37 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Vpeljava prevzete terminologije ter njene etimološke razlage v pouk geografije introducing Borrowed Terminology and its etymology into Geography Lessons izvleček terminologija kot prevzeto strokovno izrazoslovje pri pouku lahko predstavlja oviro za učitelja oziroma breme za učenca, saj zaradi svoje abstraktnosti in kompleksnosti pogosto zahteva poglobljeno razumevanje. Prav to dejstvo nas je vodilo tudi v snovanje raziskave, katere cilj je bil primerjati izvor prevzetih geografskih terminov ter analizirati naklonjenost za uporabo prevzetega strokovnega geografskega izrazoslovja pri pouku geografije. Ugotovitve, vezane na jezikovni del raziskave, nakazujejo, da je h geografski terminologiji več prispeval latinski kot grški jezik, tako v primeru fizično- kot tudi družbenogeografske terminologije. V splošnem pa so tako učitelji kot tudi učenci naklonjeni vpeljavi in uporabi prevzete terminologije, četudi izpostavljajo nekatere zadržke. Ključne besede: prevzeta terminologija, etimologija, šolska geografija, interdisciplinarnost Abstract terminology (i.e., borrowed technical vocabulary) in the classroom can impede the teacher and the learner, as its abstractness and complexity often require in-depth understanding. this fact led us to design a study comparing the origins of borrowed geography terms and analysing the preference for adopting subject-specific vocabulary in geography instruction. the linguistic findings suggest that latin has contributed more to geography terminology than Greek, both in the case of physical and sociogeographical terminology. despite some reservations, teachers and students favour introducing and using borrowed terminology. Keywords: borrowed terminology, etymology, school geography, interdisciplinarity Sara Jemec študentka geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sara.jemec25@gmail.com COBISS: 1.01 https:/ /doi.org/10.59132/ geo/2024/3/37-43 1 Uvod Pomembnost poznavanja procesov in pojavov v prostoru in družbi je brez dvoma ključnega pomena za njihovo razumevanje in sposobnost razvoja kritičnega odnosa do aktualnih problemov, ki jih kot jedro svojega programa obravnava tudi šolska geografija. Prav tako pa z globalizacijo kot enim izmed osrednjih procesov sodobnega sveta in družbe vse bolj nepogrešljive oziroma nujne postajajo tudi jezikovne kompetence. stičišče obeh se morda nekoliko prikrito odraža prav v terminologiji, ki kot osnovno sredstvo izražanja določene stroke včasih laični javnosti oziroma predvsem srednješolcem lahko predstavlja nepotrebno kompleksnost in zato odpor do njenega učenja, pomnjenja ter nadaljnjega poznavanja. Prav to je razlog, zakaj prevzeta 38 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja terminologija zahteva sistematično obravnavo, ki jo lahko olajša prav njena etimološka razlaga. Znanje o etimologiji učencem omogoča, da poglobijo svoje znanje o besedah in razumejo neznane pojme, ki jih bodo srečali v prihodnosti. e timološki pristop jih namreč uči prepoznati pomene besednih delov, iz katerih lahko v nadaljevanju sami izpeljejo pomen določenega leksema. Ker je bila večina strokovnih pojmov ustvarjena s kombinacijo morfemskih elementov, bi v primeru, da bi učitelj in učenec postala neke vrste amaterska etimologa, lahko postala bolj pozorna na pomen besed in njihova razmerja z drugimi besedami iz drugih jezikov. Poznavanje teh besednih odnosov lahko prispeva k bolj smiselnemu