NO. 227
DtOWE VESTI IZ SIOVENUE jjgjjjf1
mezd ne bodo uspele
(Dolle preko Trsta)
LJUBELJSKI PROCES. — Poročali smo, da se je vršil v Celovcu proces proti Hitlerjancem, ki so s suženjskim delom vojnih ujetnikov delali novi ljubeljski tunel. Obravnava je bila pred vojaškim zavezniškim sodiščem. Dva Hitlerjeva pristaša sta bila radi mučenja vojnih ujetnikov ohsojena na smrt. Zdravnik pa, ki je odobravajta jverinstva in jih ni preprečil, kombi jiM po človeško moral, je opojen na, dosmrtno ječo. Drjjih sedem je bilo obsojenih nagječo od štirih do dvajset let. razprava je trajala primeroma'‘dolgo in bila končana šele'10. oktobra.
10. OKTOBER je dan, ko so Slovenci izgubili koroški plebiscit. Bilo je leta lifco. Od takrat naprej je ponemčevanje Koroške hitro napredovalo. Nemci so ta dan vedno proslavljali kot veliko zmago nad slovenstvom. Letošnjo obletnico so pač proslavljali časopisi kot običajno, vendar pa ta dan ni veljal več kot praznik. Zagrizeni Nemci pa so seveda vseeno izobesili zastave in na' predvečer streljali z možnarji. Na ta način na Koroškem nikoli ne bo prišlo do sprave.
V ŠKOCIJANU V PODJUNI so sc Slovenci avgusta meseca spominjali, kako je bil zavratno
umorjen po nemških hitlerjan-cih župnik Vinko Poljanec. Nemci so ga najprej zaprli, potem pa v ječi polagoma zastrupili. Umrl je 25. avgusta 1938. Ti nemški hitlerjanci so bili učitelji slovenskih komunistov. Kjer so ti morali prenehati, tam so komunisti nadaljevali. Oboji pa so in udarjajo predvsem po duhovščini.
V CELOVCU nameravajo znova začeti s knjigami Mohorjeve družbe. Ta družba je začela s svojim velikim delom na Koroškem. Sedaj ji je v Jugoslaviji njeno delo onemogočeno. V, odboru družbe, ki naj bi izdajala za ljudstvo knjige v krščanskem duhu, sede pod pritiskom diktature nekateri najhujši komunisti. Tak6 je družba samo dekla režimskih nasilnikov. Monsig-nor Valentin Podgorc je napovedal v Nonči vasi, da zato družbo sv. Mohorja na Koroškem znova ožive. Naj pripomnimo, da je doslej v Celovcu izšlo nekaj dobrih slovenskih knjig. Tako dve pvesti mladega pisatelja Karela Mavserja “Rotija” in “Sin mrtvega.” Dalje ponatis Cankarjevega “Križ na gori” in knjižica za otroke* “V kraljestvu lutk” izpod peresa Fr. Bazilija. Izšle so kot ponatis iz “Koroške kroni-<DtU« na I. itraal)
Kongres gotovo ne bo vpeljal racioniranja, dal pa bo pomoč Evropi
Washington. — Predsednik Truman je s svojimi zahtevami od kongresa gotovo presenetil republikance, ki zaenkrat še ne vedo, kaj bodo napravili. Toda to je gotovo, da predsedniku kongres ne bo dal oblasti v roke, da bi kontroliral cene in mezde ter da bi zopet vpeljal racioniranje živil, kot smo ga imeli v vojnem času.
Republikanska večina v kongresu bo izmed vseh točk ustregla predsedniku najbrže samo v nekaterih za pobijanje inflacije' in sicer: da ostane najemninska' kontrola še nadalje v rokah vlade, da vlada kontrolira izvoz blaga iz Amerike in da vlada kontrolira kredite odjemalcev pri nakup« na obroke.
Trgovski krogi so tudi proti Trumanovim sugestijam za pobijanje inflacije, ki naj bi bik) v racioniranju in kontroli cen. Ameriška trgovska zveza je mnenja, da je edino zdravilo proti inlaciji in za izdatno pomoč Evropi vedno večja produkcija doma. Narodna zveza izdelovalcev je istega mnenja.
Kongres bo pa skoro
Torej “ta preljubi ledig stan*’ je zdaj poldk
Mi smo vednobislili, da je samsko ali zamnsko življenje stan. Pa ni res.. To je poklic ali antverh. Tako konštatira namreč neki Matt Vogrič v Prosveti. Med drugim poroča iz La-SaUe, IU. tudi o smrti nekega rojaka sledeče; "Pokojnik je bil samski, po poklicu."
Po Italiji komunisti nadaljujejo s krvavimi izgredi in stavb
Vodja komunistov grozi z revolucijo, če se Gasperi ne umakne
Rim. — V mestu Gorato, nedaleč od Bari v južni Italiji, so včeraj izbruhnili novi izgredi, tekom katerih sta bili dve osebi ubiti. Druhal kakih 5,000 oseb je napadla policijo in vojaštvo, ki je nato streljalo. Mesto šteje 42,-000 prebivalcev, ki qo baje vsi pobegnili iz mesta.
Izgredi se vrše pO Italiji že dva tedna in potsajajo vedno hujši. Palmiro Togliati, vodja komunistov, ki je bil izšolan v Rusiji, je zagrozil z revolucijo,če bo komunistična stranka poražena pri ih
Pregledali bodo prej, te je dovolj živeža za doma
Potem bo dal kongres dovolj pomoči Evropi, je slišati glasove
Washnigton. — Senatorji, ki pripravljajo akcijo, da se da pomoč Evropi, so sklenili, da se hočejo najprej prepričati, koliko P1*' Tedai * dvignil puško
. .	_ J F	.	m otelil	io*oi waft
USTRELIL JE NA LOVCA, KI JE USTRELIL SRNO
Mihneapolis. — Donald Wolfe, star 37 let, je blizu Isle, Minnesota, je ustrelil srno. Pogodil jo je z enim strelom. Ko se je sklanjal nad srno, je prišel iz gozda nek tujec in zahteval srno. Donald je rekel, da je srna njegova in da je tujec ne bo dobil drugače, kot preko njegovega tru-
imamo živeža doma za domače potrebe tako, da relif Evropi ne bo škodoval narodu doma.
Senatni odsek bo najprej čeki-ral zaloge živeža doma, nato bo preračunal, koliko približno bo vrgla prihodnja letina in na podlagi tega bo potem določil pomoč za Evropo.
Kongresnik Dirksen iz Illinoisa, ki se je pred kratkim vrnil iz Evroje, je pa povedal odseku za tujezemske zadeve, da se Rusija z mrzlično naglico pripravlja na vojno. Rekel je, da ne smemo prepustiti Evrope komunizmu ter napovedal, da bo prišla češka v štirih mesecih pod popolno kontrolo Moskve. Difk-sen je obiskal poleti 22 evropskih držav.
Večina kongresnikov je za to, da se čim prej reši priporočilo predsednika Trumana, da se dovoli $697,000,000 za Francijo, Italijo in Avstrijo, kar naj bi bilo za te dežele, dokler ne pride jo Marshallov načrt. Kon-
in ustrelil lovca. Ta je ležal vso noč v gozdu, predno so ga našli prijatelji.
Dva zakrknjena zločinca sta hitro prejela kazen
Madison, Wis, — Dva velika zločinca sta zdaj na varnem za omrežjem. To sta 22 let stari Buford Sennett in 23 let stari Robert Winslow, ki sta zadnji petek umorila 25 let starega ože. njenega dijaka madisonske univerze, Carla Carlsona ter nato oskrunila njegovo svakinjo, 19 let staro Janet Rosenblatt iz Clevelanda.
Dekle je prišlo v petek v Madison, Wisconsin, gledat žogo-metno igro. Na kolodvoru jo je počgkal svak Carlson. Ker sta Zamudila bue do njegovega bivališča v Badger Village, 25 milj od Madisona, sta se napotila tje peš. Dohitela sta ju gori omenjena mlada sprijenca ter jima ponudila,vožnjo v avtu.
Razne drobne novice b Clevelanda in te 'V okolice j
K molitvi—
Članice društva s«. Cecilije št. 37 SDZ naj pridejo nocoj ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Angele Mostar.
Vabilo na zabavo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida prav prijazno vabijo cen j. občinstvo od blizu in daleč, da se udeleži lepe zabave s pokrivanjem številk in sicer nocoj ob 8 v cerkveno dvorano sv. Vida. Na razpolago bodo razne drobrote. Članice naj pripeljejo s seboj tudi svoje možičke, da bodo vsaj ljudje. Maple Heights vabi—
Članice Gospodinjskega kluba v Maple Hights, O., bodo priredile prav lepo domačo zabavo v soboto 22. nov. v SND na Stanley Ave. Za ples bo igrala godba Ludvik Hrovat. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč.
Na bolniški postelji—
Bolezen je vrgla na posteljo Franka Culkar, 8709 Rosewood Ave. Že več let je zaposlen pri Kroger Co. kot izvežban mesar in je to njegova prva bolezen, ki ga zadržuje od dela. Želimo mu, da bi kmalu okreval.
Washington. — General Carl Spaatz, načelnik štaba ameriške zračne sile,, računa, da ima Rudija, danes dvaikrat toliko prvovrstnih bojnih letal kot Zedinjene države. Po poročilih, ki jih ima na razpolago general Spaatz, ima Rusija 14,000 bojnih letal, dočim jih lahko napravijo ruske tovarne 40,000 na leto.
Obenem je pa general izjavil, da po njegovi sodbi Sovjetska Rusija še ne bo napadla Zedinjenih držav, vsaj prihodnji dve leti še nš.
Mestna zbornica v sosednem Euclidu je spremenita zonsko ordinance, kar daje zdaj prosto pot gradnji bolnišnice, ki se bo imenovala Euclid-Glenville.
