PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
>0°
.ift	acchi 6 - PP 559
j) 7796-600
pnmorskftf
M	dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 65 (14.156)
Trst, sreda, 18. marca 1992
Predsednik Cossiga na obisku na Siciliji
»V boju proti mafiji bo država uporabila vsa možna sredstva«
PALERMO Predsednik re- ljanja, če sredstva pravne drža-publike Francesco Cossiga bo ve v tem boju ne bodo dala do petka na obisku na Siciliji. pravih rezultatov.« V zvezi s Včeraj je obiskal sorodnike polemikami, ki so se razvile po ubitega Salva Lime, danes se uboju sicilskega politika, pa je bo pogovarjal z oblastmi v Pa- Cossiga pozval politične sile, lermu, jutri bo v Calatanissetti »naj ne špekulirajo z mrtvimi.« in Catanii, v petek pa v Messi- O boju proti organiziranemu ni. Že včeraj je spregovoril o kriminalu pa je pred protimafij-boju proti mafiji. »Prepotoval sko parlamentarno komisijo bom Sicilijo, da bi dal razumeti, včeraj govoril tudi notranji mi-da Država obstaja tudi na Sici- nister Scotti. Opozoril je, da se liji in bo za prevlado pravne mafija v odgovor na ostrejše države, če bo to potrebno, znala ukrepe zakonitih oblasti vse biti neusmiljena,« je poudaril bolj poslužuje terorističnih me-Cossiga. Ob tem pa je še nada- tod, s katerimi se vmešava v ljeval, da si »Država pridržuje politični boj. Govoril je o za-pravico uporabe zakonite sile v dnjih zločinih mafijskega zna-boju proti nezakonitosti, pri če- čaja (uboji Salva Lime, Sebasti-mer je treba tudi vedeti, da bo ana Corrada, Alfonsa Galeota v državnih zakonih enaka neus- in Assunte Sarno), še enkrat pa miljenost, kot se je poslužuje je tudi opozoril na anonimni kriminalno podzemlje.« Pred- klic takoj po umoru Salva sednik republike pa je tudi po- Lime, v katerem je neznanec udaril, da je pripravljen podpi- po telefonu zagrozil: »Spisek se sati tudi »drugačen tip uprav- s Salvom Limo ne konča.«
Toni predvolilne kampanje postajajo vse ostrejši
Ferlani in Craxi napadata sekretarja PRI La Malfo
Med podpisniki Segnijevega »referendumskega dogovora« največ kandidatov demokratične stranke levice in KD
RIM - Polemika, ki se je razvila v prejšnjih dneh med strankami ob umoru siciljskega evropskega poslanca Salva Lime, se postopna umika bolj tradicionalni predvolilni dialektiki med strankami. Tako se je predsednik vlade Andreotti včeraj predvsem osredotočil na KD kot veliko ljudsko silo in dodal, da bi mnogi radi prevzeli njeno nasledstvo ter postali stranka relativne večine. V precejšnjem sozvočju z predsednikom vlade je sekretar KD Forlani polemiziral z opozicijskimi silami in jih obtožil, da v bistvu samo rušijo sistem, ne da bi pojasnile, s kakšnimi koalicijami in s kakšnim programom nameravajo uresničiti alternativo sedanji večini. Pri tem je Forlani strpal v en sam koš tako lige kot DSL, La Malfo in SKP, vsi so po njegovem »raztepena armada«, ki samo ruši. Če bi zmagali na volitvah, bi Italija postala neupravljiva država.
Z La Malfo je polemiziral tudi socialistični sekretar Bettino Craxi, ki je republikanskemu sekretarju očital, da se gre konkurence ligam. Craxi je ugotovil, da La Malfa napoveduje tudi po volitvah opozicijo. Z njim se daljša seznam tistih strank, trdi sekretar PSI, ki hočejo glasove, da bi ostali v opoziciji. »Gre za posebno italijansko anomalijo, ali za predvolilno taktiziranje,« se je vprašal Craxi.