učenju, ki je povezano s predhodno že pridobljenim znanjem. Prav zato bi bilo tudi bolj verjetno, da bi se na ta način pridobljeno znanje ohranilo in posplošilo tudi na učenje na drugih področjih (e liah, 2013). Znanstveni leksikon je namreč večinoma sestavljen iz korenskih morfemov in je samoopisen, zato ima uporaba etimološkega pristopa pri učenju nove terminologije dve prednosti pred tehnikami učenja na pamet: ima učno ogrodje, ki lahko učencem omogoči integracijo neznanega besedišča v svoj osebni leksikalni repertoar, ter obenem spodbuja razvoj sposobnosti sklepanja o pomenu lastnosti izrazov glede na njihov znanstveni kontekst (brown, 2014). r azumevanje pomenskega dela oziroma korenske besede nam tako pomaga razumeti nove besede, ki so nastale iz nje. Posledično nam besedne povezave in kontekst pomagajo, da besedo za vedno obdržimo v svojem mentalnem leksikonu. r aziskave kažejo, da etimologija pomaga učencem tudi pravilno uganiti pomen neznanih besed iz njihovih korenov in kontekstualne analize. e timološka razlaga lahko vzpostavi močnejše povezave v možganih in na ta način upočasni pozabljanje besed. Četudi usvajanje besed z etimologijo zahteva vztrajnost, radovednost in načrtovanje, se glede na opravljene raziskave na tem področju ta pristop lahko šteje ne le za učinkovitega, temveč tudi za najbolj naraven način učenja besed (Yamsani, 2018). Frekventnost določenega pojma zato vsekakor ne more biti edini ali najpomembnejši kriterij pri izboru besedišča oziroma terminologije tudi pri pouku geografije. Gairns in r edman (1986, v Šifrar Kalan, 2011) povzemata, da je redko uporabljena beseda, ki ni nujno termin, lahko v nekem kontekstu ključnega pomena, če predstavlja točno določen pomen in je ni lahko nadomestiti z nadpomenko, sopomenko ali parafraziranjem. Fajfar (2017, v ž agar Karer, 2018) ugotavlja, da so internacionalizmi, med katere lahko štejemo tudi prevzeto terminologijo, bolj sprejemljivi kot citatni termini, čeprav imajo mnogi tudi slovenske ustreznice, ki pa so v nekaterih primerih lahko dvoumne ali nenatančne. vnaprejšnje zavra čanje prevzetih terminov, ki jih je zaradi narave terminologije zelo veliko, ali celo opuščanje že ustaljenih terminov zgolj zato, ker gre za prevzete besede, nikakor ni smiselno (ž agar Karer, 2018). t udi v primeru, da je slovenska ustreznica dovolj natančna, je smiselno pri pouku predstaviti tudi prevzeto. a rgumente predstavljamo v nadaljevanju prispevka. 2 Metodologija dela n abor terminologije, ki smo jo podrobneje etimološko analizirali, smo osnovali na Geografskem terminološkem slovarju. r ezultat več temeljitih pregledov slovarja in izpisa gesel, ki se pojavljajo pri pouku geografije ter v geografski literaturi, sta bila dva seznama terminov. seznam družbenogeografske terminologije je bil precej bolj skop v primerjavi s seznamom fizičnogeografske terminologije, saj v slovarju primanjkuje besed, ki se v splošnem uporabljajo pri pouku geografije in se nanašajo na družbeno geografijo. n a tem mestu smo se za nasvet obrnili na slovensko akademijo znanosti in umetnosti (sa ZU), kjer so nas preusmerili na Geografski inštitut a ntona melika. svetovali so pregled l eksikona geografije podeželja (Kladnik, 1999). Glede na to, da je bila večina družbenogeografskih terminov že v Geografskem terminološkem slovarju agrarnega značaja, nismo znatno pridobili na številu terminov. Pri dopolnjevanju smo se oprli na angleško literaturo, v pomoč nam je bil Dictionary of human