustiti svojo dosedanjo politiko pasivnosti, Skuludis pa še vedno noče vojaško akcije proti ?ntenti. V Solunu primanjkuje moke. Pariz. »Petit Parisien« poroča iz Soluna, da so pričeli peki stavkati, ker manjka moke in da so vojaki plačali že 22. t. m. za kilogram kruha tri drahme. Torpediranje pred Solunom. Lugano, 24. januarja. Corriere deila Sera poroča iz Soluna z dne 21. t. m.: Danes ob 7, uri zjutraj je nek sovražni podmorski čoln izven pristanišča torpediral angleški prevozni parnik. Parnik je došel iz Anglije in je imel na krovu 100 vojakov, 150 mož posadke, 200 mul in municijo. Vo- 1 jaki in posadka je rešena. RUSKE LAŽI O AVSTRIJI. Dana), 24. jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusi prinašajo v svojih armadnih listih in v drugem domačem in inozemskem časopisju grozne reči o ruskih ujetnikih, katere da naši vojaki vsled razsodbe, ali tudi brez nje na najbolj nečloveški način mučijo. Pisci takih bajk v resnici prekašajo najbolj nadarjene pisatelje indijanskih povesti. Pod naslovom »Avstro-ogrske grozovitosti« pišejo vse mogočo in nemogoče reči: Ruske ujetnike da Žive polagajo v krste, ki imajo le male luknjico za dihanje, da jih nato za neka j časa za pro v temen prostor in nato zopet polože v krsto. Trdijo celo, da pri nas žive ljudi sežigamo. Take nesmiselne izmišljotine pač niso vredne besed, s katerimi bi jih ovrgli. »VELIKA VARŠAVA«. Lvov, 24. januarja. O ustanovitvi Velike Varšave se semkaj poroča, da je tozadevna komisija svoje delo končala in je predložila vojaškemu guvernerju. Z Varšavo bodo združili celo vrsto večjih sosednil" občin. Meja novega mesta bo dolga 48 kilo metrov. Pismo fieloijskjii škofov nemškim ln avstrijskim škofom. Poročali smo že, dodamo še to: Kolonija, 23. januarja. »Kčlnisehe Zeitung« poroča: Pod vodstvom kardinala Merciera so belgijski škofje, razun onih v Gentu in Briigge, podali nemškim in avstrijskim škofom skupno pismo, v katerem zahtevajo, naj se sestavi razsodišče treh belgijskih in treh nemških škofov pod predsedstvom nevtralnega škofa. Razsodišče naj preišče takozvano ljudsko vojsko in takozvane nemške kršitve mednarodnega prava. Pismo nosi datum 24. novembra 1915. Je pa zelo kasno prišlo v roke nemških škofov. Zadnji teden so ga dobesedno objavili listi belgijskih beguncev na Holandskem in tudi holandski listi in sicer prej, nego so nemški škofje mogli odgovoriti. Pismo tudi tajno razširjajo po Belgiji kot brošuro. List. pravi, da je to nov poizkus, da se začne velika ak- otmse js^taa w ob«,, Meja -ovc«, me5la bo do*. 48 ki,o- Fjfii SSCLt? Vojska z nalilo. Mumija. Peter Carp na Dunaju. Dunaj, 24. januarja. (Kor. ur.) Semkaj je dospel bivši rumunski ministrski predsednik Peter Carp. Ženeva, 23. januarja. Journal des De-bats izraža skrb, da bo na Rumunskem zmagalo osrednjim silam prijazno naziranje in da je prišel čas, ko nastopi Nemcem prijazno ministrstvo Carp—Majorescu—Mar-ghiloman. Članek zahteva, da se mora dogodke v Bukareštu ostro nadzirati in Solun za vsako ceno držati. Rumunski opoziciionalci se združijo. Budimpešta 24. januarja Az Est« poroča: Že nekaj dni se govori, da bo Filipescu odložil vodstvo svoje stranke in da se bosta obe opozicijonalni stranki združili pod predsedstvom princa Cantacuzene. Zadnje volitve v Rumuniji. Bukarešt, 24. januarja. Oficijozni »Vit-torul« piše o izidu zadnjih zborničnih volitev. Opozicija dobi v izidu volitev lahko nauk, da so rusofili svojo igro končno izigrali. Rumuni v tujini — na nabor. Berlin, 24. januarja. »Lokalanzei-gerc javja iz Stockholma; Petrograjski rumunski konzulat kliče vse rumunske vojaške »bvezance, da pridejo takoj k prebiranju. Vojska z Rasi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. jan. Uradno se razglaša: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. (K. u.) Iz velikega glavnega stana: Naše topništvo je zažgalo nek ruski železniški vlak severno od Minska. