Pt pošti prejeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta fetrt „ mesec 13, 6, 2, 50, 20, V upravništvu prejeman: za «elo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-. » . 6 , - , mesec , 1 „ 70, Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 245. V Ljubljani, v četrtek 25. oktobra 1900. Naročnina in Inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Kristan kot rešitelj Istre. Kakor znano, kandidira soc. demokrat Kristan v peti kuriji v Istri. V zadnji številki »Rudečega prapora« je izdal tudi že svoj program. Dober program bodi kratek. Kdor mnogo obljubuje, takemu se dandanes malo verjame. To lastnost bi imel Kristanov pro gram, ki predvsem konstatira, da vlada podpira že zdaj italijansko nacijonalistiško stranko na vse pretege, potem pa vzklika: »Ravno Istra je dežela, kateri treba mednarodnosti za razvoj. Koga bi srce ne bolelo ako vidi, kako je vse zanemarjeno na tem lepem poluotoku, a zanemarjeno največ zaradi tega, ker se ljudstvo ni moglo izriti iz večnih narodnih prepirov, ki služijo samo mali peščici izbranih. Bolje ne bo moglo biti, dokler se ne premaga z odločnostjo teh grdih rabuk, ki sramote človečnost m zasužnjujejo ljudstvo ; dokler ne bode IIrvat v Italijanu, Italijan v Hrvatu svojega brata. To pa tzvede v Istri samo socijalni d e m o k r a t i z e m, kajti narodnjak! obeh taborov so se že pregloboko zarili v šovinizem, da bi se mogli kmalu izkopati iz njega,« Program je, kakor sem rekel, kratek. Tudi dobra pesem je lahko kratka. Čim več misli nam vzbuja, toliko popolnejša je. Jaz sem o Prešernovem mottu: »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno srečno ni; nazaj si up in' strah želi« _ razmišljal v mlajših dneh po cele noči. Tudi Kristanov program mi vzbuja mnogo idej. Pa saj je Kristan priznan pi satelj, čemur no oporekam ; o tem pa moram odločno trditi, da politik ni. Njegov program ima namreč na drugi strani to slabo lastnost, da je precej temen, kakor so temno vse sanjarije socijalnih demokratov, ki hočejo osrečiti človeški rod, a mu v to svrho jemljejo ono edino, kar ga zamore osrečiti : etični moment, vest vero v Boga! Toda vrnimo se k programu! _lstra' ta leP> poluotok je zanemarjen, Letnik xxviii. to je res. Nad 17000 šolskih otrok je v Istri brez šol. Ta edini fakt govori več kot cele knjige. »Istri treba mednarodnosti v razvoj«. Ako bi vedeli, kakšen razvoj misli naš socijalist, bi mu morda pritrdili. Ako misli razvoj »svobodomiselnosti« v tistem socijalnem pomenu, kakor je pri socijalistih v rabi — ima prav. Da-li bi pa internacijonalizem bil potreben za gospodarski razvoj, to je še odprto vprašanje. In kakšno mednarodnost ima Kristan na umu? Morda tisto, kakor jo premlevajo italijanski socijalni demokrati v Trstu, ki so le v toliko internacijonalni, v kolikor'jim to dovoljuje njih italijanski narodni čut, katerim je pa Slovenec - citiram besede nekega vodja te stranke - vedno le ščavo • sužen,. Ako misli na tako mednarodnost, lepa hvala 1 Ljudstvo se ni moglo izviti iz večnih narodnih prepirov, ki služijo samo mali peščici izbranih«. To je zopet nejasno. Narodnih prepirov v Istri prav za prav ni. Točneje bi se izrazil Kristan, če bi rekel: Neka mala peščica, italijanska klika, pod egido odločujočih faktorjev, tlači, ubija materijalno m moralno ubogo preprosto ljudstvo hrvat-sko-slovensko in italijansko ! Ta klika si na pr. izposojuje iz dežel nega kreditnega zavoda istrskega, ki je namenjen za povzdigo gospodarstva obeh narodnosti, denar po da ga potem poso-juje kmetom, Slovanom in Italijanom po 12—50%! Izposojuje si tam denar, dasi zida krasne palač«, da si popravlja svoje vinograde, dočim Slovani niso udobili v ta namen še niti novčiča, a slavna vlada ščiti isterski deželni odbor ! Takih kričečih dejstev bi bil gospod Kristan lahko slišal več, ako bi se bil potrudil na letošnji občni zbor društva »Edin « ako bi bil poslušal istrske dež. poslance ki' so na tem shodu govorili. Škoda da ni stopil s svojega Olimpa med nas ! Koristilo bi mu vsekako, če bi se kot kandidat, ki hoče zastopati Istro v državnem zboru, malo bolj poučil o razmerah v tej deželi. Tistih par južin pri renegatu Krstiču pač ne zadostuje v dobro informacijo ... Narodne borbe v Istri ni. Tu je le odpor izsesanega ljudstva slovanskega in italijanskega proti mogočni kliki, ki se hoče za v8ako ceno obdržati na površju in katera klika ima na svoji strani mogočne zaščitnike. O. Kristan pa predstavlja stvar tako, kakor da bi naši prvoboritelji, ki se trud.jo ob nevarnosti za lastno življenje, da bi ljudstvo osvobodili neznosnega jarma, bili prav tak. kakor je italijanska klika. O Kristane h falzificiraš zgodovino ali — pa je ne poznaš! 1 Zakaj nisi pogledal časih v istrski dež zbor, ko je »gostoval« v Kopru, saj ti ni bdo tako od rok iz Trsta ? Morda bi drugače sodil o tisti kliki in drugače o naših junakih v dež. zboru ! »Narodnjaki obeh taborov so se pregloboko zarili v šovinizem.. - Šovinizem" je grda lastnost. Vprašanje pa je, ako je smeti imenovati ljudi, ki hočejo za svoj narod najpotrebnejših ljudskih Sol, da ga potom na-rodnih šol, na podlagi materinščine, xzgo-jujejo, povzdignejo moralno in gmotno, "da h je smeti take može imenovati šoviniste m da li se jih more v en koš vreči z onimi drugimi, pripadniki »dvetisočletne« kulture ki postopajo proti našim izvoljencem kakor' pocestni tolovaji, ki jim pretijo s sekirami ako hočejo izvrševati svoje državljansko' pravo, jih polivajo z vrelim oljem ter podijo s kamenjem ob zimi in burji po cesti — kakor pse ?! G. Kristan bi naj študiral malce našo zgodovino zadnjih let, naj bi pomislil, kaj vse so naši pretrpeli v tem času, morda bi mu se srce, ako ga ima, nekoliko ogrelo za naš ubogi narod in morda bi sestavil drug program, na katerem bi izpustil -mednarodnost ter se pridružil slovanski narodni, ne pa šovinistični stranki, ki je že marsikaj storila na socijalnem polju, tako, da se tudi italijansko ljudstvo zateka k njej' in ki bi storila še več, ako bi ga v teh naporih ne ovirali ljudje i la Kristan-Krstič! listek. Stari strežaj. Spisal H. S. — Prevel Fr. V. (Dalje). Mikolaj je vzel pismo in se odpeljal z zakupnikom žganja. Zvečer se je vrnil zakupnik, toda brez Mikolaja. Oče je mislil pri sosedu je prenočil in se bo drugi dan ž njim vred vrnil. Medtem so pretekli trije dnev, m o Mikolaju ni bilo ne duha ne sluha Vse po hiši je bilo osupneno. Oče se je bal, da so ga bili nazajgrede morda f napadli volkovi, in je razposlal ljudi na vse strani. Oni so ga iskali, pa niso našli ni-kakega sledu. Poslali so v Ustrzyco; tam so rekli, da je bil ondi, pa da ni dobil gospoda, na kar je zvedel, kje bi morda bil gospod. Nato si je pri lakajih izposodil štiri j rublje ter je odšel, da niso vedeli kam. Mi smo si belili glave, kaj naj bi vse to po-menilo. Drugi dan so prišli tudi odposlanci iz nekega druzega kraja, ne da bi bili bolj srečni pri svojem iskanju. Že smo ga torej pričeli objokovati, ko seje slišalo nakrat sedmi dan, ravno ko je papa v pisarni delal nadaljne priprave, pred vrati neko ogrebanje nog, odkašljevanje in lahno godrnjanje, na čimer smo takoj spoznali Mikolaja. On je bil zares, prezebel, shujšan, zdelan, s snežinkami po bradi, komaj ga je bilo spoznati. »Mikolaj, za božjo voljo!« je vzkliknil oče. »Kje si pa tičal ves čas ?« »Kje sem tičal, kaj sem clelal!« je godrnjal Mikolaj. »Kaj naj sem storil ? Gospoda nisem dobil v Ustrzyci, zato sem se peljal v Bzin. Tam se mi je reklo, pan Ustrzyeki se je peljal naravnost v Karolovko. Peljal sem se torej tja, a ga nisem več našel tamkaj. Kaj mu mar ni dano na izber se povsod okoli klatiti ? Sam svoj gospod je. Seveda ne hodi peš. Zatorej sem moral v mesto, rekli so mi, da ima tam opravek pri okrajnem uradu. Kaj ima vendar opraviti tam ? Kaj je mar namestnik ali župan ? Ali naj bi se vrnil ? Našel sem ga naposled v guberniju in mu izročil pismo«. "Ali ti je dal odgovor ?« »Dal, ki pa je bil toliko vreden, kakor noben, zraven se je smejal nad mano, da so se niu kočniki videli. Tvoj gospod, je dejal, me je za četrtek povabil na lov in ti mi v soboto prineseš pismo. Sedaj je lov minul. Nato me je v drugič pozdravil s smehom. Tu je pismo. Zakaj se ne bi smejal ? Kdo mu more braniti . . .« »Kaj pa si jedel ves ta čas ?