8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P * P , 1 26 66001 KOPER PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ _AA .. Abb. postale i gruppo Lena 50(1 lir Leto XXXIX. Št. 123 (11.539) TRST, sobota, 28. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. _ vcu pn G01-611!1 Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPLOSNA STAVKA USPELA PO VSEJ DRŽAVI Množičen in odločen odgovor delavcev na vztrajno izsiljevanje industrijcev Lama, Carniti in Benvenuto astro obsodili ravnanje ConfIndustrie - Propadel poskus posredovanja ministra za delo Scottija RIM — Včerajšnji dan je po vsej bržavi potekal pod močnim vtisom splošne stavke, ki je mobilizirala skoro petnajst milijonov delavcev n? pobudo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Enotna sin-tukalna federacija je tako s koreni-~ akcijo pokazala, da ne namerava •doniti izsiljevanjem industrijcev, ki ? nepopustljivimi stališči onemogočajo obnovitev' delovnih pogodb na P°dročjih, ki so za italijansko gospodarstvo nosilnega pomena. Naj-b0'j prizadete so kategorije kovinarjev. gradbincev, delavcev v tekstilij* industriji in delavcev prehram-““ttega sektorja. Stavka je na splošno trajala štiri bre v industrijskih obratih (čeprav Je v nekaterih deželah po dogovoru bajala tudi dlje) in dve uri v vseh ostalih sektorjih. Kljub slabemu vre-m°nu je bila udeležba stavkajočih Pp podatkih sindikatov zelo visoka. Ro vseh večjih mestih so bila množena zborovanja. Zlasti je bila u-beležba velika v Genovi, Rimu in bremoni, kjer so spregovorili trije generalni tajniki CGIL - CISL - UIL J-ania, Carniti in Benvenuto. Osred-bja tema sindikalnih voditeljev je oba jasna in nedvoumna: ostro o-Pozorilo Confindustrii, naj preneha z izsiljevanjem in naj nikar ne pokuša izigravati vloge sindikatov pri Pogajanjih za obnovo delovnih pogodb. Lama, Carniti in Benvenuto so se dotaknili ključnih vprašanj, ki so Povzročila ostro reakcijo najširših delavskih množic, na poskus delodajalcev, da se teža gospodarske kri-^ v zasebnem sektorju sprevrže na pleča delovnih ljudi. Predvsem ?° sindikalni voditelji poudarili, da J“ nepopustljivost delodajalcev izbito političnega značaja, kajti prijavljeni so plačati ekonomsko ce- delovnih pogodb, a samo zato, da bi odrekli sindikatu pravico, da v tovarnah in družbi nasploh za-Vzcma tudi za vprašanja, ki zadelajo organizacijo dela, uporabo industrijskih objektov in zaposlovanja. ' teni smislu so sindikalisti ozna-"U obnašanje Confindustrie kot pra-j poskus razrednega maščevanja d®d delavskim; sloji. Najočitnejši d<4«az takega obnašanja je dosledno “igravanje sporazuma o stroških S® delovno silo, ki je bil dosežen J- januarja letos med sindikati in delodajalci s posredovanjem vlade. Medtem ko je bila stavka po YSej državi v polnem teku, je pri-* a vest, da je zaradi nepopustlji-/JJSW industrijcev propadel poskus besedovanja ministra za delo “Cottija, da bi se rešilo vprašanje delovne pogodbe kovinarjev zasebna sektorja. Scotti je zato sklenil, da se čim-brej. verjetno že v teku prihodnje-Jfa tedna skličejo podpisniki januarskega sporazuma o stroških za delovno silo. Tajnik CGIL Luciano Lama je govoril v Genovi (Telefoto AP) ZDA nočejo sporov v VVilliamsburgu WILLIAMSBURG - Od danes do ponedeljka bo v Williamsburgu 9. gospodarski vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Za Reaganovo administracijo je to. enkratna priložnost, da s pozicij sile diktira svoje poglede na reševanje težkih gospodarskih problemov. ZDA imajo navsezadnje najmočnejšo in najtrdnejšo valuto, pohvalijo se lahko s skoraj nepomembno stopnjo inflacije, po zadnjih statističnih podatkih pa lahko trdijo, da Reaganov sanacijski program ni bil samo dimna zavesa, temveč je dal konkretne rezultate. Seveda ne govorijo o težki ceni take sanacije, na milijone brezposelnih bodo pomislili, ko bo država ponovno gospodarsko zacvetela v polnem razmahu. Svoje neoliberalistične * gospodarske recepte pa hoče sedaj Washing-ton vsiliti ostalim partnerjem. Z britanskimi konservativci ni večjih težav, z Japonsko so težave le glede njene izvozne politike, demokr-ščanska Nemčija se ne upira, Italija ostaja raje tiho, edino pravo razhajanje je torej le z Mitterrandovo Francijo. Včerajšnje izjave francoskega predsednika pa dajo slutiti, da ne bo iskal spopada, vsekakor pa ostaja zvest svojemu predlogu, da je treba postaviti na nove temelje ves svetovni denarni sistem. Tudi Washington se dobro zaveda, da bi spopad med «sedmimi» negativno vplival na politično zavezništvo, zato v zadnjih urah že trdi, da bo Williamsburg predvsem rtribuna za izmenjavo mnenj in ne za medsebojno obtoževanje*. Navsezadnje je sedanjih težav v- dobršni meri kriv prav Washington, ki mu je u-spelo »izvoziti* v tujino svojo inflacijo in posledice vietnamske vojne. POMEMBNA KULTURNA PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU V Ljubljani odprtje Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji Odprtje razstave šestih tržaških in Nastop Tržaškega okteta m literarni večer z goriških likovnih umetnikov zamejskimi ustvarjalci SOCIALISTI V MILANU IZDELALI SVOJ VOLILNI PROGRAM PSI: iz gospodarske in politične krize le z razvojnim načrtom in gospodarsko rastjo zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji vključeno v program PSI LJUBLJANA — Sinoči so se v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno pričel; Kulturni dnevi Slovencev v Italiji. Pričeli so se z odprtjem razstave šestih tržaških in goriških slikarjev in sicer: Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta in Marjana Kravosa. Pozdrav številnim prisotnim, med katerimi so bili kulturni in politični delavci iz Slovenije in zamejstva, naj omenimo vsaj predsednika republiškega komiteja za kulturo Matjaža Kmecla, predsednico skupščine mesta Ljubljana Tino Tomljejevo, predsednika ZKO Slovenije Jožeta Ostermana, predsednika skupščine kulturne skupnosti Slovenije Vlad: mira Kavčiča, podpredsednika SAZU Bratka Krefta, predsednika kotni- MILAN — »Obveza naše stranke do • problemov globalne zaščite slovenske manjšine je razvidna iz dej stva, da je tovariš Covatta, odgovorni za program pri vsedržavnem vodstvu PSI,, na izrecno željo našega tajnika fcraxija, vnesel v program stranke obvezo, da je treba pri pogajanjih za novo vlado upoštevati problem slovenske manjšine, oziroma, da bo morala nova vlada predložiti rešitev tega vprašanja. To mora torej biti za nas eden od pomembnih elementov vladnega sporazuma, ki ga bomo, upam, sklepali po volitvah.* S temi besedami je deželni tajnik PSI za Furlanijo’ Julijsko krajino, Gianni Bravo, označil za nas pomembno dejstvo, da so socialisti, ki so se v Milanu zbrali na predvolilni programski konferenci, v svoj program in torej v program prihodnje vlade, v kateri b; morebiti sodelovali, tudi vprašanje naše globalne zaščite. Drugi vidni predstavnik PSI iz naše dežele, ki se je udeležil milanskega zasedanja, pa je kandidat za volitve v poslansko zbornico, o-ziroma senat, Francesco De Carli, ki je poudaril,- da sodi boj za zaščito slovenske manjšine v že tradicionalne parlamentarne obveznosti PSI. Pri tem je opozoril, da ne gre za volilne obljube, temveč za resne parlamentarne obveze, ki so sestavni del dejavnosti socialistov. Izrazil je upanje, da se bo naslednja zakonoda jna doba odlikovala tudi po tem. da bo v njej slovenska manjšina dobila svoj zaščitni zakon. Sicer pa se je programska konferenca PSI sinoči v Milanu z-klju-čila. Bil je to zadnji Craxijev poskus. da bi našel svoj samostojni in dobro viden prostor med dvema velikima strankama na italijanski politični sceni. V tem okviru se Izdvaja Formicov predlog, ki je — odsoten zaradi bolezni — poslal svoj pismeni poseg: «PSI je edina stranka, ki lahko u- i,,|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiHimmninmimimiiiiiu.iimiiiiiiitiiminittiiiiiiiiiiHiiiiimimiHmiiiiiimiiiiiiiiiiinmiiiiiiiitfiii MEDTEM KO SE NAPETOST NEVARNO STOPNJUJE Damask zahteva izraelski umik z Golana in zasedenih ozemelj V Izraelu že pripravljajo javno mnenje na možnost spopada s Sirijo .DAMASK, TEL AVIV - Medtem se položaj na Bližnjem vzhodu ®varno zaostruje zaradi izraelskih ““tožb, da se Sirija pripravlja na °jno, je Damask včeraj prvič u-®dno povedal, da je treba liba-°nsko vprašanje reševati v okvi-h izraelskega umika z drugih a-.®bskih ozemelj, predvsem pa z Gorskega višavja. Sirski voditelji so jrej končno povedli, kaj hočejo. Nji-°va zahteva je vsekakor upraviče-. ®' saj bi spoštovanje libanonsko -Zraelskega sporazuma lahko za ved-i° ^pečatilo usodo Golanskega vi-®vja. Gelo razni ameriški bližnje-zhodnj analitiki so pred meseci Jasno povedali, da ne bodo rešili “anonske krize brez izraelske odpadi Golanskemu višavju. Kot rečeno, pa je trenutno položaj na Bližnjem vzhodu izredno napet. V zadnjih dveh dneh je prišlo do sirsko - izraelskih letalskih incidentov, ko so sirski migi prestregli nad libanonskim zračnim prostorom izraelske lovce. V Jeruzalemu so u-radno zahtevali, naj se Damask »ne igra z ognjem*. Sporočilo je romalo v Washington in od tod preko Moskve v Damask. Kaj pomenijo taka opozorila, bi po dosedanjih izkušnjah lahko trdili, da je Izrael že sprožil psihološko pripravo svojega javnega mnenja na morebitni vojaški spopad s Sirijo, Sedanje sirske vojaške vaje v Izraelu že primerjajo s podobnimi sirsko - egiptovskimi manevri pred «kippursko» vojno leta 1973. To pa lahko samo EP V FRANCU I Neroden poraz Jugoslovanov LIMOGES — V drugem kolu 4 skupine evropskega košarkarskega prvenstvu v Franciji Je Jugoslavija sinoči dokaj nerodno izgubila prot Španiji z N:« (54:48). Italija pu je včeraj po predvidevanju, toda ne brez težav “Opravila Švedsko z 89:74 (40:42) in tako po dveh kolih nepremagana vodi na skupni lestvici te skupine. drevi v vicenzi Jadranovci pred odločilno tekmo Jadranovi košarkarji bodo drevi v Vicenzi (ob 21. uri) igrali tretje in odločilno srečanje za napredovanje v drugo italijansko ligo proti moštvu Americanina. Kolikšno je zanimanje za dtevišnji Jadranov nastop, kaže že podatek, da bo danes v Vicenzo odpotovalo rekordno število slovenskih navijačev ■ (kar sedem avtobusov' in prava kolona avtomobilov). pomeni, da Izrael noče presenečenj in se zato pripravlja na »prvi udarec*. Izraelski generalštab se dobro zaveda, da ne bi bil kos izčrpajoči vojni s Sirijo, prav tako mu je jasno, da so obrambne sposobnosti i-zraelske vojske slabe, da je ves vojaški stroj usmerjen predvsem v napad. Tako napeto vzdušje v nobenem primeru ne pomirjajo optimistične izjave izraelskega obrambnega ministra Arensa, ki je včeraj skušal priliti nekoliko vode na tlečo žerjavico, ko je zagotovil, da Izrael nima »agresivnih namenov* in da obenem ne verjame v možnost sirsko - izraelskega spopada. Prav tako ni jamstvo včerajšnji odhod šefa izraelske diplomacije Šamirja na turnejo po zahodni Evropi, kjer bi moral razložiti izraelska stališča. Resnici na ljubo si je Arens želel, da bi Šamir raje odpotoval v Washington, saj bi v takšnem primeru lahko brez večjih pomislekov pognal v tek izraelski vojaški stroj. Ta pa po zadnjih vesteh že prehaja na položaje. V Bejrutu so sporočili, da se proti šufu in dolini Bekaa pomikajo nove izraelske oklepne okrepitve. Nič čudnega torej, da se libanonski vladi sedaj izredno mudi. Predsednik Džema jel je trdno odločen, da skliče izreden vrh Arabske lige, da bi vsem arabskim državam povedal, zakaj so se odločili za sporazum z Izraelom. pravičeno kandidira za vodstvo vlade v naslednji zakonodajni dobi.* V ozadju konference pa je bilo vseskozi navzoče razmerje s KPI. ki ji je bil- rezerviran odnos dobrohotnega nasprotovanja: Berlinguerjeva alternativa ni cenjena, a je PSI tudi ne pobija. Taka je v bistvu usmeritev socialistične volilne kampanje, ki so jo opredelili predvsem v teku včerajšnje razprave. Srečanje se je zaključilo s Craxijevim volilnim zborovanjem na gradu Sforza, potem ko sta dopoldne ekonomista Gior-gio Ruffolo in Gino Giugni stranki ponudila alternativne gospodarske in socialne rešitve. V kratkem bi bili socialistični predlogi naslednji: proti navidezni strogosti, proti re-cesivnim receptom in proti na lahko vzeti protiinflacijski praksi, je za levico moč iziti iz gospodarske krize — na osnovi gospodarske ekspanzije in razvojnega načrta, ki bo zajezil inflacijo in brezposelnost hkrati. Craxi v svojem sklepnem posegu ni skušal ublažiti polemike proti KD. Priznal je, da je njegova stranka sprožila razpust zbornic, vendar le zato, ker ni hotela pustiti časa, da bi se «nova desnica* organizirala in razvila svoj manever. Manever, ki jasno meri k premiku politične osi v državi proti konservativnim stališčem. Glede predlogov o alternativi pa gre za Craxija razlikovati tiste mogoče od propagandističnih. Berlinguerjev predlog po njegovem sodi v drugo vrsto. Socialisti pa se za razliko pred državo in ostalimi strankami predstavljajo z lastnim vladnim programom, ki so ga pripravljeni braniti, «četudi bi jjh okoliščine prisilile, da bi morali povsem samostojno v opozicijo*. Craxi je na koncu strnil programske točke svoje volilne kampanje: izhod iz gospodarske krize, pri čemer mora biti bistveno vprašanje zaposlenosti; socialna politika, kjer ne sme biti v ospredju strogost, temveč reforme, za katere je strogost pomebna kot sredstvo; institucionalna reforma, s katero bi vladi povrnili učinkovitost in upravno sposobnost; boj proti velikim kriminalnim organizacijam; zunanja politika, ki mora temeljiti na strategij; pogajanja. O zadnji temi je včeraj razpravljal tudi Riccardo Lombardi, ki je doživel velik aplavz. Od svoje stran- ka je zahteval, naj se zoperstavi umestitvi jedrskih raket v Comisu, ne glede na izid ženevskih pogajanj. Poleg drugih volilnih posegov gre zabeležiti Berlinguerjevega, ki se je pomudil pri pomenu dneva splošne stavke, povsem uspele po največjih italijanskih mestih. Pri tem je pozval delavce, naj se zoperstavijo konservativnemu preobratu v demo-kristjanski, «protidelavski, protisin-dikalni in protiljudski* stranki. Demokristjan De Mita pa je z volilnega zborovanja v Genovi pozival proti korporativizmu, ki da vlada v italijanski družbi. Po njegovem mnenju ji je treba vrniti učinkovitost, proizvodnost in strogost, pa četudi je to lahko v nasprotju z demokristjansko politiko zadnjih tridesetih let: uničiti je treba predvsem moč velikih »levičarskih korporacij* — tako je tajnik KD označil na primer moč instrumentov, kakršen je italijanski sindikat. Nadaljnji spored Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji Danes, 28. maja, ob 20. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma Skrinja orehova — Primorska v plesu, pesmi in besedi. Sodelovali bodo rezijanska folklorna skupina, rezijanski godci, mešana pevska zbora Pod lipo iz Barnasa in Lojze Bratuž iz Gorice, dekliški pevski zbor iz Devina, moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, tržaška folklorna skupina Stu ledi ter instrumentalni solisti. Jutri, 29. maja, ob 19.30 bo v srednji dvorani CD predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s Hribi, pokrijte nas Alojza Rebule v režiji Jožeta Babiča. V ponedeljek, 30. maja, ob 19. uri bo v okrogli dvorani pogovor o pogojih, oblikah In problemih slovenske kulture v Italiji pod naslovom Živeti kulturno. V prvem preddverju bo odprta razstava leposlovnih izdaj zadnjih desetih let slovenskih avtorjev v Italiji, razstava slovenske periodike, spominska razstava ob 120-letnici Ivana Trinka, stoletnici Ivana Preglja in 90-letnici Iga Grudna. sije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Slovenije Danila Turka, generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča, predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika SSO Damjana Paulina in druge, je najprej prinesel direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. V svojem nagovoru je poudaril predvsem pomen enotnega kulturnega prostora in vezi med Slovenci, ki živijo izven matične domovine in seveda Slovenci v matični domovini. Po pevskem nastopu Tržaškega okteta je likovni kritik Milko Re- ner predstavil razstavo in posamezne avtorje. Naj zapišemo, da so istočasno odprli tudi razstavo knjig zamejskih književnikov. Po odprtju likovne razstave je v Cankarjevem domu sledil literarni večer, na katerem so svoja dela brali Ljubka Šorli, Alojz Rebula, Milan Lipovec, Irena Žerial, Marko Kravos, Ace Mermolja, Ivanka Hergold in Rezijan Renato Quaglia. Predstavitveni tekst Zore Tavčar Rebula je prebrala igralka Mira Sardoč, s kitaro je večer povezoval Igor Starc. Drevj se kulturni dnevi nadaljujejo s predstavitvijo plesov in pesmi Slovencev v Italiji z naslovom »Skrinja orehova*, ki jo bo med drugim ljubljanska televizija predvajala v neposrednem prenosu, (am) BEOGRAD — Na povabilo prvega sekretarja CK KP Kube Fidela Castra bo predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič kmalu uradno in prijateljsko obiskal republiko Kubo. Nov rekord dolarja RIM -r Ameriški dolar je včeraj zabeležil novo rekordno kvota-cijo v odnosu z italijansko liro: a- meriška deviza je namreč včeraj veljala 1489 lir, kar je liro več kot 11. novembra 1982. Dolar je zabeležil rekordno kvotacijo tudi v odnosu do francoskega franka. S svoje strani je lira ohranila skoraj nespremenjeno vrednost v odnosu do drugih evropskih deviz. Danes na stadionu «1. maj* Osnovnošolska olimpiada Danes se bodo na stadionu «1. maj* spet zbrali šolarji desetih slovenskih osnovnih šol, da bi pomerili svoje moči v športnih panogah in pokazali, kako so napredovali pri urah telovadbe, ki jo prireja Športna šola Trst. Spet bomo priča prazniku športa, prijateljstva in slovenstva, - ki nam je pri takih prireditvah vodilo. Tekmovalni del bo v dopoldanskih urah, ob 15. uri pa vabimo v čim-večjem številu na sklepno prireditev. kjer bodo mladi tekmovalci ob kulturnem sporedu prejeli priznanja. niiiiiiuiuiuiiiiiiiiiumiuniiiiiiiniiiniiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHfimniimiUHMmaMMaaniminMi Hude posledice potresa ttniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiinNiNiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiintiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiuii Osem mrtvih v Zahodni Nemčiji Brzec, ki vozi na progi Ostende - Koelu - Dunaj se Je v četrtek zvečer iztiril v bližini postaje Grosskoe-nigsdorf, pri čemer je bilo osem mrtvih. K»že, da je do nesreče prišlo zaradi zemeljskega usada, na katerega je vlak naletel (Telefoto AP) MV0R JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA M0JS0VA V ZDRUŽENIH NARODIH Solidarnost neuvrščenih z namibijskim ljudstvom NEW YORK — Varnostni svet OZN je nadaljeval razpravo o razmerah v Namibiji. Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve La zar Mojsov je v govoru poudaril, da so neuvrščene države bile in ostajajo najmočnejše oporišče boja za neodvisnost vseh kolonialnih narodov, pa tudi namibijskega ljudstva. Dejal je, da se sestanka varnostnega sveta podobno kot drugi zunanji ministri neuvrščenih držav udeležuje na podlagi sklepa 7. konference neuvrščenih držav v Ne\y Delhiju. Voditelji držav in vlad neuvrščenih držav so od varnostnega sveta zahtevali, naj se čimprej sestane in preuči nadaljnje akcije za uresničevanje načrta OZN o Namibiji in da prevzame svojo odgovornost za uresničevanje resolucije iz leta 1978. Neuvrščeni so znova izrekli solidarnost ljudstvom Namibije in podprli njegov herojski boj pod vodstvom gibanja SWAPO, kot edinega zakonitega predstavnika namibijskega ljudstva. Na 7. srečanju neuvrščenih na vrhu so u-deleženci znova izrekli odločno stališče, da je treba končati nezakonito zasedbo Namibije. Državniki so menili, da je jug Afrike eno od svetovnih kriznih žarišč, ki bi lahko imelo težke posledice. Vprašanje Namibije ni samo afriško, ampak globalno vprašanje, ravnanje Južne A-frike pa pomeni neposredno nevarnost za mednarodni mir in varnost, (dd) TOKIO — Doslej so našli 48 trupel katastrofalnega potresa, ki je v petek prizadel Japonsko. Pogrešajo še vedno 54 oseb, medtem ko je število ranjenih 88, od katerih je mnogo ljudi v zelo resnem zdravstvenem stanju. Od 45 učencev neke osnovne šole, ki jih je ogromen val pometal z obale, so doslej našli 12 trupel, medtem im enega o-troka še pogrešajo. Vsj javni prevozi so v obeh pokrajinah, ki ju je prizadel potres, še vedno ohromljeni. Znanstveniki nekoliko razočarano priznavajo, da je za sedaj še nemogoče učinkovito predvidevati potrese, čeprav so na Japonskem glede tega v zadnjih letih zelo napredovali. Obstaja dokajšnja zaskrbljenost s pričo dejstva, da so znanstveniki zadnje čase napovedali izredno močan potres, najbrž močnejši od petkovega, ki bi moral prizadeti območje med Tokiom in Nagoijo. Na sliki (telefoto AP); razdejanje na cestah po potresu. Manjšine na televiziji NOVI SAD - RTV Novi Sad je sprejela zamisel o sodelovanju z RTV Ljubljana, avstrijsko, italijansko in švicarsko televizijo za snemanje skupne oddaje z naslovom »Manjšine bogastvo Evrope*. Dokumentarna televizijska serija bo govorila o narodnostnih manjšinah in o uresničevanju narodnostne enakopravnosti in skupnosti v teh štirih državah. Serijo bodo začeli snemati konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Na včerajšnji seji televizijskega odbora so poudarili, da je zamisel o snemanju te televizijske serije stara 5 let in da je nastala v RTV Ljubljana. Nedavno so jo sprejeli tudi v RTV Novi Sad, ter v televizijskih centrih Avstrije, Italije in Švice. Predstavniki teh televizijskih središč so se že dvakrat sešli in se dogovorili, da vsak od teh petih TV centrov posname polurno dokumentarno serijo o manjšinah v drugi državi, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK VOLILNI URAD BODO ODPRLI DANES OB OSMIH ZJUTRAJ Od danes do torka rok za vlaganje kandidatur za deželno skupščino Calabria (KPI) spet zahtevaI takojšnjo razpravo o občinskem proračunu Od danes do torka bodo morale stranke, ki nameravajo nastopiti na deželnih volitvah, vložiti svoje kandidatne liste v osrednjem volilnem uradu tržaškega sodišča. Prvo mesto na glasovnici bo tudi tokrat, kot že v tradiciji, skoraj gotovo pripadalo komunistom ter po vsej verjetnosti v tem primeru ne bomo priča polemikam, ki so označevale «tek» za prvo mesto na glasovnici za parlamentarne volitve. Radikalci se namreč ne predstavljajo na deželnih volitvah, ostale stranke pa ne mislijo (vsaj tako kaže) startati za prvo mesto na glasovnici. Na podlagi novega zakona bo v novi zakonodajni dobi sedelo v svetu Furlanije - Julijske krajine 62 izvoljenih svetovalcev (eden več kot sedaj), kljub temu pa bo tržaško volilno okrožje formalno imelo na razpolago le 13 svetovalskih mest, čeprav bodo lahko še nekateri drugi svetovalci izvoljeni s takozvanimi skupnimi ostanki. V tej zakonodajni dobi je zastopalo Trst v deželni skupščini 15 svetovalcev in sicer Colli, Rossetti, Tonel in Iskra (KPI), Ri-naldi, Coloni, Vigini in Pietri (KD), Giuricin, Tassinari, Pellis (LpT), Pittoni (PSI). Štoka (SSk). bivši listar in sedaj neodvisni Bologna ter Morelli (MSI). Skoraj vsi ti svetovalci spet kandidirajo na volitvah 26. in 27. junija razen predsednika deželnega sveta Collija, ki je sam zaprosil partijo naj ga ne predstavi več na volitvah, Colonija, ki kandidira za poslansko zbornico ter seveda Bologne, ki že zdavnaj ni več član LpT ter je sedaj v odkriti polemiki z melonarskim gibanjem. Posebnih novosti na političnem prizorišču včeraj ni bilo. Kot smo že v četrtek napovedali je LpT izključila »ubežnico* Gruber - Bencovo s pretvezo, da se je priletna poslanka sama izneverila programu tega gibanja ter se tako avtomatično postavila izven njega. Nadaljujejo pa se polemike v zvezi z oceno in izglasovanjem finančnih proračunov tako na pokrajini kot tudi na tržaški občini. Načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Calabria je tako včeraj naslovil novemu županu Rossiju poziv naj odbor takoj predloži skupščini proračun za leto 1983. Ta poziv, ki ni prvi v tem smislu s strani komunistov, Calabria utemeljuje z dejstvom, da 31. maja zapade rok za predložitev in za izglasovgijjp proračunov .krajev-, nih ustanov in da so se načelniki svetovalskih skupin "že V začetku meseca domenili za točen koledar zasedanj občinskega sveta o proračunu, ki pa očitno ni bil spoštovan. Mirošič pri Modianu Predsednik trgovinske zbornice Modiano je sprejel jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Draga Mirošiča, s katerim je obravnaval probleme čezmejne trgovinske menjave, maloobmejnega prometa, železniških zvez med sosednima drža- vama in tehniško-industrijske kooperacije. Modiano in Mirošič sta soglašala, da bi bilo umestno spet uvesti potniško železniško progo Trst - Ljubljana - Maribor - Gradec (vlak «Miramare*); ta je bila‘ukinjena zaradi preskromnega števila potnikov, ker so italijanski državljani za prestop jugoslovanske meje morali na potnem listu imeti vizum, kar pa že dolgo ni več v veljavi. Mirošič je izrazil zadovoljstvo, ker bo zbornica skupaj s tržaško delegacijo milanske italijansko-jugoslo-vanske mešane zbornice 8. in 9. junija priredila seminar o jugoslovanski ekonomski zakonodaji, glede vprašanja možne ublažitve jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov, kolikor zadeva omejitve v potovanjih jugoslovanskih državljanov na tuje, pa je naglasil, da bo letos lahko prišlo do kakšne manjše olajšave, nikakor pa ne do širše revizije u-streznih predpisov, ker se Jugoslavija še nahaja v hudih valutnih težavah; marsikaj v tem smislu, je pripomnil Mirošič, bo odvisno od razvoja turistične sezone. Z namenom, da bi ustvarili boljše stike med univerzitetnimi študenti in mestno stvarnostjo, prireja foto-krožek ARCI razstavo-natečaj črno-belih slik o temi: «Trst, ki se smeje in joče» ter «Mladi in univerza*. Pobude se lahko udeležijo brezplačno vsi fotoamaterji. Slike (največ pet) je treba poslati najkasneje do 30. maja na naslov ARCI-ARCCS, Ul. F. Severo 158. Za pojasnila telefonirati na štev. 569-428. DANES V DOLINI IN JUTRI V DOBERDOBU Srečanje učencev in učiteljev osnovnih šol ^Prežihov Voranc» Učenci in učitelji osnovnih šol, ki nosijo ime po velikem slovenskem pisatelju Prežihovem Voran-cu, se bodo srečah danes v Dolini. Prežihova srečanja, tako jim pravijo, so v življenju in delovanju istoimenskih osnovnih šol v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, na Ravnah, v Bistrici pri Lendavi, v Doberdobu in Dolini postala že tradicionalna. Potem ko so naši šolniki in učenci že gostovali v Sloveniji, so Dolinčani začutili prijetno obvezo, da svoje vrstnike povabijo v lastno vas, da jim razkažejo njene zanimivosti in poglobijo prijateljsko vez, ki se je stkala na prejšnjih srečanjih v Bistrici, na Ravnaih, na Jesenicah in v Ljubljani. Namen srečanj je ravno ta, da bi se učenci in učitelji Prežihovih šol med seboj zbližali, sklenili osebna prijateljstva, si izmenjali strokovne misli in ohranili tesno povezavo med matično domovino in zamejstvom. Prežihovi šolarji bodo danes gost- niiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ZA OBNOVITEV ZAPADLIH DELOVNIH POGODB Včerajšnja splošna stavka na Tržaškem povsem uspela V številnih tovarnah so se delavci zbrali na sindikalnih skupščinah - Senca dopolnilne blagajne nad obratom VM Splošna stavka, s katero je tudi tržaško delavstvo včeraj podprlo zahtevo po nadaljevanju in zaključku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb za tiste kategorije delavcev (kovinarje, tekstilce, gradbince, delavce prehrambene industrije itd.), ki pripadajo zasebnemu sektorju in ki še niso dosegli nove normativne in gospodarske ureditve predvsem zaradi nepopustljivosti Confindustrie in področnih organizacij zasebnih delodajalcev (Fe-dermeccanica, Federtessile itd.), je popolnoma uspela. Delavci, zaposleni v obratih kovinskega sektorja, so stavkali ves dan. Delavstvo drugih industrijskih vej je stavkalo 4 ure, ostale kategorije (javna uprava, trgovina, turizem, razne storitve in podobno) so se vzdržale dela dve uri, učno in neučno osebje na šolah pa je stavkalo prvo uro pouka. J(r^vil-nih tovarnah so se delavci za casit stavke zorali na smalkalnin skup-ščimfh,, ?.w?r pa, „v„ našem jijestu ni bilo protestnih manifestacij. Delavski shodi pa so v okviru naše dežele bili v Vidmu, Tržiču, Pordenonu, Tolmeču in Osoppu. V našem mestu je bila posebno pomembna skupščina delavcev tovarne VM. Na njej so namreč sindikalni predstavniki prikazali prizadetim delavcem vso resnost položaja v obratu, kakršna izhaja iz nepričakovane krize, ki je zajela tovarno, in iz izjav, ki so jih člani njenega vodstva dali v četrtek tovarniškemu svetu. Obrat, ki je še do lanskega leta stalno večal obseg proizvodnje, je nepričakovano ostal brez naročil ter je kriza prišla že tako daleč, da namerava vodstvo tovarne vpisati večje število delavcev v dopolnilno blagajno vsaj za dvomesečno dobo, to je za junij in julij. Delavci, zbrani na skupščini, so poverili tovarniškemu svetu in sindikalnim organizacijam nalogo, naj zahtevajo takojšnji sestanek z vodstvom Intersinda, da se razčisti položaj in ugotovi, kakšna bo nadaljnja usoda tega pomembnega obrata, v katerem se proizvajajo dieslovi motorji. Za sestanek je bU določen datum 1. junija. V podporo delavstva podjetja VM je predsinočnjim nastopil tudi dolinski občinski svet, ki je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se obrača na ministrstvo za državno ude- za zagotovitev nadaljevanja proizvodnje in ohranitev delovnih mest. V ODGOVOR NA PROTESTNO PISMO SINDIKATA Srečanje tržaškega tajnika SSŠ z deželnim šolskim skrbnikom Zogotovila predstavnika šolske oblasti glede podpore slovenski šoli Tržaški odbor Sindikata slovenske šole je na seji 12. maja sklenil, da pošlje deželnemu šolskemu skrbniku protestno pismo, ker se deželna šolska komisija še ni sestala, čeprav je minilo že šest mesecev, odkar so slovenski šolniki izvolili vanjo svoje predstavnike. V odgovor na pismo je deželni šolski skrbnik dr. Imbriani, ki je tudi videmski šolski skrbnik, povabil na srečanje tajnika tržaške sekcije šolskega sindikata Stanka Škrinjarja. Srečanje je bilo 26. maja na sedežu deželnega skrbništva. Glede vprašanja učbenikov za slovenske šole je skrbnik povedal, da je ministrstvo za šolstvo odobrilo 57 milijonov lir za kritje stroškov za finančno leto 1982 in 200 milijonov lir za tekoče finančno leto, tako da se bo delo v tiskarnah lahko Danes se vzameta DRAGICA in DARKO Novemu paru kliče srečno dekliščina Danes se v Zgoniku poročita DRAGICA BLAŽINA in DARKO KRIŽMANČIČ Vse najboljše v skupnem življenju jima želi sekcija KPI J. Pegan iz zgoniške občine DARKU in DRAGICI želijo obilo sreče in zdravja na novi življenjski poti delovni tovariši KMEČKE ZVEZE premaknilo iz mrtve točke in bodo lahko razpisali licitacije za tiskanje. Dežela pa je s svoje strani nakazala nad 100 milijonov lir za poteebe slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. O obeh nakazilih bo deželna šolska komisija razpravljala na prvi seji, ki bo sredi junija. Tako je namreč zagotovil dr. Imbriani. Na srečanju med tajnikom težaške sekcije SSŠ in deželnim šolskim skrbnikom je bil govor tudi o perečem problemu pomanjkanja didaktičnih ravnateljev na Tržaškem. Od petih ravnateljstev so namreč kar tri brez ravnatelja in morata zato dva ravnatelja voditi več ravnateljstev, kar prav gotovo ni v korist razvoja našega osnovnega šolstva. Deželni skrbnik je zagotovil, da bo poskrbel v doglednem času za razpis rednih natečajev za prosta mesta tako didaktičnih ravnateljev kot ravnateljev srednjih šol. M. P. Slovenski zdravniki počastili dr. Pavlico Sinoči je imelo slovensko zdravniško društvo v Trstu svoje redno strokovno družabno srečanje. Na tem srečanju je predaval prof. dr. Miro Košak, predstojnik klinike za kirurgijo srca in ožilja v Ljubljani, na temo kirurško zdravljenje koronarne bolezni in njenih posledic. Večer je dr. Živko Lupine dopolnil s posredovanjem izkušenj zdravljenja s flunarizinom na intemističnem oddelku v Trstu. Na srečanju je slovensko zdravniško društvo proslavilo 90-letnico staroste slovenskih zamejskih zdravnikov dr. Stanislava Pavlice in ga proglasilo za častnega predsednika slovenskega zdravniškega društva. Sedanji predsednik slovenskega zdravniškega društva Rafko Dolhar je slavljencu izročil diplomo in spominsko medaljo. Tajnik KPI Tonel na obisku v Pulju Na povabilo Unije Italijanov za Istro in Reko se je prejšnje dni mudil na obisku v Pulju pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Clau-dio Tonel. Gost iz Trsta je tako predaval v italijanskem kulturnem krožku »Antonio Gramscb o političnem položaju v Italiji pred bližnjimi volitvami, posebno pozornost pa je posvetil splošni situaciji v tržaški pokrajini. Predavanju je sledila živahna diskusija, nakar se je Tonel srečal z delegacijo italijanske narodnosti v Pulju, ki jo je vodil njen predsednik Luigi Ferri. Naj omenimo. da bo zastopstvo Unije Italijanov iz Pulja v kratkem vrnilo obisk krajevni federaciji KPI. Jutri na Proseku komemoracija talcev SKD Prosek - Kontovel in krajevna sekcija Zveze borcev - AN Pl prirejata jutri komemoraciji talcev na proseški železniški postaji. Na proslavi sodelujejo amaterski oder «Jaka Štoka*, godbeno društvo Prosek in moški pevski zbor vj?.inn »tfrJi. /»o <■» t PC: ;-rtnr : V torek, 31. maja. bodo okenca u-rada za sprejemanje priporočenih pisem na glavni pošti v Trstu, Trg V. Veneto 1, odprta za javnost vse do 21. ure, da bi tako davčni zavezanci imeli na voljo več časa za odpošiljanje prijavnic o dohodkih iz leta 1982 po pošti. aiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHimiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEPREVIDNO PREHITEVANJE ZAKRIVILO ČELNO TRČENJE Štirimesečen otrok mrtev in 4 ranjeni v hudi prometni nesreči na obalni cesti Delovna akcija na Colu za postavitev spomenika Jutri ob 8. uri se bo na Colu začela delovna akcija za ureditev Hitrost in neprevidna vožnja sta bilj vzrok strahoviti prometni nesreči. ki se je zgodila včeraj okrog 19. ure na obalni cesti, malo pred rahlim ovinkom, kjer je odcep za avtocesto. V nesreči je izgubila življenje štirimesečna Juha Peterseil z Dunaja, štiri osebe pa so bile hudo ranjene. Dinamika nesreče ni še do kraja pojasnjena, vendar se zdi, da sta renault 4 avstrijske registracije, ki je vozil proti Trstu, in alfetta s tržaško evidenčno tablico, čelno trčila v pasu, po katerem je vozil renault. To pa pomeni, da je 50-letni Romano Martini iz Ul. del Bosco 36, ki je upravljal alfetto, neprevidno prehiteval. Po silovitem trku se je alfetta zarila v cementno ograjo, renault pa se je popolnoma zmečkan zavrtel nekajkrat okrog svoje osi in obtičal prevrnjen. Pri tem je dojenč- ka vrglo iz avta na- cesto, kjer je I in v medenico, ozdravel pa bo v obležal mrtev. mesecu dni. Med skrotovičenimi pločevinami . Na odddku za oživljanje so spre- avstriiskeffa avtomnhih so ostali tudl vcznjka alfettp, šoferja paketi pleničk mala zibelka iz bani- Romana Martinija. Udaril se je po paketi plenica, mala zibelka iz bam-j. Vsem telešu> zdravnike pa najbol i busa in pa'spalne vreče ter priprave za morje. Očitno je bila družinica namenjena na počitnice, verjetno v Jugoslavijo. Njena pot pa se je tragično prekinila. 