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 21. januarja. (Kor. ur.) Zahodno bojišče. Iz okolice D vinska se poroča, da naše topništvo uspešno deluje. Pri kolodvoru Vilejka (35 km vzhodno od Smorpona) smo zaplenili nemško letalo. Severno od Čar-toriska je poizkušal sovražnik zasesti po naših zasedene višine, a smo ga vrgli nazaj. Severnozahodno od Zbaraža (18 km severnovzhodno od Tarnopola) je razpočil nek sovražni zrakoplov, ki je zgorel v zraku. Ladja zrakoplova je padla pozneje v naše črte. RUSKA DUMA IN MIR. Milan, 23. jan. Milanski listi poročajo iz Petrograda, da se je notranji minister Hvostov proti dopisniku »Ruskega Slowa« izrazil, da niti najmanj ne dvomi o domoljubju ruskih poslancev in da je prepričan, da v dumi nihče no bo govoril o miru. Najboljši odgovor na kanclerjev govor bi bila dumina razprava o mini. Svet bi se tako lahko prepričal, da je Rusija še daleč od miru, dokler ne izvojuje popolne zmage. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. jan. Uradno: Odbili smo približevaine poizkuse sovražnika v odseku Lavarone in nek nov napad italijanskega oddelka na strmini Rombon. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Junaške patrulje. Dunaj, 24. januarja. Iz vojnega tiskovnega stana: V okviru manjših bojev, ki so se te dni odigrali na jugozapadni fronti, zasluži dvoje junaških patruljskih podrtij, da se ju omeni. Patrulja pod poveljstvom nad-poročnika Gerla je zasedla v dolini Ada-mos južno od Adamello kritje Italijanov, uničila posadko in se na to pred izdatno premočnim sovražnikom brez lastnih izgub umaknila nazaj in pripeljala seboj 6 ujetih Italijanov, V zahodni dolini Chiese so izgubili Italijani ob napadu naše patrulje približno 40 mož, med tem ko je naša patrulja imela samo dva ranjenca, Švicarski major Tenner o bojih na Col di Lana. Dunaj, >,Basler Nachrichten« objavljajo podlistek majorja Tannerja: »Col di Lana!« Zelo pregledno opisuje položaj naših čet in konča, če bo šlo tako naprej, lahko Lahi obstreljujejo vrhove še 20 let, ne da bi prišli naprej. Avstrijsko topničarstvo zna mojstrsko odbijati napade in podpirati pehoto. Napačno je, če se sodi, da zahtevajo Italijani vedno le skale, Avstrijci cenijo tudi sovražnika kot srčnega naskakovalca. A ne boje se ga pa ne in ljubijo svoj Col di Lana. Ginljivo je. Odpovedani govori italijanskih ministrov. Lugano. »Messagero< poroča; Italijanski ministri so odpovedali vse govore, ki so jih napovedali ta mesec. Lahi v Albaniji. Geni. Pariško časopisje sodi, da umakne Italija svoje čete iz Albanije in jih pošlje v Solun. Tudi »Temps« potrjuje poročilo, da zapu$te Lahi Drač in Valono. Lugano. »Stampa« poroča, da je sklenil laški ministrski svet krepek vojaški nastop v Albaniji. Genf. Ruski listi poročajo, da vkrcava Italija 10.000 mož, ki naj bi pomagali Črnigori. Italijani razljučeni radi londonskega vojnega sveta. Curih. Londonski vojni svet, na katerem Italija ni bila zastopana, je v Rimu zelo^ vznevoljil. Splošno se sodi, da so ostro kritikovali Italijo, ne da bi se bili mogli upravičiti. Slutijo, da so sklepali o vojskovanju z Italijo, ne da bi jih prej vprašali. Javno mnenje Italije, ki je radi uspehov osrednjih velesil žc itak razburjeno, je še bolj razjarilo, ker so povodom londonskega voj-nepa sveta namenoma prezrli Italijo. Najbrže pade zato Salandrova vlada. navija vse stare obdolžitve proti nemškemu vojskovanju. Pismo je odgovor na nemško belo knjigo o belgijskem franktirerstvu in na spis nemških katoličanov; »Nemška vojna in katoli-čanstvo«. Književnost Na aiorjo. Poročilo nemškega admiralnega štaba. Berlin, 24. jan."Wolffov urad poroča: Neko naše pomorsko letalo je metalo bombe ponoči od 22. do 23. jan. na kolodvor, na vojašnice in na pristaniške zgradbe v Doveru. Dve naši povodni letali sta metali tudi 23. jan. popoldne bombe v Hougham, zahodno od Dovera. Nedvomno se je dognalo, da sta povzročili požare. Načelnik admiralnega štaba mornarice. »Slovenski Učitelj.