« Boj proti Hrvatstvu. m. Sola je najbolje sredstvo za odnarodo-vanje, zato naši nasprotniki noč in dan snujejo, kako bi zasejali seme tujščine po slovanskih krajih. V tem pogledu trpe največ ogerski Slovani, a tudi avstrijskim ni nič bolje. Nemec, Mažar in Lah vsi trije delajo pod pokroviteljstvom najvišjih oblasti v tej borbi složno proti Slovanu. Na Hrvatskem tega boja no bi smelo biti, ker je kraljevina Hrvatska avtonomna v vseh šolskih zadevah in ker mora biti učni jezik po vseh šolah hrvatski. In vkljub temu so našli Mažari sredstvo, da se odpirajo mažarske šole tudi na Hrvatskem in sicer ne samo v onih krajih, kjer morejo biti po postavi dovoljene, nego tudi tam, kjer jim po postavi nima mesta. To so takozvane železniške mažarsko šole. Mi smo o teh nepostavnih šolah že večkrat govorili ter jih tukaj le omenjamo, da pokažemo, kako hrvatska vlada dopušča krnjiti svojo avtonomijo, dočim mažarska vlada ne dovoli v čisto hrvatskem Medmorju nobene hrvatsko šole, ki so po postavi dovoljene. Mesto Pečuh ima gotovo petkrat več Hrvatov nego Zagreb Mažarov, a o hrvatskej šoli se ne sme niti misliti. Prebivavci mesta bubotice v Bački, kjer živi čez sto tisoč Hrvatov, so se pred nedavnim potožili mažarskemu ministru za bogočastje in nauk ker je dal vse njihove šole pomažariti, ter v svojem poročilu zahtevajo, da se jim povrnejo hrvatske šole. ker so jim po državnej postavi zajamčene. A kaj Mažaru mar postava, da se le njegovej mažarskej ošabnosti zadovoljuje. Na Ogerskem nima 800.000 Hrvatov nobene hrvatske šole, a na Hrvatskem se dovoli vsakej peščici Mažarov posebna mažarska šola, in Hrvat ni toliko jak, da bi se temu ustavil, premda bi to po postavi mo-ge 1. A kaj se dela na Reki ? Tukaj Mažari podpirajo Lahe, da snujejo samo laske šole za zgoljne Hrvate. 30.000 reških Hrvatov nima nobene hrvatske šole. To vse se trpi »Kakor je bilo, od včeraj nisem ničesar jedel. Kaj mar tukaj stradam? Kaj se mi mar ne da žlico juhe ali kaj druzega ? Jedel nisem nič, zato bom pa sedaj jedel .« Od tega časa ni dobil Mikolaj nikdar več brezpogojnega ukaza in, kedar so ga kam poslali, so vedno pristavili, kaj ima storiti, če osebe ne dobi doma. Čez nekaj mesecev se je peljal Mikola v semenj v bližnje mesto, da nakupi nekaj konj, kajti bil je izvrsten poznavalec konj. Zvečer je prišel ekonom in povedal, Mikolaj se je vrnil s kupljenimi konji, a ves pisan od dobljenih udarcev, vsled česar ga je sram se pokazati. Oče je šel takoj k njemu. »Kaj pa ti je, Mikolaj ?« »Pretepal sem se«, je godrnjal na kratko. »Sramuj se vendar, starec, prepirov iskati po semnjih. Kaj si pamet zgubil ? Star in neumen. Kakega druzega bi za kaj tacega spodil od hiše. Sram te bodi! Gotovo si bil pijan. Ti mi še pokvariš ljudi, namesto da bi jim dajal lep zgled«. Papa so je zares razjezil in tedaj ni razumel nobeno šale. Najbolj čudno jo pa bilo, da je Mikolaj, ki v takih slučajih navadno ni imel jezika primrznenega, sedaj molčal kot riba. Godrnjal je sedaj nad enim, sedaj nad drugim in ni črhnil besedice. Pa so ga res pošteno naklestili. Drugi dan je bil tako slab, da so morali poslati po zdravnika. Doktor šele nam je dal potrebno pojasnilo. Pred nekaj tedni je imel moj oče nekega pisarja, ki ga je bil zasačil pri go-ljuliji, ga pošteno ozmerjal, tako da je moral pobrati kopita in iti. Nato je stopil v službo nekega gospoda pl. Zolla, Nemca zagrizenega sovražnika mojega očeta. Na semnju so bili torej ta gospod pl. Zoll, naš nekdanji pisar in hlapci Zollovi, ki so prignali pitane vole na prodaj. G. pl. Zoll je prvi zapazil Mikolaja, se približal njegovemu vozu m pričel obirati mojega očeta. Mikolaj mu m ostal dolžan nobene in, ko gospod Zoll m jenjal grditi mojega očeta, ga je svrknil Mikolaj z bičem. Tedaj so popadli Mikolaja pisar in hlapci ter ga pretepli do krvi. Mojemu očetu so stopile solzo v oči, ko jo to slišal. Ni si mogel kaj, da ni Mikolaja ozmirjal, ki je nalašč vse to zamolčal. Moj oče mu je, potem ko je bil ozdravil, prijazno očital zavoljo njegovega molčanja. A starec s početka ni hotel na dan z besedo, ampak je po svoji navadi le godrnjal v svejo brado, naposled ga je prevzelo čustvo in oba, moj oče in on sta jokala kakor bibra. v pravnej (!) državi, samo da se zatira Hr vatstvo. In pa kakšne so te šole ! Pred nedavnim smo brali v »Novem Listu«, kakšne knjige so sostaviii za reške šole naši nasprotniki. Vse te knjige so pisane v mažar skem duhu ter se prežimo omenja Hrvatska a njena zgodovina čisto krivo opisuje, ln taka šola naj potem oplemenjuje mladež! »Novi List« pozivlje Hrvate, da utemeljijo na Reki hrvatsko šolo, da se reši, kar se da še rešiti. »Slovenec« je žo pred dvema letoma opozoril hrvatske rodoljube, kako potrebna bi bila hrvatska šola na Reki. Za-libog, da se ni še do dandanes osnovala. Vsekako bi morali pokazati reški Hrvati v takih okoliščinah več življenske moči. Strašne so tudi borbe, ki jih imajo Hrvati in Slovenci v Istri za svoje šole, a kaj so pretrpeli in še trpe Hrvati radi pazinske gimnazije! Boj traje še dandanes za to gimnazijo, premda jo je država utemeljila. A kaj marajo iredentovci za državne uredbe; oni so pripravni za vse, samo da bi izpod-kopali temelj temu za Hrvate prepotrebnemu zavodu. A kar ne gre na izdajavski način in s tujimi denarji, to hočejo doseči z obrekovanjem proti temu zavodu. Zato je treba Hrvatom največje opreznosti, da se vzdrže v boju za ta važni zavod. Žalostno je, če se morajo v pravnej državi državljani boriti za tako pravično stvar, toda poznato je, da Lah, Nemec in Mažar smatrajo za pravico le ono, kar njim ugaja, a kar bi bilo dobro za Slovana, to jim je krivica. In ravno zato je naš boj proti tem tudi od države podpiranim protivnikom tako hud. In ta boj se je razširil iznovič tudi v Dalmaciji, premda je to čisto hrvatska zemlja, razun glavnega mesta Zadra, kjer je pa tudi večina prebivalstva hrvatska. Iz Primorja se je razširil boj v to zemljo, katero so bili iredentovci za nekaj časa izbrisali iz svoje osvojevalne osnove, a zdaj jo zopet uvrstili ter začeli snovati laške šole po mestih. Hrvati se jim seveda odločno upirajo povsodi, ali dokler ne pade Zader v hrvatske roke, tako dolgo bodo iredentovci posegali tudi za drugimi kraji po Dalmaciji. Pasti bi morala laška gimnazija v Zadru, kar se lahko zgodi, ker je odprta že pred štirimi leti tudi hrvatska, a istotako bi se morala pohrvatiti nižja realka, kar je vse vprašanje časa. V Dalmaciji bi ves laški živelj zginil tako hitro ko spomladanski sneg, ko bi hotela avstrijska vlada, a ona tega noče storiti, ker ve, da ne more v tej zemlji uvesti nemščine, kakor je njena želja; trpi pa raje la-ščino, nego hrvaščino, proti katerej podpira Lahe v nepravičnej borbi, da jej dovoljuje odpirati laške šole. V boj proti Hrvatstvu se vodijo tedaj v Primorju in v Dalmaciji Lahi, ker nimajo izgleda do zmage Nemci, tedaj isti odnošaj, kakor na Reki, kjer Mažari podpirajo Lahe proti Hrvatom.____ Politični pregled. V Ljubljani, 25. oktobra. Sestane/e poverjenikov bivše ve-čine v dunajskem parlamentu. Pod tem naslovom poroča včerajšnja »Hrvatska Domovina« sledeče: »Vlada ministerskega predsednika Koerberja je pozvala na Dunaj poverjenike bivše večine, da se dogovori z njimi, kako bi bilo mogoče s pomočjo Poljakov, Jugoslovanov, konservativnih veleposestnikov in katoliških Nemcev sostaviti v parlamentu večino a brez Čehov. Ljubo nam je, da moremo konštatovati, da na tej skupščini ni bilo niti jednega zastopnika hrvatske in slovenske zemlje razun Berksa, ki je državni odvetnik in ki je na sestanku moral izjaviti, da nima nikakega posebnega pooblastila. Ta sestanek treba premotriti tudi z druge strani. Znati namreč treba, da je Koerber-jeva vlada izdala nalog, da se pri bližnjih volitvah najodločneje postopa proti onim poslancem, ki so kakorkoli podpirali češko obstrukcijo. Mej temi so v prvi vrsti po slanci Spinčič, dr. Laginja, Biankini in dr. Trumbič. Tudi ti so bili pozvani na sestanek, a Bamo radi tega, da se odzovejo pozivu vlade, ako se pa ne odzovejo, da nastopi proti njim, da ne bodo izvoljeni Ker torej naši tastopniki niso prisostvovali sestanku, je vsakemu jasno, kaki boji čakajo nje in njih volilce.« — To poročilo da mar sikaj misliti. Pripravljeni moramo biti toreji na vse. Zallinger o taktiki katoliške ljudske stranke. Dosedanji zastopnik kmetskih občin bolzanskega okraja pl. Zallinger je poslal te dni nekemu tirolskemu listu daljše poročilo o položaju. Potem ko se je mož izjavil proti razpustu parlamenta ter proti kandidaturi barona Dipaulija v peti skupini in tudi v veleposestvu, pač pa bi podpiral njegovo kandidaturo v kmečki sku pini, je izjavil glede postopanja katoliške ljud. stranke približno tako-le : O postopanju te stranke v državnem zboru se sedaj, ko še ni sostavljena, ne more povedati nič do-očnega. Glede izjav deželnega glavarja dr ibenhocha se pa more naglašati. da »e nazori voditelja kat. ljud. stranke na Gor.