La Malfa je demokristjanom odgovoril v istem tonu, češ treba je razkropiti sedanjo KD, ker je to predpogoj za ozdravitev države. Zavzel se je tudi za nov volilni sistem, ki naj volilnim upravičencem omogoči izbiro parlamentarcev in tudi vlade.
Napolitano (DSL) je ocenil kot zelo hudo dejstvo, da je Andreotti naslovil mračnim silam poziv, naj udarijo po njem, če že hočejo udariti po nekom. Iz rovarjenja teh mračnih sil, meni Napolitano, bi lahko nastalo marsikaj, tudi avtoritarni preokret v državi. Predstavnik DSL je očital socialistom, da s svojo politiko o stabilnosti izgubljajo verodostojnost sile, ki naj bi usmerjala spremembe. Podoben očitek pa je DSL naslovil sekretar SKP G ara vini, ki meni, da želi hrastova stranka s svojimi predlogi ohraniti proste roke in po volitvah sodelovati v večini s KD in PSI.
Novost včerajšnjega dne je bila predstavitev kandidatov, ki so pristali pa »referendumski dogovor« Maria Segnija in ki so bili za jamstveni odbor sprejemljivi. Dogovor zavezuje kandidate, da se v bodočem parlamentu zavzamejo za tiste reforme, ki bi prenovile volilni sistem in omogočile državljanom jasnejše izbire. Dogovor je osvojilo skupno 457 kandidatov, med katerimi je največ kandidatov DSL (192) in KD (94). Sledijo PRI (73), PLI (40), Rete in zeleni, PSI in PSDI pa imata po enega kandidata.
Splošna stavka bo v Sloveniji zajela večino prebivalstva
Po mnenju argentinskega predsednika za atentat odgovorni nacistični krogi v vojski
Več mrtvih in nad sto ranjenih v atentatu na izraelsko veleposlaništvo v Buenos Airesu
LJUBLJANA Prihajajoči stavkovni val kot posledica neuresničenih zahtev slovenskih sindikatov po pravični ceni dela, zajamčeni plači, ki bo omogočila Preživetje, izpolnjevanju kolektivnih pogodb, odpiranju novih delovnih mest, socialni varnosti in spoštovanju delavskih in človeških pravic bo danes, 18. marca, z zaporo cest in zastojem v prometu, redukcijo električne energije iu izpadom proizvodnje, določil utrip življenja in dela ne le stavkajočim, ampak večini slovenskega prebivalstva.
Republiški odbor sindikata pro-uieta in zvez je v informaciji za STA potrdil, da ostaja pri svojem načrtu zapore cest po vsej Sloveniji v času od 6. do 8. ure zjutraj. Odprto ostaja le vprašanje blokiranja cest v središču mesta Ljub-jane, ker samostojni sindikat HUbljanskega potniškega prome-a ni potrdil sodelovanja v napovedani stavki. V stavko bo prisilen le v primeru postavitve bari-ad na ljubljanskih cestah in uli-cah. Vpadnice v mesto bodo blokirane v vsakem primeru.
. Rri načrtu napovedane redukcije električne energije ostaja tudi republiški odbor sindikata ener-9etnke, tako da bodo z redukcijo
ea 7. in 9. uro zjutraj zajeli prvo polovico slovenske industrije, Podjetij in gospodinjstev, druga Polovica pa bo brez električnega °ka od 20. do 21.30. Iz redukcij so lzvzeti le zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele in ne-ateri drugi objekti ter z njimi z električnimi vodi neposredno Povezani odjemalci električne energije.