geography (Gregory idr., 2009). izbiranje nabora terminologije se je zaključilo z dvema seznamoma s 122 in 118 besedami, enega fizično- in drugega družbenogeografske terminologije. Z namenom pridobitve nearbitrarno določenega nabora besedišča, s katerim smo operirali tekom raziskave, smo na spletni strani www.1ka. si sestavili anketo, namenjeno učiteljem geografije na vseh treh stopnjah izobraževanja. r ačunalniško predviden čas reševanja je bil 14 minut, anketo je začelo reševati in delno izpolnilo 141 anketirancev, od tega je bilo v celoti rešenih 83 vprašalnikov. a ktivna je bila od 30. 11. 2022 do 2. 3. 2023. Prvi del vprašalnika je spraševal po nekaterih osebnih podatkih učiteljev geografije, kot so stopnja izobrazbe, stopnja poučevanja Znanje o etimologiji učencem omogoča, da poglobijo svoje znanje o besedah in razumejo neznane pojme, ki jih bodo srečali v prihodnosti. etimološki pristop jih uči prepoznati pomene besednih delov, iz katerih lahko v nadaljevanju sami izpeljejo pomen določenega leksema. raziskave kažejo, da etimologija pomaga učencem tudi pravilno uganiti pomen neznanih besed iz njihovih korenov in kontekstualne analize. etimološka razlaga lahko vzpostavi močnejše povezave v možganih in na ta način upočasni pozabljanje besed. 39 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja ter približna starostna skupina. Drugi del ankete se je nanašal na 122 fizično- in 118 družbenogeografskih terminov, ki smo jih izbrali iz omenjenih slovarjev. v anketi so učitelji s klikom na »Da « oziroma »ne« na vprašanje Ali napisane termine uporabljate pri pouku geografije? napredovali korak bližje k izoblikovanju končnega nabora obravnavanega besedišča. Da bi pridobili kar največji vzorec odgovorov in s tem resnično verodostojno vrednotili svoje ugotovitve, smo anketo prek Društva učiteljev geografije slovenije posredovali na Geolisto, elektronski distribucijski seznam, kjer smo uvodoma pridobili največ odgovorov. n ato smo, z namenom pridobitve še več odgovorov, na spletnih straneh osnovnih, srednjih šol in vseh treh fakultet iskali elektronske naslove učiteljev geografije, ki smo jim anketo tudi poslali. t retji del je zajemal vprašanja, vezana na osebno mnenje anketirancev o uporabi oziroma smiselnosti uporabe prevzete terminologije pri pouku geografije, razmisleku o dobesednem pomenu in izvoru terminov ter razlagi etimologije. Cilj anketnega vprašalnika je bil pridobiti dokončni nabor terminologije, ki smo jo v Cilj anketnega vprašalnika je bil pridobiti dokončni nabor terminologije, ki smo jo v nadaljevanju analizirali z etimološkega vidika. V končni izbor obravnave smo tako dobili 130 terminov, od tega 70 fizične in 60 družbene geografije. nadaljevanju analizirali z etimološkega vidika, in obravnavati skupaj približno 120 do 130 terminov fizične in družbene geografije v podobnem razmerju. izbrali smo termine, ki so pri pouku rabljeni srednje pogosto, zanemarili pa smo določen odstotek najbolj in najmanj uporabljenih. Po analizi anketnega vprašalnika smo se odločili, da izključimo termine, ki so dosegli pod 20 % uporabo, ter tiste, ki so dosegli nad 80 % uporabo. v nadaljevanju smo torej obravnavali 130 terminov, od tega 70 fizične in 60 družbene geografije. Končni izbor so sestavljali termini, ki so v anketi pridobili od 20 % do 80 % odgovorov »Da « na vprašanje o uporabi pojma pri pouku. Za takšen kriterij smo se odločili, ker izvzema tako 20 % najbolj kot tudi 20 % najmanj uporabljenih pojmov. n