-Av. strinjajo povsem z nazori vseh članov te frakcije. — Dr. Ebenhoch je govoril z velikim ognjem proti Cehom, ker zahtevajo češko državno pravo. Glede tega vprašanja pa ni treba takoj brezmejno razburjati. Češke zahteve vsaj sedaj ni tako smatrati, iakor da bi se morala Češka ločiti- od Avstrije kakor Ogerska, marveč to je le želja jo razširjenju kompetence dež. zbora. Taki zahtevi pa vendar ni nasprotovati, ker to željo gojimo vendar vsi, da bi se deželnim zborom priznale še kake druge pravice in ne samo rešitev proračuna in revizija bla-gajen. Sedaj sicer še ni znano, ali bomo mogli hoditi s Čehi, toda sedaj še ni prav nobenega razloga, da bi jih morali odbijati. — Zveze katol. ljudske stranke s kršč.-soc. )i bilo le želeti, a popolne spojitve teh dveh strank ni odobravati. — O sedanjem absolutizmu je rekel govornik, da mu je;Jjubši nego absolutizem kake večine, ki bi manjšini ne priznala nikakih pravic. Deželni »bori se snidejo vkljub vsestranski upornosti od strani nemških liberalcev vendar le nekaj dnij pred Božičem. To je včeraj oficijelno naznanil »Bote fiir Tirol und Vorarlberg«, ki prinaša v neofi-cijelnem delu nastopno vest: Deželni zbor se glasom najnovejših poročil vendarle snide še letošnje leto, kakor ostali deželni zbori, h kratkemu zasedanju neposredno pred Božičem. To je torej dokaz, da se snide tudi češki deželni zbor, akoravno bo to izredno neljubo možem, ki »ohranjajo* državo. Zakaj so Bolgari nezadovoljni? Svoj čas smo poročali, da je za pokritje raznih državnih dolgov in stroškov bolgarska vlada začela pobirati med ljudstvom desetino od raznih kmetijskih pridelkov in da so še proti tej vladni naredbi vzdignili prebivalci mnogih okrajev ter prirejali viharne shode, kar seveda ni obrodilo druzega sadu, nego da je romalo nezadovoljno ljudstvo v zapore. Zdaj, ko je vlada pobrala vso desetino, se je pa pokazalo, koliko je hasnila ta kruta naredba, ki je vzbudila toliko nevolje. Poroča se namreč, da je nabrala vlada 124 milijonov kilogramov raznih vrst žita, kar znaša po sedanjih cenah 11 do 12 milijonov kron, za koruzo in druga pridelke je vzela 7 do 8 milijonov kron. Vse skupaj jej je neslo torej 18 do 20 milijonov kron. A stroški pobiranja, prevažanja in hranjevanja ter razprodajanja blizo 5 milijonov kron. V jlagajni ostane torej kakih 14 do 15 mili-onov kron, torej 4 do 5 milijonov manj, iakor lansko leto, ko se ni pobirala desetina in dražilo ljudstvo. Koburžan, ki je zahteval desetino, se je pri ljudstvu neugasno zameril in ni čudo, če je v splošnem želja bolgarskega naroda, da se ga iznebi. Nemško-angleški pogodbi sta sedaj pritrdili Avstro - Ogerska in Italija. Ostale velesile še niso oddale svojih mnenj, vendar se pa pričakuje, da se v kratkem izjavite za pogodbo Francija in Amerika. V Rusiji so tej pogodbi še precej nasprotni, vendar se računa v Berolinu, da se konečno tudi ruska vlada ne bo ustavljala občni želji. Amerika je pritrdila načelno vsem določbam pogodbe, ne ugaja jej le tretja, ki slove: Ako bi katera druga velevlast kitajske ho-matije izkoriščala v to, da bi kakorkoli prišla v posest teritorijalnih pridobitev, potem si pridržujeta Nemčija in Anglija pravico, da se glede korakov v varstvo svojih lastnih imteresov v Kitaju dogovorita poprej mej seboj. — Toda ker je vsa pogodba z ozirom na znano angleško požrešnost precej skromna, je še vedno dovolj nade, da so tudi Amerika in Rusija uklonita večini. Buri se ne udajo. Lord Roberts je v minulih dneh izdal več fulminantnih pro-klamacij, v katerih izjavlja, da bo zanaprej energično postopal proti neubogljivim Bu rom, ki se ne bi hoteli pokoriti njegovimi poveljem, ter da bodo to odločnost čutile tudi burske žene z otroci. General Botha mu je odgovoril na to z naslednjim pismom: »Vaši trditvi, da burskih močij ni več smatrati za redno vojno, moram najodločneje ugovarjati, ker je armada še prav tako razdeljena in se tako upravlja, kakor v pričetku vojske in kakor to predpisujejo deželni zakoni. Kar se tiče Vaših odredb glede požiga in razdejanja naših farm in oropanja naših rodbin' vseh eksistenčnih sredstev, morem Ie izjaviti, da do sedaj civilizovani naredi še ne poznajo take vrste vojskovanja. Ugovarjam Vašemu postopanju, ki bije v obraz vsem načelom vojnega prava vseh civilizo-vanih narodov. Konečno Vas zagotavljam, da nas ne odvrne od1 naših sklepov nobena Vaših brutalnih naredeb, ki so naperjene proti našim ženam in otrokom, in borili se bomo do skrajnosti za slobodo in pravico. želo? Vsi ne moremo biti'meoeni. Na denarnih sredstvih revna cerkvena predstoj-ništva si pač pomagajo kot si morejo. In to je staroznano, da vrli, do zadnje žilice stro-gokatoliški Ladinci za silno nizko ceno revne cerkve zalagajo z res krasnimi rezbarskimi izdelki. Kaj neukusnega ne dajo iz rok. Njih dela sama jih najbolje priporočajo. Kaj pa nam' je podal mladi umetnik, g. Martinez, to treba videti. Slast je moliti pred takimi kipi. Vsakemu svoje! Jožef Vole, župnik. Cerkveni letopis. Blagoslovljenje nove župne cerkve sv. Jožefa v Vel. Poljanah. Bogu bodi čast in hvala — minolo jesen zapričeto delo zidanje nove župne cerkve v čast sv. Jožefu smo pretekli teden v poglavitih delih srečno dovršili; Kjer je še nedavno stopal ma-mi orač po razorih in sejal seme vsakdanjega kruha, na istem mestu se dviga danes ličen hram božji hraneč in deleč drug kruh — panein angelorum, kruh angelski. In ta završetek je bil vzrok opravičenega veselja za vso župnijo in nje sosede. Dasi nam je bilo vreme skrajno neugodno, privabilo je vendar blagoslovljenje naše nove župne cerkve obilo vernega ljudstva od blizu in daleč. Take redke pobož-nosti naše ljudstvo ne zamudi rado. Saj se je zajedno prišlo poklonit božjemu in svojemu ljubljencu — sv. Jožefu. Ob '/s 1(X-uri je velč. g. dekan ribniški, Fr. Dolinar, blagoslovil novo cerkev, na kar je sledilo poklicanje sv. Duha. V prelepem cerkvenem govoru je preč. g. dr. J. Lesar, vodja Alojzijevišča, slavil visoko čast katol. hiše božje in vernike vnemal, naj dolžno spoštovanje novi župni cerkvi zunaj ali znot raj nje bivaje vsikdar skazujejo. Sledečega cerkvenega darovanja v pokritje premnogih potreb nova cerkve se je prisotno ljudstvo z ganljivo radodarnostjo obilno udeležilo. Slovesno prvo sv. mašo v novi cerkvi je veleč. gosp. dekan daroval za žive in mrtve cerkvene dobrotnike. V procesiji se jo nato preneslo presv. Rešnje Telo iz stare podružne cerkve sv. Tomaža v novo župno cerkev, zapela se zahvalna pesem in podelil sveti blagoslov. Kazalo je skoro na l/j2. uro, ko je dopoldansko slavje minulo. Po slovesni popoldanski službi božji je preč. o. gvardijan Placid blagoslovil novi relieini križev pot. Prej pa je še v prisrčnem nagovoru vernim pokazal na nerazumljivo ljubezen Sinu božjega, ki ga je privela na težko pot proti Kalvariji. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pomembna cerkvena slavnost tako lepo in spodbudno izvršila, bodi že na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Še dve, tri priporočili preč. gospodom sobratom. Z veliko skrbljivostjo in ponekodi celo z gmotnimi žrtvami je stavbenik, g. Josip Rusjan iz Renč pri Gorici, izvršil gradbo naše nove župne cerkve. Zgradil je doslej že več cerkva — predzadnjo župno cerkev v Budanjah. Povsod so se o njegovih delih veščaki zelo pohvalno izrazili. Njegove zahteve niso pretirane. Temeljite strokovne izobrazbe, jasne presodbe in finega ukusa mu nikdo ne more odrekati. Nove zvonove v skupni teži 1930 kg nam je ulil Fr. Broili, livar v Vidmu in Gorici. Kdor jih čuje, hvali jih. Livar sam trdi, da se mu je to delo izredno posrečilo. Ni nam žal, da smo šli izven dežele. Cena nizka, uglašenje natančno, resonanca mogočna, plačilni pogoji prav ugodni. Le v kovanji jJ vprašanja saniranja deželnih financ na Kranj skem, Štajerskem in Koroškem rešilo na (3 način, du bi se še nadalje pustile dežel m doklade na davku od žganja. Poro fj čevalec predlaga, naj zbornica ne podpira te vloge. Deželnim dokladam na davek od žganja je v prvi vrsti namen omejiti žganjepitje, ki je na Kranjskem zavzelo že ogromne dimenzije. Ce se torej ta davek zniža, postane žganje ceneje, in žganjepitje se bo razširilo še bolj. Ta doklada je žal glavni vir deželnih dohodkov, ki bo zanj dežela težko zasledila nadomestka. Odprava te doklade ali tudi samo znižanje bi občutno zadelo deželne finance. Zbornični svetnik Franc Omersa poudarja, da je trgovska zbornica za trgovce, da ma zastopati koristi trgovcev, ki jih že tako pritiskajo dacarji. V prid trgovine mora zbornica podpreti ulogo gremija. Zbornični svetnik Feliks Stare se izreka zoper pouporo; žganje je še vedno predober kup, ker se ga popije še vedno preveč. Zbornični svetnik Karol Luckmann je tudi za poročevalcev predlog. Tudi s stališča trgovine moramo biti drugih nazorov kakor pa gremij; žganje je za deželo nesreča, pitje žganja se širi tako, da bo deželi v pogubo. Govornik omenja številke zadnjega nabora. Zoper pitje žganja nimamo drugega pomočka, kakor davek, ki pa ne škoduje trgovcu : čim večji davek, tem dražje se prodaja žganje, in vendar se ne zmanjša kon-sum, kakor kaže izkušnja. Sicer pa v tem predmetu ne želimo trgovcem nobene prodaje. Zbornični svetnik Franc Omersa pravi, da ni za odpravo, ampak le za zni žanje doklade, zborn. svet. Feliks Stare pa meni, čim ceneje bo žganje od strani dežele, tem ceneje da bo za odjemalce, in tem več ga bodo popili. Istega mnenja je zbor. svetnik Lenarčič. Pri glasovanju sprejme zbornica poročevalčev predlog z vsemi proti enemu glasu. Glede ostalih točk dnevnega reda sklene zbornica: polovico še ne poravnanih stro- !