35-letno Elisabeth Peterseil, mamo pokojne deklice, so sprejeli na oddelku za oživljanje, njenega 35-letnega prijatelja Zdemeka Macala pa na od delek za hitre kirurške posege. Mati je utrpela hude poškodbe po o-brazu z zlomom čeljustne kosti, u-darec v prsni koš in zlome obeh stegnenic ter rame. Okrevala bo, če ne bodo nastopile komplikacije, v treh mesecih. Macala se je v trčenju udaril v prsni koš, trebuh skrbi udarec v prsni koš in do mnevni zlom reber, ki so verjetno poškodovala pljuča. Prognoza je 40 dni. Njegova sopotnica, 29.-letna Nada Babic por. Trebian, ki stanuje v Ul. Carpineto 2, se bo zdravila 60 dni zaradi globokih ran po obrazu, zloma nosne kosti, zloma gležnja in drugih udarcev. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku. Informatika na trgovinskih zbornicah Deželna zveza trgovinskih zbornic je te dni navezala stike s padov-sko družbo za informatiko CERVED, da bi pregledala možnost pristopa k tej organizaciji. CERVED zbira namreč skoraj po vsej Italiji statistične podatke in podatke, ki se nanašajo na razvoj tržišča in delovanje posameznih podjetij (teh je v Italiji nekaj nad 3 milijone) ter jih po želji posreduje gospodarskim operaterjem, ustanovam in drugim organizacijam, štiri trgovinske zbornice iz naše dežele (tržaška, gori-ška, videmska in perdenonska) se že poslužujejo podobnih storitev v sklopu sistema SIER. je bila na vrsti osnovna šola na Proseku. Prireditev je privabila mnogo staršev in drugih vaščanov s Proseka in Kontovela. Prvi so nastopili učenci prvega razreda, in sicer z recitacijami «Re-pica», «Blisk», «Lenka», «Risar» in «Na počitnice». Nato so se predstavili učenci drugega razreda, ti pa s prizorom «Muca copatarica» in s «Pevsko vajo». Učenci tretjega razreda so pripovedovali, kako so se imeli na smučanju, četrtošolci pa so podali pravljice iz Rezije. Tretji in četrti razred sta nato skupno in ubrano zapela vrsto o-troških pesmi. Nazadnje so nastopili še petošolci ter izpovedali svoje vtise z nedavnega izleta v rojstni kraj pesnika Iga Grudna. Številni prisotni so bili s prireditvijo kar zadovoljni ter so s ploskanjem izrazili priznanje bodisi mladim «u-metnikom». bodisi učnemu osebju, ki je poleg vsakdanjega dela tako dobro pripravilo otroke na zaključni nastop. M. M. Predstavljeni «lelopisi italijanske ckonomije» V sejni dvorani trgovinske zbornice so v četrtek predstavili »Letopise italijanskega gospodarstva*, enciklopedično izdajo v 14 knjigah, ki'jih je izdal Pouniverzitetni zavod za preučevanje organizacije podjetij IPSOA. V bistvu gre za ponatis dela, ki ga je napisal prof. E. Corbino in ki obsega obdobje od leta 1861 do tridesetih let našega stoletja. Na slovesnosti so govorili predsednik trgovinske zbornice M. Modiano, prof. T. Fanfani s tržaške univerze in predsednik zavarovalnice «Assicurazioni Generali* Randone. V avditoriju nabrežnega hotela Europa v devinsko-nabrežinski občini je bila sinoči slovesnost ob zaključku prvega učnega leta jadranske mednarodne šole Združenega sveta, ki jo posečata tudi Slovenca Tamara Petaros in Aleksander Semen. Poleg šolnikov in študentov so bili navzoči krajevni župan Albin Škerk, avstrijski generalni konzul v Trstu Klein in predstavniki druz-beno-kulturnega življenja iz vse Fur-lanije-Julijske krajine. Prvi je spregovoril predsednik šole posl. Belci, ki je zaprosil za minutno zbranost v spomin na nedavno v Genovi preminulega veleposlanika Bartolomea Migoneja, gorkega pobomika za ustanovitev takšne šole v Italiji oz. na Tržaškem, s® obvezal v smislu nadaljnjega razvoja šole in poudaril vlogo deželne uprave pri njeni uresničitvi. Zatem je rektor Sutcliffe v angleščini obnovil celoviti enoletni študijski program, res bogat, in izrecno poudaril njegovo socialno vsebino z angažiranjem mladih obeh spolov v pomoči telesno in tudi sicer prizadetim. Naglasil je pomen soočanja učečih se s krajevno in de' želno stvarnostjo, tako tudi z navzočnostjo Slovencev in Furlan°v (na slovesnosti drugače o naši narodnostni skupnosti sploh ni bilo besede), povedal, da v prihodnjem šolskem letu, ki se bo začelo 6. septembra v dokončnem sedežu v D®" vinu, na zemlji princa Tum Taxisa. ne bosta več poučevala Drago Bajc in Cinzia Bonato ter naglasil, os so zanj bile največja nagrada besede, ki jih je izrekla mati hancu-kapiranega: «škoda, da bodo vase počitnice tako dolge*. . . S pozdravom nasvidenje jeseni je kratko spregovoril devinski pri**®' nakar je šestero fantov in dekle prikazalo modernizirano inačico starodavnega bojno-ljubezenskega P*®' sa iz neopredeljene dežele tretje®8 sveta. Nato je podpredsednik mednarodnega sveta šol Združenega sve ta Besse v dobri italijanščini izr®" kel zahvalo krajevnim, deželnim m vsedržavnim oblastem za njihov podporo temu mednarodnemu bakh8' laureatu, a devinsko-nabrežinski ***' pan Albin Škerk je med podobnim zahvalnim pozdravom dejaL daj njegova uprava šteje v čast navzočnost te mednarodne šole, kakrsnm je v svetu le še pet. .. Zadnji je spregovoril predsed® deželnega odbora Comelli, ki je jadranski mednarodni šoli po uspe* nem prvem letu videl potrdilo teze. >Po kateri kultura in izobraževan) pomenita bogato mednarodno soc®1' po premoženje in sredstvo za n8, daljnji omikan razvoj človeštva blagem sožitju med ljudmi ne gl®", na kakršno koli razliko med njim1-Obvezal se je, da bo deželna up*-8 va še naprej vsestransko podpira* razmah šole. t Novo šolsko leto se prične, rečeno, 6. septembra in tedaj s bodo vrste študentov in študent pomnožile s kakšnimi 90 njihovimi vrstniki še iz drugih držav z nih celin, ki zaenkrat v zavodu ®-so še zastopane, (dg) P* strahovitem čolnom trčenju obalni cesti Zaključen kongres kapitanov dolge plovbe V našem mestu se je zaključil II. vsedržavni kongres kapitanov dolge plovbe. Ob zaključku kongres je bil sprejet dokument, v katerem kategorija med drugim zahteva, naj se vsedržavnemu kolegiju kapitanov dolge plovbe prizna status pravne osebe in naj se njegovi predstavniki vključijo v vse tiste komisije in druga telesa na vladni oziroma ministrski ravni, ki se ukvarjajo s I problemi pomorstva. I V Miljah seminar joge Danes in jutri bo v telovadnici srednje šole «N. Sauro* v Miljah seminar joge, ki ga bo vodil Svvami Anandananda Sarasvvati, potujoči u-čenec Sivamija Satyanandaja Para-mahansaja od Bihar school of Joga iz Momghirja (Indija). Danes bodo lekcije od 15.30 do 19. ure, jutri pa od 8. do 12.30. Seminar prireja Center za jogo Shiva-Shakti iz Milj. Razstave V galeriji Romani v Ul. U. Fosco-lo 40/a je odprta razstava skulptur in grafik Sergia Cerrija in Maria Tavolarellija, ki bosta razstavljala do konca maja. V tržaški galeriji «11 Tribbio* na Piazza Vecchia razstavlja tržaški u-metnik Livio Rosignano. V Rcpnu se v Kraški hiši in kra-škem muzeju nadaljuje razstava Tržaški Kras, narava in človek. Razstava je odprta ob sobotah od 15. do 17. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18.30. Naznanjamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi oče, nono in pranono JOSIP ŽERJAL (BARONDO) Pogreb bo v ponedeljek, 30. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnic® glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči: sinovi Miro, Stano in Branko z družinami in drugo sorodstvo Boljunec, Koper, 28. maja 1983 Drevi v Križu farsa «Krokodil» Dramska skupina SKD «Tabor> * Opčin bo drevi ob 20.30 vprtzor la v dvorani doma Alberta Str* v Križu farso «Krokodil», ki J med našimi društvi doživela spjj® buden sprejem. Delo, ki v trofftK mični obliki obravnava izpade o^ rokracije ter ponarejene mite carski Rusiji nanašajoč se * i danjost, je dramatiziral in T. Drago Gorup. Gostovanje prirej KD Vesna. Pri Mambrcjevem hrastu na Radiu Trst A Pod .starozaveznimi šotori j® c.' klus izvirnih radijskih iger, ki J**1 J napisal tržašk psatelj Alojz Rem* Danes ob 18. uri bo na spoj®® tretja oddaja z naslovom »Pri M8® brejevem hrastu*. Zgodbo o A*® hamu, ki je izpod mogočnega Ma brejevega hrasta poslušal zgodov* svojih dni, kaj so tem okrog P®" njali kralji, bodo podali člani** dijskega odra v režiji Mirka M niča. • Nocoj ob 20. uri bo v Krožku kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo prva produkcija gojencev mestn ga konservatorija Tartini. Nastop bodo gojenci profesorjev G. Coi’8* A. Cristofolinija in O. Alemanna- Ob izgubi drugega očeta JOŽETA ŽERJALA izreka KD F. Prešeren globoko žalje Stanu Žerjalu in svojcenp KABARETNA SKUPINA «LE BALCON* ponavlja v italo-slovenščini satirično predstavo o sožitju «GIORDOB, CARDRAGI» Nastopajo: Noemi Calzolari, Boris Kobal, Sergij Verč, pri klavirju Aleksander Vopodivec v Avditoriju (Ul. Tor Bandena) danes, 28. t.m., ob 21. uri. Vstopnice so na razpolago v Pasaži Protti in pred predstavo v samem Avditoriju. Gledališča SSG Victor Lanoux: «Odpirač», danes, t-m., ob 17. uri v Divači. Alojz Rebula: «Hribi, pokrijte nas», jutri, 29. maja, ob 20. uri V alkarjevem domu v Ljubljani. Piero Chiara: «Delitev», v pone-aeijek, 30. t.m., ob 19.30 v Varaž-v torek, 31. t.m., ob 19.30, v Magrebu. VERDI ®anes ob 18. uri red B bo v gledališču Verdi ponovitev koncerta, ki Sa vodi dirigent Piero Bellugi, sodeluje Trio di Trieste. Na sporedu skladbe Kabalevskega, Ghedinija in Beethovna. AVDITORIJ Danes, 28. t.m., ob 21. uri ponovitev satirične predstave «Gior-dob, cardragi» kabaretne skupine balcon». Rezervacije pri glav-111 blagajni v Pasaži Protti. PRIMORSKO dramsko gledališče V ponedeljek, 30. t.m., ob 11. in *'• uri za Srednjo družboslovno eko-nomsko šolo v veliki dvorani Kulturna doma v Novi Gorici: W. “Uakespeare «Troilus in Kresida». CANK^RJKV dom ljubuana kulturni dnevi SLOVENCEV IZ ITALIJE Danes, 28. t.m. (srednja dvorana), ®d 20. uri «Skrinja orehova* - Primorska v plesu, pesmi in besedi. Jutri, 29. t.m., ob 19.30 (srednja dvorana): «Hribi, pokrijte nas*, Predstav SSG iz Trsta. V ponedeljek, 30. t.m.. ob 19. uri 'okrogla dvorana): Živeti kulturo -Okrogla miza o pogojih, oblikah in Problemih slovenske kulture v Italiji. .Vstopnice so v prodaji pri blagaj-n’ Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od do n. ;n 0d 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino ^Uppella Underground 18.00 - 20.00 - 22.00 «Lisztomania». Režija K. Russell. Aiiston 16.30 «Colpire al cuore*. Re-G. Amelio. • ".Eden I8.oo »State , buoni še-pofetfe*. J- tlorelli. 'azionale Dvorana št. l 'bb/15.00 *Punk angels». Dvorana šT. 5 ob 15.00 «Momenti blu». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Pixcot». Prepovedan „ mladini pod 14. letom, hrattacielo 17.30 «The blues bro-j. luers*. konice 16.30—22.15 «Pappa e cic-cia*. p. Villaggio, L. Banfi, M. . Uarlucci. dgnon 16.30 «L’ultima vergine ame-Ucana*. Prepovedan mladini pod .w- letom. ^rora 16.30 «Slok». •»Itol 18.00 «La storia di Piera*. p “repovedan mladini pod 18. letom, vristallo 17.00 «Attila, flagello di , Dio*. D. Abatantuono. moderno 16.00—22.00 «1 guerrieri del-a Palude silenziosa*. Prepovedan Rmladini pod 18. letom. art'o 15.30 «Dominio dei sensi*. Pre-Povedan mladini ped 18. letom. . '"orio Venete 16.00 «Blade runner*. uumicre 16.00 «Tutti per uno». Prvi veliki film Beatlesov. mm FEDOR M. DOSTOJEVSKI Sanje smešnega človeka fantastična povest Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane Danes, 28. maja, ob 12.15 na Trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois* v Trstu V torek, 31. t.m., ob 20.30 v Slovenskem klubu. Ulica sv. Frančiška 20. KULTURNO DRUŠTVO VESNA vabi danes, 28. t.m. ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križ na gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo uprizorila farso KROKODIL (po Fjodru Dostojevskem) Dramatizacija in režija: Drago Gorup OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC - DOLINA vabi na prireditev v okviru srečanj PREŽIHOVIH ŠOL iz matične domovine in zamejstva, ki bo danes, 28. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Šolske vesti Osnovna šola Bazoviški junaki v Rojanu vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 29. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu. Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec* v škednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na škedenj-ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali v šolo v prihodnjem šolskem letu. Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole. Šalita De Marchi 8, tel. 814-379, vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti. Osnovna šola na Proseku vabi na ogled razstave risb in ročnih del, ki bo odprta danes, 28. t.m., od 17. do 19. ure in jutri, 29. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. Osnovna šola P. Trubar iz Bazovice vabi starše in prijatelje' na otvoritev trim steze, ki bo na šolskem vrtu danes, 28. t.m., ob 11. uri. Obenem bo odprta tudi razstava likovnih in ročnih izdelkov. Danes se poročita naša pevca RITA in HENRIK ŽERJAL Iskreno jima čestita KD F. Prešeren iz Boljunca Danes praznuje SO. rojstni dan naša mama in nona LJUDMILA ŠVAGEU Ob tem visokem jubileju ji čestitamo in želimo vse najboljše Vojko, Inči, Peter in Marko Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja v poneftejjek, (30,:i.tTp., ob 19. uri. gostilni v Gabrovcu celovečerni koncert. Vljudno vabljeni. SKD Prosek - Kontovel in VZPI -ANPI vabita na komemoracijo talcev na proseški postaji, ki bo jutri, 29. t.m. Sodelujejo amaterski oder «J. Štoka*, godbeno društvo Prosek, pevski zbor Vasilij Mirk; govorila bosta Paolo Šema in Vladimir Kenda. Odhod izpred Soščeve hiše ob 10.30. KD F. Venturini vabi 1. junija ob 20.30 v kulturni center Anton Ukmar - Miro na koncert mladinskega zbora Glasbene matice. Zbor vodi Stojan Kuret. Razna obvestila Danes praznuje 60 let RADO LOVRIHA iz Doline 28 Vse najboljše mu želijo žena Sonja, hči Anamarija z družino, sinova Maurizio in Paolo, sestre Darinka, Draga in Meri z družinami ter vsi, ki ga imajo radi. Naše naročnike in bralce obveščamo, da so za potovanje v Turčijo in Anatolijo na razpolago še trije prostori. Morebitni interesenti naj se zglasijo v potovalnem urada Aurora za nadaljnja pojava, Izleti , SpDT priredi jutri, 29. t.m.. izlet ' °sebnimi avtomobili na Golake in Trnovski gozd. Zbirališče ob 8. ri Pred sodnijsko palačo. Včeraj-dahes Danes, SOBOTA, 27. maja , GOJKO | once vzide ob 5.22 in zatone ob 1 L'43 -- Dolžina dneva 15.20 — Lu- [ 'a vzide ob 22.34 in zatone ob 6.28. i Jutri, NEDELJA, 29. maja I MAJDA r«JUe včeraj: najvišja temperatu- I 44 8, najnižja 13, ob 18. uri 14.8 | j.opinje, zračni tlak 1014.2 mb usta- 1 tipk’ brezvetrje, vlaga 83-odstotna, t.ao oblačno, morje skoraj mirno, ^Peratura morja 18.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRT) DMRli SO: 89 letna Angela Kav-c vd. Pnlvi, 75-letna Nerina Laz-tri8 vd. Visintini, 75-letni Giuseppe 84 incan' 86 letni Giuseppe Zerial, 'letni Giuseppe Porrino, 80-letna nria Dabovich vd. Guštin. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) plrS Cavana 1, Trg Giotti (Sv. ? anči.ška) 1, Trg Osoppo 1. Ul. ruttj 19 Prosek, Milje (Lungo-are Venezia 3). do 13.00 in od 16.00 do 20.30) lrE Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) p ire Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. °$ek, Milje (Lungomare Vene- Skupnost vrtnarjev in vinogradni-! kov vabi jutri, 29. t.m., v Pod-I lonjer na «V. rajonsko razstavo vin*. Program bo obsegal skeče j Borisa Kobala in Sergija Verča, ! nastop zbora V. Vodnik in ples z Veselimi godci. Bivši borci 30. divizije, ki se nameravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI - ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175). BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ULICA F Fii.zi io - 61-ri<"ie SMUČARSKI KLUB »DEVIN* priredi v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol Klubski praznik PROGRAM: Danes, 28. maja, ob 14. uri odprtje kioskov: ob 15. uri tekmovanje v briškoli (32 parov); ob 15.30 slikarski ex tem pore (otr. vrtec, osn. in srednja šola); ob 18. uri vaške igre; ob 20.30 ples z ansamblom «L. Furlan*. Jutri, 29. maja, ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri nagrajevanje: ob 18. uri vaške igre; ob 20.30 ples z ansamblom «Aries*. Poskrbljeno za prigrizek in pristno domačo kapljico. PD MACKOLJE organizira danes, 28. in jutri, 29. maja TRADICIONALNI praznik češenj DANES, ob 16.00 odprti® kioskov — od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD JUTRI, ob 10.00 odprtje kioskov — ob 16.30 začetek bogatega kulturnega programa — od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD lekarne v okolici “oljuiiec: tel. 228 124: Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 211-001; °St’k: tel. 225-141; Božje polje, .°n‘k: tel. 225 596: Nabrežina: tel. •21; Sesljan: tel. 209 197. 'DAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure • '82 627, predpraznična od 14. do ' ure in praznična od 8. do 20. 