Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko trtice Stev. 15. ^ Urednikom bo more govoriti vaak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: ŠoBtBtopna petit-vrsta i kr., pri večkratnem p0_ navijanji daje ge popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob £>. ixri zvečer. Velja za lijabljano v upravuištvu: za celo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr. Štev. 130. V Ljubljani v ponedeljek, 4. avgusta 1884. Tečaj I. Revizija francoske ustave. Štirinajst let obstoji sedaj tretja francoska ljudovlada. V vihri nesrečne vojske z Nemci ®e je 4. sept. 1870 razrušilo cesarstvo Napoleonovo, a stoprav 1. 1875 bila je dognana republikanska ustava. Bila je zgradba za silo, mnoge uedostatnosti, nedoslednosti in nejasnosti francoskih osnovnih zakonov pričujejo, da se je ljudovlada na Francoskem rodila in ustanovila sredi nemirnega gibanja nasprotujoči1 si strank. In vsaka izmed teh političnih frakcij, anarhisti in republikanci raznih barv, so čutili potrebo, misliti na preustroj ustavnih določeb, dasi je vsaka stranka tolmačila to reformo po svojih težnjah in nazorih. Vsled tega se je v francosko ustavo sprejela posebna določba, ozirajoča se na ustavno revizijo. Ako namreč obe komori, vsaka za se, skleneti, da se ima ustava preustrojiti v svoji celoti ali le v posameznih točkah, potem se skličete v kongres v mesto versaillesko, in tam, nekoliko milj od velikomestnega hrupa modernega Babela ima se vršiti važno delo ustavne revizije. Dvakrat bil je uže zbran kongres v Versailles, toda sedaj ga v prvič čaka težavna naloga, baviti se s preustrojem državne ustave. Sicer se strinjajo skrajne stranke uže z davna v srčni želji po izdatni reviziji. Monarhisti, ne gledč na to, ali se pote-zajo za cesarsko rodbino ali za potomce Orlean-sov in starejših Bourbonov, želč pri tej priliki na dnevni red staviti vprašanje, ali je ljudovlada sploh primerna francoski državi. Skrajni republikanci pa, od nadarjenega Poslanca C16menceau-a pričenši do onih ledenih politikov, katerim je uzor pariška »komuna", hočejo takim načinom uživotvoriti svoje fantazmagorije, odpraviti senat, predsednika, armado ter spremeniti sedanjo republiko v ljudovlado po strogo demokratičnem kroji. Listek. Etnograflžke posebnosti. II. Kako se po svetu pozdravlja. Sicer jih je dosti med nami, ki menijo, aa je uljudnost breme, ki nam ga je še le ta Preklicana naobraženost naložila na ramena !n komur ni niti nikjer, kjer zadene človek ob izobražene kroge. Toda ta tirjatev je tako človeška, vsemu človečanstvu lastna, da se nahaja na priliko pozdrav pri vsih, še tako tlivjih narodih. Celo pri živalih se da opaziti. Ali ne zaražgeče konj, ali ne zamuka goved, če jo priženemo po večdnevni ločitvi zopet med njene vrstnike, s katerimi je bila doslej vedno v dotiki. Psi se vohajo kader se snidejo. S človeškim pozdravom se seveda ta pozdrav ne sme primerjati, a reči se hoče s tem. da je ta navada lastna vsemu kar se giblje in lazi. Mnogo narodov nahaja se na tako nizki stopinji omike, da se res njihov pozdrav ne loči ali pa nič od živalskega. Uže zaradi tega zmerni elementi republikanski na Francoskem, na katere se naslanja tudi Ferryjeva vlada, niso imeli nikakeršnega povoda, navduševati se za ustavno revizijo. Najraje bi pustili ustavo lepo pri miru, le popularne agitacije so se zbali. Prav dobro jo je tedaj s svojega stališča pogodil minister Ferry, da je, upiraje se na vspehe vnanje svoje politike, z nekim revizijskim načrtom stopil pred obe zbornici, kateri de facto roke veže obema skrajnima strankama, republikanskim prenapetežem in monarhistom. Na ta način hotel je z nekaterimi menj važnimi spremembami zaprečiti nemirno agitacijo po deželi, najvažnejših ustavnih določeb pa se revizija ne bi do teknil a, in tako bi francoska ljudovlada nekaj si pridobila, česar smo dosihmal najbolj pogrešali v peripetijah ustavnega razvoja na Francoskem: stalnost namreč, podlaga vspešnemu političnemu delu in življenski pogoj za obstanek francoske republike. Revizija bi tedaj po Ferryjevem planu imela biti omejena. Ako abstrahujemo od one določbe, katera prepovč, spremeniti republikansko državno obliko, in neke druge, v koji se izraža uprav smešna bojazen pred cerkvenimi ceremonijami, — merijo vse ostale določbe le na to, da se preustroji sestava in delokrog prve komore, francoskega senata. Ferry nasvetuje, da se ima število onih volilnih mož, kateri v departementih sodelujejo pri izborih senatorskih, odslej ravnati po številu prebivalstva v dotični občini. Dosmrtni senatorji se odpravijo, in člen VIII. osnovnega zakona z 25. febr. 1875, kateri izroča razsodbo o denarnih vprašanjih obema zbornicama, naj se predrugači na korist zbornice poslaniške. Ta revizijski načrt je bil sprejet od druge komore ter se je izročil potem senatu. A tu ni šlo tako gladko; pač je ministerstvo prodrlo z večino predlogov, ali ravno pri členu VIII. pokazalo se je nepremagljivo protivje. Leon Say in Jules Simon, znana republikanca, toda privrženca zmernih