škov za slamopletarske tečaje v kamniškem okraju prevzame zbornica, čc drugo polovico poravna deželni odbor. Sklene se ulogo opavske trgovske in obrtniške zbornice na trgovskega ministra, naj ukrene, da se obstoj trgovskih in obrtniških zbornic v zdajnji sestavi podaljša vsaj do konca junija 1901, podpirati pri trgovskem ministru, ker je čas do državnozborske volitve prekratek, da bi se mogle izvršiti zbornične volitve, kar pa bi bilo treba, če naj bo državnozborska volitev zbornic veljavna, ker po novem letu zbornice ne bodo več polno številne; tudi je podpirati ulogo graške zbornice na trgovsko ministerstvo, da kmalu premeni določbe ministerske odredbe z dne 13. oktobra 1896, drž. zak. št. 235 glede preiskave ločenih posod radi njihove nevarnosti za zdravje, ker te določbe stavijo v nevarnost obstoj lončarskega ob rta; — glede clveh obsodb radi prestopkov razprodaj nega zakona se izreče zbornica, da se je v zadevnih primerih kršil ta zakon; —• glede maksimalne tarife mesarjev v Črnomlju je poročati, da je zvišanje te tarife od 80 vin. na 84 vin. razmeram primerno; — o obrtnih pravicah lesnih trgovcev se izreka zbornica, da so lesni trgovci upravičeni prodajati čreslo (poroča zb. svet. Feliks Stare); — glede obrtnih pravic kolačnikov in sladčičarjev je poročati c. kr. deželni vladi, da zbornica ne more spremeniti svojega mnenja, izraženega v poročilu z dne 20. marca t. 1.; — končno sklene zbornica, poročati mestnemu magistratu v Ljubljani da smejo sladčičarji, medičarji in svečarji ob birmi in enakih prilikah prodajati robce, urice in druge igrače, ker temelji to prodajanje na stari navadi in ne dela nikomur konkurence. Zbornični svet. Karol Luckmann stavi na to nujni predlog, naj se naprosi c. kr. železniško ministerstvo, da bi na g o-K renjski železnici, na kateri po novem voznem redu s prvim oktobrom t. 1. pr izostaneta vlaka št. 1720 in 1721 iz Ljubljane do Jesenic in nazaj, vozni red ostal dozdanji. Še v teku letošnjega poletja je nameravala južna železnica na progi Dunaj- Trst uvesti dva nova brzovlaka s skrajšanim voznim časom. Objednem pa bi državna železnica osebni vlak št. 1717 neposredno zvezala z vlakom št. 917 v Trbižu in njegov odhod določila zgodneje, tako da bi imel zvezo z novim brzovlakom južne železnice na progi Dunaj-Trst in bi vstvaril ugodno zvezo iz Monakovega v Trst. V Ljubljano pa bi prišel tako zgodaj, da bi bil praktičen le tedaj, če bi se moglo z brzovlakom južne železnice peljati dalje, za lokalni promet bi pa bil neraben. S prvim oktobrom pa južna železnica iz neznanih razlogov ni uvedla brzovlakov; zategadelj je pa tudi c. k. železniško ministerstvo izključilo vlaka št. 1720 in 1721 iz voznega reda. Tako pa je od padla edina ugodna zveza z Gorenjskega v Ljubljano, zveza, ki jo lokalni promet neobhodno potrebuje. C. kr. železniško ministerstvo naj se torej naprosi, naj ukrene, da ostane pri starem voznem redu, dokler ne uvede južna železnica brzovlakov. Sprejeto. V tajni seji so se potem rešile nekatere personalne zadeve. Dopisi. Iz želimelj, dne 24. t. m. (Spomini na dr. Lampeta.) Ker je že poročal g. dopisnik z Janč o pokojnem g. kanoniku Lampetu kot čebelarju, naj še jaz objavim nekatere tozadevne stvari o njem. Po naročilu nepozabnega pokojnika ga obiščem — žal da zadnjikrat — ravno me sec pred smrtjo, dne 23. avgusta popoldne. Pogovarjala sva se o »Dom in svetu«, potem pa o čebelarstvu. Bil je sicer še popolno čil, a pogosto pokašljevanje ga je oviralo v govorjenju. Jaz pripomnim : »Gospod kanonik, kaj pa ta tvoj kašelj ? Ti si močno prehlajen!« Na to mi jame pripovedovati o svojem izletu na Janče dne 8. av gusta. »Šel sem omenjenega dne na Janče, da obiščem g. župnika in si ogledam on-dotno čebelarstvo. Zgrešil sem pa pravo pot. Šel sem vedno po gozdu naprej, češ. bodeš že prišel na kako preseko ali planjavo in si ogledal kam in kako, pa ni bilo nobenega izhoda. Čudno se mi je zdelo, da že ne pridem na Janče. Ustavim se. se oziram na desno in levo, pa se ne morem kar nič orientirati, kam in kod. Poslušam. Kar začujem ties skanje sekire. Grem za glasom in pridem do drvarjev. Ti mi povedo, da sem že skoro dve uri od Janč naprej ! Bože mili ! Povedo in pokažejo mi, kod naj hodim, da pridem na Janče. Kaj hočem ? Iti nazaj proti Ljubljani ? Škoda za čas. Mož, srčnost in pospeši korake ! Sedaj sem moral zopet po silno grdih potih in strminah na drugo stran. Že se mrači, jaz pa še sedaj ne vidim Janč, pa ves sem že zdelan in utrujen. Res sem že mislil, da bodem moral pod milim nebom prenočiti, kakor nekdaj očak Jakob, ko je bežal pred svojim bratom Ezavom. Večerni zvon slišim, pa ne morem razločiti, od katere strani mi prihaja glas. Naposled ugledam že skoro v nočni temini nekaj belega na gričku, zvonik larne cerkve, in tako pridem na Janče mesto ob 6., šele proti 10. uri zvečer ves razgret, poten in premočen ! G. župnik mi postreže kakor najbolje ve in zna; pa sam sem bil premalo pazljiv zaradi prehlajenja. Od tistega časa me ta kašelj nadleguje. Pa seveda nekaj je tudi to vzrok, ker zmiraj tu v sobi tičim«. »Kajne, saj to ni nič nevarnega?« me pomenljivo vpraša. »Ne, če si privoščiš potrebnega počitka«. Toda počitek in kanonik Lampe ste bili dve nespojljivi reči. Pa ubrani čebelici, če moreš, da bi ne letala in ne delala od jutra do večera. Samo mraz, zima jo k počitku prisilita. Tako si tudi uzorni pokojnik niti v bolezni ni privoščil počitka toliko časa, dokler niso v hudi bolezni otrpnili njegovi prsti in mu ni pero samo palo iz rok! .V nadaljnem pogovoru pri večerji me je še dvakrat ravno isto vprašal: »Kaj ne, saj to ni nič nevarnega?« Sedaj se mi zde ta njegova vprašanja čudna. Ni li imel predragi pokojnik že tedaj zle slutnje? — — Hotel me je še spremiti na kolodvor, pa jaz sem mu to zabranil. Za čebelice svoje je bil ves vnet. Obiskal me je od srede junija dvakrat in pri zadnjem obisku mi je obljubil, da v kratkem zopet pride, da ukreneva nekaj zaradi prezimovanja njegovih čebel pri nas. Vsakokrat je bila prva njegova pot v uljnak in preden se je poslovil, še enkrat v uljnak Ko sem mu potom recitiral znano pesmico iz »Angeljčka« »Peter čebele draži«, se je srčno smejal. Tako se mu je ta šaljiva pesmica dopadla, da bi se bila prav gotovo o letošnjem božičnem oratoriju v Marijanišču deklamovala, ko bi bil še on aranžor. Častilcem njegovim naj še povem, da je imel na Marijaniškem vrtu dva dokaj velika ulj-naka, skoraj polna čebel. Vsak ulj ima na sprednji skončnici kako cvetlico naslikano, na zadnji strani pa ime one cvetlice. Tako imajo palače njegovih ljubih čebelic prelepa imena: vijolica, lilija, šmarnica, vrtnica ... pa tudi mak in regrat sta zastopana. Nad vsemi ulji pa je velik napis kakor kake trgovske firme: »Muha, daj kruha !« Res poseben mož ! Zanimal se je pa blagi pokojnik tudi za vse druge kmetijstva in gospodarstva se tičoče stvari. Videl je koncem župnišča lepo brajdo, ki jo bila zlasti letos zares krasno obložena. Precej si želi tudi on tako in obljubiti sem mu moral, da mu jo pomagam spomladi vsaditi ter naslednja leta kultivi rati. — Sedaj pa že vživa sad cd svojega po vsem čebelci podobnega delovanja ter pije od žive vinske Trte. Ant. Lesjak. Iz Staregatrga pri Rakeku. Leto 1900 bo ostalo dolgo v spominu tukajšnjega prebivalstva in se mora v kroniko cerkveno zapisati z debelimi črkami zaradi treh dogodkov. Od 21. do 29. junija je bil sv. ljudski misijon, vodili so ga preč. očetje iz Jezusove družbe: Doljak, Vrhovec in Žužek Obhaja-nih je bilo 3200, dasiravno jih je veliko od šlo v Ameriko. Dne 20. septembra je bilo birmanih čez 900 otrok domačih, in isti dan je presvetli škol obiskal podružnice po dolini ter 21 septembra šel na Križno goro maševat. kjer jo ljudstvu govoril prisrčne besedo. Dne 20. in 21. oktobra je obiskal, vračajoč se z juga, zopet naš kraj. Prišel je 19. oktobra zvečer v Staritrg in po kratkem odmoru je šel v farno cerkev, kjer je spo vedoval dolgo v noč, jednako drugo jutro, potem pa na Križni gori. Spovedovali so tudi domači trije duhovni in gospod župnik grahovski. V nedeljo dopoludne je knezo škof zopet spovedoval, pridigoval in maše-val. Na Križni gori je bilo obhajanih čez 800 vernikov iz bližnjih in daljnih krajev; dasiravno je bilo bolj slabo vreme in mrzlo glas, da pride priljubljeni višji pastir na Križno goro, je privabil toliko božjepotni kov, da jih še nikdar ni bilo toliko tu obhajanih. Hvala Bogu! A. P. Dnevne novice. V Ljubljani, 25 oktobra. Blagoslovljenje gluhonemnice Pri hodnjo nedeljo 28. oktobra so slovesno blagoslovi in odpre ustanovni zavod za gluhoneme. Blagoslovil bodo poslopje presvetli knez in škof. Delavsko gledališče. Odbor „Slov. kršč.