3.MLADINSK1, W Društvo slovenskih tehnikov In naravoslovcev Slovenski raziskovalni inštitut Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici VABIJO SLOVENSKE DIJAKE 3. mladinski raziskovalni tabor ^Benečija 83» 29. avgust - 10. september Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, . naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijava in vpis udeležencev na sedežih! SLORI - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI, Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure. GORIŠKI DNEVNIK SKLEP VEČINE V OBČINSKEM SVETU 28. maja 1983 Tudi v Gorici bo treba plačati nov občinski davek na nepremičnine Pravijo, da je nov davek izrednega, letošnjega značaja 27. 5. 1983 Ameriški dolar 1.480.— Kanadski dolar 1.200,— Švicarski frank 710.— Danska krona 163.— Norveška krona 206.— švedska krona 196.— Holandski forint 525.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26.— Funt šterling 2.360.— Irski šterling 1.850.— Nemška marka 592.— Avstrijski šiling 83,70 Portugalski escudo 13,— Pezeta 10,— Jen 5,— Avstralski dolar 1.200.— Drahma 15.— Debeli dinar 16,— Srednji dinar 17.— MENJALNICA vseh tujih valut V novembru bomo na dom dobili nove davčne pole s katerimi nas bo občinska uprava obveščala, da moramo plačati davek na hišo, nov davek za hišo. Seveda velja to za tiste, ki imajo v lasti stanovanje ali pa več hiš ali drugih poslovnih lokalov. Sklep so sprejeli prejšnji večer v goriškem občinskem svetu. Ne gre za samostojno odločitev občinskega sveta, marveč za upoštevanje predpisov, ki jih je sprejel parlament. Državna blagajna je letos bolj prazna kot prej in zato daje država letos občinam manj denarja kot sicer. Zaradi tega je parlament izglasoval zakon, ki daje občinam možnost dobiti denar od novega davka na nepremičnine. Ta denar je v zameno za manjkajoči državni dodatek. Občine so tako primorane iztržiti ta davek v maksimalni dovoljeni vsoti, da dobijo v svojo blagajno denar, ki ga potrebujejo za normalno poslovanje. V marsikateri drugi občini so davek že odobrili, v Gorici so o tem razpravljali v četrtek. Seveda gre v vseh primerih za politični prepir. V občinah, ki jih upravljajo levičarski upravitelji, so proti predlogu glasovali demokristjani, v Gorici pa je za sklep glasovala večinska koalicija (KD, PSDI, PSI, SSk in PRI), proti pa so bili komunisti, liberalec in fašisti. Težko je reči koliko denarja bo treba plačati, kajti zakon je, kot vsi italijanski zakoni, precej zapleten. Treba bo upoštevati, če je hiša nova ali če je starejša in lastnik že plačuje ILOR. V prvem primeru naj bi za povprečno stanovanje plačali na jesen davek 40.000 lir, v drugem pa polovico manj. Večji bodo davki za tiste hiše, ki jih lastniki dajejo v najem. Tudi pri teh bo treba upoštevati ali se že plačuje davek ILOR, ali je stavba prosta tega davka. Upoštevati bo treba, tako kot pri normalni davčni prijavi, tako katastrski dohodek kot najemnino. Seveda si bo moral .vsakdo svoj davek izračunati sam in na jesen, v no- Vpisovanje v prve razrede slovenskih osnovnih šol v goriškem didaktičnem ravnateljstvu bo od 1. do 10. junija. Prijave sprejemajo v uradih ravnateljstva v Ul. Brolo, ob delavnikih od 9. do 12. ure. Prijave sprejemajo —v bolj oddaljenih krajih — tudi na šolah.' vembru, bo treba plačati ta novi davek. Ker je v Gorici zelo veliko ljudi, ki so lastniki svoje hiše ali stanovanja ali pa trgovine, bo novi davek prizadel zares veliko število ljudi. OD 26. JUNIJA MDA Brestovica 83 Čez mesec dni, točneje 26. junija, se bo na Krasu pričela letošnja mladinska delovna akcija republiškega značaja. Letos bo potekala pod geslom «Brestovica 83*, saj se je prejšnja «Kras*, ki je potekala v glavnem v okolici Kostanjevice in je trajala kar štiri leta, lani tudi uspešno končala. Na letošnji MDA bo sodelovalo 240 mladih iz raznih krajev Slove- nije, ki bodo na približno 4000 metrov dolgi trasi kopali jarek za vodovod in opravljali druga dela. Brigadirji, ki bodo na delovišču prisotni v dveh izmenah, bodo stanovali v naselju v Kostanjevici. Poleg dela na trasi imajo v programu tudi vrsto srečanj s krajani in še zlasti z mladimi, kulturne večere itd. Nositelj akcije, ki se bo zaključila 6. avgusta, je OK ZSMS Sežana. Tako kakor prejšnja leta, bodo organizatorji z veseljem sprejeli tudi mladince iz zamejstva, ki bi radi na akciji sodelovali. Sicer pa imajo mladi iz zamejstva možnost, da se, skupaj z Novogoričani, udeležijo tudi drugih MDA in sicer «MDA Suha krajina 83», «Spominski park Trebče*, «Istra 83», zvezne MDA «Podrinje Kolubara* od 1. julija do 1. avgusta. OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Telovadnico v SovodnjaK bodo odprli 24. junija Športni objekt bo začel služiti namenu že v jesenskih mesecih Poletni praznik v Sovodnjah, v sklopu katerega bodo tudi prireditve ob občinskem prazniku, bo od 18. do 24. junija. Potek prireditev bo sicer nekoliko okrnjen zaradi volitev, vendar si Sovodenj-ci, člani kulturnega in športnega društva, kar najbolj prizadevajo, da bi načrt speljali na najboljši in najbolj uspešen način. Prireditve se bodo pričele že v soboto, 18. junija. V nedeljo. 19. junija je napovedano prijateljsko nogometno srečanje med domačo enajsterico in moštvom iz Žirov, nastop folklorne skupine, pa še kaj. Osrednji dogodek poletne prireditve bo 24. junija zvečer, ko bodo odprli novo občinsko telovadnico, objekt, ki ga prav te dni pospešeno dokončujejo in ki bo prav gotovo vlil novega zagona športni dejavnosti v Sovodnjah in na območju celotne občine. Slovesnost ob odprtju bo združe fliiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHBHiuiimiiiiiimmiiiiMmiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiitiniitiiiiiiiiiiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiia ZAHTEVA SPREJETA NA VČERAJŠNJEM POSVETU DELEGATOV Čimprej bi bilo treba odpraviti omejitve v maloobmejnem prometu Predlog bodo postavili delegati iz Slovenije na zasedanju zveznega zbora skupščine Jugoslavije, ki bo v sredo V Novi Gorici je bilo včeraj posvetovanje delegatov iz Slovenije v zveznem zboru skupščine Jugoslavije. Obravnavali so predloge in pobude za zasedanje zveznega zbora, ki bo v sredo, 1. junija razpravljal tudi o sodelovanju Jugoslavije s sosednjimi državami. Potem ko jih je predsednik občinske skupščine Nova Gorica Zorko Debeljak seznanil s stanjem, ki je nastalo v občini po uvedbi omejitvenih ukrepov za pre bajanje meje s prepustnicami videmskega sporazuma, so udeleženci celotno vprašanje poglobili in ga osvetlili z raznih vidikov. Opozorili so, da je odprta meja bila in ostaja v funkciji jugoslovanske zunanje politike, oziroma mednarodne opredelitve države, pri čemer sta takšno vlogo utemeljila Tito in Kardelj. Delegati so nadalje poudarili, da imajo dovolj podatkov in drugih elementov zal ugotovitev, da so .omejitveni ukrepi-'na1 območju‘maloobmejnega prometa povzročili politično {•» *■ rl rt f fr* I imun r. J iiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiii SLOVESNO JO BODO ODPRLI JUTRI NOVA LOVSKA KOCA V ŠTANJELU NA KRASU Na slovesnosti bo govoril Stane Dolanc Jutri, 29. maja, ob 15. uri bodo v Štanjelu na Krasu izročili namenu novo lovsko kočo. Zgradili so jo s skupnim delom tamkajšnji lovci, ob sodelovanju in prispevku članov Društva slovenskih lovcev Furlanije -Julijske krajine, ki ima svoj sedež v Jamljah. Lovci iz naših krajev v zamejstvu so opravili 120 ur dela pri zidavi koče, ometali so zunanje in del notranjih zidov. Koča je velikosti. okrog 100 kvadratnih metrov in je v celoti podkletena. Ima veliko sejno dvorano z ognjiščem, spalno sobo, kuhinjo, skladišče in sanitarije. V kleti je velika garaža s shrambo za divjačino in za druge potrebe. Parcelo ie brezplačno odstopil lovec Jože Jazbec. Koča stoji med Štanjelom in Kobjeglavo, približno na sredini poti, 200 metrov oddaljena od ceste v borovem gozdičku. Vrednost koče, ki ima tudi turistični pomen za del Krasa, ocenjujejo na 500 milijonov starih dinarjev. V novem objektu se bodo zbirali domači lovci, dragi in zmerom dobrodošli gostje pa bodo tudi lovci iz naših krajev v zamejstvu. Kar zadeva stalež divjadi poudarjajo, da populacija srnjadi narašča, kaže pa se tudi prodor divjega prašiča in jelenjadi. Jerebica, nekdaj pogosta na Krasu, je izumrla. Vzroke je dejansko težko ugotoviti. Intenzivnejša vzgoja fazanov in vlaganje fazana v lovišče pa nista dala posebnih sadov. Intenzivnejša obdelava polj in njiv zadnja leta že kaže rezultate. Narašča namreč stalež male divjadi. Viden je prirastek poljskega zajca in fazana. Lovci na območju Štanjela so močno povečali odstrel lisice, kot glavnega prenašalca stekline, s tem pa je bil žal uničen tudi najvažnejši naravni selektor male divjadi. LoVska družina v Štanjelu ,je i-menovala za svojega častnega elana in otvoritelja. lovske koče zveznega sekretarja (ministra) za notranje zadeve Jugoslavije Staneta Dolanca. Ob otvoritvi bo imel tudi govor. V nedeljo bo lovska družina razvila tudi svoj prapor. Stiki med ZSKP i« KKZ i Glavni zastopniki Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, ki so v teh dneh na svojem sestanku tudi konkretno pripravili letošnjo revijo pevskih zborov CeciUjanko, ki bo jubilejna, so imeli tudi sestanek s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca- Sestanek je bil v Ukvah, prisotni so bili tudi domačini in Tržačani. V okviru sodelovanja, ki že ";>teka, bodo v oktobru v raznih kra jih na Koroškem priredili teden posvečen Slovencem v Italiji. Korošcem bodo prikazali različne dejavnosti pri nas. Sodelovali bodo še vnaprej tudi drugače, še posebej z raznimi zbori na revijah in drugih koncertih. Goričani so pražili željo, da bi na števerjanski festival ponovno prišel kak ansambel iz Koroške. JUTRI NA POLJANAH Nctekmovalni pohod (ob vsakem vremenu) Na Poljanah so se letos člani in prijatelji kulturnega društva «Kras» odločili za pripravo Kraškega praznika. škoda, da vreme prireditvi, ki se je že začela sinoči, zaključila pa se bo jutri, ni najbolj naklonjeno. Poleg kioskov z jedačo in pijačo, plesa in drugih prireditev, pripravljajo tudi netekmovalni pohod na dvanajst kilometrov dolgi progi po kraški gmajni. Start bo od 8.30 do 9. ure in sicer ob vsakem vremenu. V Gradežu kongres nemških zdravnikov Čeprav v teh dneh ni vreme najbolj naklonjeno, smo že v turistični sezoni, V Gradežu bodo jutri, v nedeljo. ob 17. uri, odprli že 31. spomladanski. kongres nemških zdravnikov, za katerega skrbita nemško in avstrijsko zdravniško društvo. škodo, oziroma hude posledice na raznih področjih. Odlok jugoslovanske vlade o depozitu za prehod meje je osiromašil stike in bistveno zmanjšal sodelovanje med obmejnimi kraji obeh dežel, ki so bili zlasti na območju Nove Gorice in sosednje gori-ške pokrajine do lanskega oktobra zelo intenzivni in raznovrstni. Delegati so želeli ponovno informacijo o posledicah, ki jih ima omejevanje prehodov za vzdušje in položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S podrobnostmi so se seznanili tako, da so v dvorani občinske skupščine poslušali pogovor, ki ga je o odnosu med omejitvenimi ukrepi za prehajanje meje in odmevi v sosednjem obmejnem prostoru v Italiji radijski časnikar Marjan Drobež i-mel s predsednikom teriotrialnega odbora SKGZ za goriško pokrajino dr. Mirkom Primožičem.' ','1i ;->• 1 -j, . V nadaljnji razpravi je.bUo -goVOr ra o tem, da v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah ne poznajo učinkov, oziromk pojava odprte meje z Italijo in predvsem zaradi tega ne podpirajo zahtev Slovenije za odpravo omejitvenih ukrepov. Ponekod menijo, da gre celo za nekakšne privilegije ljudi ob meji, ki pa so zaradi sedanjih gospodarskih težav v Jugoslaviji nevzdržni. «Občani drugod po Jugoslaviji ne vedo. za kaj pravzaprav gre*, je včeraj v Novi Gorici izjavil predstavnik predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije dr. Marjan Rožič. Delegati so spričo takih nejasnosti in pridržkov drugod opozorili, da je treba z resničnim stanjem celovito seznaniti vso jugoslovansko GORIŠKA HRANILNICA obvešča, da je od danes dalje nova številka hišne telefonske centrale, direkcije in glavnega sedeža v Gorici, Korzo Verdi št. 104, sledeča: 3811 Nadalje sporoča, da bo mogoče klicati direktno urade tako, da se zavrti številka 381 ter interno številko urada, s katerim bi radi govorili. javnost, pri čemer bi morali uporabljati argumente, dejstva in podatke iz procesov in gibanj ob meji. Sklenili so, da bodo na zasedanju zveznega zbora odločno zahtevali odpravo vseh omejitev v maloobmejnem prometu in izvajanje zadevnih mednarodnih sporazumov. O tem bodo v sredo govorili delegati Bogo Gorjan iz Ljubljane, Jolanda Slokar iz Nove Gorice in Jože Utenker iz Kopra. Obsojen zaradi poskusa izvoza valut« Zaradj ilegalnega izvoza valute so včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem sodili 26-letnemu jugoslovanskemu državljanu Xelalu Mak-stttijtcPant, ki”se je Vračal v do-mbvifio, je irtiel pri sčbi 12100 švicarskih frankov in okrog 2000 nemških mark. To se je zgodilo 21. t.m. na mednarodnem -mejnem * prehodu pri Štandrežu. Namesto v domovini, se je Xelal znašel v zaporu, včeraj pa pred sodniki, ki so mu prisodili osem mesecev zapora, odredili zaplembo neprijavljene valute in ga poleg tega obsodili še na plačilo denarne kazni v višini 13.333.333 lir in seveda na plačilo sodnih stroškov. OB VČERAJŠNJI STAVKI Na manifestaciji v Tržiču govoril Gianfranco Trebbi Na včerajšnjem zborovanju v Tržiču, v okviru vsedržavne splošne stavke, je govoril deželni tajnik sindikata UIL, Gianfranco Trebbi. V govoru je opozoril na številna nerešena gospodarska in družbena vprašanja, še zlasti pa na zaostrovanje odnosov med sindikati in zasebnimi delodajalci, na neizvajanje januarja letos sklenjenega sporazuma o ceni dela in krajšanju delovnega umika itd. Trebbi je v svojem posegu omenil tudi specifična vprašanja s katerimi se soočajo delavci na Goriškem in v Furlaniji-Julijski krajini. V TRŽIŠKEM PODJETJU DETROIT Končno podpisan sporazum o predaji proizvodne opreme PRAZNIK ŠPARGLJEV v štandrežu Danes, 28. 5.: ob 20. uri otvoritev in plesna zabava Jutri, 29. 5.: ob 15.30 slikarski ex tempore; ob 19.30 o-troška in mladinska igra ter ritmična telovadba; sledi plesna zabava Sobota, 4. 6,: plesna zabava Nedelja, 5. 6.: ob 19.30 nastopajo: štandreški mladinski zbor. zbor «Mirko Filej* ir štandreška dramska skupina z igro »Na stara leta*. Sledi plesna zabava. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. S podpisom pogodbe o predaji premičnin, operne in zalog (celotnega premoženja razen zgradb) podjetja Detroit družbi Detroit Refrigeration, .ie bil napravljen prvi stvaren korak na poti k skorajšnji obnovitvi proizvodnje v tržiškem podjetju. Pogodbo so podpisali v četrtek predstavniki podjetja Ceschelli, stečajna skrbnika Romoli in De Grassi ter predstavniki deželne družbe Friulia. Družba Detroit Refrigeration je tako postala lastnik celotne proizvodne opreme, zalog in drugih dobrin, medtem ko je staro podjetje zaenkrat še ohranilo lastništvo nad stavbo, kjer pa se bo kljub temu, vsaj do konca leta 1985, odvijala proizvodnja. Zdaj, ko se je uredila formalna stran glede lastništva, najbrž ne bo težko spet obnoviti, pa čeprav postopoma, proizvodnjo. V ospredju je seveda tudi vprašanje ponovne zaposlitve odpuščenih delavcev. Aretirali so ga, preden je stopil na vlak Pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah so včeraj v prvih jutranjih urah aretirali 21-letnega ganskega državljana Kojo Aba. Tako naj bi se namreč pisal mladenič, ki so ga okrog 4.30 prijeli na tržiški železniški postaji, malo prej preden bi stopil na vlak proti Benetkam. Pri njem so našli 1.300.000 lir in nobenega dokumenta, zaradi česar si preiskovalci še niso povsem na jasnem o pravi istovetnosti čmo-poltega mladeniča. Aba naj bi de- nar v četrtek, pozno zvečer, izmaknil nekemu mornarju na velikem splavu, ki služi za prevoz premoga v tržiško termocentralo. Aba naj bi se pritihotapil na ladjo ter v polmraku izvedel svoj podvig, vendar pa ga je pri tem opazil eden od mornarjev. Aba se je sicer izgubil v noč, vendar so ga nekaj ur zatem izsledili na železniški postaji. na tudi s slavnostno sejo občinskega sveta — 24. junij so namreč v sovodenjski občini proglasili za občinski praznik — podelitvijo priznanj občanom za aktivnost na športnem in kulturnem ter gospodarskem področju ter s krajšim kulturnim sporedom, ki ga bodo oblikovali v glavnem domači zbori in skupine. Pripravljajo tudi nastop osnovnošolskih otrok v ritmičnih vajah. Nova občinska telovadnica bo za uporabo odprta že v jesenskih mesecih. Do takrat bo namreč občinska uprava poskrbela za ureditev okolice, kakor tudi za ustrezno dovoljenje za uporabo. Negovan Nemec razstavlja v Beogradu Akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj pri Novi Gorici — poznamo ga tudi po umetniških stvaritvah, ki jih je izdelal v naših krajih — je nedavno z velikim uspehom razstavljal svoja dela v Beogradu. V Galeriji Doma jugoslovanske ljudske armade je predstavil 46 skulptur, 25 risb in 15 fotografij javnih del oziroma objektov. Medtem Negovan Nemec razstavlja tudi v znani Sivčevi hiši v Radovljici. Za tamkajšnje občinstvo in kritiko je pripravil 25 skulptur in 20 risb. Uvod v zloženko, ki je izšla ob razstavi — slednja bo odprta 14 dni — je napisala ravnateljica Muzeja občine Radovljica Maruša Avguštin. Interpelacija KPI o zaostrovanju položaja v gospodarstvu Komunistični svetovalci v goriškem občinskem svetu so te dni na župana Scarana naslovili pismeno vprašanje v zvezi s slabšanjem splošnega gospodarskega stanja zlasti pa še v zvezi s krizo v nekaterih obratih v Gorici, oziroma neposredni okolici. Komunisti vprašujejo za razloge, zaradi katerih še ni bila obnovljena proizvodnja v podgorski tekstilni tovarni, dalje kaj namerava občinska uprava ukreniti, da bi preprečila dokončno zaprtje tovarne In-teco, kakšni^so razlogi za odpuste v tovarni Ta'.. Giulia in kaj n^pie-rava občina " ukreniti da bi se zo-perjštavila taki politiki. " Komunisttj^poudarjajo, da je samo v omenjenih treh podjetjih v nevarnosti okrog 1000 delovnih mest. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi jutri, 29. t.m., na izlet v Soško dolino z vzponom na Stol, Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7. uri. V primerit slabega vremena izleta ne bo. Kino (j or i ca VERDI 18.00—22.00 «Missing - scom-parso*. J. Lemmon in S. Spaček. CORSO 17.45—22.00 «L’aereo piu paz-zo del mondo... sempre piu paz-zo». R. Hays in J. Hagert. VITTORIA 17.30 — 22.00 «Ragazzine perverse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS1()R 18.00-22.00 «Scusate 11 ritardo*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Destructors*. Movu t.orico in okolica SOČA 18.30—20.30 «Ameriški gigo-lo». Ameriška ljubezenska drama. 22.30 «Dekleta». Kanadski erotični film. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 20.30 «Lovei sužnjev*. A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341. POGREBI Danes v Gorici ob 9. uri Marija Simčič vd. Bon iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pod-gori. ob 12. uri Alfredo Novelli, iz hiše žalosti v Ul. Nizza 17 v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. KMETIJSKO POSESTVO PINTAR Valerišec 7 - Tel. 884165 Števerjan - San Floriano del Collio (Gorica) Obveščamo cenjene odjemalce, da smo na 18. vinski razstavi »Gran Premio Noe* v Gradišču prisotni z naslednjimi vini: DOC «Collio» — Arom. traminec 1982 DOC «Collio» — Cabernet franc. 1981 DOC «Collio» -r Sivi pinot 1982 DOC »Collio* — Beli pinot 1982 DOC »Isonzo* Arom. traminec 1982 DOC «Isonzo» — Cabernet franc. 1981 DOC «Isonzo» — Istrska malvazija 1982 DOC «Isonzo» — Renski rizling 1982 DOC «Isonzo» — Furlanski tokaj 1982 Namizno belo vino — Zlata rebula 1982 Trebenjska godba a bo pripravila MIP Nova Gorica (Mesna industrija Primorske), ki je tudi pokrovitelj prireditve. Ob priliki te slavnosti je v načrtu tudi bogat srečolov. Torej vse nedeljske obiskovalce lovske koče v Štanjelu pričakujeta veselje in razvedrile. niiMiiiiiuiiuiiMAMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiu OBISK PRI PODJETNIH GOSPODARSKIH NAČRTOVALCIH Čedadska industrijska cona nudi nove možnosti razvoja Odpiranj« manjših prostih con za sodelovanje s sosedi - Gospodarska kriza n« prizanese nikomur, vendar so se ljudje tudi ustrezno organizirali Industrijska cona v Čedadu naj bi po besedah njenega predsednika prof. Jacoluttij*-.,, Izrečenih na pogovoru z občinsko delegaci- teri hrano in drugo blago nabavljajo po znatno nižjih cenah kot v trgovinah. 1 Mr' Gospodarska kriza ' >ni prizade- jo jz Tolmina, .skupno.,z. malo..in-„.t sla uiti.,čedadski,.industrijski .coni. rlnpfri icl/A nKrfnicl/o oon /-» >. čnn Uno nNro fm i io mar! fomi dustrijsko-obrtniško cono v Špe tru bila kandidat zai-tteto-italijan-sko-jugoslovansko industrijsko kooperacijo, ki je doslej niso še u-speli uresničiti v prosti coni na Krasu in ki, kakor , je znano, ostaja vedno aktualna. Za odpiranje manjših prostih con, ki naj bi vzpodbudile to sodelovanje vzdolž vse meje, so se najprej zavzeli videmski komunisti, njihov predlog pa so sprejeli tudi tamkajšnji gospodarski krogi. Seveda je od sprejetja takšnega predloga pa do izgradnje obrata z mešanim kapitalom dolga pot, ki. kakor vemo, ne prinaša takojšnjih in zadovoljivih finančnih učinkov. Mimo reševanja tega vprašanja, ki ga radi prepuščamo gospodarstvenikom, p>a je za nas in na temle mestu vendarle zanimivo, kakšne kapacitete imajo strukture, ki jih Čedajci ponujajo za u-resničevanje kooperacijskih dogovorov, čemu že sedaj služijo in kakšne so njihove razvojne možnosti. Prejšnji dan smo med obiskom tolminske občinske delegacije pri ogledu čedadske industrijske cone spoznali, da obsežen kompleks večjih in manjših obratov leži na nekdaj obdelovanih kmetijskih površinah zapadno od Čedada, tam, kjer leži manjša furlanska občina Moimaceo, ki je tako kot Čedad del svojega ozemlja odstopila za izgradnjo industrijske cone. Za vodiča nam je tisti dan bil čedadski župan Pascolini, živahen in aktiven prvi občan, sedaj zaradi infarkta med zadnjo občinsko sejo prisiljen, da za daljši čas prepusti krmilo na občini nekomu drugemu. Pascolini je povedal, da je prvi del industrijske cone na desni strani državne ceste Čedad - Videm že nasičen z obrati in da bodo na levi strani ceste pričeli graditi na površini 200 tisoč kvadratnih metrov infrastrukture za preostali del cone. Čedadska je ena izmed 12 v deželnem razvojnem načrtu določenih industrijskih con, zgrajena z deželnim prispevkom in s finančnimi olajšavami za podjetnike, ki so v njej zgradili svoje proizvodne obrate. Po besedah prof. Ja-coluttija so na površini 292 tisoč kv. metrov zgradili 17 malih industrijskih in obrtniških obratov železarske in lesne stroke. V konzorciju, ki upravlja to cono, pa je, poleg Čedada in Moimacca, še 13 beneških občin. «Ko smo leta 1978 v tej coni začeli zaposlovati tudi Benečane, se je izseljevanje zanje prenehalo. Od 620 zaposlenih delavcev, jih je 250 iz Benečije.« je še dejal predsednik konzorcija. V industrijsko cono so napelja li železnico, plin, uredili so kanalizacijo z dvema čistilnima napravama, napeljali so seveda tudi e-lektriko, ki obrate napaja preko trafo postaje z močjo 130 tisoč voltov. / Poskrbeli so tudi za socialne storitve za v tej coni zaposlene delavce. Odprli so obrat družbene prehrane z dnevno zmogljivostjo 700 kosil. Tri tisoč članov je u-stanovilo konzumno zadrugo, v ka- Več obratov je zaprtih, med temi tudi -Continental, kjer je delalo precej Beneških Slovencev. Novi lastnik namerava krizo v Conti-nentalu premostiti z uvedbo novega proizvodnega programa. Kakšen bo perspektivni program, je najbrž zelo težko povedati, morda celo nemogoče, če niso znane razmere na svetovnem tržišču, če ne obvladaš tehnologije in zlasti če nimaš denarja. S temi problemi se ne ukvarja železarski obrat ARMCO, ki smo ga obiskali in kjer smo se pogovarjali z direktorjem, ki vodi to upeljano podjetje z visoko razvito avtomatsko tehnologijo. Iz številk, ki jih je direktor z menedžerskim profilom stresel iz rokava, smo si odslikali dokaj jasno podobo razmer. Izvedeli smo, da o-brat proizvede letno 50 tisoč ton krogel različnih dimenzij iz visoko kakovostnega, rekli so nekonkurenčnega jekla za mletje kovin. Ta obrat s šestimi proizvodnimi linijami in 25 milijardami lir letnega prometa je mednacionalna ameriška družba zato zgradila v tem - kraju, da proizvaja za evropski in severnoafriški trg. Poleg drugih odjemalcev njenega proizvoda so tudi jugoslovanski rud- niki Bor. Trebča in Majdanpek. V tovarni je zaposlenih 60 delavcev. 17 uradnikov in 8 tehni- ''■koV: Proizvodnja poteka v treh " ■ izmenah • od ■ •ponedeljka" dt)J sobote;' kalilnica pa obratuje tudi ob sobotah in nedeljah. Z drugimi besedami to pomeni, da proizvodni ciklus v tem obratu nikoli ne preneha. In da nikoli ne preneha. naj zapišemo tudi to ugotovitev, silovit ropot, ki je prav gotovo na robu človeške zmogljivosti. V takšnih pogojih je finančni učinek prav gotovo zelo visok. Visok pa je tudi zato, ker je čedadska ena izmed sedmih ali o-smih tisočev delovnih organizacij te mednacionalne družbe, razkropljenih po 40 do 50 držav. Družba je investirala v najrazličnejše dejavnosti, da v primeru krize enega sektorja pokrije izgubo in ustvari dobiček z drugim. Takšna je pač logika multina-cionalnih družb, gospodarskih organizmov. ki so marsikdaj celo močnejši od držav samih. Želeli smo zabeležiti trenutek iz življenja v naši soseščini, da bi spoznali še neko dimenzijo, ki o njej po navadi ne pišemo. Pa bi bilo prav. če bi pisali, in bi bilo zlasti prav. če bi včasih naša razmišljanja naravnali v to smer. GORAZD VESEL Prav gotovo edinstven upamo tudi edini primer Letošnje leto poteka v znamenju natečajev in habilitacij v o-troških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Med tisoči učiteljev in profesorjev, ki delajo habilitacije in državne natečaje po vsej Italiji je tudi petinšestdesetletna profesorica Liana Biasco, po rodu iz Apulije, ki pa živi v Milanu. Z odliko je dokončala pedagoško fakulteto na vseučilišču v Neaplju in sicer iz glasbene vzgoje — iz klavirja. V ocenjevalni komisiji je bil tudi slavni skladatelj Cilea. Poučuje glasbeno vzgojo že od leta 1932. Njeno največje veselje je igranje na klavir in pri njej se je učilo klavirja na tisoče dijakov. Kot pianistka je nastopala na koncertih po vsej Evropi in žela pomembne uspehe na mednarodnih tekmovanjih, med drugim je zasedla 2. mesto na mednarodnem tekmovanju na Dunaju. Za italijansko šolo pa kaže, da ji vsi ti uspehi in dolgotrajno poučevanje ne dajejo pravice do vstopa v stalež. Pred par leti je izšel zakon, s katerim so stopili v stalež številni šolniki, ki so poučevali več let kot suplenti in to brez kakih izpitov. Tudi omenjena profesorica bi morala stopiti v stalež s tem zakonom, toda šolski skrbnik v Milanu, kjer ženska poučuje že 20 let, ji je preklical imenovanje, ker na učiteljišču ni bilo predvideno poučevanje glasbe. Tako da profesorica Liana Biasco je še vedno le začasna profesorica na ' učiteljišču v Milanu. Letos bo pri ■65' letih delate državni natečaj kot mnoge njene mlajše kolegice, da dobi stalež in pokojnino! Novinarjem je pikro izjavila, da se čuti ponižano, ker ob dolgotrajni in blesteči . karieri bodisi kot pianistka bodisi kot profesorica glasbe mora v' starosti delati izpite, da ji priznajo stalež. To je eden od neštetih prirpe; rpv, ki se dogajajo v italijanskem šolstvu in ki so' pogosti tudi pri naših šolnikih, saj imamo na slovenskih šolah profesorje, ki poučujejo več kot 12 let kot začasni in letos delajo habilitacijo, da bi postali stalni. To ponovno dokazuje, da so italijanski zakoni neživljenjski in neprimerni. M. P. • • • RIM — Ameriški «vesoljski avtobus«, ki so ga pred dnevi pripeljali na velikem letalu «boe ing 747» v Pariz, bodo pripeljali v sredo v Rim, kjer si ga bodo lahko Rimljani ogledali v popoldanskih urah. Preden bo nosilno letalo pristalo na leta'išču v Ciam-pinu, bo napravilo širši krog nad mestom. Seveda si bodo ameriško «space shuttle« lahko ogledali le povabljeni, torej državniki, visoki častniki in strokovnjaki. fIr v ju Kinautolju —— METEOR - 1979. Režija: Ronald Neame. Igrajo: Sean Con-nery, Natalie Wood, Karl Malden in drugi. RAI 1, v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30. Nam že znani režiser Neame («The Poseidon adventure«) se ponovno predstavlja s katastrofalnim filmom cMeteors. Zemlji grozijo meteoriti s planeta Orfei. Ko se situacija izkaže dramatična (meteoriti padajo na Hong Kong, Švico, New York), si ZDA in ZSSR podata roko in skupno rešujeta problem. Človeštvo v boju z naravo: zelo izkoriščena tema predvsem komercialnih filmov. Kaos, panika, nemoč človeka pred naravnimi pojavi so vir, iz katerega Neame črpa snov, da ustvari velik spektakel. CHINATOWN - 1974. Režija: Roman Polanski. Igrajo: Jack Ni-cholson, Faye Dunaway, John Hu-ston in drugi. RAI 3, v sredo, 1. junija, ob 20.30. Zanimiva zgodba detektiva, ki je slučajno vpleten v njemu nerazumljivo igro. Špekulantov in kriminalnih tolp. Postopoma se spletka rešuje in se odkriva pretresljiva resnica. Vzdušje napetosti in fanatičnost vsakdanjosti Polanski iznajdljivo prikaže na podlagi pričakovanja nesreče, hudega, strahu. Iz realnosti črpa tiste grozljive dogodke, ki jih današnja družba skoro prezira, ker pač le redkokdaj motijo blaženo življenje posameznikov. Okvir filma predstavlja Los Angeles tridesetih let opisan v romanih R.' Chandlerja. Ta mojstrovina dopolni Polanski jev opus: «Rosemary’s baby» (1968), «Cul-de-sac» (1966), «Le locataire* (1976). IL GIORNO DELLO SCIACAL-LO - 1973. Režija: Fred Zinne-mann. Igrajo: E. Fox, T. Alex-ander in drugi. Retequattro, v četrtek, 3. junija, ob 20.30. Zinnemann je režiserjevo kariero začel v Nemčiji (s Siodmakom in Ulmerjem), nato se je preselil v Ameriko, nekaj časa je sodeloval s Flahertyjem in zatem sledil «newyorški» šoli. Perspektiven in obetaven režiser torej, ki pa je razočaral. Vseeno je ostal v zgodovini filma predvsem zaradi del «High Noon» (1952) in «From he-re to eternity» (1953). Tematika njegovih novejših filmov, vedno revnejša, še bolj opeša zaradi običajne filmske zgodbe in nedolžnega moraliziranja. Pričujoči film je kriminalka: vohunska organizacija je za petami killerju. . . DAISY MILLER - 1974. Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Cvbill Shepherd, Barry Brown, Mildred Natwck in drugi. TV Ljubljana, v petek, 3. junija, ob 21.15. ' Na filmskem bienalu leta 1981 se je predstavil s filmom «Dan, ko so se vsi smejali*, še prej pa je realiziral ^Zadnjo filmsko predstavo* in «Kino za groš». Film «Daisy Miller« pa ni preveč u-spel. Vsaj za kritiko ne. Gre za zgodbo lepe in bogate Američanke Daisy, ki osvaja moške po vsej Evropi. Glavno krivdo neuspeha pa ima Cybill Shepherd, ki ni zaigrala preveč prepričljivo vloge Daisy. NEDOLŽNI ČAROVNIK - «Nie-winni czaodzieje* - «Ingenui per-versi* - 1960. Režija: Andrzej VVajda. Igrajo: Zbignieiv Cybul-ski, Krystyna StypuIkowska, Ta-deusz Lomnicki in drugi. TV Koper, v petek, 3. junija, ob 20.30. Filmi v kinodvoranah s... m: COLPIRE AL CUORF - 1982. Režija: Gianni Amelio. Scenarij: Vincenzo Cerami. Igrajo: Jean Louis Trintignant. Fausto Rossi, Laura IVlorante. Kino «Ariston» v Trstu, od 27. do 30. maja. «Colpire al cuore» je prvenec italijanskega režiserja G, Ame-lija, predstavljen na lanskoletnem beneškem bienalu. Kritika in publika sta z zanimanjem sledila temu filmu, predvsem zato, ker obravnava problem terorizma. Vendar je ta fenomen režiserju služil, da je prikazal različen pristop dveh generacij (oče - sin) do tega problema. Dva različna pogleda, vendar sta oba pred pojavom terorizma zmedena, brez odgovora na mnoga vprašanja. Sodobna tematika je torej o-grodje, ki služi režiserju, da razkrije človeški aspekt posledic terorizma in odnos odrasel - mladostnik, ki je Ameliju bil vedno pri srcu. Dve generaciji torej, ki različno reagirata na terorizem: oče pretresljivo in protislovno, ta fenomen mu je pretrgal mnoge vezi, podrl upanja, celo prepričanja; sin pa, ki nima izkušenj, reagira instinktivno, zahteva razlago, odločen pristop. Medtem ko je lik mladega Emilia natančno o-risan, njegovo obnašanje je odločna negacija teroristične ideologije, je oče mnogo bolj dvomljiv, negotov, skoro pasivno naklonjen tej ideologiji. Konflikt med generacijama doseže skrajnost, ko Emilio ne zaupa več očetu in zbeži od doma. Njun razkol ni samo generacijski, pač pa je odvisen od nečesa, ki ju presega in tlači. Dve osebi torej, ki sta vedno v konfliktu; kljub temu se iščeta in drug drugega potrebujeta. Nasilje torej «zadene srce», najgloblja čustva človeškega življenja. o M Beležke FILM IN TERORIZEM Film že pol stoletja obravnava razne aspekte terorizma. Vsa vrsta političnih kriminalk in socialnih filmov postavi v ospredje teroriste, vendar jih predstavi kot heroje državnih revolucij in jih zato občinstvo sprejema. V Italiji se kinematografska produkcija ne u-kvarja več s sodobnimi političnimi problemi. In to že od obdobja neorealizma. Le v komediji se obravnava določena aktualna problematika. Eden izmed razlogov tega je, da niso filmi o terorizmu komercialni in so zato malo dobičkonosni. Povrhu tega so televizijske kronike in dnevniki že toliko polni napetosti ..sjjsjj^nce ja, da se vsak dan posameznik dovolj zave kfute zanimivosti sodobnega časa. In v Italiji se filmski režiserji in scenaristi' itd 1 Občini leyo u-smerjeni in dobro vemo, kako se levica čuti soodgovorna za nastanek in razvoj terorizma. Vsekakor se je tuji}, italijanska kinematografija skušala spoprijeti s tem sodobnim fenomenom. Zelo zanimiv je poskus režiserja Massima Pirrija. ki je posnel «Ita-lia, ultimo atto?