nazorov, nasprotovala Avstralski črneči drgnejo se drug ob dru-zega z nosovi, kadar se srečajo. Te ni poznan le v Avstraliji in po mnozih otocih Tihega morja, ampak je v navadi pri celi vroti narodov, pričenši tu doli v Avstraliji pa gori do severnega tečaja zemlje, do Alentov in Eskimotov; le Kitajci, ki se pozdravljajo drugače, pretrgajo jeden pot to dolgo vrsto. Ta navada je antropologom ostanek iz onih časov, ko je človeški rod še jednoten imel jedne in iste šege in navade, ter jim pomaga pri dokazu, da je vzrastel ves človeški rod iz jed-nega korena. Z nosom torej pozdravlja se veliko narodov, najbolj pogost pa je ta pozdrav, kakor se je uže omenilo po Avstraliji in njenih otocih, toda ne po vsih, kajti nekateri Polinezi izražajo svoje veselje pri svidenji po dolgi ločitvi z jokom, torej deloma ravno nasprotno kakor mi, toda le deloma, saj koliko solza pretočilo se je v Evropi uže zgolj od veselja. Na otocih ob Torres-ovi morski soteski dotakne se pozdravljajoči z pavcem in kazav-cem nosu pozdravljenega, z drugo roko pak ga ob enem drgne po trebuhu ob obeh straneh želodčevih. Nekateri Polinezi gladijo si z roko in sta tako odločno, branila sta s tolikim vspe-hom budgetno pravo senatovo, da je vladni nasvet ostal v manjšini. Francoski senat je izvršil na Ferryjevem načrtu pravo capitis de-minutio, skoro najvažnejšo določbo je izbrisal iz vladne predloge, in tako postrižena morala je nazaj v zbornico narodnih zastopnikov. Stvar je postala s tem uprav kritična. Bode li Ferryjev kabinet svojo usodo združil z usodo revizijskega načrta, ali se bode sedaj sploh opustila misel na kongres in revizijo, ali bodejo celo v razkačeni spodnji zbornici prodrli in nadvladali skrajni elementi, — o tem se je zadnje dni mnogo ugibalo na Francoskem. Toda ministerstvo se ni zmenilo za svojo pobjedo v senatu, ni stavilo kabinetnega vprašanja, in — kar je še bolj važno — tudi narodni zastop sprejel je s precejšnjo večino senatov predlog kot podlago revizijskemu kongresu. Sicer je mnogo poslancev manjkalo pri konečnem glasovanji, deloma iz načelnih razlogov, deloma morda tudi zaradi tega, ker je vroči poletinski čas sigurno najmenj ugoden parlamentnim debatam, — ali uže sedaj je gotovo, da bode kongres kmalu dovršil svojo nalogo in da njegov votum ne bode nasprotoval senatovemu sklepu. Kaj pa sledi iz tega? Mi smatramo Ferry-jevo postopanje, katero je odobravala večina poslancev, za jasno izpoved, da vladajoči francoski krogi ne želč nobene važnejše ustavne spremembe. Revizijski kongres bode zboroval, a le zaradi tega, da se ohrani sedanji položaj, sedanje osnovne postave. Zmerni francoski republikanci čutijo, da je spremenljivost in nestalnost v ljudskem značaji, katero je opazil uže Julius Caesar pri starokeltiških prednikih sedanjih Francozov, največja nevarnost za tretjo ljudovlado; predobro u videvajo, da se z vednim eksperimentovanjem le spodkopavajo njene podstave, in spoznali so, da so radikalne prenapetosti republikanskih vrtoglavcev mnogo bolj nevarne obstanku republikanske države nego nogo pozdravljanega svoj obraz. Na Novi Zelandiji opazoval je Darvvin, da so Zelandkinje pozdravljale njegove divjaške spremljevalce tako-le: Počenile so na tla ter nagnile glave nazaj na tilnike, kolikor je bilo le mogoče, divjaki pa so stopili k njim ter pritiskali svoje nosove na nosove Zelandkinj, in sicer je trajalo to pač precej dalj, kakor če stisnemo mi komu roko v pozdrav. Med tiščanjem z nosmi pak so dopadljivo grčali. Sicer pa je ta pozdrav za nas skoro neumljiv, vender pak ima glo-bočejši pomen, kakor se človeku na prvi videz zdi. Vsak narod razširja marveč okolo sebe nek poseben duh; pri zamorcu na priliko je za naše živce skoro neznosljiv. Ravno to pak velja tudi o posameznem človeku vsacega naroda. Mi seveda nimamo več tako finih občutkov, da bi mogli zgolj po duhu ločiti osebo od osebe, pač pa zamorejo to divji narodi. Filipinci n. pr. presodijo zgolj po duhu žepnega robca, čegav je. Pri nas si dajo zaljubljeni slike, Filipinci pak kose ponošenega perila; z njegovim duhom zabavajo se filipinski zaljubljenci ravno tako, ko naši z slikami. Pri svidenji se ne poljubujejo, ampak pritiskajo si usta in nos na l;ee ter dihajo duh pozdravljene osebe v sč. Zato pak bonapartistične spletke in zarote Orleanistov. Ti razlogi bodejo sigurno močneje vplivali na večino nego ostri napadi monarhistov in strastne deklamacije skrajnih levičarjev, in tedaj bode, — tega smo uverjeni — ves veliki aparat, kateri se v kratkem zbere v Versaillesu, le en namen imel: bistveno ostane tudi po reviziji fraucoske ustave vse pri starem! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Če bi se zadruge ustanovile v zmislu prej omenjenih predlogov do vštet. 