Zaradi neselektivne redukcije električne energije se stavki tako ne bo pridružila konfederacija
Nadaljevanje na 2. strani
BUENOS AIRES — Avtobomba je včeraj približno ob 19. uri po italijanskem času praktično uničila izraelsko ambasado v Buenos Airesu (na sliki AP) in po prvih še nepotrjenih vesteh je v strahoviti eksploziji umrlo več ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih, med katerimi je tudi nekaj deset otrok iz osnovne šole, ki stoji nasproti ambasade. Do atentata je prišlo v enem od najelegantnejših predelov argentinske prestolnice, kjer so tudi številna druga diplomatska predstavništva, ki so bila tudi poškodovana, saj je eksplozivni val precej poškodoval poslopja v radiju 300 metrov. Po nekaterih vesteh naj bi bila eksplozija tako močna, ker naj bi po eksploziji avtobombe eksplodiral še arzenal v ambasadi.^ Izraelski veleposlanik Jicak Šefi je ostal nepoškodovan, izpod ruševin pa naj bi doslej izvlekli približno petdeset oseb, v notranjosti amaba-sade pa naj bi v trenutku eksplozije
bilo približno sto oseb. Takoj po atentatu je argentinski predsednik Menem napad obsodil, pri tem pa je dejal, da bi krivce lahko iskali med argentinskimi nacisti. Dal je tudi vedeti, da bi za atentatom lahko stali nekateri fundamentalistični vojaški krogi, znani »carapintada«, ki so v zadnjih letih že nekajkrat skušali zrušiti demokratično ureditev v Argentini.
Na odločno obsodbo pa je atentat naletel v Izraelu, kjer je premier Ša-mir za Radio Jeruzalem izjavil, da gre za »nadaljevanje teroristične vojne proti Izraelu, vendar pa s tem toka zgodovine ne bo mogoče spremeniti in Izrael bo še naprej vztrajal na poti proti miru.« Sožalje ob napadu je izraelskemu zunanjemu ministru Levy-ju izrazil argentinski kolega in pri tem tudi poudaril, da naj bi bile prve štiri za zdaj ugotovljene žrtve argentinski delavci, ki so v ambasadi popravljali električno napeljavo.
Smerokaz za urejanje prihodnjih odnosov med z republikami nekdanje Jugoslavije
Podpisali sporazum med Slovenijo in Makedonijo
LJUBLJANA Podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Makedonijo, ki je temeljni akt za urejanje razmerij med dvema državama, in obisk v Skopju je bil politično dejanje z močno moralno razsežnostjo, je na včerajšnji tiskovni konferenci po vrnitvi iz Makedonije dejal predsednik Predsedstva RS Milan Kučan. Slovenija je namreč ob uveljavljanju svoje pravice do samoodločbe in Samostojnosti poudarjala, da je to pravico pripravljena priznati tudi drugim, če jo bodo zahtevali, in Makedonija je zdaj to storila.
V razgovorih, na katere je Milana Kučana in zunanjega ministra Dimitrija Rupla povabil predsednik makedonskega predsedstva Miro Gligorov, sta obe strani ugotovili, da ima sodelovanje Slovenije in Makedonije že bogato tradicijo na številnih področjih, ki pa bo zdaj temeljilo na načelih mednarodnega prava, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v not-
ranje zadeve. Zgotovili so tudi, kot je povedal Kučan, da Jugoslavije ni več in da je razpadla izključno zaradi notranjih razlogov.
Posebna pozornost je bila namenjena skupnemu nastopu obeh držav na mirovni konferenci o Jugoslaviji, kar se zlasti nanaša na zagotavljanje trajnega miru in na skupno ugotovitev, da naj bi to področje spremenili v cono omenjene oborožitve. Tudi glede vprašanja sukcesije imata Slovenija in Makedonija skupen pogled, in sicer, da so vse bivše jugoslovanske republike pri delitvi enakopravne, strinjata pa se tudi o potrebi delegitimiziranja organov bivše federacije, ki aktivno nastopajo zoper interese obeh republik in njunemu vključevanju v KEVS, OZN in druge mednarodne institucije. Tako ena kot druga republika ne pristajata na tezo, da Srbija in Črna gora nadaljujeta kontinuiteto Jugoslavije in da so se vse druge republike enostransko odcepile.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je povedal, da je sporazum o diplomatskih stikih prvi tak dokument za Makedonijo, z njim pa so odpravljeni vizumi. Pogovori so bili zelo operativni, ocenjuje Rupel, ki je predlagal, da se sestanejo strokovnjaki s posameznih področij, da bi uredili medsebojne razmere.