Bolnišnica bo zgrajena na parceli 13 akrov ob jezeru vzhodno od 185. ceste. Mesto je dozdaj tam dovolilo samo zidavo enodružinskih stanovanjskih hiš. Stanovalci okoliških hiš so pristali na revizijo ordinance. Zdaj so v teku pogajanja za nakup zemljišč, kjer bo stala bolnišnica.
Zdaj človek lažje živi 100 let
New York. — Dr. Edward Bortz, predsednik ameriške zdravniške zveze je rekel, da ima otrok, ki je rojen zdaj, vso priliko dočakati 100 let starosti, če dobi v detinskih in potem v mladih latih pravilno oskrbo. Seveda, tudi pozneje v odraslih letih se mora ravnati po zdravniških nasvetih.
Na Japonskem žensk ne smejo vščipniti
Tokio. — Novi zakon določa ne več kot 7 let zapora za vsakega moškega, ki bi se v natrpanem vozu ulične železnice izpoza-bil in bi vščipnil kakšno žensko, -------------o-----
V Švico se gre lahko brez potnih listov
New York. — švicarski konzulat je naznanil, da ljudje iz Severne in Južne' Amerike ne potrebujejo potnih listvo, če hočejo obiksati Švico.
Chicago, 111__Umrl je dobro
poznani rojak Andro Koren. Zapušča ženo, tri hčere, enega brata, dva bratranca in eno sestrično. Rojen je bil v Podgorju pri Trstu. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Čo tritedenski odsotnosti sta se povrnita domov Mr. in Mrs. Frank Grili, ki sta bita v Toplicah v Arkansas. Pravita, da se zadj prav dobro počutita, kar nas zelo veseli. Pozdrav J. M. zast.
Harmarville, Pa. —% Joseph Flais je bil ubit od avta, ko je šel preko ceste z društvene seje. Bil je na mestu mrtev. Star je bil 61 let, doma iz Soče pri Bovcu, Primorsko. Tukaj zapušča ženo, tri hčere, sina, sestro in brata.
POROČEVALEC COLUMBIA RADUSKE POSTAJE VIDI VOJNO Z RUSUO POMLADI
V hotelu Carter v Clevelandu je govoril pri zakuski Trgovske
zbornice George Moorad, inozemski poročevalec za Columbia radijski sistem. Ta j« prerokoval vojno med Zed. državami in Sovjetsko Rusiji že pomladi.
“Ruški ekonomski sistem je kompletno razdejan,” je govoril Moorad. “Poročila vedo povedati, da v Rusiji tava 20,000,000 oseb brez doma okrog. Nadaljnih 10,000,000 do 15,000,000 jih je v koncentracijskih taboriščih na prisilnem delu. Velika masa ljudi je tik pred lakoto.
“Ako Stalin ne krene nazaj in se posveti rešitvi dežele same, bo narod pobunil in izbruhnila bo revolucija. Zgodovina pa pove, da kadar sluti diktator doma re-
volucijo, pelje narod na vojno;
“Edina pot, da se izognemo vojni z Rusijo je ta, da ji povemo v obraz, da bomo prijeli za orožje, ako ne vzame svojih čet iz okupiranega ozemlja,” je rekel Moorad.
“V diplomatski vojni so Zed. države z Rusijo faktično že od teherajiske konference. Rusija si prizadeva, da si prilasti kos za kosom dežel. Zato pa Rusija ne more dovoliti izvršitev Marshallovega načrta, ker ji bo vzel razne dežele izpred nosa. In če ne bo mogla Rusija tega drugače ustaviti, bo začela z vojno. Abotno bi bilo misliti, da Rusija ne bo šla v vojno ztfio, ker njeni narodi ne marajo vojne,” je izjavil poročevalec.
strank, toda ne komu:
De Gasperi je izjavil, da Togliati in njegovi komunisti služijo Rusiji in ne Italiji ter da skušajo ustvariti v dežeHipolom. Komunistični časopisi so napadli de Gasperija, češ da skuša podjarmiti svet za Kristusa.
Rusija išče vojaško zvezo s Finsko
Stockholm. — Iz Helsinki poročajo, da je Rusija pripravljena zmanjšati Finski odplačila za vojno odškodnino, če napravi vojaško zvezo z Rusijo.
dotičnih treh de
Delavske voditelje je presenetila zahteva za kontrolo mezd
Ustnica uredništva
Na več vprašanj od strani naših naročnikov glede povišanja naročnine, *naj bo povedano, da tisti, ki imajo list plačan naprej, plačajo novo višjo naročnino
šele potem, ko jim sedanja po- usko se je zgouiiv, u, nv teče. Dokler imajo list plačan, senator Taft, ki ga sovražijo
»n /J aKIitO l' A rirt otavi PPM 1 Pft.	1 •  SJ1.111	/Inn a 1*0 O
ga dobivajo po stari ceni. Pozdrav!
Urednik je prejel odlikovanje
Olean, N. Y. — Clement Lane, urednik pri Chicago Daily News, je prejel od škofa O’Hara iz Buffalo odlikovanje katoliškega kolegija sv. Bonifacija. Ta šola podeli tako odlikovanje vsako letu lajiku, ki se tekom leta najbolj odlikuje v katoliški akciji.
vožnje po okolici. Pri nekem mostu sta ovita truplo Carlsona z Verigami, mu pritrdila kamen in ga vrgla v vodo.
Na nekem klancu je njun avto obtičal v blatu, dekle je pobegnilo in naznanilo dogodek obta-stme. Začeli so ju iskati po vsej državi. Končno so ju izsledili v pondeljek na neki farmi 25 milj severno od Neilsville. šerif je z depiutiji obkolil farmo in ju pozval, naj se podaata. Po dolgem obotavljanju sta se podala in priznala zločin.
Priznala sta tudi, da sta še v avgustu streljala na troje deklet, ki niso hotele k njima v avto. Dve sta okrevali, ena je še v bolnišnici. Spravljajo ju tudi v zvezo z odpeljavo 8 let starega dekletca Georgije Wecklcr, ki je izginila še maja iz doma in ni od takrat nobene sledi za njo.
Sodnik Roy Proctor ju je obsodil v dosmrtno ječe, ker v državi lavskih mezd. Toda fakt je, Wisconsin nimajo smrtne kazni, da je nemogoče kontrolirati Toda po 11 letih in 3 mesecih
Washington. — Delavski voditelji so bili popolnoma presenečeni, ko je predsednik Truman zahteval od kongresa polno moč, da kontrolira cene in mezde. To bo menda vzrok, da se delavski voditelji še niso o-glasili po Trumanovem govoru v kongresu.
Tako se je zgodilo, da se je
delavski voditelji iz dna srca, znašel kot zagovornik delavstva, ko Je izjavil, da je on proti temu, da bi vlada kontrolirala cene ali mezde.
Tudi to ni v skladu, da je Mr. Truman rekel, da bi on v krajih, kjer bo vpeljal kontrolo cen, zahteval tudi kontrolo de-
mezdo v enem kraju, v drugem pa ji pustiti svobodo.
7Pi§FlFir
ml nrr«
let, stanujbč na 1 Rojen je bil v Carpentertown, Pa. Zaposlen je bil pri Parker Appliance Co. kot strojnik in je služil tudi v zadnji svetovni vojni. Bil je član Lake Shore Post 273 Ameriške legije, ki mu bo priredila vojaški pogreb. Tukaj zapušča soprogo Mary, hčer Marleen, starše Paul in Mary roj. Simončič, tri brate in dve sestri.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 od 4701 Superior Ave. v cerkev sv. Columbkille na Superior in 26. cesta ter na Kalvarijo •pod vodstvom Franka Zakrajšek.
sta glasom postave oproščena.
■o
že lahko
Smrt je bila, ki je dobila pri kartah
Pittsburgh, Pa. — V bližnjem Sharpsburgu so štiri ženske igrale karte. Mrs. Mary Hughes, stara 67 let, se je nenadoma zgrudila pri mizi in umrla, zadeta od srčne kapi. Njeno prijateljico, Mrs. Anne Meehan, staro
Naročnikom v New-burghu
Naša dobra raznašalca za E. 93. St. ter Union Ave. in tam okrog ter na Rosewood in tam okrog sta odpovedala nadaljno raznašanje lista. Nosila ga bosta samo še do konca tega tedna. Mi bomo skušali dobiti druge razna-šalce za itste kraje. Tdda dokler jih pe bomo dobili, se bodo morali naročniki zadovoljiti s tem, da bodo prejemali list po pošti. S pošiljanjem bomo pričeli prihodnji pondeljek.
Poročni dan ne bo praznik v Angliji
London_____V četrtok, ko se bo
ljico, Mrs. Anne Meeban, staro	P™*2* Elizabeta, ’
71 let, je smrt prijateljice tako f ^ ™ bo narodu, praznik, pretresla, da je eno uro zatem tu-! Solarn bodo imel. prosto di ona umrla.	I»rlam<mt bo zborovM kot
druge dneve in obratovala bo vsa
-------------------------
Ječa je njih dom. — Mr. in Mrs. Erwin Ehnow in njiju iest otrok so precej v dre-nju v svojem stanovanju prvega nadstropja okrajne ječe v Kenosha, Wis. Ampak jim ni druge pomoči, ker to je bU edini prazen prostor, kamor so se mogli zateči preteklega jams-ar ja, ko so bili izseljeni iz svojega doma.
V delu je Kominterna za Azijo
Pariz. — časopisje poroča iz Hong Konga, da bo v Harbinu 20. decembra sestanek komunistov iz Kitajske, Mongolije, Ko-
trgovina in industrija.
p »• .sy • M	v	•
rasistični finančnik je umrl
Rim. — Tukaj je umrl grof Misurata, star 70 let, finančni siuv iz iyiu>jo„c, WVUSVH1„, .w- direktor fašistične stranke za ča-reje, Indonezije, Hindu in Mala- sa Mussolinija. Zdravil se je več je. Tam bodo organizirali ko- mesecev v Švici, toda se je vrnil minterno na sličen način, kot so v Italijo, da umre na domači jo nedavno v Varšavi. 1 zemlji, je rekel.