7, bi se pokazale, za čas, ko se je izdelal izpisek obstoječih obrtov, naslednje številke: ad 1.) Gostilničarjev itd. ad a) je v Postojini 127, v Bistrici 104, v Senožečah in Vipavi 115; ad b) v Kočevji 237, v Velikih Lašičah in Ribnici 190; adc) v Krškem in Kostanjevici 230, v Mokronogu in Radečah 197; ad d) v Kranji 189, v Loki in Tržiči 225; ad e) v ljubljanski okolici 498, na Vrhniki 151, v Litiji 161, v Zatičini 134, v Idriji 108, v Loži 91, v Logatci 161; ad f) v Kranjski Gori in Radovljici 203; ad g) v Rudolfovem 207, v Žužemberku in Trebnjem 174; adh) na Brdu 144, v Kameniku 252; ad i) v Metliki in Črnomlji 190. Ad 2.) Žag in mlinov je, in sicer: Politični okraj: Postojina 216, Kočevje 217, Krško 236, Kranj 255, ljubljanska okolica 260, Litija 167, Logatec 268, Radovljica 129, Rudolfovo 209, Kamenik 218, Črnomelj 78. * Ad 3.) Črevljarjev je v političnem okraji: Kranj 75. Ad 4.) Kovačev itd. je v političnem okraji: Postojina 88, ljubljanska okolica 84, Kranj 89, Radovljica 134. Ad 5.) Lončarjev je v političnem okraji: Kamenik 65, pekov in medeninarjev v tem okraji 70. Ad 6.) Drugi rokodelski in dopuščani obrti kažejo v nasledujih političnih okrajih ta-le števila: Postojina 269, Kočevje 328, Krško 181, Kranj 208, ljubljanska okolica 279, Litija 170, Logatec 279, Radovljica 267, Rudolfovo 210, Kamenik 259, Črnomelj 140; in na razne davčne okraje se tako-le razdelijo: Postojina 100, Bistrica 53, Senožeče 40, Vipava 76, vkup 269. — Kočevje 147, Velike Lašiče 54, Ribnica 127, vkup 328. — Krško 76, Kostanjevica 44, Mokronog 37, Radeče 24, vkup 181. — Loka 75, Kranj 104, Tržič 29, vkup 208. — Ljubljanska okolica 208, Vrhnika 71, vkup 297. — Litija 110, Zatičina 60, vkup 170. — Idrija 80, Lož 66, Logatec 133, vkup 279. — Kranjska Gora 43, Radovljica 224, vkup 267. — Rudolfovo 140, Žužemberk 72, Trebnje 18, vkup 210. — Brdo 39, Kamenik 220, vkup 259. — Metlika 83, Črnomelj 57, vkup 140. tudi ne pravijo: „Poljubi me!“ ampak: »Povohaj me!" Po vztočni Indiji, po Birmi in Sijami, pri večini Malajcev pozdravljajo se tako. Ta duh poteguje divjak pri pozdravu v s6, češ, da sprejme tem p6tem jeden del prijatelja ali znanca v sč (Hellwald. Naturg. der Menschen pag 140). Alfuru v Ceramu drgnejo se drug ob dru-zega z vsim zgornjim životom, kar nas zelo na mačke spomina; cel6 hrbte skrive, da dokažejo svoje veselje. (Deutsche Rundschau fur Geogr aphie und Statistih 111,, pag. 71). Ko je prišel 1. 1873 nek divjak z Nove Gvineje na ladijo »Basilisk", na kateri je potoval kapitan John Moresby, pogledoval je najprej ves začuden in prestrašen okolo sebe, potem pa pričel sila pridno svoj nos z pavcem in kazavcem obdelovati, ter se tipal po vsem životu. Ker je trajal ta posel le celo dolgo, zdel se je mornarjem važen in jeli so ga posnemati, kar je divjaka tako prevzelo, da se je hipcem znebil vsega strahu ter se jel po ladij i kretati, kakor bi bil tu doma. Z to etiketo pridobil si je Moresby pozneje o vsaki priliki srca Novogvinejčanov (Hellivald. Naturg. der Menschen 101.) (Konec prihodnjič.) Ad 7.) Za trgovinske obrte se pokažejo naslednja števila za politične okraje: Postojina 234, Kočevje 261, Krško 119, Kranj 350, ljubljanska okolica 293, Litija 136, Logatec 342, Radovljica 177, Rudolfovo 146, Kamenik 247, Črnomelj 65. Konečno se še omenja, da se vloge c. kr. okrajnih glavarstev Radovljice, Rudolfovega in Kamenika rešijo z ozirom na pričujoča načela zaradi tega v posebnih poročilih ter v teh vlogah omenjene razmere, oziroma želje obrtovalcev dopuščajo izjemno od postavljenega pravila. Odsek torej stavi predlog: »Zbornica izvoli naj potrditi to poročilo in naslednjo raz-redbo obrtov." (Dalje prihodnjič.) »Ljubljanski Sokol“ contra »Ljubljanski List“. (Dalje.) Na vprašanje gosp. sodnika, zakaj se je urednik »Ljublj. Lista“ branil, sprejeti »Poslano" ljubljanskega »Sokola", odgovarja prof. Šuklje, da so mu sicer dobro znane njegove dolžnosti ter da je vsigdar pripravljen, sprejeti vsak stvarni popravek, neoziraje se na vsebino, ako je le sestavljen po § 19 tisk. zak., na kojega se sklicuje. Toda »Ljubljanski Sokol" se na ta paragraf uiti oziral ni. Zatoženi trdi, da je izmed vseh štirih točk »Sokolovega" »Poslanega" le jedna tako stili-zovana, da bi jo mogel sprejeti brez ugovora. Po § 19 ima vsakdo, ki se zadetega čuti po kakem časniku, pravico, stvarno popravljati Thaisachen berichtigen, kakor postava veli. Uže iz tega sledi, da se more popravljati le to, kar je v istini izraženo v dotičnem časniku. Ali kako je »Sokol" tolmačil to določbo ? V prvi vrsti svojega poslanega trdi, da ni res, da bi Sokolci sami korakali mimo kazinskega vrta. Ali kje je »Ljublj. List" to trdil? Izrečno je govoril o »Sokolu" in spremljajoči množici, tedaj je izrečno poudarjal, da »Sokol" ni bil sam. Dru-zega društva pač ni bilo v sprevodu, kajti veteransko društvo se je uže prej razšlo, kar se razvidi tudi iz »Sokolovega" pojasnila, čitalnični pevci pa so prisostvovali vodmatski slavnosti le kot zasebniki, a ne kot društvo, ker zato bi potrebovali posebnega dovoljenja in tega niti prosili niso. Tedaj so vsi drugi deležniki sprevoda spadali v kategorijo »spremljajoče množice". Ničesar druzega ni trdil »Ljublj. List", »Sokol" popravlja tedaj nekaj, česar v »Ljublj. Listu" nikdar bilo ni, in tedaj je po vsem gotovo, da je »Poslano" društvenega odbora v očividnem nasprotji s § 19. Uže iz tega vzroka se uredništvo ni moglo nanj ozirati. Druga točka, o godbi, je — to profesor Šuklje priznava — primerno stilizovana, ali popravek zadeva tako neznatno in irrelevantno okolnost, da skoro gotovo tudi »Sokol" ne bi bil posebno zadovoljen, ako bi »Ljublj. List" samo to točko bil objavil. Kar se tiče tretje točke, da se ni čulo nobenega žvižganja in sikanja, je imel urednik »Ljublj. Lista" tudi utemeljene pomisleke, ali tak »Popravek" ugaja zakouiški določbi ali ne? Ne le v stvarnem oziru, kajti pisal je notico stoprav potem, ko je bil dobro se informiral. To se mu pa vender zel6 čudno vidi, da je »Sokolovo" »Poslano" v tako očividnem nasprotji s poročili »Slov. Naroda" in »Slovenca". Društveni odbor trdi, da niti on, niti društveniki, niti organi javne varnosti »niso slišali kaj tacega". »Slov. Narod" pa je trdil, da je bilo žvižganje in sikanje tako silno, da je petje filharmonikov moralo prenehati, le da t,a časuik te pojave pripisuje kazinski družbi, še bolj odločen je »Slovenčev" poročevalec; ta je cel6 videl ljubljanske »Talmi-Nemce" pri kazinskem plotu žvižgajoče in sikajoče Sicer pa naglaša zatoženi urednik, da je »Sokolov" odbor več hotel popraviti, nego dopušča odgovornost njegova. Ako bi »Ljublj. List" trdil, da je »Sokol" žvižgal in sikal, potem bi odbor ravnal čisto korektno, ako bi poslal stvaren popravek. Odkod pa ima mandat, potezati se za množico, broječo okolo 2000 glav, in kako mora on, ki je na čelu stopal tolikemu krdelu, odgovornost prevzeti, da se pred kazinskim vrtom ni čulo ni žvižganje ne sikanje? Tedaj je tudi ta točka »Poslanega" neutemeljena in urednik ni bil dolžan, sprejeti je v svoj list. Isto velja o četrti točki. Nikjer ni trdil »Ljublj. List", da je »Sokol" korporativno, kot društvo, se vrnil pred kazinski vrt. Izrecno govori le o posameznih osebah, o »društ-venikih", in tega niti navzoči starosta ne bi mogel trditi, da se je sleherni društvenik skrbno izogibal te poti; isto tako omenja do-tična notica izrecno »ljudske množice", iz česar se razvidi, da njen pisatelj ni imel v mislih društva sokolskega. Sicer pa je bila vsa notica pisana v dobrohotnem namenu. V tej zadevi še teče policijska preiskava, katera bode dokazala, ali je »Ljublj. List" istino poročal ali ne. Glede današnje obravnave je zatoženec trdno uverjen, da je postopal zakonito ter da bode gospod sodnik, poklicani varuh postavne pravice, zavrgel „Ljublj. Sokola11 neutemeljeno tožbo. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Cesarjevič Rudolf obiskal bode kralja rumunskega koncem prihodnjega meseca v Sinai. Brez dvojbe imel bode ta obisk veliko politično važnost. V mestu Steyer otvorila se je v soboto elektro - tehnična izložba v prisotnosti cesarjevega brata nadvojvode Karola Ludovika. Besede, s katerimi je nadvojvoda otvoril izložbo, opozarjajo na srečni razvoj mesta Steyera od dObe Albrechta I. skozi celih 600 let pod žezlom Habsburžanov. Konečno izrazil je nadvojvoda nado, da bode izložba na korist ne samo mestu, nego tudi deželi in celi širni carevini. Otvorenju prisostvoval je tudi minister Falkenhayn in c. kr. namestnik. Dogovarjanje radi kompromisa pri volitvah v velikem posestvu na Štajarskem se je razbilo. — C. kr. namestništvo v Gradci odredilo je, da imajo slovenbki kmeti, kateri imajo svoja posestva v področji mesta Ptuja, volilno pravico v mestu. Vsled tega vtegnil bi zmagati slovenski kandidat tudi v mestu ptujskem. — Slovenska narodna stranka na Štajarskem izdala je svoj volilni proglas ter imenovala svoje kandidate za deželni zbor, in sicer: 1.) Za okraje: mariborski, št. lenartski in slov. bistriški gosp. baron Goedel in dr. Fr. Radaj. 2.) Za okraja: ptujski in rogaški čast. gosp. Božidar Raič. 3.) Za okraje: gorenje-radgonski, ljutomerski in ormožki gosp. J. Kukovec. 4.) Za okraje: marenberški, slov. graški in šoštanjski č. gosp. dr. J. Šuc. 5.) Za okraje: celjski, konjiški, šmarijski, vranski, gorenje-grajski in laški gospod Miha Vošnjak in dr. Dominkuš. 6.) Za okraje: sevniški, brežiški in kozjanski gosp. Fr. Jerman. V volilnem oklicu veli se med ostalim, da bodo priporočeni možje skušali prenarediti krivični volilni red, odpraviti ali zboljšati drage okrajne zastope, županom poslovanje polajšati, domovinsko postavo predrugačiti, svobodno ženitovanje neinaničev, žganjepivstvo, preoblaganje gruntov z dokladami omejiti; skrbeli bodo za napredek kmetijstva, za drevesnice, živinsko sol ter skušali dačne eksekutorje odpraviti ali troške zmanjšati; provzročili bodo komisijo zvedenih mož (enketo), da preiščejo, zakaj propada kmetski stan, zlasti da se prenaredi sedanje deduo pravo ter da vstvorijo kmetske zbornice. Volilni oklic pozivlje konečno rodoljube, naj stori vsak svojo rodoljubno dolžnost. »Pokažite zopet svetu, da se zavedate svojega rodu, svoje krvi!" Hrvatska vlada poprijela se je strogih sredstev proti vseučiliščniin dijakom. Vsa se- daj obstoječa dijaška društva se bodo razpustila. Pri disciplinarnih