« — G!a i o slov. krščanskih učiteljskih in katehetskih društev — z geslom »Bogu srce, mladini ljubezen, domovju zvestobo«. Leto XVII. 1916. Štev. 1. ima naslednjo vsebino: Članki: Na prosto. — Šolska molitev. — Pastorka naših šol. — Naš podpredsednik (f prof. Modic). — Izkušnja uči. — Otrok ob času nevihte. — Katehetski vestnik: Sestanek katehetov 12. jan. — Predavanje dr. Levičnika »Centralna misel pri kate-hezi«. — Novi člani. — Katehetske beležke. — Kateheza o priliki vizitaci,'e. — Po otrocih do staršev. — Zbledi, uporabni pri katehezi — Učiteljski vestnik: Bridka izguba. — Bojišče. — Izoremembe v učiteljstvu. — Naša šolska mladina in vojska. — Nadzorniki pri nadzorniku. — Biez-plačne suplentke etc, — Naša zborovanja. — Raznoterosti. — Vzgoja. — Slovstvo in glasba. — NB! Nekaterim naročnikom z Goriškega upravništvo lista ni moglo poslati, ker ni znano, kje se nahajajo. Kdor hoče list prejemati, naj se blagovoli pismeno zglasiti. — »Ilustrirani Glasnik« št. 22 ima sledeče slike: Beg srbskega topništva s Ko-sovega polja. — Občinska hiša v Cetinju. — Pogled na Bar, edino črnogorsko pristanišče. — Prevažanje naših čet v notranjost Srbije. — Črnogorska dinastija: kralj Nikolaj, kraljevič Danilo, kraljica Milena. — General Hamilton in general Gourana. — Na ruskih rekah: Avstrijske čete se peljejo čez reko in vlečejo konje za seboj. — Vojna peč v ruski armadi. — Padli junaki. — Andrej Becl z družino in blagom, oadel na italijanskem bojišču. — Marica Komac, slovenska Samaritanka. — Dvanajstletni Jezus v templju. — Služba božja v cerkvi, ki je prirejena kot la-zaret, na zahodnem bojišču. — Odpoklicani avstrijski poslanik v Washingtonu. Primorske nov ce. Za goriške slovenske begunce, Katol. tiskovno društvo v Ljubljani je v hvaležni spomin na blagopokojnega g. kom. svetnika Fr. Povšeta, mnogoletnega so-trudnika našega lista, podarilo tisoč kron za slovenske begunce z Goriškega, kjer je rajni velezaslužni rodoljub pričel svoje javno in gospodarsko delovanje. Zakopani zakladi. Gorica, 21. jan. Današnji dan je potekel mirno brez italijanskih granat. Sedaj pa nekaj o »zakopanih zakladih«. Trgovka J. P. iz Pevme pri Gorici je pred svojim begom zakopala v hlevu lonec z denarjem; bilo je več tisoč kron. Preživela je več mesecev na Kranjskem, nato pa prosila dovoljenja, da bi smela iti pogledat domov. Dovoljenje je dobila in prišla v Pevmo. Hotela je izkopati svoj denar; toda kopala je zaman — lonca z zakladom ni bilo več. Jokala je in jokala, a pomagalo ni nič. Ob denar je. — Nič boljše se ni godilo neki družini v Štandrcžu, ki je zakopala vse svoje premičnine v zemljo. Sedaj so prišli z vozom po svoje stvari, a ko so jih izkopali, so našli vse segnito in trohneno. Ne zakopavajte svojih zakladov! V Pulju imamo prav toplo vreme; cveto žc mandlji in vijolice, Prisrčen pozdrav! Topničar Kari Novak, črnovojnik Maks Čertnelj. Za gospo Rožo Zavadlav je dospela v begunjski tabor v Liebenau dopisnica njenega moža, ki je v ruskem ujetništvu. Ker j med tamošnjimi begunci ni naslpvljenke in je nihče ne pozna, se tem potom obvešča o moževi dopisnici. Piše ji i/. Krasnovodka dne 5. decembra 1915 in naznanja, da je zdrav ln da je denar prejel, pisma pa vseh osem mesecev nobenega, £ako da nič nc ve, kako je z družino. Prosi ženo, naj mu po previdnosti in možnosti pošlje kak denar. — Dopisnica jc naslovljenki v našem uredništvu na razpolago, »Posredovalnica za goriške begun-ce.