Ameriška Domovina
==aiiYr* u rgtA.ijg s \ t fi 'i i tr r1*1
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 SE Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays____
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol lota $6, za 3 mesece $3.60.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $6 for 6 months; $3 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.60 for 3 mo.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 227 Wed., Nov. 19,1947
Dvema gospodoma ne morete služiti
» -—------------------
Goriški protikomunistični list “Demokracija” prinaša pismo Slovenke iz.Argentine,, ki opisuje, kako so tam slovenski izseljenci iz Primorske zapadli vplivu titovske propagande. Prišla sta tja neki lljič in za njim Franc Pirc, titovski diplomat, pa sta naslikala ljudem novi titovski raj v rožnatih barvah ter vabila vanj. Potem pa pisrrto pripoveduje a posledicah. V Argentini veljajo danes Slovenci za komuniste. "Kdor reče, da je Slovenec ali Slovan — tako pravi pismo — “mu že kričijo v obraz: “Torej si komunist. Pismo nadaljuje: “Zaprli so vsa naša društva. Prepovedali so slovensko uro na radiju. Ukinili so vse slovenske prireditve. Slovence sedaj zapostavljajo, preganjajo kot preku-cuhe in rusko peto kolono. Tukajšni komunistom prijazni list “Slovenski glas” vpije in protestira, pa ga nihče ne upošteva. Sledila bodo odpuščanja iz služb in uradov. Za to se imamo zahvaliti — komunizmu.” — Tako pismo v goričkem listu. I
Južnoameriške države so udarile z močno roko po komunistih in njih prijateljih. Brazilija je pretrgala vse diplo-nitaske zveze s Sovjetsko Zvezo, Chile je izgnala jugoslovanskega poslanika, Argentina je pritisnila na titovske prijatelje in zapeljance kot smo zgoraj brali. Te države se odločno branijo pred komunisti in njih propagando, pi naj se ta zavija v kakoršenkoli plašč. Kjer so se Slovenci dali zapeljati titovstvu, bod,o tudi oni trpeli.
Zdi se, da se nekaj podobnega bliža v naših severnoameriških Zedinjenih državah. Vseje do grla sito komuni-
Blvv m ujm v,Opaganoe!" Ne samo k.apiimist'i;'kiufesl5fFra:
svoja podjetja, ampak ravno tako delavstvo. Delavci se boje za vse več kot samo za zasebno last, boje se za svojo svobodo* za svoje osebne pravice, ki jih v komunističnih režimih ni. Zato so pred nekaj dnevi v Atlantic City na zborovanju avtomobilskih delavcev odločno pomedli s komunisti, ki so doslej obvladovali to mogočno delavsko unijo. Pometanje se bo marsikje nadaljevalo.
Pisali smo že o tem, kako preiskuje poseben odbor kongresa, kdo je sodeloval s komunisti. Mnogo se piše o tej pre-, iskavi, mpogo za in mnogo proti. Eni mislijo, da to ni pravi način, kako izslediti resnične komunistične voditelje. Mislijo tudi, da se more pri tem marsikomu goditi krivica. Drugi pa nasprotno trdijo, da je kongres dolžan varovati Ameriko in nje ustavo in smatrajo za potrebno, da se komuniste razkrinka. Zato pa je treba ene ali druge vrste preiskavo. Naj že kdo sodi o tem zaslišavanju v Washingtonu, kakor hoče, eno je gotovo in to j^za nas vse važno: Ameriška j a v-nost je proti, komunistom in ameriške oblasti se pripravljajo, da udarijo po vseh gnezdih, kjer se skrivajo sovražniki Amerike, komunisti in njih prijatelji. Ko že govorimo o tem, naj dodamo, da FBI preiskuje tudi de'o mnogih po državnih uradih nastavljenih ljudi, da se dožene, ali drže s komunisti ali ne. O komur to doženejo, ga postavijo na cesto.
Zakaj vse to? Najprej se spomnimo na Hitlerjevce v Ameriki. Tudi Hitlerjevi nemški nacisti so noreli po Ameriki za svojim Hitlerjem podobno kot nore'sedaj nekateri Hrvatje in Slovenci za Titom. Amerika je bila potrpežljiva in je to nacistično propagando dolgo prenašala. Nazadnje je morala, udariti. Marsikdo je bridko plačal svojo zaljubljenost v Hitlerja. Nobena država ne more trpeti, da bi njeni državljani izkoriščali dobrote, ki jih imajo od državne skupnosti v to, da delajo za sovražno deželo. Samo norec sam pljuje v svojo lastno skledo. Vzemite sedajNiaše slovenske komuniste po Ameriki in njih zagovornike. Ali ne napadajo dan na dan Amerike? Ali ne hva'jjo dan za dnem Tita in njegov režim, ki oznanja najbolj besno sovraštvo proti Zedinjenim državam? Kako bi bilo mogoče biti obenem za Tita in Ameriko? Ravno tako nemogoče, kot je, bilo izključeno biti istočasno za Hitlerja in Ameriko. Tisti, ki so zatelebani v Tita. gredo po poti nemških nacistov in se ne morejo prav nič pritožiti, ce jih zadene roka ameriških oblasti.
Zakaj še ne more trpeti Amerika komunizma? Komunizem pomeni revolucijo in upor. Še nikjer ni komunizem prišel na oblast brez krvi in brez morije. Zavijal se je pri teh krvavh orgijah v plašč delavskega zaščitnika, v zastavo svobode, v ovčjo obleko ljudskega prijatelja, toda vselej'se je izkazal za grabežljivega volka, ki je moril iz naslade. Ni
: _ :-I n.,__Immiinlef	n n nhlact cl/rt?! ml
zgodovine zapirali kot se zapira vse; morilce. Vsaka resna politična stranka si prizadejva priti na vrh s poštenimi sredstvi. Če pa hoče kaka skupina zmagati z nasiljem, hi več politična stranka, ampak banda gangsterjev, pa naj si dajo tako ali tako ime.
Še ene stvari ne pozabimo! Vsak pameten človek se vojske boji. Toda, če pride kljub želji vseh pametnih Ame-rikancev, da se sedanje,spore med Sovjetsko Zvezo in Zedinjenimi državami-mirno poravna, vendarle do vojske, potem je več kot jasno, da mora Amerika paziti na peto kolono, ki si jo ustvarja Rusija s komunisti na naših ameriških tleh. Menda noben slovenski komunist, Titov sotrudnik, ne pričakuje, da mu bo takrat prizaneščno. Danes Amerika že pozna to peto kolono, prave komuniste in njih pomagače. Povejte sedaj, ali bi bilo pametno, ako se ne bi ameriške oblasti že naprej pripravljale? Na to šele tedaj misliti, ko bi izbruhnile krvave vojne sovražnosti, bi bilo prepozno.
V tej luči je treba gledati titovsko propagando v Ameriki. Ali mislite, da ameriške oblasti ne vedo za razne “Tito club,” kjer se zbirajo jugoslovanski komunisti in njih sopotniki?. Ali morda ne vedo, kaj pišejo razni Sansovci po ameriških “naprednih” časopisih. Ali smatrate oblasti za tako slepe da ne bi znale brati v raznih listih, kako proslavljajo prav vse, kar je v zvezi s Titom ali Stalinom, kako poveličujejo vsak zločin v Titoslaviji, kako se širi po takih listih čista komunistična propaganda? Vse to ni pod mernikom skrita luč, ampak se vsak funkcijonar progresivnih organizacij in vsak dopisnik teh “naprednih” listov naravnost trudi postaviti svojo leščerbo na najbolj vidno mesto. Tako sumi sebe naznanjajo oblastem. Zato se tako bojimo da bo to oboževanje Tita in njegovega diktatorskega komunističnega režima strašno .škodovalo vsem Slovencem v Ameriki. Vsi bomo zaznamenovani kot nezanesljivi, ker je med nami toliko ljudi, ki so postali, nekateri zavedno drugi v svoji neumnosti, orodje sovjetske pete kolone. Radi tega pozivamo znova vse pametne Slovence, tudi one, ki sicer ne marajo za nas. naj se otresejo ljudi, ki drve za titovskim komunizmom in vlečejo še druge v pogubo. Ali res hočete, da pride udarec oblasti na vse vaše organizacije Ali bi radi, da bodo eventuelno tudi vaši prihranki v raznih jednotah ob takih udarcih zamrznili? Morda je zadnji čas. da poslušate naš glas in napravite čimprej red. Ne radi nas! Radi vas samih in radi dobrega imena in radi težko prisluženih prihrankov premnogih Slovencev v Ameriki.
Razmere so take, da nihče ne bo mogel dolgo sedeti na dveh stolih obenem: na sovjetskem in amerikanskem. Na tej in na oni strani Atlantika ne boste mogli sedeti obenem. Odločiti se je treba za tukaj, ali za tam. Če kdo misli, da bo vlekel Ameriko za nos, se zelo moti. Vsak dan bolj se jasno kaže, da Amerika pometa in čisti v svoji hiši. Smeti bodo šle na smetišče, o tem ni nobenega dvoma. Podpora! Čim prej, tem boljše!	,	_ j

BESEDA
»tlmilli liim Iimw
Titovim ‘‘udarnikom” v odgovor
Math Tekavec
Uvod
Euclid, O. — Spotpladi sem v tem listu vzel v pretres neko pismo, ki ga je s posebnim priporočilom objavila “E.” V treh razmotrivanjih — če se še spominjate — sem tavarino razdelil, ki je nosila naslov: Titovim “udarnikom” v razmišljanje. V “E” z dne 17. oktobra pa je: “Odgovor iz Slovenije nepoučenemu M. Tekavcu,” ki ga je zame posebej sprejela Mrs. John Hočevar, 5135 Stanley A-ve., Maple Heights, Ovž* je o-na gospa ali “tovarišica’' napisala predgovor k “odgovoru” ne vem. Lahko da so ga napisali “tovariši” pri uredniškem štabu “E." Ker je že predgovor tako “odličen” se moram, pred-no pričnem mlatiti slamo g. I-vana Oblaka, ki je odgovor iz Slovenije poslal,, najprvo ustaviti pri uvodu omenjenega spisa.