preiskavah proti dijakom imela bode vlada odločilen vpliv. Namesto dosedanjih kolokvij uveli se bodo se-mestralni izpiti. Svedočbe tujih vseučilišč ne bodo se v prihodnje priznavale na Hrvatskem. To so res stroga sredstva, no bila so potrebna. Tuje dežele. V francoski komori predložila je vlada tako imenovano žolto knjigo, katera med ostalim priobčuje razprave med Francijo in Kitajsko radi tonkinske zadeve. Razpor s Kitajem se ni še poravnal in situacija postala je zelo kritična. Vse francosko brodovje zbrano je pri Fu-Oeu in Kelung. Ako se sporazum-Ijenje ne doseže, osvojilo bode brodovje imenovani dvi pomorske luki. Turčija se je vender premislila, ter ni zapria 1. avgusta tujih pošt v Turčiji. Predložila pa je, naj se skliče diplomatski shod, ?a se reši vprašanje o tujih poštah. Gotovo je, dd se ne bode doseglo sporazumljenje in da vsled tega ostane vse pri starem. Nizozemska komora sprejela je zakonski načrt o nasledstvu kraljice Eme z 91 proti 3 glasom. Dopisi. Iz cerkljanske okolice 1. avgusta. (Izv. dop.) Pišoč zadnjič o mnogovrstnih nezgodah tukajšnje okolice, nisem mislil, da bodem tako hitro povod imel, Vam zopet kaj poročati. Žal! da imam danes grozno nesrečo zabeležiti, koja nas je preteklo noč zadela. Sinoči okolo devete ure jeli so se kupičiti težki oblaki nad našo okolico, h krati prične se bliskati, grometi ter treskati, da je bilo groza, dež lil je curkoma in toča vsipala se je tako neusmiljeno, da je bilo po nekaterih krajih tako belo, kakor bi bil sneg padel. Nevihta prignala se je od severo-zahoda in se proti vzhodu pomikala. Da si je strneno žito uže požeto, nam je toča vender letošnji kruh odvzela, kajti poškodovala, deloma pa po polnem uničila nam je vse druge pridelke, tako oves, kateri je lavno letos pri nas izredno lepo kazal, proso, turšico, fižol, krompir itd., ajdo, katera je uže precej porasla, je vso v zemljo zbilo in pomešalo, da se ne pozna, kje da je osejana bila. Ta nesreča nas tem bolj trdo zadeva, ker smo tukaj do malega vsako leto manj ali več z enako nezgodo obiskani. Poškodovane vasi so: Mile, Visoko, Luže, Srednja Vas, Praprotna Polica, Velesovo, Češ-njevk, Pšata, Vasca in Cerklje. Iz krškega okraja 23. avg. [Izv. dop.] (Okrajna učiteljska konferenca) za naš okraj je bila letos v Mokronogu. Ta mični kraj s svojo prijazno okolico ne leži sicer v sredini šolskega okraja; ker si je pa mnogo učiteljev želelo, da se za spremembo zboruje enkrat v Mokronogu, katerega mikavnega okraja še marsikdo videl ni, zato je v tej opravičeni želji sl. c. kr. okrajni šolski svet -..enkrat rad vstregel. Zborovanje se je pučelo ob deveti uri v malem, a kaj snažnem šolskem poslopji, katerega so krasile cesarske in deželr.o-narodne zastave ter primerni po-zdravljevalni napisi. Skupščino je otvoril gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik, profesor Vodeb, kateri si je v svojega namestnika zbral Ravnatelja in nadzornika g. Lapajneta, ^apisnikarja sta bila pa g. Rozman in gospdč. Andolšek. Za prvo točko si je izbral g. nadzornik obravnavo berila z otroci. Gosp. Hočevar, učitelj na Raki, je s šolskimi otroci v veliko zadovoljnost poslu-Salcev kaj dobro obravnaval berilno vajo v \ stvarnem in slovniškem oziru, tako a mu je po l uro dolgem nastopu izrekel prvosednik najlaskavejšo zahvalo. Potem je poročal g. nadzornik Vodeb o stanji šolstva v okraji, katero je v obče hvalil in le nekatere nedostatke grajal s prav dobrohotnim namenom in očetovskim opominom. Naslednja točka je bila paralela med Pestallozzijem in Diestervvegom. Pri tej točki je g. Ravnikar bral z največ životopise teh slavnih nemških pedagogov, dodavši nekoliko opazek, v čem sta se vjemala, v čem razločevala. Tudi to prednašanje je bilo po volji g. prvosedniku. Sledilo je poročilo o okrajni učiteljski knjižnici, ki šteje uže 586 del v 930 zvezkih. Pri tej točki je predlagal g. Grčar, nadučitelj v Mokronogu, da kupi fond okrajne učiteljske knjižnice, v katerega plačujejo učitelji uže kacih 120 gld. na leto za posamezne šole z ozirom na število razredov primerni broj iztisov knjižnice „Opis krškega okrajnega glavarstva." Ta predlog se je po tem, ko so drugi nebistveni predlogi odpadli, enoglasno sprejel. Na predlog istega gospoda nadučitelja, ki je došlo učiteljstvo v svojem kraji kaj prijazno sprijemal, bili so v knjižničini odbor izvoljeni gg. Seidl, učiteljica Marolt, Medic, Cepuder in Abram, v stalni odbor pa Lapajne, Seidl, Valenta, Ravnikar. Skupščino je zatvoril gospod prvosednik s prav prijaznimi in spodbudljivimi besedami, zaklicavši trikratni „živio“ presvetlemu cesarju, na kar so učitelji zapeli cesarsko pesem. Po konferenci se je podpisala od skupnega učiteljstva prošnja na deželni zbor za zboljšanje materijalnega stanja učiteljstva, katera se bode izročila deželnemu poslancu gospodu Šukljeju, možu, ki se zdaj edini tako toplo poteguje za kranjsko učiteljstvo. Kosilo v gostilni g. Pišmohta je bilo prav dobro. Razne vesti. — (Spokorjen lih v ar.) Budimpeštanski list pišo: „Naj pa še kdo trdi, da