amen raziskave je bila namreč vpeljava terminologije s pomočjo etimološke razlage v pouk geografije, česar pa za najpogosteje uporabljenih 20 % pojmov ni potrebno storiti, saj so že dokaj »zakoreninjeni« v razlage pri pouku na vseh treh stopnjah izobraževanja. n ajmanj pogosto uporabljenih 20 % terminov pa je nesmiselno vključevati v pouk, saj v splošnem pri poučevanju, predvsem na sekundarni Slika 1: Prikaz strukture vprašanja Avtorica: Sara Jemec 40 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 40 GeoGrafija v šoli | 3/2024 Slika 3: Vennov diagram družbenogeografskih pojmov Avtorica: Sara Jemec Slika 2: Vennov diagram fizičnogeografskih pojmov Avtorica: Sara Jemec stopnji, niso nujno potrebni za poznavanje in razumevanje procesov ter pojavov v prostoru in družbi. Prav tako je njihova vpeljava težja in manj verjetna, saj pojmi tudi v splošni leksiki niso dovolj pogosti in zato še toliko manj znani. r ačunalniško predviden čas reševanja ankete, namenjene dijakom vseh letnikov gimnazij in srednjih šol ter študentom dodiplomskega študija, je bil 4 minute. a nketo je začelo reševati 377 anketirancev, pridobili pa smo 280 v celoti rešenih vprašalnikov. a nketa je bila aktivna od 10. 1. 2023 do 10. 4. 2024. v osnovi se sicer zdi precej homogena, saj so vsa vprašanja vezana na osebno mnenje anketirancev o uporabi terminologije ter vključujejo le bolj specifična vprašanja glede lažjega pomnjenja in razumevanja prevzetih pojmov. Prvo vprašanje je anketirance spraševalo po letniku izobraževanja, anketa pa se je nadaljevala z vprašanji o uporabi dobesedne razlage terminov ter njihovega povezovanja z angleščino in romanskimi jeziki, pomoči dobesednega pomena termina pri lažjem razumevanju in pomnjenju terminologije ter o prednostih poznavanja slednje kot dela splošne izobrazbe. n ajpomembnejše med vprašanji za poučevane je zasnovano drugače od preostalih, saj je večdelno. Prvo vprašanje je namreč postavljeno vsem respondentom in je oblikovano na način, ki že predpostavlja lažje razumevanje termina v povezavi s poznavanjem etimološke razlage. Za naslednja vprašanja, ki so se nanašala na odgovor, ki ga je anketiranec izbral, pa je uporabljen t. i. IF pogoj. t ako so respondenti, ki so odgovorili s »4« ali »5«, v nadaljevanju dobili vprašanji, ki predpostavljata, da jim dobesedni pomen že pomaga za razumevanje in lažje pomnjenje, medtem ko so tisti, ki so odgovorili z »1« ali »2«, v naslednjih dveh vprašanjih odgovarjali, ali bi jim poznavanje dobesednega pomena lahko pomagalo. Predpostavili smo, da so tisti, z odgovori »4« in »5«, že uporabili podobne tehnike za lažje razumevanje besed in jim bodo naklonjeni tudi za lažje pomnjenje in manj verjetno pozabo. v nasprotju z njimi smo predpostavili, da se tisti z odgovori »1« in »2« takšnih tehnik še niso posluževali, bodisi ker jim nikoli niso bile predstavljene bodisi jim le niso naklonjeni. Z odgovorom na vprašanje, ki vključuje pogoj »bi«, bi tako ugotovili, če takšnih metod učenja besed ne poznajo ali jim le ne ustrezajo. Za odgovor »3« so respondenti dobili možnost izbire med odgovoroma »bi mi pomagalo« ter »mi pomaga«, saj smo predpostavili, da so do obravnavanega vprašanja indiferentni oziroma noben od ponujenih odgovorov ne ustreza njihovemu stališču. FG GrŠKeGa iZV ora La TiNSKeGa iZV ora entropija arhipelag glacioevstazija/ izostazija hidrofilna (rastlina) adiabatni (dvig) sinoptična (karta) aconalna (prst) antiklinala/ sinklinala meteorna voda izohieta