Prav žal mi je, da moram radi pomanjkanja prostora v A. 1). biti'v izvajanjih kratek in tako prikrajšati čitatelje'za vso zanimivo “doslednost,” k; je nakupičena v “poučnem” štiri kolone dolgem spisu. Upam, da bo seznanila gospa John Hočevar svojega brata Ivana s tem odgovorom.
neumnostmi, velja, za kar smatrate da pišem, to bo dejstvo.
In ker ste prišli do tega spoznanja upam, da ste na stezi, ki končno, kot pravimo v našem kraju: Se znate še s pametjo srečati.! — Kar vam iz vse duše želim. Ce hočete pa še svobodno neumnosti zagovarjati, pa je vaša zadeva.
' Na omenjeni spis — Pisma in resnica, ki navajate datum, pa to; Mislim, da kdor je čital opis trpeče žene, kj so ji izropali moža in živega vrgli v o-genj; otrokom umorili očeta, materi sina — če je še kaj človeškega ostalo v srcu, ni mogel nikdo brez tistega mimo, kar nazivamo sočutje za to nesrečno družino. Enako gnus nad bitji _ ne zaslužijo naziva človek — ki so zagrešili ta umor. Ce je bil to zločin takrat, ko ga je “E” objavila, da so ga izvršili domobranci — kriminalno dejanje, ki zasluži kazen; ni prav nič zmanjšalo zlodejanja, ko je danes dokazano, da so to stcrili komunisti! A kar zveni — kot čitate iz vrstic — radost in veselje nad to podivjanostjo. Mora človek zabeležiti, da ste dorasli vrhunec “naprednosti.” Saj ste postali, kar neka slovenska chicaška publikacija dopoveduje, stvari obdarovane razumom in prosto voljo brezdušna bitja, misleče živali!
Iz tega vašega pojma “pra vice,” ki zagovarjate tak gnusen zločin, da se ne sme pred sodbo postaviti izvršilce, mi daje misliti, da imam opraviti bitji, ki nimajo več človeškega dostojanstva. Na misel mi je prišla iz grške mitologije basen kako je bil slavni grški junak Odisej velik revež. Prišel je s svojo ladjo in tovariši na sa moten otok, tam jih je sprejela čarovnica Kirke. O, da bi jih ne bila nikoli sprejela! Sladko se jim je smehljala, imenitne! jih je pogostila,
ČEVERJ^?1
AL PA NE
Se nikoli me ni tale kolonca tako naglo potipala za ta sladke, kakor me je oni dan, pa čisto na vsem lepem. Pa ve3te, kdo mj jo je spočital? Nikoli ne bi uganili. Nihče drugi kot naša Micka. Se reče, saj še zdaj ne vem, če se je hotela nekoliko pbšpasati z menoj, ali se je hotela pobahati, da verno prebere vsak dan kolono, ali je bilo kaj drugega, ki se urajma, pa ki paše zrven kot česen k pečenemu krompirju, kar nekateri ljudje, strašno obrajtajo, drugi pa spet ne.
Čakajte, pustimo za nekaj časa pennsylvanske srnjake in medvede, da vam povem, kako mi je našš Micka oponesla ko-lonq.
Ko sva oni dan popoldne ušla iz ofica, da bova tekla domov skuhat večerjo, sva se namenila, da poprej obiščeva par proda-jalen na St. Clair ju, se ustaviva za londro na 55. cesti in potem jo pa udariva domov v našem bagrlu tam za jezerom.
Bagrle imava spravljeno za Paulinovo gazolinsko postajo na 61. cjsti. Od ofica pa do tje sva imela sila važen razgovor: kaj bo pristavila za večerjo. Veste, jaz jj nikoli ne ukažem, kaj naj mi napravi, ker nočem, da bi rekla, da bi samo ukazoval in si izbiral rihte. Kar na splošno ji govorim, kaj bi danes pasalo za večerjo in življenje lahko zastavim, da bo prav tisto pred menoj. No ja, saj do-

jih zaslugšh prejel plačilo?" Križ božji, saj ga tudi prejema ! Menda ta M. T. ne misli, da bi morali partizani biti postavljeni pred sodnijo zato, ker so tepli tiste domobrance in belogardiste, ki so za časa vojne sodelovali z okupatorjem in polagali prigego samemu Hitlerju?”
Torej, ste prišli do zaključka,. .. da objavljam razne neumnosti o novi Jugoslaviji... ” Moram vam čestitati, da ste se povzpeli do tega spoznanja, vam dam prav — in soglašam z vami! Samo mimogrede pripomnim, da ko objavite s priporočilom kako pismo iz “nove” Jugoslavije, da je “zanimivo,” ki je “tovarišem pogodu v “E,” ko ga od vas povzamem in ko ga čitate objavljenega v A. D. pišete, da so pa .. neumnosti o novi Jugoslaviji. . . ” Istega mnenja, kot sem že dejal, sem sam, ki priobčujem (saj sem navajal vire, kje sem zajel), da so neumnosti. Samo s par bežnimi besedami se dptaknem, da pripomorem spominu, kaj sem objavljal. Naprimer partizansko himno; ki se prične:
“Razpnimq čez ves svet vešala, naš bog, požig so, rop, umor...”
i ■*: ’
Ne samo neumnosti, jaz rečem: norost je to! Soglašate?!
Ali ono “vzgojno,” ki se v šolski čitanki Ciciban konča: | "Dajte ji sliko — Tita marša-
ko se je na smeh dfiala, ker so ji bile najbrže moje besede kot potrkavanje velikonočnih zvonov, ali pa vsaj godba 97. pešpolka, ki je ob manevrih zaigrala čez našo Menišijo, da so se stari “dinarji” ponosno zraV-navali in nehote udarjali s korakom, kakor njega dni.
V takih blaženih razgovorih sva se vsedla na naš bagrle in jaz sem bil tako ves v mislih pri večerji, da sem čisto pozabil zaviti na St. Clair. Zavil sem jo doli po 61. cesti, po Carry aveniji, ni 55. cesto in doli proti jezeru, kakor to delam vsak večer proti domu. Bila sva že sko-ro pod mostom NYC železnice, ko se Micka naenkrat veselo zasmeje in reče: “Hi, hi, hi, al’ se bo zabrniu!” Tudi jaz s<> zasmejem in dobro se mi je zdelo, ko sem videl, da je prebrala tisto v moji koloni, ki sem pisal o mačku in kragulju, kakor mi je povedal prijatelj Martin Šorn.
“Pa znaš dobro povedati,” jo pohvalim, “niti Šepicova Urška, ki je prava Gorenjka, ne bj mogla lepše zaviti. Ha, ha, kaj ne, da sva jo lepo izpeljala s Šor-nom. Ti je bilo všeč, da se je na koncu zares zabrniu in je maček prišel na Svoje, ko je držal kragulja za vrat?”
IMicka se pa še bolj zahihita: ‘Hi, hi, hi — al se bo zabrniu!” Samo to je gonila. Kar podalo se ji je in ponosen sem bil nanjo, da sem jo že toliko zmu-štral, da se tudi na kolono za-, stopi, fa holj nam.nagnal.to
in tovariše, s čarovno palčico
spremenila v — živali nečednega imena. — Ali ni to živa podoba sedanjih zmot? Tak neprijeten vtis naredijo na človeka zagovorniki takega zločina. Tovariši — jaz ostajam na temelju “reakcije” .in iz vidika krščanskega pojmovanja o vrednotenju človeške osebnosti pb sem za to, da kdor je zagrešil kak zločin, pa naj bo domobra-ner ali partizan, moj. sin ali brat, da po pojmovanju'pravice mora, če nočemo razpada človeške družbe — pred sodni stol pravice.
Ker j$ na pojmovanju pravice pisca v “E” samo to obvezno pri zločinu, kdo je, ne kaj je zlega storil — merodajno, potem se ne čudite, če javno pribijem, da ste se sami sodili in že po izglajeni poti neumnosti napravili naprej nov korak, ki vodi nikamor drugam kot v — norišnico!
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Kako je na Poljskem pod Sovjeti?
Sovenskj rojak očividec-raz-umnik, ki je bil kot tujec službi na Poljskem in živel-pre-den je odšel — več mesecev pod sovjetsko vlado, je po vrnitvi v svoj rojstni kraj, čuteč se var nega za svoje življneje pred komunistično boljševiškim. srpom in. kladivom, je med drugim povedal trdi tole: “Resig-nirani (brezupni) so celo ljudje, ki so bili' početkom navdušeni in so prihajajoče boljševike pozdravljali. Pričakovali so seveda vse kaj drugega, kakor i-majo zdaj. Onim, ki so prej kaj ime'i, so vse pobrali; tistim pa,
pripravljen za dobro besedo,
zlasti še, če gre meni y hasen.
Tako sem ji tudi tisto popoldne našteval, kaj bi se mi prileglo, ampak bagobvaruj, sem vneto zagotavljal, da bi moralo biti prav to, ker ona, tako sem ji prisegal, zna vse tako okusno pripraviti, da se kar samo topi v ustih. Postrani sem videl, ka-
želel. Komunist sem bil, pa nisem več. Ne bi si želel večje sreče kot to, da bi me vzeli v tem kovčegu. ki ga imate pripravljenega za potovanje, s seboj.’”
Resnicoljub.