-soc. zveze" nam naznanja, da se prireditev delavskega gledališča v „Kat. domu" prične prihodnjo nedeljo že točno o '/t 7. uri s koncertom meščanske godbe. Vspored godbenih točk priobčimo jutri, že danes pa opozarjamo občinstvo, da se vstopnice že prodajajo po 1 gld., 70 50, 40 in 20 kr. ter vstopnico na stojišča po 10 kr. v prodajalnici g. Fr. Breskvarja pred škofijo. Igra »Mlini pod zemljo« je iz-borno naštudirana ter bode pokazala, da dramatični odsek „Slov. kršč. soc zveze« resno razume svojo nalogo. Želeti je, da si občinstvo pravočasno omisli vstopnice. Tukajšnja umetniška razstava se preseli, kakor znano, 1. decembra v Zagreb, kjer jo pomnožita s svojimi proizvodi slikarja L. Arnd-Čeplin iz Sarajeva in Mucha s Češkega. Otvorjena bo razstava 15. decembra. Umrl je bogoslovec Jakob Voljč po dolgotrajni bolezni danes ob dveh zjutraj v »Leoninum-u«. Pogreb bo jutri 26. oktobra ob 4. uri popoldne. — Pokojnili je po lepo slovnih listih, v »Vrtcu«, »Zori«, »Dom in Svetu« objavil mnogo lepih pesmij, ki so pričale o njegovom nenavadnem pesniškem talentu. Zato jo tembolj obžalovati, da je tako hitro obnemogel blagi mladenič. Svojo hudo bolezen je zelo potrpežljivo prenašal ter se mirno-vdan do zadnjega pri popolni zavesti pripravil na srečno smrt. — Naj v miru počiva! Slovensko gledališče. Repertoar za prihodnje predstave: v četrtek 25. t. m. »Valvazorjev trg št. 6.«, v soboto dne 27. t. m. igra »Sedem gavranov«, v torek 30. t. m. opera »V vodnjaku« in komična opera »Lepa Galatea«. V mesecu novembru igrale se bodo igre: Mlinar in njegova hči, Romeo in Julija, Šivilja, Četrta božja zapoved, Pri belem konjičku in Rokovnjači, ter opere Prodana nevesta, Zrinjski, Trubadur in Lo-hengrin. častno svetinjo za 401etno službovanje je priznal deželni predsednik lovskima čuvajema pri Bornovem gozdnem uradu J. in L. Aha čiču. Imenovan je začasnim učiteljem in šolskim vuditeljem na jednorazrednici v Pod-kraju pri Vipavi Val. Mikuž, dosedaj su-plent na I. mestni deški šoli. Porotnemu sodišču v Celju bo v prihodnjem zasedanju predsedoval pl.Wurm-ser, namestniki so pa določeni J. Reitter, pl. Fladung in Št. Katziantsehitz. V Višnjigori se je osnovala: Hranilnica in posojilnica za Višnjogoro in okolico, regist. zadruga z neomejeno zavezo. V zadružni register je žo vpisana. Delovati prične 1. nov. 1900. V odboru so : R Texter, župnik, načelnik; M. Omahen, podnačelnik in odborniki Josip Novak, župnik v Žalni; Anton Stepic, posestnik v Višnjigori; Lokar Anton, posestnik v Dragi; Erjavec Janez, posestnik v Križki vasi; Škufca Franc, po sestnik v Spod. Brezovem; Janez Mohar, posestnik v Vel. Loki in I. Groznik. Iz Vrhpolja pri Vipavi. Veseli bili so dnevi za našo župnijo od 7. do 15. okt., ko smo obhajali misijon. Vodila sta ga čč. pg. frančiškana P. Sigismund Zega, guardi-jan iz Pazina in P. Salvator Zobec iz Ljubljane. Udeležba je bila hvalevredna prime roma mali naši župniji, bilo je obha|anih 1130. Bug naj čč. očetom poplača njuni trud in hvala tudi g. sosednim duhovnikom. Telo Kristusovo za misijonski križ pa nam je iz delal res ume no domačin, akad. kipar gosp. Alojzi) II-pič na Dunaju prav po nizki ceni. V Planini je včeraj 24. t. m , zjutraj ob 6. uri, na svojem posestvu v Malni nagle smrti umrl gospod Franc Modrijan, c. kr. davkar v pokoju. Že dalj časa se je slabega čutil, vendar nihče ni pričakoval tako naglega konca. Še prejšnji večer je sedel pri ognjišču, pil kavo in se pogovarjal z gospodom župnikom, ki ga je prišel obiskat. Človek je pač kapl|a na veji. Ljubljanske novice. Povozila sta danes popoldne dva kolesarja na tan-demu pred »Slonom« nekega agenta, ki je precej poškodovan. Kolo ni imelo ne zvonca ne številke. — Utonila bi bila skoro včeraj pop. Fani Pirnat na Prulah. Pri pranju ji jo spodrsnilo in je padla v Ljubljanico. Iz vode jo je potegnila z lastno nevarnostjo neka Jerič iz Rožnih ulic. — Ukral je včeraj popoldne kramarici Mariji Tomazin na Starem trgu iz Hrvatskega došli Mile Ozlovič suknjo in jo odkuril. Tatu so prijeli ravno pred magistratom in ga odvedli v zapor. — Cesarja Fran Josipa most seveda ne bo dograjen do konca decembra, kot smo pomotoma poročali, marveč podjetnik računa le, da bo do tedaj gotov z zabijanjem pilotov. Izločitev občin. Občine Prapreče, Štehanja vas in Voliki gaber so izločijo iz zatiskega sodnega okraja in priklopijo z novim letom trebanjskemu. S Krasa. Letošnja vinska letina ostane slednjemu vinorejcu na kršnem Krasu v spominu. Kot nameček k mnogim slabim letinam izginjajočega stoletja je bil letošnji pridelek vinski kvantitativno dober, kvalitativno pa neprekosljiv, gotovo že 50 let ne tak. Žal, da to za poletje najboljše vino, na-zvano teran, ne najde veliko odjemalcev v gornjih krajih, n. pr. na Kranjskem, ampak ga dosedaj Ie Tržačani pokupijo. Želeti bi bilo, da so odpre temu tudi za bolnike naj večjega priporočila vrednemu vinu večje znanje. Sicer se povsod boje terana radi vi šokih cen, a Tržačani, dobro poznajoč njegove dobre lastnosti, ga tudi pošteno pla čajo. Kdor bi si pa hotel kaj prihraniti, stori to lahko na ta način, da si preskrbi že sedaj za poletje teran, ko vendar ni še predrag (50 do 60 vinarjev liter), ker se gotovo na spomlad podraži. Če bi kdo hotel si sedaj preskrbeti terana, obrne naj se do Antona Černe-ta ml. v Tomaju p. Sežana ki mu preskrbi vzorec in postavljenje na štacijo. Ondriček v Parizu. Pred kratkim je priredil Ondriček več koncertov v pariških salonih. Vodstvo ondotnega konservatorija mu je pri tej priliki ponudilo mesto profe sorja na tem zavodu, a je ponudbo odklonil in se sedaj preko Inomosta in Linca vrnil na Dunaj, kjer trajno ostane. Steklega psa so zasledili 23 t. m. blizu Novega mesta, katerega je ustrelil Martin Gregorčič iz Šempetra. Vsled tega je do 23. jan. 1901 odrejen pasji kontumac v vseh bližnjih vaseh. Mrtvega so našli 22 t. m zvečer 751etnega Ant. Modrijana z Vrhnike v nje govem gozdu Padel je bržkone z drevesa in si zlomil vrat Zdravje v I^jubljani. Od 14. do 20. oktobra je bilo 13 novorojencev, 2 mrtvoroj., 11 jih je umrlo in sicer, 1 za škarlatico, 1 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 7 za različnimi boleznimi, med njimi so bili 4 tujci, 6 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarlatico. Dobavni razpis C. in kr. drž. vojno ministerstvo namerava po splošni konkurenci zagotoviti dobavo volnenih odej (kocev) in sicer: 15.000 zimskih, 23.000 letnih odej (kocev) in 6400 kocev za konje za L 1901 po vzorcih iz 1. 1889. Ponudbe morajo najkasneje do 26. nov. t. I. do 10. ure dopoludne dospeti v vložni zapisnik drž. vojnega ministerstva. Natančnejši podatki, razpis in ponudbeni vzorci so tudi v pisarni trgovske n obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. * vpliv povsod. Neodvisno na Ogerskem kandidirati zamore le bogat magnat ali veletr žec, ki pa je do gotove mero tudi odvisen od vladajočega židovstva. Če hoče namreč, da ga volitve ne stanejo 60 — 100 tisoč, mora se Židom nekoliko udati, drugače namečejo na njega blata, da bi ga še pes ne povohal — Take mažarske volitve se nahajajo po vsod, kjer je začel liberalizem razjedati pošteno samozavest. Ali ima morda poštene namene z ljudstvom oni poslanec, ki je glasove volilcev kupil? Kaj še! Kot poslanec ima vpliv. Židovske banke, zavarovalnice, železnice itd. izvolijo ga v upravni svet ali pa svojim pravnim zastopnikom in kot tak že skrbi, da se židje nikjer ne pritisnejo. Manj zviti poslanci še ne slutijo, kaj so za njihovim hrbtom njih vodje sklenili, in za tak sklep se glasovati mora, češ čast in sloga in interesi naroda to zahtevajo. Zaročenca. Telefonska in brzojavna poročila. Hilsner drugič pred porotniki. Danes dopoludne se je pričela v malem če škem mestecu Piseku druga porotna obravnava proti morilcu Neže Hruza in Marije Klima. Sodišču predseduje okrožnega sodišča predsednik O. Winter, votanti so svetniki Danzer, Smutny in Sonka, zapisnikar Vaklena. Tožbo zastopa državni pravdnik Malinovsky. Sorodnike umorjene Hruze zastopa dr. Baxa, one Marije Klima pa dr. Pewny. Obtoženca zagovarjata dr. Auredni czek in dr. Vodicka. Prič je dosedaj pozvanih 48 za prvi slučaj, 52 za drugi, dalje 4 zdravniki in dva profesorja medicinske fakultete iz Prage. Časnikarjev je priglašenih 38, večinoma seveda židovskih, radovednega ljudstva je pa prihitelo iz raznih krajev