izohalina metamorfoza kriptodepresija areično/ endoreično (območje) piroklast mezofit eksogeni/ endogeni (procesi) ekotop kserofit eolska akumulacija aconalna prst alternativna energija conalnost abrazija sedimentacija akumulacija diverzifikacija boreal aluvialna (prst) transgresija Alpidi hibrid soliflukcija glacialni (režim) kaskada suspenzija retrogradna erozija denudacija albedo toksičnost retinenca fluvioglacialni (režim) gradient deforestacija deflacija divergenca pluvialni (režim) areal radiacija frakcija era konvergenca amplituda ekspozicija nivalni evaporacija korazija kvocient subdukcija irigacija DG GrŠKeGa iZV ora La TiNSKeGa iZV ora hegemonija antropogeni (dejavnik) megalopolis geopolitika kozmopolitizem diaspora evtrofikacija etnija antroposfera etnocentrizem monocentrizem alohtono prebivalstvo hiperpopulacija eksodus prebivalstva neokolonializem kartel populizem separatizem kolon ekstenzifikacija akomodacija repatriacija latifundija deforestacija enklava minifundija marginalizacija eksklava kreol imperializem peon regionalizem konurbacija nomadizem disperzija redistribucija lokalizacija litoralizacija pozitivna diskriminacija multikulturalizem protektorat protekcionizem primitivizem piemont 41 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja 3 izvor in interdisciplinarnost prevzete terminologije izvor prevzete terminologije je v večini primerov vezan na latinski oziroma grški jezik. Znaten delež besed v angleškem jeziku in drugih, predvsem romanskih jezikih, je latinskega izvora, zato lahko pomenski del termina, četudi z drugačno končnico, spremljamo vse do njegove uporabe v slovenskem jeziku. v raziskavi smo predpostavili, da naj bi imeli družbenogeografski termini pretežno latinski izvor, medtem ko bi bili fizičnogeografski termini večinoma grškega izvora. hipoteza se opira predvsem na predpostavko o različnih začetkih raziskovanja procesov in pojavov v prostoru in družbi ter posledično drugačne časovnice v njihovem poimenovanju. o menjeno hipotezo smo tudi potrdili, kar lahko nakazuje na to, da bi bilo za dijake lažje razumevanje, poznavanje in pomnjenje družbenogeografskih pojmov kot pa fizičnogeografskih. njihov izvor je vezan večinoma na latinski jezik in se posledično pogosteje pojavljajo v angleškem jeziku, prav tako pa je tudi Slika 4: Vennov diagram končnega izbora interdisciplinarnih pojmov Avtorica: Sara Jemec 42 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja Grafikon 2: analiza naklonjenosti za uporabo dobesednega pomena kot pomoči pri razumevanju in pomnjenju termina Avtorica: Sara Jemec njihova pogostost zunaj pouka geografije večja. Ugotovili smo tudi, da je k prevzeti geografski terminologiji v splošnem več prispeval latinski kot pa grški jezik. n enazadnje je bil cilj raziskave povezati nabor etimološko obravnavane terminologije z drugimi strokami oziroma učnimi predmeti v splošnem gimnazijskem izobraževanju. n amen tovrstnega povezovanja je bil predstaviti dodatno prednost prevzete terminologije, saj je z vsesplošnim povezovanjem strok in popularizaciji določenih njihovih znanj poznavanje pojmov, ki jih uporablja tudi širša javnost, prednost tudi zaradi širjenja splošne razgledanosti učencev. o bravnavan kriterij je tako v prid predvsem družbenogeografskim pojmom, saj se zlasti slednji tesno povezujejo z geografiji sorodnimi strokami, ki obravnavajo družbene procese in pojave (npr. zgodovina, sociologija). Končna odločitev o izboru predvsem aktualnega besedišča, katerega poznavanje in razumevanje je precej pomembno za orientacijo v sodobnem prostoru in družbi, je torej vezana predvsem na uporabno vrednost terminov. Predpostavljamo, da so termini, katerih uporaba sega v več strok, tudi del splošne izobrazbe ter da se lahko z njimi dokaj pogosto srečamo v mnogih tujejezičnih virih. Poznavanje prevzetih ustreznic nam torej lahko pomaga pri razumevanju teh pojmov v tujih jezikih, kar pa omogoča tudi razvoj jezikovnih kompetenc. 