« Nekateri posestniki iz Goriškega bi radi vzeli v najem nekoliko zemljišča. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo gori navedeni posredovalnici. | Nek krojač nn Gorenjskem sprejme učenca s popolno oskrbo v hiši. Kdor reflektira na to, naj se zglasi pri »Posredovalnici za goriške begunce« v Ljubljani. Pogrešan vojak. Jožefa Jasnič iz Vi-polž pri Gorici, sedaj begunka: Plohen-dorf b. Kapfenberg, Miirtztal, prosi obvestil o svojem možu Antonu Jasnič, k. k. Lir. Nr. 3, 4. Komp., 3. Zug. Zadnjič je pisal 8. maia 1915 iz Karpatov. Na kako posestvo bi rada prišla dru- oon*i S trnmi otroci; mož ic star 37 ^t. žena 29 let. Družina bi oskrbovala posestvo pod pogojem, da bi dotični gospodarji, ki so brez svojih ljudi in žele uživati pokoj, Po smrti zapustili premoženje tej družini. Mož je izučen vsega kmečkega gospodarstva in dela, kakor tudi v trgovini z manu-fakturnim in kolonialnim blagom ter v gostilni. Družina, ki je slovenska, gre kamor-koh, tudi k nemškim ljudem, toda šele po vojni, ker je mož sedaj v vojni službi. Prijazne ponudbe se prosijo na naslov: Leopold Jakomin, desetnik pri c. kr. pekarskem oddelku št. 6, Feldpost 32. Dnevne nov ce0 -f Gospodarski generalni šlab. Današnji članek ^Gospodarski generalni štab« je zan miv posnetek iz herolinskih listov. Tako se v Nemčiji pripravljajo za bodočnost. Ta članek kaže, da Anglija ne bo dočakala izstradanja Nemčije in da je tudi v tej točki vojska za Angleško izgubljena. + Zunanji minis.er pri cesarju. Cesar je zaslišal 24. t. m. v avdienci zunanjega ministra barona pl. Buriana. + Ministrski svet je zboroval dne 24. t. m. popoldne na Dunaju. + Vojni minister in giol Stttrgkli v Budimpeš.i. V Budimpešto sta došla 24. t. m. grof Sturpkh in baron Kro-batin. + Letnika 1868 in 1869 pozvana 21. februarja pod orožje. Z Dunaja se uradno poroča, da sta letnika 1868 in 1869 pozvana pod orožje 21. februarja 1916. Vojna uprava namerava ta dva letnika kakor letnike 1865, 1866 in 1867 zaposljevati v zaledju in v etapnih prostorih. — Prebiranje županov in občinskih svetovalcev. Včeraj in danes potrjenim županom in občinskim svetovalcem se je izjavilo, da gredo pod orožje s prihodnjim prvim pozivom. Prvi prihodnji poziv bo 21. februarja. — Slovensko berilo slovenskim junakom. Zentralstelle fur Soldatenlektiire (Z. F, S. Wien, IX,'4, Canisiusgasse 16, prosi za vsakovrstno slovensko berilo (čtivo) našim slovenskim ranjenim in bolnim junakom po raznih bolnicah. Prosimo slavno občinstvo, da se odzove v obilni meri pozivu in pošlje berila na gorenji naslov direktno ali pa potom bližnje podružnice ali deželnega društva Rdečega križa. — Umrl je 21. t. m. v Griesu pri Bol-canu bivši kamniški okrajni glavar vpok, deželnovladni svetnik Gottfried F r i e d-r i c h , star 67 let. — Umrl je v Gradcu nadoficijal južne železnice Milost Ivan, star 39 let. — Za oslepele vojake je vnovič darovala znesek 40 K kot izkupiček pri prodaji »Slovenca« gospa M. Smerke, trgovka na J ež i c i. Posnemanja vredno! Denar smo poslali deželnemu odboru. — Dunajski župan na laški bojni črti. Na vabilo generalnega polkovnika nadvojvoda Evgena je odpotoval dunajski župan dr. Weiskirchner na laško bojišče, da obišče dunajske čete. Iz seznama izgub. Praporščak vit. Savinšek Karel, Karčevina pri Mariboru, 4. drag. p., mrtev (19. okt. 1915); stotnik Ples Miroslav, 61. pp., Devin, ranjen; asist. zdravnik dr. Matjašič Mavricij, 3. lov. bat., Brežice, ranjen. Zagorje na Pivki. Sedaj stanuje tukaj mnogo Mažarov. Težko je, ker