časopisje ne dela čudežev! Napadi, kateri so se v slednjih dneh v listih čitali na posojevalca denarja Davida Reissa povodom njegove afere s pevsko gospo Palmaijevo, napravili so nanj velik vtis. Le čujte! Predvčerajšnjem poklical je z okrožnico vso svoje dolžnike k sebi v stanovanje ter jim razodel, da jim odpusti vso dolgove, katori so nastali vsled obreatij, da jim bode treba plačati le glavnico brez obrestij in to v povoljnih obrokih. Veliko bilo je vesolje teh dolžnikov, kajti marsikateri izmed njih bil je uže propadu blizu. Pripovoda se, da je oderuha do tega koraka pripravila razen časopisja njogova krasna in izobražena hčerka; ker je čitala v listih tudi svoje ime, se ji je to tako dopalo, da ni dala očetu prej miru, dokler ji ni s sicer teškim srcem obljubil, da pusti dozdanji svoj obrt.“ — (Strela udarila) je blizu Ulverstona v okraji Seen v soboto v tovarno za smodnik. Smodnik se jo vnel, razneslo je poslopjo po polnem in trije delavci so bili usmrteni. — (Hadži Loja.) Vodja vstašov, Hadži Loja, znan izza vstaje v Bosni, dostal je dne 24. m. m. svoj petletni zapor na trdnjavi v Tere-zinovem. Poslali so ga s primernim spremstvom na domača tla. Domače stvari. — (Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je včeraj z dopusta iz Logatca v Ljubljano. — (Premeščenje in imenovanje.) Minister in voditelj pravosodnega ministerstva je pristava okrajno sodnije g. Mateja Kobala na njegovo prošnjo promestil iz Logatca v Krško in imenoval avskultanta g. dr. Martina Travna rja pristavom okrajne sodnijo v Logatci. — (Ljudska vesolica v Šiški.) Ljudska veselica, katero je včeraj priredila čitalnica v Šiški na Koslerjevem vrtu v praznovanje oblotnice slavnostnih dnij in navzočnosti Nj. veličanstva presvetlega cesarja, izvršila so jo izborno. Oder, kjer je svirala godba, bil je z zelenjem in cesarskimi ter doželuimi zastavami vkusno olepšan; pred njim pa je stal z lavoriko ovenčan doprsen kip Nj. veličanstva cesarja. Vse točke programa izvele so so prav po volj no. Pevci so nas s svojimi lepo vbra-nimi in izvežbanimi glasovi kar iznenadili, posebno pa smo občudovali mešane zbore, v katerih so na- stopile krasne Šiškarice v narodni noši, s pečami. Občinstvo, katerega se je tdliko zbralo, da ni bil nobeden prostorček več prost, vzprejemalo je z burno pohvalo petje, osebito pa ploskanju ni bilo konca, ko je gladko deklamovala gspdč. Zorova, in na to je svirala vojaška godba narodno himno. Vsakdo se je zabaval, saj je bil vzpored tako raznovrsten, kegljalo, streljalo, srečkalo se je in naposled plesalo. Občinstvo, katero je ostalo pozno v noč na vrtu, izražalo se je prav hvaležno o tej slavnosti. Slavnost to počastila sta s svojo navzočnostjo tudi gospoda deželni glavar grof Thurn in mestni župan ljubljanski Grasselli. — (Duhovenska spremembe v ljubljanski škofiji.) Gosp. Matija Prijatel, župni kaplan v Oblaku, dobil je župnijo Strugo; gosp. Ivan Plevaneč, kaplan v Črnomlji, je prezen-tiran za faro Sotesko; g. Ivan Saks er, kaplan v Trebnjem, gre za kurata v Goričico v župniji mengiški. Premeščeni so gg.: Mihael Barbo, župni kaplan v Rudolfovem, gre za prvega kaplana v Škocijan, in Anton Nemec, kaplan pri sv. Trojici, gre za prvega kaplana v Trebnje. — Para Kokra v kranjski dekaniji in fara Babino Polje v cerkniški dekaniji sta razpisani. — (Ponesrečil.) Včeraj okolo 5. ure po-poludne lezel je šestletni sin kovača Hermana Šemrava na Emonski costi št. 1 na prazno trugo za sip, katera je bila priložena ob zidu; prekopicnila pa se je ter pala na dečaka s toliko silo, da mu je utisnila teme na glavi. Zvečer ob 10. uri je dečak uže umrl. — (Povozil) je včeraj zjutraj okolo 9. ure fijakarski hlapec Anton K. 70 let staro Katro Vivodo na sv. Jakoba trgu. Povožena starka je k sreči le malo poškodovana. Hlapca so sodniji ovadili. — (Policijsko.) Policija je sinoči devet postopačev zaprla Nekatero je izročila sodniji, druge pa po odgonu poslala v njih domovja. — (Živinske bolezni.) Po slednjih uradnih poročilih ima živina v Kranjski te bolezni: Konji imajo garje v Kalci (okraj krški), v Trste-niku, v Gorenji Teški vodi (okraj novomeški); prašiči imajo pereči ogenj na Koroški Beli (okraj radovljiški), v Prevojah in Nevljah (okraj kamniški). — (Čebulni semenj) v soboto bil je prav živahen in mnogobrojno obiskan. Pripeljalo se je mnogo čebule in prav lepe. Cena ni bila previsoka. Dva venca čebule dobila sta se za 6. kr., pa tudi za 4 kr., češnja venec pa za 3 kr. — (Zgubil) je zadnje dni Jarnej Zvolšak, delavec na južni železnici, na potu od železnice do frančiškanske cerkve v robci zavezan desetak. Kdor ga je našel, naj ga odda na magistratu. — (Ponočnjak.) Pekovski pomočnik La-voslav W. zabaval se jo v noči od 2. na 3. t. m. v kavarni na Dunajski cesti z nekim neznanim fantom vitke rasti. Nič hudega sluteč podal se je potem pekovski pomočnik proti domu. Kar iznenada udari ga tujec s palico po glavi ter odbeži. Poškodovanega pekovskega pomočnika odpeljali so v bolnico. — (Pogorela) je v petek dopoludnč posestniku