toliko, da so že davno oddana vsa stanovanja po hotelih in zasebnih hišah. Beduini iz dunajskega zverinjaka so se včeraj opoldne poslovili od Dunaja ter se preko Trsta s parobrodom vrnili v svojo domovino v Afriko. Z njimi je šlo tudi sedem Dunajčank, ki so sklenile v do movini Beduinov postati žene rujavili sinov puščave. Kako se poslanci na Francoskem in Ogerskem volijo. Pred vsakimi volitvami se na Francoskem napravijo volilni sindikati, društva bogatih bankirjev, židovskih in trgovskih zavodov, kojirn načelujejo prostozidarske lože. Vsi vpišejo 30—40 milijonov za voiilni agitacijski naklad. Nato se podkupijo radikalni in socialistični časopisi ter novi listi po okrajih vpeljejo. Le-ti zde-lujejo stare poštene francoske rodoljube in na vso moč hvalijo zdravnike, odvetnike, zemljemerce, urad uke, delavske vodje itd. nastavljene v židovskih zavodih, rudokopih, tovarnah, bankah, ali sploh takih društvih, ki za nje delajo. Ljudstvo pa, ki zapletk prostozidarskih lož ne spregleda, voli na to večjidel panamiste in Dreyfussovce, ki potem kujejo zakone v korist židovske internacijo-nale, postavljajo in odstavljajo ministerstva po na vodih od »zgoraj«. Tem potom židje dosežejo razne koncesije, pravice, popuste, ki jim vrnejo stotisočake, katere so poprej za volitve žrtvovali. — Na Ogerskem delajo poslance tudi židovski milijoni. Židje imajo pri vseh strankah svoje zastopnike, podpirajo vladne in protivladne kandidate, da imajo Dunaj, 25. okt. .,Reichspost" ve poročati, da opat Treuinfels ne kandi-duje v državni zbor. Dunaj, 25. okt. „Fremdenblatt" poroča: V varstvo interesov avstro-oger-skih podanikov v Južni Afriki bo do konečne vreditve politiških razmer odposlan iz Kapstadta sedanji podkonzul Pittner. Praga, 25. okt. V včerajšnji seji deželnega odbora je naznanil predsednik, da bo vlada v decembru sklicala deželni zbor posebno še zato, da se posvetuje o vladni predlogi glede uvedbe naklad na državni davek od žganja, ki naj stopi v veljavo s 1. januvarijem. Lvov, 25. okt. Na volivskem shodu v Krakovu je izjavil soc. dem. Das-zynski, da se hoče potegovati za pravice poljskega naroda z namenom, da postane Poljska enkrat slobodna neodvisna država. Lvov, 25. okt. Iz Rima je došla vest, da je ondi 23. t. m. umrl bivši grško-katoliški nadškof Josip Sembra-tovicz v 64. letu svoje dobe. Budimpešta, 25. okt. Cesar se je včeraj zjutraj povrnil iz Godollo in se sinoči odpeljal na Dunaj. Belgrad, Z5. okt. Bivši poslanik v Oetinju, polkovnik Mašin, je bil upokojen. Madrid, 25. okt. V ministerskem svetu so sklenili novi možje, da bodo nadaljevali politiko prejšnje vlade. — Admiral Mozo je prevzel portfelj mornariškega ministra. Alcante, 25. oktobra. Francoska ladija „Faidherbe" je na potu v Senegal trčila vsled megle ob „Mlidio" in se potopila, Od 27 mož posadke jih je utonilo 19. Utonilo je tudi pet mož „Miidie" pri reševanju prve ladije. Washington, z5. okt. Predsednik Mac Kinley se je podal v Kanton. Ohio, kjer ostane do volitve predsednika. Kapstadt, 25. okt. General French je na potu v Bethel zadel ob hud odpor. Ubitih ima 36 mož. Tudi sicer imajo Angleži zadnje dni velike izgube. Padlo je skupno 50 mož. Loudon, 25. oktobra. Guverner v Bombaju naznanja, da je v tednu pred 23. oktobrom zbolelo za kolero 183 oseb, mej katerimi jih je 108 umrlo. na f£ituj«kem. Pariz, 25. okt. Iz Pekina poročajo: Cesarica-vdova še ni došla v Singanfu, bivališče cesarjevo je neznano. London, 25. okt. Iz Shanghaja poročajo, da je guverner v Šantungu v veliki nevarnosti, ker prodirajo bok-serji iz pokrajine čili v njegovo pokrajino. Pariz, 25. okt. Zunanji minister je prejel od poslanika Pichona v Pekinu dve brzojavki z dne 20. t. rti., a v nobeni ne omenja poslanik svoje bolezni. London, 25. okt. „Tirnes" poročajo: Poslaniki v Pekinu še niso odgovorili na noto Li-Hung Čanga in princa Oing, ker hočejo sostaviti skupne pogoje in jih izročiti kot ultimatum. Kedaj se prično mirovna pogajanja, je povsem neznano. (I promessi sposi. Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Kaj si je mislil o donni Prassede, ne vemo natanko. Najbrže bi je sam ne izbra v svoj namen. Kakor smo že drugje povedali, ni imel navado popravljati, kar so drugi ukrenili. »Le mirni bodite, četudi se ločite v negotovosti!« pristavi nato. „Zaupajte Bogu, da kmalu temu konec naredi in da dosežeti cilj, katerega vama je Bog določil. Verujti, da je Njegova volja najboljša!" Lucijo prijazno opomni še na druge stvari, ohrabri obč, blagoslovi ji in odpusti. Ko prideti iz župnišča, naletiti na množico prijateljic in prijateljev iz cele soseske, ki obč v sprevodu pelje domov. Vse ženske jima čestitajo, ji pomilujejo in izprašujejo, vse obžalujejo, da Lucia že prihodnji dan odrine. Moški se ponujajo za razne usluge. Vsakdo bi rad čez noč stražil pred hišo. Pri ti priložnosti nam povč naš pisec pregovor: ,Ali hočeš mnogo pomočnikov? Skrbi raji, da ti jih ne bo treba!' Ta vsprejem popolnoma zmeša Lucijo, ne zbega pa Agnese. Sicer pa je bil tudi Luciji po godu; kajti udušil ji je spomine in misli, ki so se ji vzbudili sredi tega vrišča pri vratih, v izbici, pri vsakem drugem predmetu. Ko se začuje zvon v znamenje, da se začnč služba božja, hi tč vsi v cerkev — za Lucijo in Agnese nov sprevod. Ko je služba božja končana, teče don Abbondio pogledat, ali je Perpetua vse pripravila za kosilo. Tedaj ga pokliče kardinal k sebi; don Abbondio se mu približa, Federigo pa izgovori prve besede, iz katerih se je lahko posnelo, da so začetek dolgega in resnega govora: „Gospod župnik, zakaj niste poročili Lucije z njenim ženinom?" Danes zjutraj ste vse izblebetali! — misli si don Abbondio, in jecljaje odgovori: „Prevzvišeni gospod je gotovo slišal, kako zamotana je ta zadeva. Zmešnjava je taka, da je še danes nemogoče si vse razjasniti. Saj se lahko sklepa iz tega, da je deklica tu sem prišla po takih čudovitih zgodbah, mej tem, ko se še ne ve, kje je mladenič." „Vprašam vas", ponovi kardinal, „če je res, da pred temi zgodbami na določeni dan niste hoteli poročiti, da-si so vas prosili. In zakaj ?" „Toda ... če bi vedela Vaša prevzvi-šenost... kako se mi je zapretilo ... ukazalo, da ne smem ziniti..." Tedaj končd in zamahne z roko, kakor bi hotel spoštljivo povedati, da se ne spodobi še siliti vanj. „A!" pravi kardinal bolj resno kot sicer. „Vaš predstojnik hoče vsled svoje dolžnosti in v vaše opravičenje izvedeti, zakaj niste storili, kar bi kot svojo dolžnost morali storiti!" „Monsignore", reče don Abbondio tako-rekoč prihuljeno. „Saj nisem hotel reči ... A zdelo se mi je, da bi bilo zaman vsled teh zamotanih in zastarelih zadev, ki se ne dado več popraviti. . . Vender povem ... saj vem, da nečete zapustiti svojega ubozega župnika. Saj vidite, monsignore; Vaša pre-vzvišenost ne more biti povsod, jaz pa tukaj obsedim .. . Ker mi pa ukazujete, povem vse, prav vse." »Povejte! Jaz želim samo, da se operete !" Potem don Abbondio pripoveduje žalostno povest. A ime glavne osebe zamolči in mesto njega reče: velik gospod. Bil je tudi v zadregi previden, kolikor je bilo mogoče. „Ali niste imeli druzega vzroka ?" vpraša kardinal, ko konča don Abbondio. „Mogoče nisem dovolj natanko povedal", odgovori ta: „pod smrtno kaznijo so mi prepovedali poročiti." „Ali vam je to dovolj, da ne izpolnite svoje dolžnosti?" »Jaz sem vedno izpolnjeval svoje dolžnosti, če tudi mi ni bilo prijetno, a če se gre za kožo ..." »Ko ste se predstavili Cerkvi", pravi še bolj resno Federigo, „da hočete prevzeti to službo, ali vam je jamčila za življenje? Ali vam je rekla, da z dolžnostmi te službe niso zvezane zapreke in nevarnosti? Ali se vam je reklo, da preneha dolžnost, kjer se začne nevarnost? Ali se vam ni reklo baš nasprotno ? Ali se vam ni povedalo, da greste kot ovca mej volkove? Ali niste vedeli, da so na svetu nasilniki, katerim ne bo ugajalo, kar je vam zapovedano? Ko je Oni prišel na zemljo, od katerega imamo učenost m vzgled, po katerem se imenujemo pastirji, ali je bila varnost življenja pogoj njegovega delovanja ? Ali je bilo treba svetega mazi-ljenja, posvečenja in drugih prednostij du-hovskega stanu, da za par dnij podaljšamo zemeljsko življenje'na stroške ljubezni in dolžnosti? Saj nas že svet sam uči te čednosti. Kaj pravim? Sramota! Svet sam vas obsoja. Tudi posvetne zakone imamo, ki prepovedujejo slabo in zapovedujejo dobro. Imamo tudi posvetni evangelij ošabnosti in sovraštva. Tudi po tem evangeliju ne smemo iz ljubezni do življenja prelomiti njegovih zapovedij. To ni dovoljeno; in temu zakonu se pokorimo. In mi! Mi oznanjevalci božje besede! Kaj bi bilo s Cerkvijo, če bi vsak duhovnik govoril kot vi? Kaj bi bilo ž njo, če bi s takimi nauki prišla mej ljudi ?" Don Abbondio poveša glavo, on vzdihuje pod temi dokazi kakor pišče v