ljudje jezika ne razumejo. Pri sv. maši pojejo samo mažarsko, res močno, vsa cerkev poje, ali to pa lahko rečemo, da so naše slovenske pesmi, posebno božične, veliko lepše, kakor ogrske. To smo posebno spoznali na sv. večer. Ampak v enem oziru so pa Mažari našim v zgled: glede daritve za cerkev. Ko je pobiral cerkovnik s pušeo, ali kakor pri nas pravijo s škrabco, jc bila Skrabca prvikrat — premajhna. Cerkovnik je moral pobirati — v svoj žep, ker io liilo preveč darovalcev. Težko, da bi so ln še kje drugje pripetilo. — Bivši odvetnik ponevoril 150.00& kron. V Varaždinu so zaprli bivšega dunajskega odvetnika dr. Franca Ra- henda, ki je poneveril 150.000 K svojim strankam. — Potrjena smrtna obsodba. Razsodbo proti maloruskima poslancema Marko-wu in Kuryiowiczu, ki sta bila 23. avgusta m. 1. radi veleizdaje obsojena na smrt, je te dni potrdila tretja instanca. Vendar je sodišče sklenilo predlagati obsojenca v po-miloščenje. -f Izprememba pravil Dolenjskih Železnic potrjena. »Wiener Zeitung« objavlja 25. t. m.; Notranje ministrstvo je po Najvišjem poblastilu sporazumno z železniškim in s finančnim ministrstvom potrdilo izpretnembo pravil družbe Dolenjske železnice po sklepih občnega zbora akcio-narjev Dolenjskih železnic dne 19. majnika 1913. — Nova knjiga. C. kr. sekcij ski šof in docent na dunajskem vseučilišču dr. Ivan Žolgar je izdal brošuro: »O sistemu skupnih zadev v avstro-ogrski dr-žavnopravni nagodbi«. G. pisatelj je priznano v vprašanjih avstro-ogrske nagodbe, v kolikor sc tičejo državno-pravne strani, prva avtoriteta na Av-stro-Ogrskem, za to že njegovo ime jamči za temeljitost te razprave. Ker je sedaj naše državno-pravno razmerje do Ogrske v ospredju javnega zanimanja, bo razprava onim Slovencem, ki se brigajo za taka vprašanja, brczdvomno dobrodošla. G. pisatelju pa smo hvaležni, da je tudi naše slovstvo obogatil s svojimi strokovnjaškimi proizvodi. — Prebiranje županov in občinskih odbornikov, ki bi se imelo vršiti na Štajerskem dne 24. jan., se je preložilo na 1., 2. in 3. februarja. — Slovenski iantje na Lovčenn. Zavzetja Lovčena se je udeležilo tudi mnogo slovenskih vozakov. Kakor se poroča, sta bila mod njimi tudi Franc Jenčič, računski podčastnik iz Loke pri Zidanem mostu, in Franc Troham iz Trbovelj. — Odlični obisk Postojne in njene znamenite jame. Danes, dne 24. prosinca, popoldne je obiskal mesto Postojno kakor tudi postojnsko jamo dunajski župan cksc. dr. Weisskirchner. — Doktorski diplomi izroči akademski senat hrvatskega vseučilišča nadvojvodi Evgenu in generalu Boroeviču dne 1. februarja v glavnem armadnem stanu. — Rekviriranje usnja za podplate. Na Hrvatskem kakor tudi na Ogrskem je proglašena naredba, da se morajo izročiti v vojne namene vse zaloge usnja za podplate. Vsak lastnik, t. j. tovarnar, trgovec ali obrtnik sme zadržati za sebe največ 10 kg usnia za podplate. — Jajca prodaja mestna aprovizacija v Zagrebu po 10 vinarjev. — Za častnega meščana je izvolilo mesto Varaždin hrvatskega bana barona Skerleca. — Osobje okrajnega glavarstva postojnskega je mesto venca na grob pokojnega c. kr. ceželnovladnega kancelista Fr. Sver darovalo v prid okrepčevalni postaji na kolodvoru v Postojni skupni znesek 55 kron. — Krušne znamke so uvedli tudi v Belgradu. — Litvinski list. I r. Konigsberga se poroča.: Edini litvinski list »Debarlis«, ki je dosedaj izhajal v Tiflisu, je pričel sedaj izhajati v Kovnu, Izdajatelj je poslanec Ste-putat. ijiijansle novice. lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Fer-Jan, dninarjeva žena, 49 let. — Lajos Pandi, pešec. — Vojka Marica Lumbar, hči vratarja mestne klavnice, 9 mesecev. — Frančiška Eppich, postreščkova žena, 80 let. — Frančiška Boben, postrežnica, 