4 rezultati v Grafikonu 1 obravnavamo primerjavo med pogostostjo razmisleka o dobesednem pomenu terminov ter dejansko predstavitvijo etimološke razlage pri pouku. o pažamo, da je v skladu s predpostavko predstavitev etimologije v razredu s strani učitelja, sicer z visoko korelacijo z njenim razmislekom, večkrat izpuščena. r azloge lahko iščemo zlasti v pomanjkanju časa, ki omejuje učiteljevo avtonomijo odločanja do razlage dodatnih stvari, za katere pri pouku prepogosto zmanjka časa. Odgovori v Grafikonu 2 kažejo naklonjenost poznavanju dobesednega pomena pojmov, saj je več respondentov odgovorilo, da bi jim poznavanje etimologije pomagalo, da bi si termine lažje zapomnili in terminologije ne bi tako hitro pozabili. Nekoliko manjši odstotek respondentov pa je odgovoril, da si s takšnimi tehnikami že pomaga pri lažjem pomnjenju in manj verjetni pozabi strokovnih besed. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da se dijaki strinjajo z našo hipotezo, da bi si strokovno Grafikon 3: Primerjava odgovorov glede na stopnjo izobraževanja Avtorica: Sara Jemec Grafikon 1: Primerjava odgovorov o razmisleku glede dobesednega pomena termina in njegovo predstavitvijo v razredu Avtorica: Sara Jemec ne poznam pomena ne spomnim se jih Zdijo se mi težavni menim, da jih učenci ne bi razumeli Zdijo se mi nepotrebni 43 GeoGrafija v šoli | 3/2024 širimo obzorja terminologijo lažje zapomnili in jo razumeli, če bi poznali dobesedni pomen, ki izvira iz njene etimološke razlage. Ugotovitve izhajajo iz odgovorov na vprašanja, da je razlog za zmanjšano pogostost uporabe prevzete terminologije pri pouku geografije s strani učitelja predvsem mnenje o nepotrebnosti in nerazumljivosti za poučevane. Prav gotovo ne smemo prezreti, da so razlogi za predstavljene odstotke različni (Grafikon 3). Z vzponom po izobraževalni vertikali se namreč na vsaki stopnji zahteva večji obseg uporabljene terminologije in zato je nepotrebnost nekaterih pojmov na določeni stopnji očitna. Kljub temu pa je, upoštevajoč kompetence, znanje in nenazadnje tudi razpoloženje in dinamiko poučevane skupine pomembno, da se sistematično v pouk vpeljuje terminologija, saj s tem v mnogih primerih zagotovimo strokovno neoporečnost ter obenem mlade spoznavamo z aktualnimi temami, ki jih kot bodoči intelektualci in nosilci sprememb v svetu morajo poznati ter jih znati poimenovati tudi na globalni ravni, torej v lingui franci sodobnega sveta – v angleščini. 5 Sklep Prevzeta geografska terminologija je tesno povezana z izrazoslovjem drugih strok, zato njeno poznavanje omogoča lažje razumevanje pojmov tudi na drugih področjih. Glede na to, da ima večina pojmov enako predpono in pomenski del tudi v drugih jezikih, predvsem angleščini in romanskih jezikih, njihovo poznavanje pripomore tako k razumevanju izrazov v tujih virih in literaturi kot tudi spodbuja razvoj jezikovnih kompetenc. Geografske teme so precej vkoreninjene v naš vsakdan. t ematike, ki jih pokriva stroka, so del splošne razgledanosti, z