*. Delo .je, žaj malo znano; gre za zgodbo treh teroristov, ki v rimskem centru ubijejo ministra za notranje zadeve. Avtor spretno in dokaj verodostojno stopi v mrtvaški svet oboroženega fanatizma. V obliki kronike je tema obravnavana tudi v sodobnejšem filmu Piera.Giu-seppa Murgie «La festa pčrriu-ta». Vendar teroristični umori, ko so preneseni na ekran, težko za-dobijo tehtno ideološko osnovo. Naj omenim še, da so v obravnavi te «bolezni» današnje družbe mnogo bolj uspešni nemški režiserji R. W. Fassbinder, A. Klu-ge, V. Schlondorff in drugi so zrežirali film v epizodah «Deutsch-land in Herbst» (1978) in predvsem Margarethe von Trotta s filmom, ki je dobil «z!atega leva» na beneškem filmskem bienalu leta 1981 «Die bleieme Zeit». mn............................................................................................................ilmiiuuiitHiiinimiiiniinliii..................................... KUS PALETA IZ LJUBLJANE OBISKALI REPEN Mladi gostje so prinesli bogastvo poezije in baleta Ni vzroka, da bi se prijateljski in kulturni stiki med Slovenci na obeh straneh meje ne nadaljevali, kljub začasnim težavam, ki jih prinaša uvedba depozita. To oviro so premostili člani kulturno - umetniške skupine Paleta — dijaki srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani s svojim nastopom v prijetni in lepo urejeni vasi Veliki Repen. K sodelovanju sta mlade povabila slikar Klavdij Palčič in pesnik Marko Kravos. V imenu gostiteljev iz Trsta je Ljubljančane sprejel tržaški u-metnik - slikar Demetrij Cej, ki jih je spremil do Velikega Repna, kjer so si v okviru zadruge *Naš Kras» ogledali njihovo k raško hišo, ki je edinstven spomenik, in izvedli kulturni program. Ne da bi vzbujal posebno po zornost, je na razstavo v galeriji z naslovom *Tržaški Kras, nara va in človek» opozarjal plakat na velikih vhodnih vratih, ki pc se brez prijazne sosede Anice Go mizelj sama ne bi odprla. V intimnem vzdušju prijetnegi dvorišča je bil kulturni program Recitatorji so recitirali pesu Alojza Gradnika, Kosovelovo Krc ško vas, poezije Mojce Seliška iz zbirke Kitara v žepih, vse po svečeno Krasu in kamniti pokra jini in tudi pesmi Marka Kravo sa iz zbirke Tretje oko. Iz knjige Veter v laseh pisate- ljice Zore Tavčar, so prebrali odlomek z naslovom Babica, ter odlomek iz Knjige Senčni ples A-lojza Rebule. Točke je mlada kantavtorica Sena Sarkič povezovala z \astnimi skladbami. Plesna skupina baleta je izvedla nekaj gorenjskih plesov, baletna skupina s Klavdijo Savre na čelu pa je odplesala balet Ciga ni hitijo • v nebo. Prebrali so tu di nekaj še neobjavljenih pesmi. Silva Plotajsa ■ Sica iz zbirke «7». DARJA TRTNIK Tržaški višješolci so nastopili v ljubljanskem Cankarjevem domu Maturanti s slovenskih srednjih šol so se seznanili tudi z ljubljansko univerzo Srednja naravoslovna šola je povabila v Ljubljano tržaške višje šole, da bi sodelovale na kulturnem tednu mladih, ki je bil v Cankarjevem domi od 16. do 21. maja. Nastop naših šol je bil 16. maja zvečer. V ponedeljek zjutraj je odpotoval v Ljubljano avtobus s tržaškimi maturanti, ki so želeli pobliže spoznati ljubljanske fakultete, na katere bi se na jesen lahko vpisali. V Ljubljani so se nam pridružili tudi koroški dijaki. Matu- 1111111111111*1 llllll tlllllllllllt Hilli Ulil lili IIImi || Hi| ||| 11111111111111111111 mmmm V VVillianisburgu (ZDA) se sestajajo predstavniki najbogatejšlh, kjer iih sprejemajo domačini v starinskih oblačilih, varujejo pa jih voja-I ki v modernih uniformah, za katerimi pa je še veliko stare miselnosti ranti smo si v spremstvu spremljevalcev ogledali nekatere fakultete. seveda vseh ni bilo mogoče obiskati. Po skupnem kosilu smo se pogovarjali med seboj in se skušali pobliže spoznati. Za trdnejše stike, pa je bil razgovor prekratek, ker so morali Korošci zgodaj odpotovati domov. Uspešnejši so bili profesorji in ravnatelji, ki so se domenili, da sprejmejo povabilo Korošcev, naj jih na jesen obiščemo v Celovcu. Kmalu je prišel čas, ko smo morali v Cankarjev dom, kjer smo imeli generalko in nastop. Po kosilu sta iz Trsta odpeljala v Ljubljano še dva avtobusa dijakov, ki so z maturanti pripravili kulturni program. Po dveurni vožnji v razbeljenih avtobusih smo prispeli pred ljubljansko naravoslovno srednjo šolo. To šolo obiskuje približno ti ,soč dijakov, škoda, da nismo ime li časa, da bi si ogledali prostore namenjene usmerjenemu naravo slovnemu pouku, že smo moral na avtobus, ki nas je odpeljal pre< Cankarjev dom, kjer so nas ča kali maturanti za skupen nastoj V okrogli dvorani, kjer smo na stopili, je bil pravi živ-žav. Vsa ka skupina je hotela ponoviti svo jo točko programa, toda za vse ni bilo dovolj ne časa, ne prostora. Končno je bilo vse pripravljeno in okroglo dvorano so odprli gle- dalcem. Čeprav nas je v Cankarjev dom povabila šola, ki ima okrog tisoč dijakov, smo ugotovili, da je med publiko le malo ljubljančanov. ' Na ploščadi sredi dvorane so najprej dijakinje in dijaki učiteljišča prikazali Beneško Slovenijo v recitaciji, pesmi in plesu. Sodeloval je vokalni sekstet, folklorna skupina z rezijanskim plesom ter rezijanska pesnica Luciana Paletti. Narečna pesnica je podala svojo liriko v rezijanščini. To je bil resnejši del programa in so ga učiteljiščniki pripravili v sklopu šole, kot šolsko dejavnost. Nadalje je nastopil priznan kitarist Marko Feri, dijak liceja F. Prešeren. To šolo obiskuje tudi dijakinja Vesna Cupin, ki je lepo odigrala na klavir dve skladbi. Nastopil je tudi kantavtor Ivo Tul iz šole cj. Stefan* in je lepo pre senetil z izvirnimi pesmimi. Narodnozabavni in rock ansam bel šole F. Prešeren sta zaigrala nekaj veselih motivov. Za konec ie ubrano zapel zbor dijakinj in lijakov, ki so ali so bili člani mla finskega zbora Glasbene matice n obiskujejo šolo E. Prešeren. Zbor je sproščeno vodil B. Kuret Čeprav v dvorani skoraj ni bilo ljubljanske publike, kateri je bil nastop naših šol namenjen, smo zadovoljni, da smo podali zani miv in prijeten kulturni program. Margi la Alenka "d&itta CZohutti artikli za cvetličarje • Keramika in vse za kompozicije • Velika izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143 "j - - M , « - n KERAMIČNE PLOŠČICE IN OPREMA ZA KOPALNICO CERAMICHE BRUNETTA TRŽIČ Ul. A. Colombo 9 Tel. 0481/72129 AAAUTISPORT g FRISORI UL. PIGAFETTA 5 - TEL. 826-846 ZA LJUBITELJE MORJA IN JADRANJA MA ML Mj TA. ti A jadrnica izdelana v Trstu Kit: 14.950.000 Lit (brez IVA) ■ Plovna: 23.950.000 Lit (brez IVAJ smt T , .1,-M j I. I|T i ,qs.) Modo I m Zlatarna - Urarna La u renti nudi veliko izbiro vseh vrst ur: ročnih, stenskih in budilk SERVISNI CENTER_______ SEIKO TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240 , ! Kosmina Sergij vam nudi najboljše eiektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CAST0R - ARIST0N NAMEŽINA CENTER Telefon 200123 Sil EDI HODILI košarka DRUGI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V FRANCIJI Neverjeten poraz «plavih» proti Špancem Izgubili so s točko razlike - Zahodnonemški sodnik močno oškodoval Jugoslovane Italijani le v drugem polčasu strli odpor požrtvovalnih Švedov - «Azzurri» v vodstvu Drugi dan evropskega košarkarskega prvenstva v Franciji je prine-'° ljubiteljem jugoslovanske košarke bridko razočaranje. «Plavi» so namreč sinoči v zelo pomembnem srečanju s točko razlike izgubili pro-* Španiji in sedaj bo za uvrstitev v polfinale bržkone odločal ponedeljkov dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. «Azzurri» pa so se včeraj ®»rali močno potruditi, da so strli odpor požrtvovalnih Švedov. Tako *li drugače pa so Italijani po dveh kolih nepremagani na vrhu lestvice. Španija — Jugoslavija 91:90 (48:54) ŠPANIJA: Sibilio 14, Gimenez 2, ?®nay 12, Martin 16, Corbalan 16, P6 La Cruz, Lopez. Iturriaga 10. San Epifanio 21, Artega, Creus, Sodbah •JUGOSLAVIJA: Petrovič, Kiča-Grbovič, žižič 6. Slavnič * 1 5, Radovanovič 23, Vilfan ■ Dalipagič 22, Savovič 3, Sunara, Poljak. SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Me-tzger (ZRN). PROSTI METI: Španija 29:40; Jugoslavija 24:32. PET OŠEBNIK NA-pAk: žižič (26); Kičanovič (30); ifpez Iturriaga (31); Romay (34); Ualipagič (39). Grčija Španija Prancija Švedska TAKO NA EP ^ skupina (Limoges) L KOLO: Italija - Španija 75:74; ■ugoslavija - Francija 80:76; Grči-,a ' Švedska 69:66. ’• KOLO (včeraj): Italija - Šved-89:74; Španija - Jugoslavija Francija - Grčija 79:77. LESTVICA »talija 2 2 0 164:148 4 Jugoslavija 2 1 1 170:167 2 2 1 1 146:145 2 2 1 1 165:165 2 2 1 1 155:157 2 202 140:158 0 DANAŠNJI SPORED 1L30: Italija - Grčija (TV 2 - neposredni prenos); 18.00: Jugoslavija ' Švedska (TV KP in LJ - posredni prenos ob 21.45); 20.30: Franca - Španija. B skupina (Caen) L KOLO: ZRN - ČSSR 86:74; 2‘^ozemska - Izrael 78:72; SZ -rol]ska 88:76. J- KOLO (včeraj): Poljska - ČS 15:72 (33:31, 66:66:); Nizozemca - ZRN 79:67 (36:34); SZ - Izra-61 92:87 (43:46). Xl LESTVICA Nizozemska 2 2 0 157:139 4 LIMOGES — Jugoslavija je sinoči v izredno izenačenem in razburljivem srečanju izgubila s točko razlike proti Španiji in sedaj bodo «pla-vi» verjetno marali premagati Italijane, da se bodo lahko uvrstili v polfinale. Jugoslovani so včeraj proti nevarnim Špancem začeli dokaj spodbudno. Kaj kmalu so si priigrali zanesljivo prednost (ki je znašala tudi 13 točk) in vse je kazalo, da so že v uvodnih minutah dobili «ključ», s katerim bodo premagali nevarne nasprotnike. Dobro so namreč skakali pod košema, poleg tega so tudi zelo uspešno metali na koš. Dalipa-gič je bil v tem delu skoraj nepogrešljiv, izredno zanesljivo pa so igrali tudi ostali in še posebno Radovanovič. Nato pa so varovancem trenerja Gjergje moči pošle. Po drugi strani pa so Španci z bolj agresivno o-brambo in s hitrimi protinapadi celo dohiteli Jugoslovane, ki pa jim je vseeno uspelo končati prvi polčas v vodstvu s šestimi točkami. V drugem polčasu se je bil pravi boj za vsako točko. Žal, pa je v tem delu stopil v ospredje zahodnonemški sodnik, ki je močno oškodoval Jugoslovane (žižič in Kičanovič sta morala kaj kmalu na klop zaradi petih osebnih napak) in tako se je za «plave» začela prava drama. Obe ekipi sta precej grešili, prave skupne igre na obeh straneh ni bilo. Moštvi sta se tako, ob številnih napakah, menjavali v vodstvu. Živčnost pa je zajela košarkarje obeh ekip in tudi trenerja. «Plavi» so v zadnji in dramatični akciji še imeli možnost, da bi dosegli koš, toda zamudili so tudi to priložnost in Španci so tako zmagali s točko razlike. 89:74 SZ ZRN R°ljska a 2 0 180:163 1 1 153:153 1 1 151:160 DANAŠNJI SPORED 14.30: Poljska - Izrael; 16.50: SZ ' /jRN; 20.30: ČSSR - Nizozemska. •‘"ni,, SAVONA — Včerajšnjo etapo je označevala izredna visoka poprečna hitrost (več kot 40 km na uro), kar obenem dokazuje, da se Saronnijevi tekmeci še zdaleč niso vdali v svojo usodo in da so tudi včeraj poskušali presenetiti roza majico, ki pa je še vedno odločila v zadnjih desetih kilometrih, ko je zahodni Nemec Braun silovito potegnil, si nabral nekaj sekund prednosti in jih odbržal do konca. V sprintu za drugo mesto je bil nato najhitrejši Freuler, za njim pa je bila skupina najboljših. «Giro» pa se je praktično končal za Battaglina. Že prejšnje dni se ni najbolje počutil, včeraj pa je prispel z več kot polurno zamudo, tako da res nima več nobenega upanja. Nič bolje se ni godilo De Wolfu, Gava-ziju, Rosoli in Francozu Villevianeiu, ki so prispeli nekoliko pred Battagli-nom. Danes bodo koleslji, v Piemontu, kjer jih čaka precej 'nevarna etapa od Savone do Orte za skupnih 219 HlIlIliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilllllllllllllllllliniilllllllllllllUllltllHIimflllllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllliliitillllllltilllllllllllllllllllMiliiiiiiiiiiiuiiiHiiiiini Italija — Švedska (40:42) ITALIJA: Caglieris 6. Bonamico 4, Gilardi, Costa, Brunamonti 4, Vil-lalta 16. Meneghin 8, Riva 24. Vec-chiato 17, Marzorati. Sacchetti 10. ŠVEDSKA: Magarity 12, Malion, Nystrom 6, Nordgren 5, Karlsscn 6, 0 2 146:161 fr—f-Gr*nfr—2-: -R-ahm -17- Feldreich 16r 0 2 159:170 0 Eriksson 10, Skyttevall. SODNIKA- .Dagan (Izr,.) in iTNj-chols (ZDA). - PM: Italija 23:29, švedska 8:13. LIMOGES — Končni izid v tem srečanju naj ne vara: Italijani so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor presenetljivih Švedov, ki so ves prvi polčas držali «v šahu» favorizirane «azzurre». Šele v drugem polčasu so se varovanci trenerja Gambe «prebudili», in to v glavnem po zaslugi malega Caglierisa, ki je končno uredil igro svojega moštva in ob sodelovanju klubskih tovarišev Vecchiata in Sac-chettija je Italiji vendarle uspelo si priigrati rahlo prednost in nato tudi po pričakovanju zmagati. Poleg teh igralcev pa sta v vrstah italijanske reprezentance zadovoljila še Antonella Riva, ki je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec srečanja, in Villalta, ki je v ključnih trenutkih dosegel nekaj pomembnih košev. Švedi so zelo ugodno presenetili ne samo zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti, temveč tudi zaradi dokaj zadovoljive tehnične in taktične priprave. Kljub zmagi pa tudi v tem sre- čanju Italijani niso pustili najboljšega vtisa in bodo morali zato v nadaljevanju prvenstva še krepko popraviti svojo formo. 1 TENIS Mednarodno prvenstvo Francije Coimors in Lendl v osmini finala PARIZ — V šestnajstini finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Američan Connors s 6:3, 6:1, 5:7, 6:1 premagal Gildemeistra (Čile), čehoslovak Ivan Lendl pa s 6:0, 6:2, 3:6, 6:0 Martineza (Bolivija). Med ženskami so v šestnajstini finala med drugim dosegli naslednje izide: Horvath (ZDA) - Kohde (ZR N) 6:4, 7:5; Mandlikova (ČSSR) -White (ZDA) 6:0, 6:1; Everth Lloyd (ZDA) - Goolagong Cawley (Avstralija) 6:2, 6:2; Temesvari (Madž.) -Brzakova (ČSSR) 6:0, 6:3. KOŠARKA DREVI V TRETJI IN ODLOČILNI TEKMI V VICENZI Jadranovci za napredovanje v B ligo Med našimi športnimi ljubitelji izredno zanimanje za to srečanje - Tekma ob 21. uri Letošnje prvenstvo C-l lige je bi- malno motivirani in da se bodo lo nedvomno izenačeno in privlačno, saj se je prav do zadnjega kola več moštev potegovalo za boljšo u-vrstitev v «play-off». Košarkarji Jadrana bodo drevi v Vicenzi odigrali svojo zadnjo letošnjo uradno tekmo, ki je obenem tudi najpomembnejša, saj bo odločala o moštvu, ki bo napredovalo v drugo italijansko ligo. Oba tekmeca, tako Jadran kot A-mericanino sta v regularnem delu prvenstva dokazala, da upravičeno merita na prestop v B ligo, ravno v zadnjem aktu prvenstva pa se bo moral eden od dveh s porazom odpovedati napredovanju. Jadranovci bodo z drevišnjim dvobojem odločili o svoji bodoči usodi, z eno samo tekmo bodo pridobili pravico nastopa med drugoligaši. Današnje srečanje je že vnaprej «razburilo» duhove navijačev, ljubiteljev košarke in prav gotovo tudi igralcev samih, ki se dobro zavedajo važnosti današnjega srečanja. O tekmi v Vicenzi bi tokrat ne govorili in sploh si ne upamo drzniti nobenega predvidevanja. Na dlani je, da sta obe moštvi za danes maksi- gralci na igrišču poslužili tudi zadnjih rezerv svoje moči, da bi lahko lastno moštvo osvojilo zmago. Našo združeno ekipo bo v Vicen-zo pospremilo tolikšno število navijačev, da sploh ne pomnimo, da bi kdaj prej naši ljudje pokazali toliko navezanosti in toliko zanimanja za predstavnike našega športa, ki so bili v raznih športnih panogah na vrhuncu. To je najbolj zgovoren dokaz, da je našim ljubiteljem všeč košarka, ampak da so predvsem čustveno navezani na moštvo, drugače bi si res ne znali kako razlagati tako masovne mobilizacije, ki je ne zmorejo niti mnogi prvoligaški klubi. Z naše strani zagovarjamo stali- POMEMBNO OBVESTILO NAVIJAČEM ZA VICENZO Avtobus štev. 1 odpelje ob 16. uri s Trga Oberdan v Trstu. Avtobus štev. 2 odpelje ob 15.15 iz Boršta (pokrajinska cesta), ob 15.30 izpred županstva med Dolino in Boljuncem in ob 16. uri s Trga Oberdan v Trstu. Avtobus štev. 3 odpelje ob 15.45 z Opčin (Prosvetni dom). Avtobus štev. 4 in 5 odpeljeta ob 15.45 z Opčin (Prosvetni dom) in ob 16. uri s Proseka. Avtobus štev. 6 odpelje ob 15.45 s Proseka. Avtobus štev. 7 odpelje ob 16. uri s trga v Nabrežini. Vse uavijače prosimo za točnost. Vsakdo naj sede v avtobus v kraju, za katerega se je prijavil. Voznik vsakega avtobusa bo imel spisek z imeni, zaradi česar spremembe niso možne. Najkasneje pol ure po končani tekmi bodo avtobusi odpeljali iz Vicenzc proti Trstu. Kdor bo potoval z osebnim avtomobilom naj zavije z avtoceste pri drugem izhodu — Vicenza o-vest. športna palača je v športnem centru v Vicenzi in sicer v Ul. Goldoni. Klub prijateljev JADRANA šče, da so naši košarkarji boljši od domačinov in po našem mnenju je tudi prednost domačega, igrišča v takih tekmah, ko se odloča o nadaljnji usodi nekega moštva, pravzaprav relativna. Za naše košarkarje bo drevišnje zadnje srečanje obenem tudi priložnost, da na igrišču dokažejo, da so na gostovanjih ravno tako nevarni in zagrizeni kot na domačem terenu. Kot še nikoli poprej bodo dreviš-njo tekmo odločale tudi tehnične malenkosti in psihološka priprava igralcev obeh ekip. V takih razmerah pa pride do izraza razlika med vrhunskim in poprečno dobrim moštvom in prepričani smo, da bodo naši fantje u-strezno izrabili svojo zadnjo možnost napredovanja. (Cancia) Radijska prenosa tekme Americanino — Jadran Drevišnjo tekmo Americanino -Jadran (ob 21. uri v Vicenzi) bosta neposredno prenašala tudi Radio Trst A in Radio Opčine (na valovni dolžini 90,6 MHz za Trst in 98,7 MHz za Kras). •«iaiiaiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiii>aiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaii«>ii«aiiiii>i>>iaii*i8|>itvi>iiiii||ii>1iKiiiiiiiitl8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBi*iBi««iiiii>iiaiiaiiiiiaiiiitiii>BKaiiiiii«ii«iiiiiiiiiiiaiiiiiitiiii»*>i«iii>iiiiii*>**(iiiiiiiiiiiif KOLESARSTVO NA 14. ETAPI DIRKE PO ITALIJI Prva zmaga tudi za Gregorja Brauna Saronni trdno v vodstvu - Battaglin z več kot polurno zamudo °DBOJKA DREVI V PRVI TEKMI V REMANZACCU Juventina Belca za obstanek v ligi Standrežci favoriti - V 1. MD na Tržaškem se pričenja povratni del .Klub temu da se je večina od-. Ibarskih prvenstev končala, na odbojkarskih igriščih ni pobega mrtvila. MOŠKA C-2 LIGA j, , a obstanek v C-2 ligi bodo mo-1 odbojkarji Juventine Belce iz ,> an^reža še dvakrat v športno are-s p Drevi se bodo prvič spoprijeli (p^av Bordignonom v Remanzaccu, Je z drugouvrščeno ekipo iz D skupine za napredovanje, ki St,_nast°pala v pokrajinskem prven- Vidma in Pordenona. Kot je Ha"*!!0' .je JuvenUna Belca osvojila iz d0®1™' lestvici 4. mesto. Tekmec a' Remanzacca je prava neznanka, s glede na osvojene točke v prven-jn 'i D lige (14 točk to je 7 zmag M 'J Poraze v 10 prvenstvenih na-za Orla in tovariše ne bi biuri k-1* nePremagljivi. kljub te-da igrajo prvo odločilno srečajta JWcc* domačimi gledalci. Za ndrežce pa je potrebno tokrat iz- bojevati čimbeljši izid pred povratnim srečanjem doma, ki bo čez teden dni . 