krempljih sokolovih, ki je nese v neznane kraje visoko v zraku. Ker ve, da mora nekaj odgovoriti, reče s prisiljeno ponižnostjo: „Pre-vzvišeni gospod. Nisem imel prav. Če bi se ne šlo za življenje, ne vem, kak6 bi se opravičil. Če imam opraviti z ljudmi, ki imajo moč, ki ne poslušajo izgovorov, ne pomaga mi nič, četudi bi hotel pogumen biti. In ta gospod se ne da ne pregovoriti in ne premagati." „Ali ne veste, da je v tem naša zmaga, če prenašamo trpljenje? Če tega ne veste, kaj pridigujete? Kaj dobrega poveste ubožcem? Kdo zahteva od vas, da s silo premagate silo? Nekoč ne bodete vprašani, če ste znali mogočneže pokoriti. Saj do tega nimate ne pravice ne moči. A vprašani bodete, če ste vse storili, kar vam je bilo mogoče, da ste izpolnjevali svoje dolžnosti, četudi vas je kdo v svoji nepremišljenosti oviral." Čudni so svetniki! — misli si don Abbondio. — Prav za prav se bolj brigajo za zaljubljene parčke nego za življenje ubozega duhovnika! — Rad bi videl, da bi bilo konec pogovora. A opazil je, da kardinal večkrat prestane, kakor bi pričakoval odgovora, priznanje ali zagovora, sploh kaj tacega. „Še jedenkrat rečem", odgovori don Abbondio, „da sem kriv .. . Poguma si ne morem dati." „ Zakaj pa ste, vprašal bi vas lahko, prevzeli službo, ki od vas zahteva, da se borite proti posvetnim strastem ? Ali ne veste, da bi vam Bog gotovo dal poguma, da bi lahko izpolnjevali dolžnosti svojega stanu, če bi ga res potrebovali in ako bi ga prosili? Ali mislite, da so bili milijoni mučencev že od narave hrabri ? Da so že od narave prezirali življenje ? Toliko mladeničev, ki so jedva začeli živeti, toliko starcev, ki so si že želeli smrti, toliko deklic, toliko nevest, toliko mater ? Vsi so bili pogumni; kajti pogum je bil potreben in zaupali so. Ker ste poznali svoje slabosti in dolžnosti, ali ste se pripravili na težavne položaje, v katere bi mogoče, v katere ste res zašli? Ah! Če ste skozi toliko let svoje službe ljubili — in zakaj bi ne ? — svojo čredo, če ste skrbeli za njo in se je veselili, ne smel bi vam v sili poiti pogum. Ljubezen ne pozna strahu. Če ste ljubili one, ki so izročeni vašemu dušnemu nadzorstvu, katere imate za svoje otroke, in če ste dva izmej njih in sebe videli v nevarnosti, gotovo bi se iz ljubezni do svojih ovčic tako tresli za onadva, kakor ste se tresli za svojo kožo iz ljubezni do sebe. Sramovali bi se tega strahu, ker je bil sad vaše slabosti. Prosili bi pomoči, da bi ga pregnali in premagali, ker to je bila skušnjava. Sveta in plemenita ljubezen do bližnjikov, do vaših otrok, bi vam ne dala miru, če bi jo poslušali, prisilila bi vas in vspodbudila misliti, kako bi se dala odvrniti preteča nevarnost.. . Kaj vam je navdihnil strah, kaj ljubezen? Kaj ste za ona dva storili? Kaj ste mislili?" Kardinal obmolkne, kakor bi pričakoval odgovora. Šestindvajseto poglavje. Don Abbondio je bil pripravljen samo na splošna vprašanja, zato pri tem vprašanji molčč obstane. Tudi mi se imamo z rokopisom pred sabo in s peresom v roki boriti le s praznimi besedami in se moramo le bati očitanja svojih čitateljev. Tudi nam se tu ustavlja per6. Čudno se nam zdi, tak6 brez težave na dan spravljati tako lepa navodila k srčnosti in usmiljenju, k skrbni delavnosti za druge, k neomejeni nesebičnosti. Ker pa je to govoril mož, ki je sam tako delal, pogumno nadaljujemo svojo povest. „Zakaj ne odgovorite ?" pravi kardinal. „Če bi storili, kar zahteva ljubezen in dolžnost, lahko bi dobili odgovor, četudi bi se stvar iztekla takd ali tak6. Sedaj uvidite, kaj ste storili. Poslušali ste krivico in ne premislili, kaj vam zapoveduje dolžnost. Poslušali ste jo pokorno. Pokazala se vam je, da vara je razodela svojo željo. Skrila se je pa onemu, ki bi se lahko rešil in zatekel v njeno zavetje. Bala se je hrupa, ker je želela da bi skrivaj počasi dozoreli njeni hudobni in zvijačni naklepi. Ukazala vam je, pregrešiti se in molčati. Vi ste grešili in molčali. Vprašam vas sedaj, ali niste še več storili. Povejte mi, ali ste s kako pretvezo prikrili svoje obotavljanje." Kardinal zopet pričakuje odgovora. Tudi to so mu klepetulje povedale! — misli si don Abbondio, a se drži, kakor bi ne znal do pet šteti. Zato kardinal nadaljuje: „Če je res, da ste ubožcem kaj natvezli, kar ni res, da bi ostali v temi nevednosti, kakor je želela krivica ... To si moram misliti; zato moram z vami vred zarudeti in upati, da z mano vred to obžalujete. Ali vidite, kam vas je pripeljala ljubezen do življenja, katero ste mi preje v opravičenje naveli. Pripeljala vas je . .. Ovrzite te besede, če niso opravičene, sicer pa jih ponižno poslušajte . . . Pripeljala vas je tako daleč, da ste varali revčke in lagali svojim ovčicam." Tako je vedno, — misli si don Abbondio. — Onega na pol vraga, — pri tem misli na neznanca, — poljubuje, nad mano se pa huduje, ker sem se nekoliko zlagal, da sem rešil svojo kožo. A predstojniki imajo vedno prav. Imam že smolo, da me nikdo ne pusti v miru, celo svetniki ne. — Nato glasno reče: „Grešil sem, priznam. A kaj naj bi storil v taki zadregi?" „Sedaj še vprašate? Ali vam nisem povedal? Ali sem vam moral jaz povedati? Ljubiti, dragi moj, ljubiti in moliti. Morali bi vedeti, da krivica lahko preti in udari, ne pa zapoveduje; morali bi po božji postavi združiti, kar je hudobnež skušal ločiti; morali bi nedolžnima nesrečnikoma storiti, kar lahko zahtevata od vas; za posledice bi bil porok Bog, ker bi šlo vse po njegovih zapovedih. A kakšne posledice! Ali bi ne našli nobenega človeškega sredstva, ali bi ne bilo nobenega izhoda, če bi se nekoliko okrog sebe ozrli, mislili, iskali? Sedaj lahko izveste, da bi oni par takoj po poroki šel drugam, zbežal izpred obraza mogočneževega, da si je že izbral svoje zavetišče. Ali vam ni prišlo na um, da imate svoje predstojnike ? Kako bi ti imeli pravico karati vas, če niste izpolnili svoje dolžnosti, ako bi ne bila tudi njihova dolžnost, podpirati vas ? Zakaj niste sporočili svojemu škofu, da vas hoče nesramen nasilnik ovirati v izpolnjevanji vaše dolžnosti?" To je svetovala Perpetua! — jezi se don Abbondio sam nad sabo. A on je sredi tega govora bolj mislil na hlapce dona Rodrigo in da se don Rodrigo nekega dne živ in zdrav slavno, zmagovito in peneč se od jeze povrne. Dasi ga je zmešala prisotnost kar-dinalova, njegov pogled, njegov govor, dasi ga je celo strah, vender ga popolnoma ne preobvlada ta strah in ne zaduši v njem vsega upora. Saj je vedel, da končno kardinal nima ne puške, ne meča, ne hlapcev. „Ali niste vedeli", nadaljuje kardinal, „da bi jaz lahko sprejel in v varnost spravil nedolžne ljudi, če bi ne bilo druzega pripomočka, in ako bi jih svojemu škofu izročili kot svojo stvar, kot dragocen zaklad svojega imetja ? Jaz bi ne mogel miren biti radi vas. Ne mogel bi spati, dokler bi ne bil prepričan, da se vam niti las ne skrivi. Jaz bi vam že lahko branil življenje. Ali mislite, da bi se hudobnežu ne ohladila jeza, če bi izvedel, da so njegove spletke tudi drugod znane, posebno meni, da jaz čujem in nameravam vse svoje moči napeti radi vas? Če človek več obljubi, kakor more izpolniti, tudi več grozi, kakor more izvršiti. Ali niste tega vedeli ? Ali niste vedeli, da se njegova krivičnost ne upira samo na njegovo moč, ampak tudi na ljudsko bojazljivost in lahkovernost ?" Baš tako kot Perpetua! — misli si don Abbondio, a ne pomisli, da zel6 priča zoper njega ta sličnost mnenja njegove služkinje in kardinala gledč na ono, kar bi mogel in moral storiti. (Dalje prih.) Umrli ho: 22. oktobra. Fran Rudman, delavčev sin, 2 leti, Poljinski nasip 10, vodenica. 23. oktobra, Ivana Prelesnik, modistinja, 33 let, Rečne ulice 8, Tumor cerebri. — .Tera Hrovat, zaseb-nica, 80 let, Rimska cesta 20, ostarelost. — Viktorija Paeuer. zasebnica, 57 let, Prečne ulice 6, Pu-stula maligna. 24. oktobra. Helena Pleha, gostja, 81 let, Kar-lovska cesta, 7. ostarelost. V bolnišnici: 21. oktobra. Fran Pušavec, sodnijski oficijal, 50 let. vsled raka. 23. oktobra. Ivan Bezlaj, delavec, 45 let, Morbus Brightii. — Marija Fabjani, delavčeva vdova, 86 let, Marasmus senilis. Cena žitu na dunajski borzi dnč 24. oktobra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen . K 7 55 do K 7 60 » » pomlad . » 8-05 » » 8 06 Rž za jesen ...» 