Najslavnejša oseba na v Siciliji
Salvatore Giuliano je danes naj znamenitejša oseba na Siciliji. “New York Times” piše o njem: "Salvatore Giuliano je danes t naj znamenitejši sicilijski ropar. Kmetje ga dejansko delajo odgovornega za vsak zločin, a istočasno ga častijo kot pomočnika siromakov — kot Robina Hooda otoških cipresnih gozdov. Napisi: — “Giuliano naj dolgo živi!" ali “Giuliano naj postane predsednik i”, niso redki. Čeprav ga oblasti zasledujejo raTii u-
le po položni cesti, da pridem
čim prej na glavno cesto ob jezeru. Tam, kjer se 55. cesta poprime jezerske ceste, sem u-stavil, kakor to predpisuje sitna policija in čakam, da bom svoj bagrie pognal v vrsto. Naenkrat se udarim po nosu in rečem Micki; “Vranč, saj sva pozabila iti na St. Clair! Ti si pa tudi prava! Da bi vsaj ti nosila v glavi take stvari. Saj veš, da imam jaz polno glavo skrbi in ne morem misliti na vse. Ne kaže drugače, obrniti moram in peljati nazaj na St. Clair.”
“Hi, hi, hi,” jo zažene Micka in samega veselja kar skače po sedežu. “Kaj ti ne dopovedujem že ves čas, da se bo zabrniu. Saj sem ti hotela povedati, da boš moral obrniti nazaj, ko si jo tako neumno zaštramal doli po 55. cesti. Bolj ko sem te hitela opominjevati, da se bo zabrniu in da boš moral nazaj, bolj si podil proti domu.”
“Kaj sem pa vedel, da me ravnaš nazaj- na St. Clair s tistim svojim “al se bo zabrniu.” Mislil sem, da samo kolono hvališ.”
“Saj bi bila morda kako drugače rekla, pa ki se tako rada vozim,” mi je povedala s tako milim glasom, da se je tudi meni razblinil obraz in hude besede, ki sem jih že zbiral, so se stopile kot binkoštna rosica na sončnih žarkih. Če bi bil kakih 45 let mlajši, bi jo bil objel in kušnil, tako se mi je prikupila.
I.	|  ...-—
Tako je natisnjen pričetek 1 la, da jo bo čuval, pa bo zaspa-spisa: -	, la-
V A. D. "objavlja” neki Math ; Pametno? — Dajte ji sami
ie izkaza! za grabežljivega volka, ki je moril iz naslade. Ni Tekavec .razne neumnosti o no- svoj odgovor! In še tisto “lme-e izjeme! Povsod je komunist gazil na oblast skozi mlako i vi Jugoslaviji in pismih, ki jih mtno.” Morda ste jo že> powbi-krvi Ali hočete ka takega v Ameriki?	'	sprejemajo naši ameriški Slo- h “Pavliha rajza v Ameriko
Prav ‘e dni smo prebirali o komunističnih nemirih v j venci'od svojih sorodnikov iz (Pred nekaj tedni jo je o javi .	. pa tudi nič da-
Italijiin na Francoskem. V nobeni teh dežel ne morejo ko- Slovenije. Temu možaku se tudi Mr. Sata, grednik GLa-, J	£ jjjj; da
munisti na oblast z ljudskim glasovanjem, zato pa hočejo s; med ostalim ne vidi pravilno, sa v omenjenemJ^uL Z . ^	■
silo in zvijačo. Tudi v Ameriki ne bodo prišli na vrh z glas,.- 'zakaj se ne postavlja pred ljud- ki živimo	“ ' Ne* JfornUnist se je poslovi!
vi ameriškega ljudstva. Prepričani smo, da tudi s silo niko-lsko sodnijo t,ste ki so našeška, mortah b ata e sel, »^ ^ <pomte me
ssssStfS■ s - "■ :• - ? i i ■» * -—■ - t • ** “ 41 - —
morov, tatvin in ropov, živi on vendar javno in veselo v Mon-
telepre blizu Palerma. ,	.................r_______
Ljudje si šepetajo, da se je i Pa je nisem,ker sem/atakepri-policija ž njim pogodila, da ga j spodobe že preneroden. Morda tako dolgo ne bo nadlegovala, | bi se mj pokrotvičilo, kakor se dokler on ne bo nobenega nje-1 je našemu kapinu v gmajni, ko nega člana nadlegoval. Vlada | je videl, kako privzdigujejo zad-je razpisala na njegovo glavo j nje preme teleta in druga nade-3 milijone lir nagrade. Giuli-! budna goveda in je tudi njega ano pbzna dobro naravo svojih'prijela razposajenost, da je rojakov in izjavil je, da je ta skdšal vzdigniti zadnjo premo,
cena za njegovo glavo prenizka in je pohudil vsakomur, ki mu izroči italijanskega notranjega ministra, le 2 milijona lir. Vprašanje je, kdo bo plačal nagrado — Giuliano notranji minister. .-
amp^k je ostalo vse samo pri izjalovljenem poskusu. Toliko, da je za spoznanje privzdignil eno nogo.
Tukaj se pa čisto gotovo ne ali [bo nič — zabrniu, če kaj poznam samega sebe.
l
Krščen denar
POVEST Dr. Ivo Šorli
“Ne, mogoče pa je oče le imel advokatu!”
svoje vzroke, da vas je tako pritisnil," je zamrmral in si jo zapisal, da hoče Peter inventar. Potem je pogledal zopet v testament.
“A da, na to vaju moram še opozoriti”, je opomnil. “Pokojni je vama pravzaprav obema prepovedal, da se ne smesta poročiti. Takih prepovedi postava ne vidi rada. In kar se vas, Peter, tiče, vas očetova prepoved ie celo ne zadene. Vi, gospa, nimate otrok in vam tudi ne more nikdo braniti, da se zopet omožite. Ali prav bi bilo vseeno, da poveste, ali sprejmete ukaz rajnkega soproga ali ne?”
“Da se ne smem omožiti? ”je vprašala vdova. “Danes prav gotovo ne mislim na to, a vezati se tudi ne pustim — tudi če imam iti bosa iz hiše!” je rekla trdno.
“O tem ni govora, da bi šli bosi!” se je nasmehnil sodnik. “Na vsak način zapišemo, da ta nalog odklanjate.”
“Bomo videli!” je zavpil Peter. “Bom že jaz poučil Klančarja, kako in kaj bomo napravili.”
“Kdo je to?” je vprašal sodnik.
“To je sin njegove sestre,” je pojasnil Peter. “Pa naj se mo-ži, če se upa! Takoj grem k
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING

1024 E. 174 SU
KE 6580
mm
“Slobodno vam!” je mirno odgovoril sodnik, “Potem ši vzemite pa tudi vi dobrega odvetnika, gospa. In nič Be. ne bojte! Ce "bi vam bil pustil rajnki samo uživanje premoženja, bi bila druga, a vi ste dedinja.”
S tem so bili za tisti dan končali, jn nova naprotnika sta se vrnila vsak posebej domov.
Petra tudi zvečer ni bilo več domov. Preselil se je bil h Klančarjevim.
Petru je razložil tudi njegov odvetnik, da ne more nič več dobiti, kakor mu je bil že sodnik povedal. Zahteval pa je Sne Afrike. Bili so tam zastop-
(NubUlevanje s 1. strani.) ke,” ki jo izdaja "Britanska obveščevalna službe.” MLADINSKA BRIGADA NA PROGI. — Letošnje poletje so komunisti vsega sveta bodili na telesne in duhovne vaje v Bosno. Hodili so delat in gledat na tako imenovano mladinsko progo ša-mac-Sarajevo. O tem je pisalo komunisitčno časopisje vsega sveta. Ta proga naj bi bila nekako komunistično sedmo čudo sveta. Naj omenimo, da so bili tam celo zastopniki komunistov iz najbolj oddaljenih delov sveta. Tako je “Slov. Poroč.” prinašal sliko zastopnice komunistov iz daljne Koreje in zamorca iz Ju-
Peter to takoj, ko so bili premoženje precenili.
Toda tu je prišla vdoviTv največje zadrege. Sicer tega premoženja ni bilo toliko, kakor je prej vse mislilo; ali nabrala se je bila vendar velika vsota, in .tudi Petrov delež je bil znaten. Toda tako je bilo z rajnkim: ves denar, kar ga ni prav rabil za trgovino, je razposodil med ljudi na obresti. In tako je bilo tu polno ležečega premoženja, polno blaga v trgovini, v hlevih,'polno terjatev pri ljudeh, denarja pa skoro nič. Komaj pet tisoč je pobrala po vseh kotih. Treba pa jih je bilo deset takoj.
Njen in njegov advokat sta se bila namreč sporazumela, da naj vdova plača zaenkrat deset tisoč, ostalo pa v kratkem času, najpozneje v polu Ihta. Večjega odloga njen odvetnik ni mogel doseči, če ni hotel, da se spet razdere še ono, za kar so se bili poravnali, ji je pisal. A kje dobiti ta denar? Ker še vedno ni bila prepisana za dedinj Oj ga tudi ni mogla vzeti na premoženje. Zato je bilo treba prej plačati visoke takse.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(DolU preko Treta)
niki Indije, Nove Zelandije, Kitajske, iz malajskega polotoka in še drugih dežela. Vse te so znova navdušili za komunistično agitacijo. V tem oziru je torej ta proga izvršila svojo nalogo komunističnih duhovnih vaj.
In če so bili komunisti vsega sveta združeni, niso smeli manjkati koroški. Tako je šla v 'ti-toslavijo trikrat udarna brigada Franca Tavčamana. Komunisti so prišli nazaj tako navdušeni, da je angleška zasedbena oblast morala priliti malo mrzle vode v pomirjenje.
Ko so prišli ti mladinci v Pod-roščico so vpili; “čigava je Ko-
tri mesece. Tako se je končal 15. oktobra pred sodiščem v Celovcu ta slavni pohod v Titoslavijo.