Josipu Jankoviču v Črni Vasi na samem stoječa kajža št. 34. Kako je ogenj nastal, ni znano. — (Toča) jo tik krškega mesta na Tržki Gori 1. avgusta vse potolkla, ravno tako na Sremiču, Vidmu in Stari Vasi na levem bregu Save. Škoda jo zelo volika. — Iz Krškega se nam poroča, da jo dne 2. t. m. silna toča pobila vse poljsko pridelke po polnem v davčnih občinah: Veliki Podlog, Drnovo, Krška Vas in Krško. — V petek pa je pobila toča poljske pridelke v Cerkljah, na Polici, v Šmartinem, v Zalogu in na Gorenjem Brniku na Gorenjskom. Daljo so poroča tudi, da je toča naredila mnogo škode v Završeh, župnije koprivniške in v Libnu, župnije videmske na Štajarskem. — (Cerkven rop.) Dne 27. m. m. odprl je neznan lopov s silo nabiralnika v cerkvi na Š m arijini Gori, in sicer pri, svetem križi in v kapelici, ter pobral iz njiju denar, kateri se ceni na 8 gld. Ob istem času odnesel je tudi iz kapelice na poti med Šmarijino Goro in Šmartinom neznan potepuh podobo matore božjo ter jo postavil v travo na travnik, kakih 50 korakov proč. — (Sleparija,) S Primskovega pri Kranji se nam v 31. dan m. m. poroča: Nekaj enakega, kakor sem čital v Vašem listu št. 125, prigodilo se je nedavno tudi v Kranji. Prišel je nek neznan človek, kakih 30 let star, k nekemu posestniku in mu ponudel ponarejen denar. Posestnik si misli, to bi ne bilo napačno ter se dogovorita, da prideta drugi dan v Kranji skupaj in da prinese posestnik 100 gld. in tujec njemu 500 gld. Oba prideta točno ob dogovorjeni uri skupaj, ker jo bilo pa nekaj druzih ljudij tudi v oni hiši, kjer sta se sešla, sta eden drugemu denar kar na skrivnem v žep potisnila. Mislila sta oba, zdaj sem ga pa nasmodil. Posestnik je dal tujcu samo 70 namestu 100 gld., a dobil je samo 5 gld. namestu 500, drugo pa je bil samo skupaj zvit papir. L. V. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Štira, 2. avgusta. Električno, kmetijsko in gozdarsko razstavo otvoril je danes gospod nje pokrovitelj Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Karol Ljudovik s soprogo v navzočnosti Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvode Ivana, Nj. ekscelence gospoda namestnika, deželnih in občinskih zastopov ter mnogobrojnega občinstva. Na slavnostni nagovor načelnika razstavinega odbora odgovoril je Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Karol Ljudovik, izražajoč radost, da se pokaže delo, katero priča o napredku, v industriji, gozdarstvu in na kulturno-zgodovin-skem polji. Nj. cesarska visokost omenjal je pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti prevzvišeuega cesarjeviča izborno izvedene razstave na Dunaji, ter nadejajoč se daljnega napredka zahvaljeval se je visoki pokrovitelj za slavnosten in lojalen vzprejem. Burni pozdravi na besede gospoda nadvojvode. Rim, 3. avgusta. „Fanfulla“ poroča: V Montenottu obolele so tri iz Francije došle osebe za kolero; jedna je umrla, dve sta ozdraveli. — V Villafranki (okraj Asti) umrli sta dve iz Francije došli osebi za kolero. V Sessamu (okraj Alessandrija) umrl je poko-palec mrličev in na otoku Palmarija jeden slučaj kolere. V Pankalijeru je od prvega do danes obolelo 27 oseb za kolero, osem izmed teh jih je umrlo. Ker krajevne zdravstvene razmere niso ugodne, so se povsod ukrenile stroge naredbe. Vsi ti slučaji so se primerili pri osebah iz Francije došlih. Toulon, 2. avgusta. V prošli noči v Tou-lonu 4, v Marseillu 8 mrličev za kolero. London, 2. avgusta, po noči. Konferenca se je danes za nedoločeno dobo preložila, ker je Granville predlog francoskega poslanika o uravnavi egiptovskih financ označil nesprejemljivim, izjavil se je slednji, da je konferenca brezvspešna. Potem je stavil Mr. Waddington po drugih zastopnikih podpiran predlog, naj se konferenca do 20. oktobra preloži; Granville je vender ostal pri tem, naj se konferenca brez določbe dneva preloži, ker se Anglija ne more zavezati francoskemu poslaniku, kateri je hotel staviti še dalnji financijalni predlog; Granville ni dovolil besede. Granville je potem zaključil sejo ter poročal d6lenji zbornici, da se je konferenca ponesrečila. London, 3. avgusta. Po poročilih „Ob-severja11 se je izjavil Waddington v včerajšnji konferenci, da je vse storil, da bi se zastopniki zjedinili, zdaj mora pa proti znižanji obrestij egiptovskega dolga protestirati. H u e, 3. avgusta. Kralj anamski umrl je po daljni bolezni. Neredov n bilo. Telegrafično borzno poročilo z dne 4. avgusta. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...................81 05 » » » > srebru.....................81'85 Zlata renta..............................................103 '25 5% avstr, renta.......................................96 15 Delnice narodne banke................................... 863' — Kreditne delnice......................................311 * 25 London 10 lir sterling................................121'50 20 frankovec.......................................... 