60 1. — Fran Albl, črnovojnik. Ij Odlikovan je bil za svoje hrabro vedenje- z vojaškim zaslužnim križcem tretjega razreda z vojno dekoracijo tukajšnji odvetniški kandidat in rezervni poročnik t*. Ivan Stanonik. (Konec.) « Straža je stala kot izklesana na svojem mestu in zrla čez reko. Mislil sem izmed sto stvari na svojega Vincenca, ki sem ga imel izmed vseh fantov najraje. Bil je to mlad dc :ko, doma tam nekje z mo-ravških hribov, pravcati Gorjanec, ki je govoril tudi v neposredni bližini sovražnika tako glasno, da mu je že marsikateri podčastnik prikopal zaušnico za to. A jaz sem ga imel grozno rad, ker je bil zvest v službi do smrti, v boju srčen nad vse in sploh za vsako rabo. Jesti je moral imeti pač malo več kot drugi, kar sem mu pa tudi izlahka preskrbel. Če sem šel jaz na patruljo, je bfl Vincenc pri meni vedno, kakor tudi na poljski straži. Ni čudo, da sva se imela rada kot brata. Stražnik pred nama se je zganil. »Kaj je?« * Ali slišite, koprol?« Posluhnil sem in zadržal za hip sapo, a pri najboljši volji nisem mogel slišati ničesar, »Plusk, plusk, pluskl se sliši iz Dnje-stra kot udarci veselj,« odgovori straža. In res je bilo slišati vedno pogosteje: »Plusk, plusk, plusk, plusk,« »Jaz stopim k vodi, koprol, pa bom videl, kaj je,« se oglasi Vincenc in že se je plazil s puško v roki po bregu navzdol in se vrnil v dobrih desetih minutah, »Kaj si videl?« »Nič ni, koproll Le ribe se premetavajo; odtod pljuskanje,« Mesec je prevozil že veliko pot po bliščečem obzorju in šlo je že na polnoč. Naenkrat se oglasi iz vasi neznansko svinjsko cvilenje: Rusi so klali prašiča, »Dobra misel jim je padla v glavo,« se oglasi Vincenc, »Ni napačna svinjska pečenka v fronti, ne!« »Le počakajte, da pride prilika in tudi mi se bomo gostili z ma«t;nom!« In res nam je orivlekel čez nekaj dni z nekim Hrvatom Nikolo rejeno ščene, ki je teknilo vsem izvrstno. Cvilenje je nonehalo in noč nam je potekala hit<-o dalje, Spet je prišel na vrsto Vincenc za stražo. »Pa pazi, Vincepc, jutranje ure so nevarrejže « »Ne boite se, koprol!: in njegove oči so se zap'čiV v noč. Ni stal pet minut in že me pokliče s pritajenim glasom: »Koprol!« »Kaj je?« »Ali vidite?« me vpraša in pokaže s prstom rta reko. Vprem oči in gledam. »Ničesar ne vidim« »Tlsto-le črno na vodi?« »Kje?« »Poglejte naravnost čez moj prst!« In res zapazim nekako sredi reke črn predmet. »To bo bruno,« pravim. »Ne vem, koprol! Bruno bi plavalo naravnost naprej, a to gre proti na?emu bregu.« »Tore' ?e Fus?« »Najbrže. a raz'oČ' se še ne.« »Če je Rus, poslušaj! Če ima puSko, strelja', če ne, ga ujamemo.« »Dobro!« Oba sva zrla v polmesečno noč, kajti nad reko se je začela dvigati polagoma megla. Postava olava bližje in bližje in že -azločiva rusko čeoico in posamezne sunke z rokami v vodo, »Puško ima na hrbtu!« vr.kUkne Vincenc in se prim-ari za strel. In res razločim v mec<"*:ni tirti 7^ačilni rtiski bajonet, ki jc sprfa! Puru čez dlavo. »Pomeri in streljaj!« Vincenc ^-uloni puško k licu, pomeri, napne- — pok! »Ma-a-a-tka'« zak'iče Rus, izgine pod vodo, se še parkrat sunkoma požene na površ'e in —: Potem pa vse tiho ie bi'o — »Ta ne bo plaval vpč,« prioomni Vincenc in straži m'rno neprej kot da se ni pripetilo prav nič. Meni pa šumi še danes no ušesih tisti žalostni, bolestni Rufov vzklik: »Ma-a-a-tka!« Srce se mi stisne bo^sti ob misli nanj. Moral te bit' še mlad in ko ga ie zadela krogla je vzkliknil tako bolesti polno: »Ma-a-a-tka!'