PREJ HITLERJANEC, SEDAJ TITOVEC. — Pri razpravi so dognali o tem koroškem komunističnem voditelju prav zanimivo stvar. Ta Poerč je bil pod Hitlerjem navdušen hitlerjevee in hud Nemec, pripravljen na vsak boj s slovanstvom. Ko pa je zasijala na Koroško rdeča sovjetska zvezda iz Jugoslavije, je po. stal funkcijonar pri Osvobodilni fronti. Fant se je pri sodišču izgovarjal, da ga zapeljala propaganda. To je mogoče, še bolj je verjetno, da je pač mislil nadaljevati življenje, ki ga je začel pod Hitlerjem. Saj sta totalitarni nacizem in totalitarni komunizem najbližja bratca. Prestop od enega do drugega je zelo lahek. Ko fant pride iz ječe, gre lahko celo kot mučenec v Titovo kraljestvo.
JSE ENA BRIGADA. — Odšla pa je na progo v Bosno še ena koroška brigada. Ta je imela ime “Matije Verdnika Tomaža.” Ta je vzela s seboj tudi nekaj Nemcev, da se tako manifestira, da vsi nemški in slovenski komunisti sodelujejo. Tako beremo v “Lj. pr.”
DA JE OSVOBODILNA FRONTA na Koroškem samo
roška-Titova.” In spet: Čigavi komunistično orodje je pokazala smo mi — Titovi.” Ko so bili po- delegacija, ki je odšla s Koroške zvapi naj gredo narazen in naj ("a II. kongres Ljudske fronte v
se ne derejo, je prišlo do spopada, v katerem je bil aretiran tajnik brigade “tovariš” Karel Poerč.
TA JE BIL KASNEJE OBSOJEN pred angleškim vojaškim sodiščem na šest mesecev zapora. Obsodba pravi, da radi razvitja tuje jugoslovanske komunistične zastave, radi upora pri aretaciji in radi tihotaplja-nja cigaret. J)va njegova tovarn
Belgrad. Voditelji te delegacije so dr. Z witter, dt\ Petek, dr. Sl-enčnik ter zastopnica AFZ. Ti so bili sprejeti že v Ljubljani pri komunističnem Tiskovnem uradu, kjer so podajali svoje izjave. S tem pohodom v Belgrad in s to svojo' očividno priključitvijo h komunizmu koroški narodni stvari pač niso koristili, ampak samo škodovali. Zdi šč, da jim
Mekorim družba dobi prtnotai je mu|
Deželna finačna direkcija za Koroško je' dne 28. septembra poslala Mohorjevi družbi v Ce-lovcu tale odlok:
“Družba sv. Mohorja v Celovca je dne 10. septembra 1947 predlagala, da se ji vrne njeno premoženje skupno a dohodki, ki ga ji je bila odvzela Nemčija. Glede te stvari se je sklenilo sledeče:
Z ozirom §§ 1 in 3 Zveznih določb od 26. julija 1946 (Rueckstellungsgesetz), se vrne družbi sv. Mohorja v Celovcu naslednje premoženje: Navedena je lastnina št. 1— 3. (hiše in zemljišča.) Pod št. 7: V inozemstvu se nahajoči donos tega premoženja. Premoženje se družbi vrne v stanju, v kakršnem je sedaj. Oskrbnik tega premoženja dr. Tangi je naprošen, da napravi za dan vrnitve končni obračun ter javi, ali je potrebna zahteva po odškodnini. Finančni urad v Celovcu naj napravi obračun o oskrbovanju premoženja in sicer ločeno za čas nemškega in avstrijskega oskrbovanja ter izroči prebitke donosa posestev, če so tisti v inozemstvu.
Če bi obračun izkazal primanjkljaj, bj se ta primanjkljaj zavaroval z vknjižbo na omenjeni lastnini v prid avstrijske republike.
Ko ta odlolj. postane pr^vo-močen, se more pri zgoraj omenjenih posestvih ukiniti lastninska pravica v prid Mohorjevi družbi, obenem pa se mora vknjižiti varnostna hipoteka za avtsrijsko republiko v višini, ki jo šele izkaže računski sklep.
. UTBMLJITEV Družba sv. Mohorja v Celovcu je bila, predno je bila razpu-
PRAVNIPOUK Proti temu odloku je dopusten priziv na zvezno minstr-stvo premoženja in ureditev go-podarstva. Priziv se mora predložiti v teku devh tednov posprejemu podloka pri finančnem ravnateljstvu za Koroško v Celovcu pismeno ali pa brzojavno. Za predsednika: dr. Klug.”
je komunizem več kot sloven- ščena, cerkvena bratovščina v
Kralj Matjaževa darež-ljivost
Kralj Matjaž se je mudil s svojimi prijatelji na lovskem gradiču. Nekega dne je jezdil na svojem čilem rjavcu po lepi pokrajini in ugledal kmeta, ki je nabiral breskve v kokšaro. Ker mu je lepo sadje ugajalo, je stopil s konja in vprašal | kmeta, ali mu proda nabrane breskve. Kmet je veselo pritrdil, nakar mu je kralj naročil, naj prinese opoldne košaro sadja v grad.
Ko je odbila ura 12, je kmet prispel v grad in sporočil vratarju svojo željo. Vratar je dobro poznal Matjaževo darež-ljivost, katefe bo kmečki očanec gotovo deležen. Zato je omenil: "Naročilo imam, da ne smem pustiti nikogar v grad. Toda, če mi daš polovico tega, ga, kar ti bo daroval kralj, poj-deš k njemu.’” Ker se kmet ni hotel prepirati s sitnim vratarjem, je pritrdil in s košaro odšel k Matjažu. Ta je sprejel rumene breskve z veseljem in izročil kmetu pet zlatnikov. Ves zavzet je kmet gledal nekaj časa kralja, nekaj časa zlatnike. Matjaž ga je vprašal: “Ali so breskve več vredne kakor pet zlatnikov? Povej mi prostodušno! Jaz ne poznam cene.” — "Zelo dobro so plačane. Vredne niso niti petino tega, kar ste mi dali zanje.” — “Dobro” je odvrnil Matjaž, “obdrži ostanek za dar.”
Ker je pa kmet obstal zami-
.	li 1_
BELO DOBIJO
Službo dobijo
V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v
Yale Theatre
St. Clair in E. 82 St. (z)
Moški in ženske za delo
Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od ko-Zglasite se v
F. Zimmerman Co.
2040 West 110. St. •
(x)
Delo dobijo
Assembler za težke traktorje, machine operator za orodje in tak, ki zna popravljati stroje. Morajo imeti svoje orodje. Plača od ure, 40 ur na teden.
Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
(227)
MALI OGLASI
Popravljamo pohištvo
Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St.
(x)
Iščejo stanovanje
Družina 3 odraslih oseb in dekletce staro 11 let, iščejo 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2326.	(230)
Vas mufi glavobol!
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G.,Ph.C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Road »
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako Imate težave z vodo ln vas peče v odvodnem kanalu, alt če morate večkrat na vodo ali čuUte bolečine v brbtu, ie to nevarno niamenje. R>-svetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna likuinje v bolnitaicl v tei posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CUNIC
423 Citizens Bids, 8M Euclid Ave.
Telefan MAIn MM
Uradne are: 10 de 4 rasen ob sredah in po docovorn
Couldn't Ih« * **1	»J
question k do yM f* WOtW VhamlnsT A |rMt many pMfM
Ww»«.	A
0NEWDAY
Sin« muiuiwms
A dogi* OnaA-Ovy !*•"<)
;
tooithažve u#omlM**Ma im
.Mlramai* la Maža a«*« •».
qul
known. Oti Vitomla
Ona-A-Oov 0 nla CapeoUi
m 4«*
spomnila Martina.
lahko pomagal, on edini, če bi hotel ... Ali vsaj svetoval bi ji morda — ifiogoče odkupil nekaj blaga ali kako drugače ji prišel na pomoč . .
Še nekaj dni se je pomišljala in obotavljala, potem mu je poslala po Matij čku pošto, ali bi ne hotel stopiti malo k njej.
Pol ure pozneje je videla Martina prihajati. In pri belem dnevu je stopal počasi po širokih kamenitih stopnicah, ki so vodi(e s ceste do glavnega vhoda v Močnikovo hišo v višini prvega nadstropja. Lahko bi bil šel kar s svojih vrat v njeno prodajalno, a ni hotel; naj vidi vsa vas, da gre gospodar Šilarjeve hiše v Močnikovo hišo!
Vdova je bila videti v veliki zadregi, ko ie vstopi. Prestopala je sem in tja in ni vedela, kako bi začela. Pa ji je pomagal, kolikor je mogel, da je nazadnje izvedel, kje jo tare. Ni ga prosila, naj ji da on, nego vprašala je samo, ali ve, kako bi denar dobila.
“I, jaz ga vam dam!” se je posmejal. “Čemu pa toliko časa mencate? To res ni lepo, da se me prej niste spomnili, pravite, da že ves teden ne morete spati?”
No, ona da si kar ni upala. In je tudi slišala, da on sploh ne posojuje . . Pa kako bi tudi dal tako vsoto kar tako tako na nič, ko jo za zdaj še vknjižiti ne more. In kaj, če bi pravdo izgubila — s čim mu vrne?
“Pa kaj se bojite?" jo je zavrnil. "Pravda vendar ne teče za to, ali ste vi dedina ali ne, ampak samo, ali tudi ostanete, če se zopet omožite. Ce se ne boste smeli, se pa ne boste!”
“Da, saj tudi moj odvetnik pravi, da gre pravda samo za to, če sem ga prav razumela,” je pritrdila. “Sicer pa mi piše doktor ravno danes, da bomo gotovo dobili.”
(Dalje prihodnjič.)
Da bi jibpridobili m svojo stran. — Rusi'v sovjetskem delu Berlina si prizadevajo na vse načine, da bi pridobili dijaštvo na svojo stran. V ta namen so izdali naredbo, da dijaki na berlinski univerzi dobijo /posebno porcijo 20 funtov krompirja. Slika nam kaže tri dijake, ki nesejo svoje dodatne porcije domov.
gajati slovensko ljudstvo v duhu katoliških kulturnih načel. Družba je skrbela za izobrazbo, negovala je pobožno in skromno vedenje, da se tako vzdrži katoliška vera med Slovenci na Koroškem. Družbino premoženje so bila navedena posestva. Na podlagi zahteve tajne državne policije v Celovcu dne 25. julija 1940 štev. II B 642/40 se je pri teh posestvih zaznamovalo, da se zasežejo in na podlagi odloka tajne policije v Celovcu dne 25. I. 1943 se je vpisala v zemljiški knjigi lastninska pravica v prilog nemški državi. — Državni minister za fi-nanace.