7 47 » » 7-48 » » pomlad. » 7-70 » » 7-71 Turšica za jesen . » 6 60 » » 6 65 » » pomlad. » 534 » » 5 35 Oves za jesen . . » 5 71 » » 5 72 » „ pomlad . . » 5 90 » » 5 91 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm Stanje Cas opa- j baro-zoranja metra I t mm. Teinpe-ratnra po Celzij a Votrovi Nebo S'£ •p 3 s 24| 9. »ve«. | 730-31 8 1 , iT sever del oblač. „-| 7. zjuti. I 739 0 |2. popol. | 746 8 00 4 5 I sl. jug j del. jasno 11'4 | » j jasno | Srednja včerajšnja temperatura 7 3 normale: 8 9°. Razpis službe pomočnika podkovskemu učitelju na pod-kovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Na podkovski šoli c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani je izpraznjeno mesto pomočnika podkovskemu učitelju, katero se odda začasno. Prošnje za to službo je izročiti do 1. novembra t. 1. podpisanemu odboru. Plača znaša rednih 800 kron na leto ter primeren prispevek za zvršena dela, katera po dogovoru plačuje učitelj podkovstva. Prosilci morajo biti vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi ter morajo svoji prošnji priložiti spričevala o dovršeni pod kovski šoli in o dosedanjem službovanju. Prosilci, ki so dovršili nižji tečaj na c. in kr. vojaški živinozdravniški šoli na Dunaju, imajo prednost. Glavni odbor c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani. 967 2-1 Učenca za pozlatarski in podobarski obrt vsprejm e Franc To man v Ljubljani, Valvazorjev trg št. i. 931 12-5 Lak za šolske table, X.,opmo* goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Llubljanl, Frančiškanske ulice. 228 21 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. 14:0 hI. dobrega, pristnega istrijanskega vina in 500 litrov pravega dro lit lit ovc a se dobi pri podpisanem. — Vino hektoliter 14 — 16 glcl ali 28—32 kron, postavljeno na železniško postajo R o č (Ilozzo) v Istri (blizo Buzeta). Naslov: Ivan Gržinič, posestnik v Humu, pošta Rofc 958 2-2 ' Proti malokrvnosti. fefiT ima v; Železnato vino G. Pioooli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža i OO^rat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 1—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-17 Dobiva se v steklenicah po pol litra. JpOOOOOa Vikah skrivnost ni vse napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zislemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Ilukavina, 612 50-46 Via Belvedere št. 23. kkkkkkktockhkk: Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 930 12-5 FR. TOMAIV-u, podobarju in pozlatarju y Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. St. 1782 Pri županstvu na Blokah popolniti bo z dnem 1. prosincem 1901 službo tajnika z letno plačo 800 kron. Ob jednem izpraznjena bo tudi služba posojilniškega knjigovodje z letno plačo 200 kron, katera se lahko od občinskega tajnika opravlja. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vložč prošnje do do 5. listopada t. 1. pri županstvu na Blokah. Občinskega uradovanja vešči prosilci imajo prednost. _v Županstvo na IJlokah, ' dnč 16. oktobra 1900. 941 3—3 955 3-2 Na prodaj je takozvano -v „Stravsoyo posestvo" v Stepanji vasi poleg Ljubljane, skupno ali pa po parcelah. — Posestvo ima okoli 40v oralov najlepših njiv, travnikov in zaraščenih gozdov. Travniki in njive leže večinoma v Stepanji vasi, nekaj travnikov pa blizo Rudnika. Ravno tako leže gozdi blizo Štepan]e vasi. Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem stanju, kleti, skladišča in hlev so obokani. Domačija je posebno pripravna za vinsko trgovino v malem in velikem. Natančne pogoje je poizvedeti pri podpisanem. Dr. Mat. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, Kongresni trg št. 14. Pri nakupovanju jcseiiikcsa in wmi&Nkeg-a Maga za Obleke se priporočata X_jjiibljajiri5 Spitalske — Lingerjeve ulice. Uzorci se pošiljajo po pošti brezplačno. ZZZZZI Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 čez 5 milijonov kron. Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron. Ljudska, posojilnica. preje: Gradišče štev. l, sedaj: Kongresni trg štev. 2, II. nadstropje sprejem a vsak delavnik od 8. ure 2jutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po II O 4 2 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900 5,853.620 K 97 h. Promet v mesecih od 1. jan. (lo 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. 966 1 s Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik Odborniki Anton Belec Josip Jarc, Matija Kolar, Dr. Viljem Schweitzer, posestnik podjetmk tn rgovec v veleposestnik v Medvodah. š ik H R M v pdji odvetniški koncipijent v Ljubljani, st. Udu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, ^ Gregor Šlibar Frančišek Birk, stolni kanonik " Ljubljani. lvan "regar, * Ma Rmlnik'u stolni vikar v Ljubljani. Karol Kauschegg, bl«Mne Dr. Aleš Ušeničnik, veleposestnik v Ljubljani. Ljubljani. ^ ^ ^ ' Zadruga urarjev in optikarjev v Ljubljani. ■ 2E €» f Slučaji iz najnovejšega časa nas nagibajo, da vnovič opozorimo slav. občinstvo, da je trgovina s kuponi na blago in tako imenovani sistem snežnih kep v trgovini prepovedan po ukazu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 30. aprila 1900 št. 6227. Zadruga bo brezozirno postopala ob takih prestopkih. Predsednik zadruge: Janez Som ii i t cVCV &S t % rA ti 5 % »UP 1*J si • w srn ® Naznanjam slav. občinstvu, da bodem 952 3-3 _____UVj^lBB^^nt^lBIl^^j IVAH MIL1VEC izdelovatelj orgel j v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19 se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje novih cerkvenih orgelj po najnovejših in preskušenih sestavih, z večletnm poroštvom. Nadalje se priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča pooravila (predelavanje, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo točno in po najnižjih cenah. 955 2 33) 1 !6I © & ►a odjemalcem, solidnost in čuvana Spreifzer^ja tudi v bodoče pod isto tvrdko dalje peljala in zatrjujem p. n. da mi bo vedno skrb, da se istim povsem ustreže in tako vzdrži eksaktnost dosedanje tvrdke. To mi bode tem laglje spolniti, ker sem dosedajnega večletnega poslovodja gosp. Alojzija Mihelič a tudi za dalje pridobila in bode isti vedno trudljiv. da vstvarja enaka mojsterska dela v umetnem 111 stavbinskem ključarstvu, kakor rajni moj mož. Priporočam se torej vsem velecenjenim gg. arhitektom, stavbenikom, zidar skim podjetnikom, prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter beležim 951 3-3 odličnim spoštovanjem « cMarija Spreifzer. Dunajska filial U 11 Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 129 razvinkuliranje obligacij. v Zivnostenska banka _ na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. iglavi. Moravski Ostravi. I > n ii a, j s k a borza. Dn6 25. oktobra. Skupni državni dolg v notab.....96-05 Skupni državni dolg v »rebru ...... 9635 Avstrijska zlata renta 4°/0......' , 114 — Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron ! ! 97 20 Ogerska zlata renta 4°/0........113 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . .' HO — Avstro-ogerske bančne delnice, 6(K) gid, . , 1698'— Kreditne delnice, 160 gld................646 50 London vista ....................240-72 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl veli 117-75 20 mark.............2,3-55 20 frankov (napoleondor).......19 21 Italijanski bankovci..........90-40 C. kr. cekini........................11-37 Dne 24. oktobra. 3-2"/0 državne srečke I. 1864, 250 gld.. . . 170 — 6°/o državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160-— Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 197-— 4°/c zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 93-— Tišine srečke 4°/„, 100 gld.............._ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 251'25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 93 Prijoritetne obveznice državue železnice . , — > > južne železnice 3°/0 321 > » južne železnice 5°/„ . 119' > » dolenjskih železnic 4°/0 , 99' Kreditne srečke, 100 gld..............390' 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, . 350' Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42- Ogerskega » „ » 5 > , 20- Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12- Rudolfove srečke, 10 gld......60- Salmove srečke, 40 gid........170-_ St. Genčis srečke, 40 gld........194-— Waldsteinove sreiike, 20 gld.......—•— Ljubljanske srečke ...............50 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 268-— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. . 6080-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........772 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........106 50 Splošna avstrijska stavbiaska družba . . , 150.— Montanska družba avstr. plan............499 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 447,— Papirnih rubljev 100 ..................255 25 Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, ureik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrcbanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicria delniška družba „,v» k 11 c; u st" I., HllollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseli gospodarskih in flninfinih itvaruh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrarinostilb papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti u n 1 o ž o n i h jjlavnlc, "PJK