njimi se srečujemo tudi v mnogih medijih. Pomembno je, da so mladi ozaveščeni glede družbenih in prostorskih problematik planeta Zemlja, saj je prihodnost v njihovih rokah. v mnogih primerih za določen termin niti nimamo slovenske ustreznice, zato je uporaba prevzetega termina v takšnem primeru nujna, če želimo določen proces ali pojav dodobra poznati. Pri tem seveda ne moremo prezreti didaktičnega načela postopnosti. v vsakem letniku posamezne stopnje je potrebno prilagoditi nabor besedišča, ki ga predstavljamo, saj so sposobnosti za razumevanje abstraktnosti pojmov in procesov pri študentih seveda boljše v primerjavi s sposobnostmi razumevanja tega pri osnovnošolcih. Kljub temu pa je mogoče veliko prevzetih terminov predstaviti na način, ki omogoča lažjo predstavo in razumevanje ter pomnjenje pojma. možna rešitev je načrtna vpeljava terminologije, pri čemer se seveda držimo načela postopnosti, kljub temu pa ni nujno, da je nabor terminologije vezan le na učna gradiva, ki se pri pouku uporabljajo. n ajbolj domač odnos z abstraktnimi pojmi lahko pomaga vzpostaviti etimologija pojmov, saj poseg v dobesedni pomen termina razkriva njegov izvor in je lahko bistven ter izredno poveden pri razlagi procesa ali pojava, ki ga označuje. Priporočljivo bi bilo, da se terminov ne obravnava le kot oznake za nek proces ali pojav, temveč da od samega dobesednega pomena prek različnih taksonomskih stopenj slušatelji spoznajo tako pojem kot tudi celoten proces/ pojav in ga ob koncu znajo tudi ovrednotiti. Če je termin postavljen v dober kontekst in ni le enkrat omenjen v poteku celotne ure, si ga poučevani gotovo lažje zapomnijo, prav tako pa je njegova pozaba manj verjetna. n a ta način lahko terminologija predstavlja iztočnico za obravnavo marsikatere teme pri pouku geografije, ki pa se začne že pri poimenovanju procesa ali pojava, ki ga prevzeti termin nenazadnje tudi opisuje. 6 Viri in literatura brown, a. o . (2014). l exical access, knowledge transfer and meaningful learning of scientific terminology via an etymological approach. International Journal of Biology Education, 3(2), 1–12. https:/ /www. researchgate.net/publication/273379410 eliah, k. (2013). Using the Strategy of etymology to l earn Vocabulary for engineering Students in andhra Pradesh. Indian Journal of Applied Research, 3(7), 354–355. https:/ /www.worldwidejournals.com/ indian-journal-of-applied-research-(ijar)/ /file. php?val=july_2013_1372685360_7f787_107.pdf Geografski terminološki slovar, https:/ /doi. org/10.3986/978-961-254-470-6 Gregory, d., johnston, r., Pratt, G., Watts, m., in Whatmore, S. (ur.) (2009). The Dictionary of Human Geography, 5th Edition. Wiley. kladnik, d. (1999). Leksikon geografije podeželja. inštitut za geografijo, ljubljana. https:/ /doi. org/10.3986/9619044339 šifrar k alan, m. (2011). l eksikalna razpoložljivost kot eden izmed kriterijev za izbor besedišča. V Meddisciplinarnost v slovenistiki (str. 461–467). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https:/ / centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/30- Sifraf_k alan.pdf Yamsani, a. (2018). etymology – an effective approach to Vocabulary acquisition. Journal of Research in Humanities and Social Science, 6(12), 52–56. https:/ / www.questjournals.org/jrhss/papers/vol6-issue12/ p3/l0612035256.pdf žagar k arer, m. (2018). Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slavistična revija, 66(2), 235–249. https:/ /srl.si/sql_pdf/Srl_2018_2_09.pdf