Obstoj družbe sv. Mohorja v Celovcu je bil dne 27. aprila 1947 po vsebini pravil v smislu § 9 zakona od 15. XI. 1867 drž. zak. 134 od varnostnega ravnatelja za Koroško potrjen. S tem je družba sv. Mohorja zopet dobila pravno osebnost ter je upravičeno predlagati, da se ji verne premoženje.
Veličanstvo”, je dejal kmet.
“Prosim nekoliko tepenic!” Kralj ga je začudeno pogledal in vprašal; “Zakaj želiš tepeni-ce?” Kmet je dovrnil: “Ko sem prišel v grad, sem moral obljubiti vratarju, da mu odstopim polovico vašega darila. Zlatnike bi rad obdržal sam, tepe-nice pa odstopim vratarju.” Kralj se je zasmejal in pokazal kmetu palico, ki je stala v kotu in dejal: “Vzemi tole in jih naštej vratarju deset!”
Ko je kmet prišel k vratarju, ga je ta smeje vprašal: “Ali si prejel lepo darilo? Daj mi polovico!’’ — “Takoj,” je odvrnil kmet, spbstil košaro na tla. zgrabil z levico vratarja za vrat in si ga djal čez kolena ter mu z desnico, v kateri je držal palico, našteval udarce. Vratar se nj mogel oprostiti in je klical na pomoč. Ko so prihiteli kraljevi služabniki da bi rešili tovariša, jim je zaklical Matjaž, ki je opazoval z okna prizor: “Pustite kmeta, da izvrši moj ukaz!”
,	-------o------
__ Galoše. gumijasti vrhni
čevlji in dežni plašči morajo biti shranjeni v mrzlem in temnem prostoru, kadar jih ne rabimo.
kov. Frank A ljivo delo in po zmerni ceni. i
Tru-Shade Venetian Blind Co.
22812 Nicholas Ave. zadej IV 5232	(x)
Drva naprodaj
Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8.00. Pokličite po 5 uri zvečer YE 1479.
i	-(233)
Hiša naprodaj \
Naprodaj je hiša 6 sob za eno družino; garaža, vse v jako dobrem stanju. Nahaja se na 14814 Hale Ave. Za podrobnosti pokličite Liberty 3871.
—(227)
SEDAJ JE ZADNJI CAS, da si izberete iino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me.
BENNO B. LEUSTIG
1034 Addison Rd. ENdicott 3426
MAM OGLASI
Kupimo
Kupimo gostilne z D-5 ali D- licencami. Morajo biti v dobri okolici na vzhodni strani; z 2 stanovanjema ali več. Plačamo do $60,000. Navedite podrobnosti prostora, ime, naslov, telefon. Pišite na Mr. A. Je-larcic, 4126 E. 95. St., Cleveland 5, Ohio.	(229)
Za 4 družino
Naprodaj je hiša za 4 družine, zidana, 5 sob vsako stanova' nje, 4 furnezi na plin; prodam
Lepa prilika
Naprodaj, sta gostilni D-5 in D-3. D-5 ima 6 sob zgorej. Proda ali pa zamenja za hišo za 2 družini ali za eno družino 6 sob; ali pa proda posebej trgovino in hišo D-3 nima stanovanjskih sob, lastnik odide iz mesta. Za obe je cena zmerna. Za več in formacij pokličite Mr. Jelarcic Dl 1046, kadar hočete. (229)
Iščemo stanovanje
Želimo dobiti 4 ali 5 sob v Collinwoodu ali v okolici 185. ceste. Samo 2 osebi, mati in sin, ki je vojni veteran. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 2537.	—(229)
Corp. Roy BlumenaueJ iz Frederick, Mi. igra logomet z japonskimi deški v gorski vasici Yutanaka ta Japonskem... Ameriški Rdeči ktii je prifimvil ta kontest samo zato, da se bodo mali Japonci dobro privadili tega v ameriki tako priljubljenega športa.
Skladišče v najem
V najem oddamo pastor za tudi pohištvo. Lastnik odide v; skladišče 1,000 štirjaških čev-! Kalifornijo. Nahaja se na 95.jljev. Dober dovoz; vse v enem ! St. in St. Clair Ave. Pokličite nadstropju. Zglasite se na>1172 PO 5064.	—(229) j Norwood Rd. EN 3457. (228)
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»
C
O
O
O
O
o
o
o
o
o
o
<>
BELI MENIHI
PovMt la prv« polovica XII. stoletja f 1 „ »pisal IVAN ZOREC	/
O
<»
O
<>
O
o
o
o
o
o
o
A
časi poučil; opat tudi zdaj ni prelomil posta.
“Kaj ste počivali?’’ je prior vprašal, ker je opat molčal.
“Stara navada naše hiše, da si že v soboto opoldne napravimo delopust.”
“Lepa navada, sobota je Materi božji posvečen dan."
“Zato pa. Počivamo, kaj be-
remoin se menimo o delu drugega tedna.”
“Kaj pa berete?” je opat ve-dečno vprašal.
“Včasih smo radi brali kaj iz svetega pisma, dokler ga nam [ ni odnesel rajnki pater Celestin.’/
“Zakaj vam ga je vzel?” je priorju ušlo.
“Češ da je tisto branje pregrešno za nas. Pa mu niijmo verjeli. Sveto pismo ne more biti pregrešno. Knjiga sama, stara je bila sto in sto let, težka in debela ko bukova klada, ga je nemara bola v oči.” “Rajnki pater je storil prav,” je opat popravljal. “Sveto pismo je res sveto, a v njem je
Šmarec, nekaj si zgubil!” je Kdor ljubi, ne šteje.”
opata pogrelo. “Kaj pa je tisto?” se je že smehljal odrevenelemu možu.
‘Joj, pater opat, kaj ne poznate žival? Zajček je, zajček.” “Zajček, praviš? Kdo pa ti ga je dal?”
'“Mislim, da sam Bog, tak čudež se je zgodil. Saj verujete v čudeže, pater opat, kajne?” Opat se ni več smehljal, a Šmarec je z navihanim smehom po vsem obrazu že pravil: “Hjodim otodile po hosti, hodim pa gob iščem —.”
“Saj ni gob ob taki vročini,” se je prior smejal.
“Kdor išče, najde,” je mož vračal. “Hodim, hodim in najdem tegale zajčka.” “Mrtvega?” je opata zanimalo.
“Kakd: mrtvega? Kje bi bil pa čudež? — V resi je sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel in me prijazno gledal. ‘O sveti Peter in Pavel,’ sem si dejal, ‘kako lep bi jutri bil vajin praznik, če bi tegale zajčka imeli v skledi; otroci bi se oblizovali tja do ušes.’ Zajec pa je nemara slišal mojo misel; kar obrnil se je, da bi odskakljal, a jaz brž popadem smrekov storž in ga vržem za njim. Zajček, glejte, pade, urno ga poberem, še malo se stresne: sklenil je, mrtev je ... Ali ni čudež, tako ujeti zajca, pater opat?”
“Res je čudež, se je opat spet smehljal Šmarčevi iznajdljivo-
sti
trn snet in
Opat se je spogledal s priorjem in rekel;
“Uboga mati, to si 'čudovito | lepo povedala. Zglasi se pri meni v Stični, pomagal bi ti | rad.”
Ženska se ni utegnila zahva- | liti, kočija je šinila dalje.
“Kako veliko je povedala o ljubezni, največji čednosti!” se je opait čudil na glas,
“Človek med temi ljudmi vča- j sih res sliši tako, da bi se ji ] odkril dotal.”
“Tako je tudi z dolžnostjo, kakor je povedala ženska: ljubezen mora biti v nji in z njo, sicer je človeku le breme.’
“A kdor je ob moč, naj si ne prti prehude dolžnosti,” se je umikal prior, ki je začutil, da opat meri vanj.
Opat ga je otožno pogledal in umolknil; stsežaj je zatrobil, kočija se je ustavila pred Tr-lepovo hišo v Malem Gabru.
Iz hiše so bušili Trlep in njegovi štirje odrasli sinovi, sami veliki, močni dedci.
“O, kaj se vi, ste vi?” se je I Trlep razoglav klanjal gospodoma, ki sta stopila iz kočije, prav veselega pa se ni kazal, tudi iznenadenega ne preveč.
'Sinovi so planili v senico. Dva sta prinela po naročaj sena in ga vrgla pred konje, druga dva pa slame. Ko bi trenil, so si vsi štirje iz slame zvili povesem in z njimi odrgnil; in z odejo pokrili spenjene konje.
"Lepi konji,” jih je Janez, najsjmre^sjjjneril z očmi ■ “Le j
da naš samostanski lovec nič
čemu jih zaprezate kar žetve-
ne zve: on, veš, kar nič ne ver- ro?”
jame v take čudeže, precej bi te prijel zaradi zankarstva.”
“O, da le vi verjamete, pater opat, njega se ne bojim preveč, saj smejo po novi postavi loviti tudj tlačani.”
“Premodra postava!” je opat rekel priorju, “če bodo tako lovili, bodo kmalu prazne vse hoste in vse vode.”
Kočija je zdrsnila dalje, pa ne daleč.
V cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat strežaj je
“Čemu?” se je brat kočijaž | nasmehnil. “Ker je gosposko in da se sprehodijo.”
“Kaj nič ne delajo?’ ’
“Nič, ti konji so le za kočijo.”
“Hm, potrata je, da imate tako lepe, močne konje le za go-poskot.”
“I, kdor more, more,” je Tone razumel.