! Človek je kot mi, zato s« mi smili še zdaj kol v onem trenutku, ko fia je zagrnilo va'ovje srebrnega. Drisstra. Pravijo, da človeku v boju srce okameni, pa ni res. le otrone mu soričo toliko mrtvih in težko ranjenih, a do boju sc joka za padlimi tovariši kot tudi za sovražniki, ki so liudje kot mi in ki vrše voljo in povelje svojih višjih kot mi. Če bi se človek ravnal po svojem srcu, bi si v boju podal s sovražnikom roko ln ga v pomilovanju poljubil na izmučeno lice. A poleg srca ima ■človek tudi pamet, ki mu je vsikdar najboljša voditeUica, zato se bije včasih kot zver in pozabi trenutno na vse, vse, in ne ve, da ima mehko srce v prsih. A po boju j se mu oglasi srce in človek bi jokal, jokal --- Kakor tančica je ovila megla šepetajoče reko in zvezde so začenjale ugaše-vati. Tudi luna se je bližala zatonu, Vincenc je stal in pazil. Levo od nas je počila včasi mina ali pa je bilo čuti eksplodira-nje ročnih granat. Tudi streljanje se je pogostilo, čemur pa ni bilo pripisovati nobene važnosti. V meglenih urah je bilo pač vedno tako. .Mi smo se bali nenadnega napada od ruske, a sovražnik od naše strani, zato so poljske straže streljale v takih slučajih vedno živahneje — tja v en dan seveda. Megla se je začela dvigati, bližal sc ; je dan. »Še pol ure, pa gremo s straže,« pravim Vincencu. »Do trdnega dne ostanemo danes, potem pa gremo. Premagoval me je spanec in tudi hladilo me je, zato sem hodil semtertja ln mislil na dijaška leta, ko seni ležal do trl-četrt na sedem v mehki posteiji, dokier mi ni prinesla gospodinja kave. In še tisto sem spi! v postelji, pokadil cigareto ter še za- dremal četrt ure. Tempora mutantur: Časi se izpremlnjajo! Naredil se je dan. »Koprol,« se oglasi Vincenc. »No?« »Glejte, na onem bregu pere neka ženska perilo.« In res! Moral sem se smejati. Tu mi, tam Rusi, a vmes ti pere ženska perilo. Hitro pokličeva še tovariša in smejali smo se vsi trije. »Ali streljam?« vpraša Vincenc, »Lahko je preoblečen Rus, ki bi rad izvohal postojanko naše straže.« »Vsekakor imaš prav! Civilistov nimamo v naši bojni črti nič, Rus jih tudi ne rabi. To je predrznost, ki naj jo plača, ali je Rus, ali ne.« In Vincenc nameri. Pok! »Jej, jej, jej!« se začne dreti ženska v pravem ženskem glasu in se zvrne ter vpije na vse pomaganje in svetce. Vidno jo je zadel Vincenc v nogo. Hitro pobere perilo in se vleče med groznim vpitjem med vrtove po vseh štirih. »Ej, zlodej te vzemi, kako ti pa rjove in kriči,« pravi Vincenc. »Saj jo mora slišati cela gališka fronta! Tri babe med naš polk, pa nam pokvarijo ves okus in pogum pred bajonetnim napadom.« Šli smo in še daleč za sabo smo slišali njeno vpitje. Naznanil sem dogodek pove1iniku stotnike, ki se je prav iz srca smeial in dejal: »Ja, Janez je Janez in ostane vedno Janez.« Krog devetih dobil gosood stotnik telefonično naznanilo, da je ponesel Dnje-ster k mostu mrtveca Rusa. Skoro gotovo ie bil to tisti, ki ga je ustrelil moj Vincenc in ki je tako bolestno za'ečnd »Ma-a-a-tka«, izginil Dod vodo, se še parkrat sunkoma pognal na površje, Potem pa utihnil in valovje ga je neslo proti jugu. M zanoiiu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. jan. (K. u.) Iz velikega glavnega stana: Topništvo in letalci so živahno dedovali na obeh straneh. Neko sovražno letalno brodovje je metalo bombe v Metz. Ena bomba je padla na škoirsko poslopje, druga na dvorišče nekega lasareta. Ubiti sta 2 osebi, 8 jih je ranjenih. V boju, ki se je vnel v zraku, smo ser.trr.Mi e«o letdo. Letalce smo ujeti. Naš! -etri i so u.e'~ii bombo na kolodvor in na vojaške zgradbe za sovražno črto. Nad vi a-'-li r>rt-o 'cm v ccii vrsti bejev v Dreku. Vrhovno vojno vodstvo. Angleški polkovnik za osredotočenje vseh sil na zahodnem bojišču. Haeg. Polkovnik Repington izvaja v »Timesu«, da je mogoče zmagati le na zahodu, Obžaluje, ker sta Anglija in Francija od te odločilne bojne črte odtegnili 600,000 mož za nekoristne operacije, kakor za