Minister Rupel je še dejal, da so se v razgovorih dotaknili vprašanja oziroma omahovanja mednarodne skupnosti glede priznavanja Makedonije in BIH. Srbija in Črna gora, po Ruplovih besedah, še dovolj uspešno širita iluzijo, da je možno narediti Jugoslavijo iz štirih republik, Makedonci pe co bili premalo odločni glede tega, da hočejo sv-, j državo.
Milan Kučan in Dimitrij Rupel sta ocenila, da je bil njun obisk v Makedoniji koristen in pomeni smerokaz za urejanje prihodnjih odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije. (NI A)
Zelo visoka volilna udeležba na referendumu za reforme v Južnoafriški republiki
Pred glasovanjem napovedovali zmago De Klerkovfli reformističnih teženj
CAPETOVVN — Visoka volilna udeležba, kakršne v Južnoafriški republiki ne pomnijo, je okrepila pričakovanja tistih, ki pričakujejo zmago »da« na referendumu, na katerem se 3,3 milijona belcev odloča, ali naj bi predsedniku De Klerku poverili mandat, da začne s pogajanji za novo ustavo, v kateri bi bil dokončno ukinjen apartheid, črnski večini pa omogočen prihod na oblast. Če se bo večina odločila za »ne«, potem se Južnoafriški republiki po vsej verjetnosti obeta razbitje na neodvisne etnične države, kar zagovarja vodja konservativcev Treurnicht.
Volilna kampanja je bila kratka, že prvi podatki pa kažejo, da je bil strah pred premajhno udeležbo na referendumu neutemeljen. Na vseh voliščih so bile že zgodaj
dolge vrste (na sliki AP), vse skupaj pa je vsaj do večernih ur potekalo izredno mirno. Izgredov ni bilo, v črnskih naseljih, kjer je v bojih med rivalskimi skupinami AN C in Inkhata v zadnjem času padlo 270 žrtev, je bilo mirno, pa tudi do zob oborožena nacistična skrajna desnica Terra Blanchea za zdaj miruje in najbrž čaka na objavo izidov. Napovedi pred referendumom govorijo v prid »da«, pa tudi včerajšnja sondaža neke tiskovne agencije na nekaterih volilnih sedežih, kaže na prepričljivo zmago »da« v večini okrožij, medtem ko naj bi se »ne« uveljavil v Transvaalu in v Orangeu, kjer je »srce« Afrikanerjev. Dokončni rezultati včerajšnjega referenduma bodo znani že danes v zgodnjih popoldanskih urah.
Washington bo priznal Slovenijo
LJUBLJANA — ZDA so tik pred tem, tako kažejo zadnje informacije iz VVashingtona, da izrečejo priznanje o neodvisnosti in suverenosti Slovenije, trdijo v krogih zunanjega ministrstva.
Po istem viru je ob obisku zunanjega ministra Rupla v ZDA namestnik državnega sekretarja Lau-rence Engelberger dal vedeti, da bo priznanje Slovenije sledilo referendumu v BIH.
ZDA pa povezujejo priznanje Slovenije in Hrvaške s celotnim potekom mirovnega procesa in z namestitvijo mirovnih sil na Hrvaškem.