7‘Dokler še more,” je France zamrmral sam vase,
“Kaj se jim mara, takim go-
zaman trobil, otroci ga niso sli- [ spodom!” je še Nace povedal
šali. Kočijaž je ustavjl. Iz vasi je na ves splav hitela tlačan-ka, gospoda sta se smehljala otročičem, ki jih še ni bila misel, da bi se umeknili, tako so bili vsi v igri.
Ženska je spoznala gospoda in se ustrašila. •
“Kaj so tvoji?” ji je opat prijazno pomagal.
“Moji, moji, ponižno prosim, pater opat, ne zamerite, saj jih zaganjam kakor piščeta, pa mi le uhajajo.”
“Da, da, otroci zmerom votek motajo materi. Kaj pa ti dela mož?”
“Oh, mož ... Že predlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok mi je pustil in siroščine, da se iz nje ne vidim.”
“Kako vendar preživljaš toliko otrok?”
“I, ljubim jih, pater opat.
ATTENTION
VeteruM-Civiliaiu
DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
G. L Approved
REGISTER NOW-DON’T DELAT Leam a Profitable Trade
CLASSES*
8 A. M . to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M.
« P. M. to 10 P. M.
Interview at
418 FRANKFORT A VE. or
Phone SU 8642
svojo.
“Ko bi gospoda šla v hišo?” je Trlep vabil gosta. “Da ne bomo tu stali.”
“Da, Trlep,” je opat pokimal, “prav do tebe sva prišla.”
“Bog vaju sprejmi — pojdimo v hišo!” je še povabil, a po obrazu mu je za tren oči mrk-nila komaj vidna senca.
VII.
Velika soba v Trlepovi hiši je bila svetla in čista, a ker je bila sobota, so bila pomita tutji tla. V kotu nasproti vrat je bila precej velika miza iz javorovega lesa, ob nji stoli in klopi: na nji hlebec domačega kruha.,čezenj bel platnen prt; v kotu nad njo razpelo, pod njim oltarček z jaslicami; v drugem kotu nasproti široki lončeni peči z dvema zapečkoma se je košatila visoko postlana postelja z dolgo blazino ovsenih plev za glavje, a pod stropom so po stenah na gosto, kakor zaobljubljeni spominki v božje-potni cerkvi, visele stare stare slike na steklo slikanih svetni kov in svetnic, a največja je bila tista, ki je pomenila Žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu in z mrtvim Jezusom na kolenih.
Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s hlebca in ponudil:
“Odrežita si, gospoda, poskusita, današnje peke je.”
Prior je res oškrnil kosec lepo zapečenega kruha in ga po-
JS a znanilo in Z,ahH)ala
Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš blagi soprog in dobri oče
Anton Cach
ki je umrl dne 7. oktobra 1947. Dragi pokojnik je bil rojen dne 31. decembra 1888 v Novi vasi, pri Fari. Pogreb po kojnika se je vršil dne 10. oktobra 1947 iz Anton Grdinovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarijo, kjer smo ga položili k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno za hvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika spremil iz Anton Grdino-vega pogrebnega Zavoda, ter ondi opravil molitve za pokojnika.
Dalje se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter z njimi okrasili pokojnika, ko
s tem lepim činom izkazali zadnjo’čast. Imena teh, ki so poklonili vence, so sledeča : Mr. in Mrs. Jack Turk and family, Lach family of West Park, Jerub brothers, Mrs. Mary Milavec and family (Glass Ave.), Lausche family, Kramer family, Mitzi and Louis Pečenko, Anton Debelak and family, Mr. in Mrs. Jos. Levstek, Mrs. Rose Kern, Anton Grdina Sr. and family, Dominik Lusin and family, Mr. and Mrs. Jos. Pozel-nik and family, Mr. and Mrs. Charles Levee, Mr. and Mrs. Louis Cimperman Sr. and family, Mr. and Mrs. Miv-sek and family, Mr. and Mrs. Kozlevčar and family, Mrs. Frances ZulicH and Frances, Mr. and Mrs. Jim Nou-sek and sons, Mr. and Mrs. Jack Uster and family, Mrs. Jack Turk, Mr. and Mrs. Peter Kekic and family, Mr. and Mrs. Louis Slapnik and family, Mr. and Mrs. James Slapnik Jr. and family, Mr. and Mrs. Joseph Merzlikar, Frank and Victor Novak, Mr. and Mrs. Victor Dobre, Joe and Beanie Modic and families, Anthony “Mix” Modic, Mr. and Mrs. Carl Hasse, Mr. and Mrs. Foley, Gus Cesen, Mickey Ryonce, Vince Lenarsic, Joe Okorn, Rudy Nagode, Don Svigel, Boys from Metropole Cafe, Arndt and Stwan Co., Victor Drobnič, L. and M. Tobacco Co., Metropole Cafe, Emmployees of Aetna Rubber Co., Leisy Brewing Co., Friends of So-kolice, Mrs. Frances Slapnik.
Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Darovali so sledeči: Mr. and Mrs. Frank Lack, John Lach, Anthony Phillip and Louis Milavec, Mr. and Mrs. Matt Milavec and sons, Pet-rich family of Akron, Ohio, Mrs. Frances Milavec (E. 61 St.), Mrs. Frances
Skully, Mrs. Alice Pucel and family, Mrs. Frances Legan and family, Mrs. Mary (Kovačič) Milavec, Mr. and Mrs. Joe Drobnič, Mrs. Johana Pelan, Mr. and Mrs. Al. Debevec, John Berik, Mr. and Mrs. Clary Vokac and Stella, Mr. and Mrs. Peter Lustrik and family, Martha Kekič, Mr. and, Mrs. John Sau-
TfffiTOBHto ftirtiy, ;•------
August Cesan arid family Mrs. Jack
Turk, Mrs. Geo. Gregorič, Mrs. Frances Shenk, Mr. and Mrs. Ed Kalish, Mr. and Mrs. Fr. tlaksic Sr., Mr. and Mrs. John Gornik Jr. and son, Mr. and Mrs. Joseph Vidmar, Mr. and Mrs. Louis Majer, Mr. and Mrs. Anthony Sabec, Mrs. Mary Murgel, Mr. and Mrs. Joseph Leskovec, Mr. and Mrs. Al. Knappe, Mary Smith, Mr. and Mrs. D. O. Zaborovski, Mr. and Mrs. Frank Mramor, Mr. and Mrs. Joe Stare, Mrs. Frances Maloverh, Mr. and Mrs. Matt Pakesh, Mr. and Mrs. Tony Pakesh, Mrs. Mary Perkovich, Josephine Somrak, Mr. and Mrs. John Pluth, Veronica Sedmak, Rose Cimperman, Mr. and Mrs. Carl Poljanci Anton Grdina Sr. and family, Mr. and Mrs. Jože Grdina and sons, Mr. Potokar and family.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago avtomombile pri pogrebu.
Iskreno zahvalo naj prejmejo nosilci krste pokojnika. Bili so sledeči: Matt Pakish, George Bishop, Matt Krašovec, Joe Modic, Harold Lausche in Anthony Kramer.
Prav lepa hvala tudi vsem onim, ki so pokojnika kropili ter molili za' mir in pokoj njegove duše. Enako hvala vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija.
Iskreno se zahvalimo tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri.
Enako se zahvalimo vsem za poslane sožalne kartice ter izraze sožalja, tako tudi prav vsem, ki so nam bodisi na ta ali oni način kaj pomagali. Bog povrni vsem.
Ti pa, preljubi jeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda svobodne zemlje ameriške. Bog Ti daj večni mir, pa sveti Raj.
O, prezgodaj si zatisnil svoje miljene oči, si nas v žalosti zapustil (	in podal se v grob noči.
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE LACH, soproga RAY in WALLACE LACH, sinova Tu zapušča tudi sestro MARY TURK
Cleveland, Ohio, 19. novembra 1947.
tudi kaj, kar bi nešolan človek utegnil razumeti čisto napačno.
■ In kaj berete zdaj?”
“Zdaj ?” je Trlep ponovil, segel na klop ob steni in pred opata položil rfeveliko, v črno usnje vezano knjigo z rdečo obrezo.
Opat jo je odprl in prebral prvo stran: Hoja sa Chriftufom. Buquize od Slej da inu Navuka Ohritufa nashiga Is-velizherja. Tiga vifoku zhafty-vrejdniga inu Bogabojezhiga mosha Tomasha a Kampis, Ordna Regularfkih Chorarjou S. Auguftma.
“Ali je tudi ta taka, da bi jo človek utegnil narobe razumeti?” je Trlep, že nekoliko rdeč, naposled skoraj trdo vpra-
šal.
“Ne, ne, Trlep, prava je, le dosti in radi jo prebirajte.” “No, vendar!” je mož Kodr-njavsnil. “Veste, žal mi je, da tudi avetega pisma nimamo več. Kaj, ko bi ga nam pošteno vrnili, pater opat?”
“Le stoj, drugih knjig doboš, kolikor si jih izbereš, kar pridi v Stično. Sveto pismo, ki si ga bral, so v naš jezik postavili luterani, zato ni, da bi ga bral, kdor si ga bodi.”
“Glejte, niso bili napačni, če so nam odpirali sveto pismo.” “Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar veš.”
“Zakaj pa ga nam beli menihi niste odprli?”
(Dalje prihodnjič)
-AND THE WORST IS M TO COME —in najhnjše šele pride
St?l
)7 I
v_L
ts—rttr—vTelliw9tvr—
u_________
UČITE SE AKGLESCINE
iz Dr. Kemoveg*
ANGLESKO-SLOVENSKEOA BERILA.
"ENGUSH-SLOVgNI EKADER”
kateremu je znižana cena C O ft H in stane samo:	) CaUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 Sf. Clair Ave; Cleveland, O.
V oblak
'MiA '&■ Mn
mo 'ti’fC- '
■’!i”	us,reu*,ft.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 114« E. (1st St.
gg PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA PKNDgRIEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
- SUPERIOR BODY & PAIN! (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
TRANK CVELBAR, lastnik.
Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iete nam pošljejo za objavo.