nesmiselni napad iz Soluna proti Donavi. Zahteva, naj se vse sile osredotočijo na zahodni bojni črti, ki najbolj varuje tudi Anglijo. Dosedan;i krajni prodiralni poizkusi so bili pomotni. Le istočasna Ofenziva vseh zaveznikov in splošna ofenziva na vsaki fronti more dovesti do zmage. Podrediti se mora tudi pehota topništvu. Zveze Re-pingtona so nnane. Mogoče je, da poroča, kar je sklenil zadnji francosko-angleški vojni svet. Ang"e&ki pristaniški delavci za vlado. London. (K. u.) Strokovno društvo pristaniških delavcev namerava v sredo skleniti, da ugovarja vsakemu militarizmu, a da sedanja vojska upraviču-jc nastop vlade. TarCiia v vojski. več velblodov in približno 100 šotorov Sicer nič novega. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 21. januarja. (Kor. urad.) Kavkaz: Turki so na obrežju poizkušali naše čete vreči v široki bojni črti, a odbili smo jih z velikimi izgubami. Naši oddelki so vzeli po boju mesto Hazarkala in so podili sovražnika, ki je bežal, do utrdb Erzeruma. Ujeli smo 1500 Turkov, zaplenili en top, veliko streliva in en tabor šotorov. Turki se umikajo hitro povsod v varstvo trdnjave Erzerum. Popustili so veliko zalogo streliva in veliko kuriva. Južno od jezera Urmija smo zopet vrgli nek oddelek Kurdov čez reko Djagatu. V Egiptu in v Mezopotamiji en milijon Turkov. Dunaj. > Fremdenblattu" pproča njegov posebni poročevalec s Pere: Enver paša mi je izjavil, da stoji .en milijon Turkov v Egiptu in v Mezopotamiji. Velike izgube Angležev pri Kut el Amari. London. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Basre: Angleške čete so napadle 12. t. m. nove turške postojanke pet milj severno od Šejh Sajda na levem bredu reke ligris obenem na fronti in ob krilih. Angleži so se trdno ustalili v neki turški postojanki. Ponoči sc je sovražnik umaknil in stoji 25 milj od Kut el Amara. Dež, vihar in povodenj je ovirala operacije. Turško topništvo je sicer manj vredno, a ozemlje jc tako odprto, da so imeli Angleži velike izgube. Angleško poročilo o bojih v Mezopotamiji London. (Kor. ur.) Indijski urad objavlja 22 .došle brzojavke poveljstva v Mezopotamiji. General Aylmer je napadel 21. januarja turško postojanko pri Essinu. Podnevi so sc ljuto borili z meniajočim se uspehom. Slabo vreme in dež je izredno oviral kretnje čet. Radi povodnji se boji niso mogli nadaljevati. 21. t. m. je Aylmei zasedel neko 1300 jardov od sovražnih strelskih jarkov oddaljeno postojanko. Slabo vreme traja dalje. Izgube na obeh straneh so zelo težke. Ogrski uvoz v Turč'jo. Bukar&jt, 21. januarja. Skozi Kron-stadt in Predeal ie prišlo danes 20 vagonov sladkorja iz Ogrske. Še danes se odpošlje blago po morju v Carigrad. Rumun-ska vlada je prevoz takoj dovolila. SvedsKo proli flng eSkt. Berlin, 23. januarja. (Kor. ur.) Wolffoi> urad poroča iz Wrshirgtona: Tukajšnji diplomatični krogi precej govorijo o Švedski, ki hoče Ameriko pripraviti, da se pridruži protestu proti nameravani blokadi Nemčije in proti angleškemu vmešavanju v poštni promet. London, 24. januarja. (Kor. ur.) »We-eck y Despatch« poroča, da bo švedska vlada paroplovstvo tako uredila, da se razkošno blago sploh ne bo uvažalo. Lesene mase in papirja se bo uvažalo za 40% manj. -Manchester Guardian« piše, da je v zbornici pričakovati senzacijonelne vladne izjave, ko se bo razpravljalo o švedski izvozni prepovedi glede lesene mase. Berlin, 24. januarja. »Beri. Tageblatt« poroča iz Kodcnja: Švedsko izvozno prepoved papirnatih surovin smatrajo na Angleškem kot želo resen korak Švedske »Times« pravi, da je to represalija proti Angleški in bo spravila angleško Časopisje v veliko zadrego. Boji pil Kut d Amara. Turško uradno poročilo. Carigrad, 24. jan. (K. u.) Iz tursl