9'65 Cekini c. kr.......................................... 5'74 100 drž. mark.........................................59'45 Vlaška banka..........................................48'20 Tiijei. Dne 2. avgusta. Pri Maliči: Laubenhamer, trgovec, iz Mainza. — Ree-ger, dr. modroslovja; Einohrl, usnijar; Natansky, Ilič, Leidelmaier in Wintercholler, trgovci, z Dunaja. — Rettig, zasebnica, s sestro; Daven, posestnica; Randogger, trgovska hči, in Žvanut, učiteljica, iz Trsta. — pl. Nemeth, minist. svetnika soproga, in Elvetta, trgovec, iz Reke. — Schroll, evang. župnik, iz Gorice. — Sajic, kralj, uradnik, iz Petrinje. — Vagaja, učitelj, iz Kopanj. — Ambrosch, profesor, z rodbino, iz Kočevja. — Graf Lažansky, c. kr. ritmojster, iz Grundlhofa. Pri Slonu: Milller, podkonzul, s soprogo, in Kaus, c. kr. policijski svčtnik, s soprogo, iz Trsta. — Dr. Schuster iz Gradca. — Badulič, profesor, iz Zagreba. — Cohn, trgovec, iz Oroshaze. — Pirc, ka-pitular, iz Št. Pavla. — Hortl in Ivančič, profesor, iz Gorice. Srečke z dnž 2. avgusta. Trst: 83 77 16 38 12. Linec: 27 78 30 41 90. Tržn C/J > ci cO 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-92 739-28 739-97 +17-0 +27-7 +20-8 bzv. vzh. sl. bzv. js- » » o-oo Zahvala. O sklepu tuk. šol. leta dn6 31. julija t. 1. blagovolili so napraviti nekateri šolski prijatelji in dobrotniki veselico unški šolski mladini v prijaznem Ško-cijanu. V ta namen zložili so premožnejši stariši šolskih otrok in nekateri drugi podporniki toliko novcev skupaj, da je bilo vseh 146 otrok z žemljami, mesom in vinom dobro pogostenih; posebno radodarnega ska-zal se je gosp. A. Lavrenčič, trgovec, akoravno je še samskega stanu. Vsem blagim šolskim dobrotnikom torej, in sploh vsem onim prijateljem, ki so k tej veselici kaj pripomogli, se jim tukaj v imenu obdaro-vancev javno zahvaljuje podpisano Vodstvo dvorazredne šole na Uncu 3. avgusta 1884. Ivan Poženel. Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. IE- v. KleiBmayr & Fefl. Banslieri-ova V neko špecerijsko prodajalnico na deželi vzprejme se takoj spreten trgovsk pomočnik zmožen slovenščine in nemščine. — Kje? pove uprav-ništvo »Ljubljanskega Lista.* Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge in sicer: Narodni Koledar ln Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr. — za 1868. 1. 50 kr. Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr. — za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50 kr. — »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr. — za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr. — za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr. — za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr. — za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr. — za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr. — za 1879. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr. — za 1880. 1. — — — — 50 kr. — za 1881. 1. — — — — 1 gld. Zgodovina slovenskega naroda. Spisal J. Tr- dina. 60 kr. Vojvodstvo Kranjsko. PospisuJož.Erbena. 20kr. Vojvodstvg Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr. — Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr, Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr. Slovnioa češkega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn. 60 kr. Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld. Razna dela pesniilca ln lgrokazna Jovana Vesela-Koaeskega. 7. njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr. Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr. Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr. Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr. Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Slovenec. Spisal Iv. Ve s e 1. 40 kr. Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr. Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevel D. Hostnik. 40 kr. Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr. Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 60 kr. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja udlllida. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prirodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko 1 gld. Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr. Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr. Geometrija za u6iteljlS6&. Sestavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr. Somatologija. Spisal dr. Jan VVoldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr. Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr. Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. Erjavec. 40 kr. Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr. Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr. — Posamični snopiči: I- Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr. II. Astronomija in kemija. 40 kr. III. mineralogija ln geognozlja. Poslovenil J. Zajec. 40 kr. IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tu šek in Fr. Erjavec. 50 kr. Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr. Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. knjigarna v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.