1. MOŠKA DIVIZIJA Tržaška četverica za napredovanje pričenja drevi s povratnim delom za napredovanje. Po prvem letošnjem porazu bodo imeli zastopniki Krasa na drugi strani mreže «dobrega znanca*, Inter 1904, ki so ga letos že trikrat zlahka premagali. Za slovenske odbojkarje bi pomenila zmaga v tem nastopu osvojitev najmanj drugega mesta na končni lestvici in s tem skoraj gotov kakovostni skok. Na Goriškem se bo Juventina v zaostali tekmi spoprijela v Foljanu z domačo- Mobilcaso, ki je v tem srečanju nesporen favorit. Domačini so na drugem mestu lestvice, slovenski odbojkarji pa zadnji v tej skupine za napredovanje. V tolažilni skupini se bosta v slovenskem derbiju spoprijela ekipi Soče in goriške Oiympie. Goričani sicer vodijo in po vsej verjetnosti bodo dosedanji izkupiček 12 točk povečali še za dve, ker je Soča slabši nasprotnik, saj je samo dvakrat zmagala. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Neizkušeni ekipi Sovodenj in Soče nista izbojevali kakšnega posebnega uspeha v letošnjem prvenstvu. V igri sami sta obe šeslerki pokazali velik napredek in njun pene-deljski obračun v telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo zanimiv pa ne glede na to, da so Sovodnje na predzadnjem in Soča na zadnjem mestu lestvice. (G. F.) Italija boljša od Španije HERTOGENBOSCH - Potem ko je na kvalifikacijskem turnirju za evropsko odbojkarsko prvenstvo v prvem srečanju Italija premagala Švedsko, je včeraj odpravila tudi Španijo z gladkim 3:0 km, na startu pa jih bo skupno še 147. VRSTNI RED 1. Braun (ZRN), ki je 243 km od Savone prevozil v 5.56’20” s poprečno hitrostjo 40,891 km na uro; 2. Freuler (švi.) po 13”; 3. Bincolet-to; 4. Hoste (Bel.); 5. Ricco: 6. Pi-rard (Niz.); 7. Chinetti; 8. Moser; 9. Cassani; 10. Bonnet (Fr.) 11. Bom-bini; 12. Algeri; 13. Schepers (Bel.); Prijeten družabni večer športnega združenja Bor Športno združenje Bor je priredilo sinoči v svojih prostorih družabni večer, na katerem je predstavilo svoj novi društveni znak. Praznika, ki je povsem uspel, se je udeležilo lepo število ljudi, med katerimi tudi nekatera znana športna imena, kot so Borut in Darjan ter njun oče dr. Drago Petrič. Prisotna je bila tudi Jadranova košarkarska ekipa ter znani in priljubljeni animator ljubljanske televizije Mito Trefalt, ki je duhovito povezoval spored raznih družabnih iger. Na začetku je prisotne pozdravil ter spregovoril o pomenu športnega delovanja v zamejstvu predsednik društva Mitja Race. Prijeten večer ie popestril ansambel Galebi z Opčin. 14. Rosola; 15. Cipollini; 16.’- Zappi; 17. Bernardeau (Fr.) 18. Jones (VB); 19. Biatta; 20. Rodriguez. . . 28. Van Impe (Bel.); 29. Beccia; 32. Saronni; 39. Contini; 41. Baronchelli; 42. Visentni; 46. Panizza; vsi v Freu-lerjevcm času. SKUPNA LESTVICA 1. Saronni 65.46'26”; 2. Visentini po 2’20"; 3. Thurau (ZRN) po 2,34”; 4. Contini 3'08”; 5. Van Impe (Bel.) 3’16”; 6. Panizza 3’36”; 7. Prim (Šve.) 4’00”; 8. Femandez (Šp.) 4’08”; 9. Lejarreta (Šp.) 4'24”; 10. Baronchelli 4’38”; 11. Beccia 5’56; 12. Ruperez (Šp.) 5’50”; 13. Chozas (šp.) 6’04"; 14. Vandi 611”; 15. Chioccioli 6’38”; 16. Moser 6’47”; 17. VVilmann (Nor.) 7’00”; 18. Santo-ni 714”; 19. Verza 7’33”; 20. Mimoz (Šp.) 7’37”. Danes stopita na skupno življenjsko pot DRAGICA BLAŽINA in DARKO KRIŽMANČIČ Svpjia odbornici Jn njenem izvotjoneu iskrem čestita •••••■• ŠK Kras Akcija za gradnjo igrišča v Križu Pred tremi leti so v Križu odprli obnovljeni večnamenski Dom Alberta Sirka, ki predstavlja zelo pomemben dejavnik vaškega družbeno -političnega življenja. Že pred odprtjem tega pomembnega objekta sta organizaciji, ki upravljata dom (ŠD Mladina in KD Vesna) izrazili potrebo, da se na spodnjem dvorišču čimprej uredi športno igrišče ter tako uresniči zamisel, o kateri se v Križu že dalj časa govori. Akcija za gradnjo igrišča, ki jo vodijo odborniki ŠD Mladina po dogovoru ■ z upravnim odborom doma in s KD Vesna, je stvarno stekla že pred meseci, prvi sadovi dela pa so že sedaj vidni, saj so prizadevni kriški športni delavci že izravnali zemljišče ter postavili ogrodje za ograjo. «Dela pa je še na pretek,* nam je povedal predsednik ŠD Mladina Enio Bogateč, «zato računamo na pomoč in na sodelovanje ljubiteljev športa in tudi vseh vaščanov. Posebno pa pričakujemo, da se bodo naši udarniški akciji pridružila zlasti vaška mladina, saj bo igrišče v pryi vrsti namenjeno njej. Če nam -bo- uspelo kolikor toliko-hitro izpeljati to prvo fazo del in če nam bodo Križani s prostovoljnimi prispev- #r ki priskočili na pomoč, bomo lahko že ob koncu poletja postavili na igrišče najnujnejše rekvizite za košarko in za odbojko. Poleg tega pa bo igrišče tudi primemo za raznovrstne kulturne prireditve in za razne oblike družabnih srečanj.* «Novo igrišče bo torej pridobitev ne samo za naše društvo, ampak tudi za vso vaško skupnost,* je mnenja predsednik ŠD Mladina. «Kar padeva specifično pa mislim, da nam b»,ta objektdal.možnosLza. raz-, širitev dejavnosti tudi na odbojko m • na košarko, čeprav o1 tem 'nismo še nič konkretnega načrtovali. Sedaj smo napeli vse sile za gradnjo igrišča, za naprej pa se bomo še dogovarjali.* Naj omenimo, da goji kriško športno društvo namizni tenis, smučanje, telovadbo, rekreacijo in pa baletno dejavnost. Udarniška delovna akcija za gradnjo igrišča se bo nadaljevala danes in jutri. Zbirališče ob 9. uri. oM’ en - Na.sliki„.(foto.Loreuco Bogateč): . med udarniško akcijo na dvorišču^ Doma Alberta "Sirka. «iiiiiii>iiiiiiiiiiiii!ifiiiiiiiiiiitiiii«iiiiiiiiiiiiiiiii im iiimiiiii iii iiiii ii iiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiifiiiiiiiiin NOGOMET SLOVENSKE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH Primorec pred pomembno tekmo Igral bo doma proti moštvu GMT ■ Breg v gosteh - Na Goriškem zadnje kolo NA TRŽAŠKEM Medtem ko sta se prvenstvi 1. in 2. amaterske lige končali v nedeljo, bodo v 3. AL igrali pare predzadnjega kola, v katerem bo vodilna Aurisina počivala, S tem i-ma možnost Primorec, ki igra pred domačo publiko, da dohiti Nabre-žince na vrhu lestvice, medtem ko Breg gre v goste nevarnemu S. Vitu. Primorec — GMT Razpoloženje v vrstah Primorca, pred tem skoraj odločilnim srečanjem, je dobro. Vsi nogometaši so redno trenirali, pa čeprav je dež nekoliko oviral redni potek treningov. Navijači so seveda prepričani o zmagi Primorca in tudi nogometaši računajo na ves izkupiček, s katerim bi dohiteli vodilno Aurisino. Naloga Primorca seveda ne bo lahka, čeprav ne gre pozabiti, da so Trebenci v prvem delu prvenstva zanesljivo s 3:1 premagali enajste- .................................UH"««««"".......1.................................................mn........milnim..........................mm,.mm...................... Sklenjen turnir bank '•nagraditvijo nastopajočih ekip in dov z Goriškega, si je 1. mesto pri-l_i boljših posameznikov se je za- borila Banca Antoniana, ki je v kij!”.”1Jsln posameznikov se je D,. 'ci'a 3. izdaja medbančnega no-joetnega turnirja, ki ga je tokrat kP ’?ravil rekreacijski krožek Krneč-H-Jjanke. V imenu slovenskega de-ntA'a zavoda sta se prisotnim Kalila Ivo Berdon in naak!"' jj, a,‘ zadeva turnirja, katerega se •etos udeležilo 7 denarnih zavo- Zdravko ki sta izročila tudi priz- finalnem srečanju s 4:2 premagala ločniško obrtno posojilnico. V srečanju, ki je veljalo za 3. mesto, je Goriška hranilnica odpravila igralce Kmečke banke z rezultatom 3:1. V tekmi za 5. mesto pa je Banca del Friuli visoko (10:1) premagala Banco Cattolico. Na sliki: igralci Kmečke banke so se nu turnirju dobro izkazali. DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT H DANES SOBOTA, 28. maja KOŠARKA C-l liga 21.00 v Vicenzi: Americanino -Jadran NOGOMET »Pokal San Giovanni* 20.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Kras - Stock MINIBASKET «Turnir Plasmon* 16.15 v športni palači: Ferrovia-rio A - Kraški zidar; 15.15 v Nabrežini: Sokol - Stella Azzurra; 18.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor -CAMB. ODBOJKA Moška C-2 liga 18.00 v Remanzaccu: Pav Bordi-gnon - Juventina Belca. 1. moška divizija 18.00 v Trstu, telovadnica liceja «Galilei*: Inter 1904 Kras; 20.30 v Foglianu: Mobilcasa - Juventina. »MINI - VOLLEY» Pokrajinsko prvenstvo 15.00 pri Banih: nastopajo tudi Bor, Sloga in Sokol. JUTRI NEDELJA, 29. maja NOGOMET 3. amaterska liga 16.00 v Trebčah: Primorec - Gran di Motori; 10.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: S. Vito - Breg; 16.00 v Foglianu: Fogliano - Juventina; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Vermeglia-no; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Sagrado. Začetniki 9.30 v Miljah: Fortitudo - Breg; 10.30 v Repnu: Kras - Campanelle. Najmlajši («poprvcnstvo») 10.30 v Trebčah: Primorec - Li-bertas KOŠARKA 1. moška divizija 11.00 v Trstu, Istrska ulica: Fa-nin Derb.v - Bor B; 11.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor A - Alabarda. Kadetski turnir ŠD Sokol 8.30 zbirališče v Nabrežini. Nastopajo: Sokol, Bor. Kontovel in Ilirska Bistrica. Daiifs v Bazovici odprfj« (rim steze Pri osnovni šoli Primož Trubar v Bazovici bodo danes odprli trim stezo. Uradna svečanost se bo pričela ob 11. uri. Poleg odprtja trim steze pa bo na sporedu še telovadni nastop učencev bazoviške osnovne šole, nakar si bodo prisotni lahko o-gledali razstavo ročnih in likovnih izdelkov učencev te šole. POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 30. maja ODBOJKA 1. moška divizija 20.00 v štandrežu: Soča - 01ympia. 1. ženska divizija 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje - Soča. NOGOMET »POKAL SAN GIOVANNb Drevi Kras - Stock Drevi bodo Krasovi nogometaši opravili svoj krstni nastop na turnirju za «Pokal San Giovanni* pri Sv. Ivanu, ko se bodo pomerili s Stockom, ki je' letos izpadel iz prve amaterske lige. Kot predvideva pravilnik turnirja se lahko vsaka ekipa ojači z dvema igralcema, ki sta registrirana pri drugih društvih. Sprva naj bi na tem turnirju s Kra som nastopala Gajina igralca Marko Rismondo in Gabrielli, a potem ko si je slednji v nedeljskem derbiju z Zarjo huje poškodoval, bodo morali Kraševci poiskati novo okrepitev. P0 vsej verjetnosti bo to eden izmed goriških nogometašev, čeprav je dre višnji nasprotnik Krasa letos izpadel iz lige, kljub temu čaka danes Kraševce zahtevna naloga. Današnja tekma bo v Drevoredu Sanzio ob 20.30. (Z.S.) rico GMT, ki v povratnem delu igra zanesljiveje kot v prvem. Tržačani so namreč v drugem delu prvenstva doživeli le dva poraza (S. Lui-gi in Aurisina). Zato bodo morali Trebenci igrati zelo previdno. Primorec bo jutri igral v naslednji postavi: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj. Bruni, Lugnan, Mo-desti, E. Kralj, Finessi, Dettori, Ri-tosa, I. Milkovič, P. Kralj, W. Milkovič. S. Vito — Breg Po zmagi nad S. Anno je morala v taboru Brega nekoliko boljša in prav zaradi tega so tudi optimistično razpoloženi za jutrišnje gostovanje. Praznik SK Devin Tudi letos priredi SK Devin že tradicionalni praznik, in si cer danes. 28., in jutri. 29. maja. Letošnja novost je, da bo praznik v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol in ne, kot prejšnja leta, v Mavhinjah. Tudi običajne tekme v rolkah (Pokal Grmada) ne bo. ker je bila odložena na po znejši datum. Kljub temu bo na prazniku precej živahno, saj bodo prisotni lahko tekmovali v bri-školi in se med seboj pomerili v raznih vaških igrah. Učence otroških vrtcev, o-snovnošolce in srednješolce pa čaka slikarski ex tempore. Plesalci se bodo lahko zavrteli ob zvokih ansamblov «L. Furlan in Aries*. Seveda ne bodo manjkali dobro založeni kioski in pristna domača kapljica. Vsi se seveda zavedajo, da presenetiti S. Vito ne bo lahko, kljub temu pa predstavniki dolinske občine odločno jurišajo na zmago. Če se bodo «plavi» potrudili in igrali odločno, jim to lahko tudi uspe. Breg bo jutri igral v naslednji postavi: Paniconi, Grizonič. Pinzin, Pavletič, Dazzara, Peroša, Kraljič, Mondo, Albertini: Strnad, M. Tul; Zubin, Barut, Martini. (B. R.) NA GORIŠKEM Fogliano — Juventina štandrežci bodo zadnjo tekmo v tem prvenstvu igrali v Foljanu z e-kipo. ki zaseda 6. mesto na razpredelnici. že zaradi dejstva, da gre za zadnje srečanje in da obe ekipi nimata posebnih ciljev, je težko napovedati, kako se bo tekma odvijala, če pa ocenimo moč obeh ekip, lahko rečemo, da imajo domačini rahlo prednost in to tudi zato, da se Štandrežcem oddolžijo za pekoč, poraz (3:8), ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva. Mladost — Vermegliano Srečanje v Doberdobu, ki bi moralo odločati o končnem zmagovalcu (to če bi Kraševci ne izgubili dve nepotrebni srečanji), bo tokrat za Mladost le obrobnega pomena. Vermegliano bo moral na tem srečanju doseči vsaj remi, saj bi drugače postavil celo v dvom napredovanje in to tudi, če je v drugem delu prvenstva bil stalno v vodstvu. Sovodnje — Sagrado Sovodenjci se bodo od tega prvenstva poslavili s tekmo proti Sa-gradu. Obe ekipi zasedata spodnji del razpredelnice, zaradi česar so Marsonovi varovanci v rahli prednosti. NOGOMET ZA SREČANJE S ŠVEDSKO Noknih sprememb pri «azzurrih» ASTI — Bearzot si očitno hoče zavarovati hrbet v primeru poraza s švedsko, saj bo za jutrišnjo odločilno tekmo v okviru kvalifikacij poslal na igrišče reprezentanco z «mundiala*: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Conti, Tar-delli, Rossi, Antognoni, Graziani. Tako, če bo kaj narobe, mu bo težko kakrolj očitati: več kot zaupati ekipi, ki je osvojila svetovni naslov, pač se ne da narediti. Kljub temu pa pomislekov gotovo ne manjka, začenši od Juventu-sovih igralcev. Bearzot je sicer prepričan, da poraz v Atenah ni pustil nobenih posledic, nasprotno, po njegovem naj bi med Turinčani vladala velika želja, da se čimprej spet odkupijo. Morda je to tudi res, kar pa so pokazali proti Hamburgerju, ne daje prevelikega optimizma. Zato je morda še bolj verjetno to, da pač Bearzot trmasto vztraja pri svojem konceptu počasnega vključevanja novih imen v reprezentanco, čeprav je včeraj dejal, da bodo sedaj začeli s programom obnove, pa naj se srečanje kakorkoli konča. ...................((»n«............................ mi umu................m.m.Hm.lt KOŠARKA NA KADETSKEM TURNIRJU Bistričani favoriti Prireditev bo jutri v Nabrežini - Poleg Ilirske Bistrice bodo nastopili še Bor. Kontovel in Sokol Vse je že nared za turnir kadetov, ki ga bo jutri, 29. maja, priredil nabrežinski Sokol. Udeležile se ga bodo 4 slovenske ekipe (Ilirska Bistrica, Kontovel, Bor in seveda So kol), ki se bodo potegovale za le tošnji naslov na tem nabrežinskem košarkarskem turnirju. Pred ostalimi peterkami so nekoliko favorizirani gostje iz Ilirske Bistrice zlasti zaradi svoje dobre telesne priprave. Važno vlogo pa bo odigral tudi Bor, ki se je izmed slovenskih ekip na Tržaškem najbolje uvrstil v pravkar končanem prven stvu. Za presenečenje bodo lahko poskrbeli tudi domačini, če jih bo občinstvo v precejšnjem številu bodrilo. Tekme se bodo odvijale na odprtem igrišču v Nabrežini. V primeru slabega vremena pa bodo preložene v občinsko telovadnico. Vse štiri ekipe se morajo predstaviti ob 8.30 na nabrežinskem travniku. Spored tekem: Ob 9.00: prva kvalifikacijska tekma; ob 10.30: druga kvalifikacijska tekma; ob 12.00: finale za tretje mesto; ob 13.30: finale za prvo mesto. Po nagrajevanju bodo orga nizatorji poskrbeli za kosilo za vse nastopajoče. Sicer pa se bodo igralci lahko okrepčali že v teku turnirja. (M. T.) OBVESTILA ■■J ŠZ Gaja obvešča, da sc bo teniški tečaj za otroke in mladince od 8. do 16. leta starosti pričel danes, 28. t.m., ob 17. uri na Padričah. Vpis na začetku tečaja. Do konca šolskega leta bodo vaje enkrat tedensko, med počitnicami pa vsak dan, do opravljene desete lekcije. Cena tečaja -naša 20.006 lir. TPK Sirena vabi svoje člane in prijatelje na celodnevno akcijo, ki bo jutri, 29. t.m.. na društvenem prostoru v Barkovljah. V teku so važna in nujna dela za pripravo temeljev za postavitev nove montažne hiše, zato je nujna čim številnejša prisotnost. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6, PP 559 Tol. (040) 79 46 72 (4 llnlfe) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6.00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK 2a SFRJ Žiro ročun 50101-603-40361 adii —- DZS 61000 Ljubljono Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 28. maja 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdajal in tiskal , itaii/andc*' l£,r zvsze Časopisnih Vrs*’ založnikov fiEG GENERALKA ZA AFRIŠKI VRH V ADIS ABEBI V gvinejski prestolnici srečanje večine zahodnoafriških voditeljev Jabolko spora ostaja kraj tretjič sklicanega 19. vrha 0AE in čadsko zastopstvo - Libija kljub nevvdelhijskim sklepom vztraja, da bi moral biti v Tripoliju • Afriški voditelji so govorili tudi o gospodarskih problemih (Dopisnik Dela *a Primorski dnevnik) NAIROBI — Vtem ko še ni jasno, če bo v Alžiru to nedeljo ali ponedeljek vrhunsko srečanje petih držav Magreba, pa se je v gvinejski prestolnici Conakryju zbrala devetina zahodnoafriških voditeljev na vrhunskem sestanku treh regionalnih organizacij, ki se začne danes. Toda govor ne bo toliko o poglobitvi medsebojnih gospodarskih stikov, ampak bolj o pripravah na tretjič sklicani 19. vrh Organizacije afriške enotnosti (OAE,), ki bo predvidoma čez deset dni v Adis A-bebi. Gvinejska prestolnica gosti srečanje skupnosti za sodelovanje ob reki Nigru, ki združuje 10 držav, skupnosti treh držav ob reki Mano in Zahcdnoafriške gospodarske skupnosti ECOWAS, ki združuje 16 držav. Pet zahodnoafriških voditeljev je v Conakry dopotovalo že včeraj. Dopotoval je tudi, v letalu be-ninskega predsednika Kerekouja, bivši libijski zunanji minister Ali Triki, čeprav Libija ni članica nobene od skupnosti, katerih voditelji se danes sestajajo v Conakryju. Prihod libijskega predstavnika je potrdil, da bo srečanje v Conakryju v bistvu generalka za 19. afriški vrh, ki je lani dvakrat propadel v libijski prestolnici Tripoliju. Čeprav so se afriški voditelji na neuvrščenem vrhu v New Delhiju dogovorili, da bodo tretjič skušali organizirati vrh v Adis Abebi, pa se Libija znova zavzema za to, naj bi ga sklicali v Tripoliju. Gadafijevo poslanico s takšno zahtevo so Libijci pred dnevi hoteli izročiti v Lagosu predsedniku Shaguriju, vendar pa so morali odpotovati, ker niso imeli veljavnih vizumov. Gvineja bi sicer morala, kot je bilo sklenjeno na zadnjem afriškem vrhu, predlani v Nairobiju, ta čas gostiti 20. vrhunsko konferenco AOE in se je nanjo že tudi pripravila, vendar pa ji je dvakratni polom v Tripoliju to preprečil. Zato je Gvineji zdaj toliko do čimprejšnjega sklicanja 19. vrha, da bi lahko prišla na vrsto za predsedujočo vlogo v OAE. Sedanji predsednik OAE, kenijski voditelj Moi, je po posve- tih z Etiopijo in Nigerijo nedavno objavil, da bo vrh kot predvideno v Adis Abebi in da ni govor o ponovni odložitvi ali selitvi. Kot pričakujejo, naj bi zahodnoa-friški voditelji, zbrani v Conakryju, skušali najti kompromis za rešitev obeh žgočih sporov, zahodnosahar-skega in čadskega, ki sta lani preprečila sklic vrha in ga ogražata tudi danes. Začasna vlada bivšega čadskega predsednika Gukunija Weddeya, ki jo podpira Libija je namreč zdaj znova izjavila, da namerava priti v Adis Abebo, čeprav PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni, letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah. 30-LETNI fant bi rad spoznal resno dekle za skupno življenje in poroko. Telefonirati od 8. do 20. ure na štev. 64809. PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti - 40 kub. m) letnik 1978 v odličnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175 OSMICO je odprl Ivan Kozmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino. MOŠKI - srednjih let išče žensko staro od 45 do 55 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Pomlad». IZGUBIL sem psa, nemškega ovčarja čmo-rjave barve, sliši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 je etiopski voditelj Mengistu .poslal OBČINA DEVIN - NABREŽINA troKllrt LToKenlrmn ul orli ir MTlinnnft nn 4»lp/\(Xn4f __ vabilo Habrekevi vladi v N'Djame-ni. Vabilo je aobila tudi saharska delegacija, ki ii nasprotuje več zahodnoafriških držav, tudi Gvineja. TIT DOBERŠEK išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne(ga) bolničarke(ja), ki ga bo dodelila Domu za o-starele «B. tov. Stuparich* v Se-sljanu. Začetna neto plača 690 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i’iiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiM|||,||l|l|,|||||||||l|||||ll,, |iai„ n,n m niiimHuiiiiiMHutiunmuuHtiMniutHimHmtimiHntininuiujiHtiiiiHun UGOTOVITEV SKUPŠČINE ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV II SEŽANE Uvedba depozita ovira krepitev stikov med tu živečima narodoma Priznanja borcem in aktivistom iz zamejstva za medvojno in povojno požrtvovalno delo v borčevskih organizacijah tisoč lir mesečno. Rekviziti: starostna doba najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne(ga) bolničarke (ja). Interesenti mo- rajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 30. maja 1983. OSMICO je odprl Zoran Pangerc Dolina 474. Toči belo in črno vino. PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463; FRIZERSKI salon NEVA - Dolina št.75, tel. 228807, obvešča cenjene stranke, da se bo s 1. junijem urnik zaradi letnega počitka spremenil. Namesto srede bo salon zaprt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega umika odprt od 13. do 20. ure. Ob sobotah oštane urnik nespremenjen. OSMICO je odprl Maks Kralj - Slivno 12. Toči belo in črno. PRODAM prazno udobno dvosobno stanovanje v centru mesta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 421412. OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino. PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827. OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15. OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za pri-grizek. OSMICO je odprl Emil Mučič v štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. PRODAM fiat 500 L letnik 70 - prevoženih 87.000 km. Opravljena revizija. Telefon 228436 v večernih urah. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. PRODAM po ugodni ceni avto alfa romeo 2000 berlina. Telefon 227222. ZAMENJAM novo dvosobno opremljeno stanovanje v bližini Ljubljane (8 km) za staro hišo ali enako stanovanje v okolici Trsta. Telefon 040/213643. SEŽANA — V veliki sejni dvorani skupščine občine Sežana je bila včeraj dopoldne letna skupščina Zveze združenj borcev NOV Sežane, ki so se je poleg delegatov občinske skupščine ZZB, predstavnikov ZZB Slovenije ter obalno - kraške-ga območja, predvojnih revolucionarjev in nosilcev «spomenice 1941», predstavnikov raznih drugih organizacij in krajevnih oblasti, udeležili tudi jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič, konzul Aleksander Nikolič ter predstavniki pokrajinskega odbora in nekaterih krajevnih sekcij VZPI - ANPI ter Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Poročilo o delu občinskega odbora ZZB NOV za Sežano za dobo 1982 -83 je podal predsednik Jože Grmek, ki je podrobno analiziral politični položaj v svetu in v Jugoslaviji, napore jugoslovanskih narodov, da skupno prebrodijo sedanje gospodarske težave ter vlogo Zveze združenj borcev pri reševanju vseh teh problemov ter povezovanju bivših borcev in aktivistov, ki se, tako je govornik dejal, tudi danes še vedno prizadevno vključujejo v delo z vsemi drugimi dejavniki tako v državnem, kot tudi občinskem merilu. Še posebej je omenil prijateljske stike z zamejskimi borčevskimi organizacijami in na splošno z vsemi ostalimi naprednimi organizacijami na obmejnem območju Italije. Imamo zelo dobre in prijateljske stike, je dejal s pokrajinskim odborom VZPI - ANPI, z njegovimi sekcijama v Nabrežini, na Proseku, v Križu, Zgoniku. na Repentabru, Opčinah, v Trebčah. Bazovici in Boljuncu. Prav tako sodelujemo z Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško o-zemlje in Zvezo vojnih invalidov NOV v Trstu. Ne moremo pa mimo ugotovitve, je dejal, da je od uvedbe omejitvenih ukrepov glede prehodov meje za jugoslovanske državljane, to sodelovanje oteženo in o-krnjeno. Želimo si, je še dejal, da bi bili ti ukrepi čimprej odstranjeni ter da bi se prijateljske vezi med obema sosednima narodoma še o- krepile. Sledila je zelo živahna diskusija, v katero so se med drugimi vključili tudi predsednik izvršnega sveta občine Sežana Ivan Vodopivec, predsednik skupščine Sežana Tihomir Kovačič, tajnik RO ZZB Slovenije Lenardič, jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič in še drugi. Ob koncu skupščine je tov. Grmek v imenu predsedstva ZZB NOV Sežana podelil petim bivšim borcem, oziroma aktivistom iz zamejstva priznanja za njihovo medvojno in povojno požrtvovalno delo v borčevskih organizacijah. Priznanje so prejeli Mario Milič iz Repnica, Ivan Malalan iz Trebč, Viktor Bogateč iz Križa, Rožica Božič ter Neva Lu-keš iz Trsta. IHMiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NACISTI POVZROČILI POŽAR V MILANSKEM KINO EROS ? tRENTO — Bolgarska preisko-1 valca Jordan Ormankov in Štefan Petkov, ki proučujejta položaj Beki-rja Celenka, ki ga italijanski sodnik Carlo Palermo dolži prekupčevanja z mamili, orožjem in devizami, bosta jutri v Trentu. I Odloči se in odpravi svojo naglušnost na najboljši način. Enkrat za vselej. Danes lahko, ker ti pomaga Maico. Da se prepričaš, ti je dovolj pol ure. Takoj boš ves vesel občutil, da slišiš vse. in popolnoma, kot drugi, Ta servis je zastonj. Izkoristi ga. v TRSTU naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793-490 vsak petek in soboto v SESLJANU Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197 v torek, 7. 6. v BOLJUNCU Lekarna Val Rosandra tel. 228-124 v sredo, 1. 6. v ZGONIKU (Božje polje) Lekarna dr. Budin tel. 225-596 v četrtek, 2. 6. v MILJ Ml Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271-191 v ponedeljek, 6. 6. URNIK: OD 9. DO 12.30 IN OD 16. DO 19. URE MILAN — Neonacistična skupina »Ludvvig* je prevzela odgovornost za požar, ki je 14. maja letos razdejal kinodvorano «Eros» ter povzročil hude poškodbe pri nekaterih gledalcih, 6 od katerih je potem umrlo. Letak, s katerim si nacisti prevzemajo odgovornost pravi med drugim, da so se poslužili ročke in plastične posode, na kateri je bila pritrjena kovinska tablica z napisom «serflex». Letak je napisan z istimi značilnostmi, ki so jih vsebovali prejšnji letaki te skupine, s katerimi so med drugim prevzeli odgo-vofnost za umor dveh menihov v Vi-eenzi, za umor nekega redovnika v Trentu in za še nekatera druga zločinska dejanja. Preiskovalci imajo sicer nekatere dvome o resnični odgovornosti skupine «Ludwig» tudi zato, ker v kinodvorani niso našli nobenih ostankov ročke,- ki bi pričala o utemeljenosti letaka. Preiskovalci namreč ne izključujejo možnosti, da si je neonacistična skupina prevzela odgovornost za požar samo zato, da bi sj pač zagotovila novo propagando. Medtem je umrla še šesta žrtev požara, gre za 32-letnega Ennia Mbltenija, ki je umrl zaradi ledvične infekcije, posledice hudih opeklin. ki jih je zadobil 14. maja. Na arhivskem posnetku (telefoto AR); s prizorišča požara 14. maja le4o«. Letni oddih v RADENCIH
    Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi Prvi kanal ITALIJANSKA TV 10.00 Komisar De Vincenzi 11.10 Tragično in slavno leto 43 12.15 Bil je nekdaj človek 12.30 Check-up 13.30 TV dnevnik 14.00 Prizma — tedenski variete 14.30 Risanka 15.00 «Giro d’Italia» 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Programi prihodnjega tedna 17.20 Problemi gospoda Rossija 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja, sledi koncert - Poje Franko Battiato 18.50 «Po cestah Kalifornije» — serijski TV film 19.45 Almanah 20.00 Almanah 20.30 «Serata d’onore» — oddajo vodi Pippo Baudo Serata d’onore ali slavnostni večer je prireditev, ki so jo organizirali, da bi nabrali nekaj sredstev, ki bi jih namenili organizaciji UN1 CEF, ki skrbi za otroke. Prireditev vodi znani italijanski «presentatore» Pippo Baudo, ki bo nocoj imel v gosteh vrsto zelo znanih italijanskih pevcev in odrskih ljudi. Nastopili bodo med drugimi Ornella Va-noni, Roberto Vecchioni, En-zo Jannacci, Pino Daniele, pa tudi znana francoska popevkarica Sylvie Vartan, ki je pred leti pogosto nastopala na italijanski TV, nato je tako rekoč izginila v neznano. Bila je pač nekaj let v obeh Amerikah in se sedaj vrača spet domov, v Evropo. 22.00 Dnevnik 22.10 «Sol zemlje - Jezus Kristus* - 3. del 23.10 Zefir in jeklo Nadaljevanka Zefir in Jeklo se nadaljuje. Posebna agenta Zefir in Jeklo dobita novo nalogo in to prav v trenutku, ko ju povabijo na neko praznovanje. Pravzaprav se bosta morala ob pomoči agenta Srebra izogniti spletkam in pastem, ki jima jih nastavlja njun najhujši nasprotnik Čas. Vendar ... 24.00 TV dnevnik — Vremenske razmere — Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Bis 12.00 Opoldanski program 12.30 Start: Gibati se - kako in zsksj? 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Znanstvena oddaja 14.00 šola in vzgoja 14.30 Športna sobota 16.15 Čarobna kocka 17.30 Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi prihodnjega tedna 18.00 Lepa Italija 18.30 Dnevnik - Šport 18.40 Blitz 19.45 Dnevnik 20.30 «L’asso della Manica* f Sneg, ki peče Francoska policija je SP°" ročila kompetentnim krogo®-da bodo v Jersey, seveda «neznani znanci* prinesli večjo količino mamil. P0*1' cijski agent Bergerac zato aretira «znanega neznanca*, vendar ne najde pri njen niti sledu mamil. Je morda francoska policija udarila v prazno, ali pa so hoten policijo v Jerseyu speljati na slabo sled? Ne eno ne drugo. Zgodilo se je, da so razpečevalca mamil enostavno okradli. .. 21.25 «Chissa se lo farei ancora* — film — 1. del 22.20 Dnevnik 22.15 Drugi del filma 23.30 Nočni program 23.45 Dnevnik 23.50 Evrovizija — Evropsko Pr' venstvo v gimnastiki Tretji kanal 15.40 «Whisky a volonta* — filrn 17.00 Verona — Lahka atletika 18.25 Programi, ki smo jih z° videli in ki jih bomo viden na tretjem kanalu 19.00 Dnevnik 20.15 «Tuttinscena» - «Vsi na oder* 20.15 Programi prihodnjih dni 20.30 «R chiosco», kulturne teme 21.20 TV dnevnik 21.55 «Una storia violenta* — fil® 23.25 Folkitalia - 3. del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zbis 8.20 Ciciban, dober dan 8.40 Risanka 9.05 Učitelj 9.35 Zvoki godal 10.20 Živali v gibanju 10.45 Tretje obdobje 11.15 Dolgo iskanje 12.05 Ljudje in zemlja 13.05 Poročila 16.40 Nogomet 18.30 Galaktika 19.15 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 49;26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Ljubezenska zgodba — fil® 21.55 Večer z Matejo Koležnik i° njenimi prijatelji 22.45 Poročila Koper 16.40 Nogomet 18.30 Gimnastika 19.30 TVD stičišče 19.45 Sobota ... v družini .... 20.30 Mladi policaji — serijski film 21.15 1. 2, 3, — rock 21.45 Košarka 22.25 Celovečerni film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja, Imena naših vasi, (9.00) Alpinizem: liki, dosežki, vrednote doma in v svetu; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana na «Praški pomladi 1982»; 11.20 - 14.00 Poldnevni-ški razgledi, (11.30) Beležka, (12.00) »Glas od Rezije*. (13.20) Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj «Tolminci»; 14.30 Otroški kotiček; »Leteči zmaj»; 15.00 Iz studia neposredno; 16.00 «Kdo je na vrsti?*; 16.30 Protagonisti jugoslovanskega popevkarskega sveta; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Danes ob 18. liri je na sporedu tretja epizoda novega tematskega sklopa petih izvirnih iger, ki jim jc avtor Alojz Rebula dal zgovoren naslov «Pod starozaveznimi šotori*. Pod njimi se namreč dogajajo najzanimivejše zgodbe iz svetega pisma stare zaveze, ki imajo, po avtorjevem mnenju, tudi z našim časom svojo globoko vez in sozven. starozaveznimi šotori: «Pri Mam-brejevem hrastu*; 18.45 Priljubljeni motivi; 19.25 Motivi od vsepovsod; 21.00 Neposredni prenos košarkarske tekme C-l lige: Americanino Vicenza - Jadran. KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev; 13.30 Zamejska reportaža; 14.05 Objave, kinospo-red, ekonomska priporočila; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Naši zbori — Primorska poje. KOPER (Itali)anskl program) 6.15, 8.30. 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30. 17.30. 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 - 9.30 Jutranji va riete; 9.32 Lucianovj dopisniki; 10.00 Glasbeni program; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna in lahka gla- sba; 15.45 Weekend z glasbo, 18.45 Lahka glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00. H-3®’ 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17-39. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.M Triperesna deteljica; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 - predvaja- 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.1/ Potovanje po Evropi; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Otok, ki ga Je treba najti; 13.41 Sound - Track. 15.00 Radijska priredba; 13.4/ Hit Parade; 17.05 Tisoč in ena pesem; 17.32 »Virginia* - dvode-janka; 19.15 Glasbeni prograin, 19 50 Protagonisti jazza; 21.W Simfonični koncert; 22.50 Protagonisti jazza. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 13.00, H-J®- 15.00, -17.00. 19.00 Poročila; 6.00-8.45 Glasbena kombinacija; Vikend; 10.15 Black-out; U-lu Glasbeni program z Ornello *a" noni; 11.44 Cinecitta; 12.28 Mata Hari; 13.30 Master - B°cK Vilage; 14.05 «11 re lucertola*. 15.03 Me slišiš .. .; 16.30 Stlčr šče; 18.00 Objektiv Evropa: 1°-30 Glasbeni odmor; 19.15 Start, 19.30 Radio 1 jazz 83; 20.w Black-out; 21.03 Zdravstvena obdaja; 21.30 Večerna detektivka. 22.28 Radijska drama; 23.05 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00* 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 22.0»- 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, in 7.35 Prometne informacije; 6./v Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, °' troci; 7.45 Iz naših sporedov-8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapoj®0 pesem; 10.05 Po republikah in P® krajinah; 10.25 Panorama lan*® glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in P0^ krajin; 12.10 Godala v ritmu’ 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 a naših sporedov; 13.30 Naši poslušalci čestitajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Do-godki in odmevi; 16.35 Vrtilja«; 17.00 Zunanjepolitični magazin- 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski &&L nik; 19.35 Mladi mostovi; l®;°j Domovina je ena; 20.00 Sobot® zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni no» turno; 23.15 Od tod do polno®- RADIO OPČINE 14.00 Magični ribnik (vodi leš Lupine); 17.30 Naši prihranki (v studiu Vinko Ozbič).