Pričakovati je, da bodo priznanju ZDA sledila priznanja številnih drugih držav. Slovenijo in Hrvaško je včeraj priznala Japonska in ta svoj korak utemeljila v dolgem in načelnem sporočilu za tisk. (STA)
Sovjetski komunisti niso včeraj ogrozili nove ruske oblasti
MOSKVA — Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako nekako bi lahko ocenili včerajšnje spodletele napore sovjetskih komunistov, da bi ob obletnici lanskega vsesovjetskega referenduma svetu dokazali, da Sovjetske zveza ni umrla, da ima nekdanja avantgarda še svoj vpliv in moč. Kongresa ljudskih poslancev nekdanje Sovjetske zveze se je namreč udeležilo le 217 poslancev od nekdanjih 2.250. Na nesklepčnost niso pomislili, bolj jih je motilo, da so se lahko sestali šele v Voronovu, kakih 70 kilometrov južno od Moskve, in še to v neogrevani dvorani Doma kulture ob brlenju sveč. Vseeno so lahko svetu razglasili, da SZ še živi, ker so se tako na lanskem referendumu izjasnili sovjetski državljani. Seveda so pozabili, da so smrt SZ že uzakonili vsi republiški parlamenti.
Nič bolje se niso neokomunisti odrezali na manifestaciji pod kremeljskimi zidovi. Napovedana stotisočglava množica se je razblinila po podatkih policije na 50 tisoč, po poročanju dopisnikov pa jih je bilo še manj. Tudi tokrat jim je na Maneškem trgu uspelo zbrati pravi kalejdoskop nezadovoljnežev, tako da je morje rdečih zastav prehajalo v črne prapore desnice, carske dvoglave orle in Andrejeve križe nekdanje carske mornarice. Ob slikah Lenina pa so nosili slike carja Nikolaja II. in Kristusove ikone, saj vsi hočejo isto: ponovno vzpostaviti centralistično državo.
Videmska trgovinska zbornica bo izstopila iz Italjuga v Milanu
LJUBLJANA — Videmska trgovinska zbornica bo v zelo kratkem času izstopila iz italijansko-jugoslovanske zbornice Italjug v Milanu, ker meni, da takšna zbornica ne odgovarja več sedanjemu položaju in potrebam. Videmčani bodo istočasno dali pobudo za ustanovitev ita-lijansko-slovenske zbornice, ki pa naj bi v Furlaniji-Julijski krajini imela deželni značaj, saj bi bilo nesmiselno posle voditi pokrajinsko. Teža takšne zbornice naj bi bila Vidmu, saj tu ne kažejo zanimanja samo za trgovanje med sosedi, marveč so Furlani zelo konkretno zainteresirani za sovlaganja v slovensko gospodarstvo in. za ustanovitev mešanih industrijskih in drugih družb. Za stike med Italijo in drugimi državami na ozemlju nekdanje jugoslovanske federacije naj bi ustanovili druge podobne zbornice.
To je povedla predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo na srečanju, ki ga je v Ljubljani imel s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Ferijem Horvatom.
Bravo, spremljal ga je podpredsednik videmske sekcije Italjug Luciano Conti, je nakazal celo vrsto drugih vprašanj, ki
zanimajo tako Slovenijo kot Furlanijo, oziroma celo deželo. Ponovil je večkrat omenjen svoj predlog o skupnem tržišču med Slovenijo in FJK, pa čeprav s tem v zvezi obstojajo številne težave. Pripraviti je treba tudi konkretne programe za čas ko bodo prišli v veljavo italijanski zakoni kot sta npr. tista za obmejna področja in za gospodarsko menjavo z evropskim vzhodom. V ta namen naj bi Slovenija in Furlanija nastopali enotno tudi do tretjih partnerjev kot so npr. Madžarska, Češkoslovaška, Ukrajina in še kdo. Pripaviti se je treba tudi na čas ko bo Slovenija postala pridružena članica EGS.
S svoje strani je Feri Horvat povedal kaj se v tem trenutku na gospodarskem področju dogaja v Sloveniji, kjer je končno najbrž tik pred sprejetjem zakon o lastninjenju, ki je bil dolge mesece blokiran v parlamentu in ki je sad kompromisa med vlado in opozicijo. Gospodarska zbornica je dala konkretne predloge, ki jih je vlada sprejeta. S tem v zvezi je bilo govora tudi o jasnostih na področju lastninjenja, kar zanima še zlasti tiste furlanske industrijce, ki so pripravljeni investirati v mešana podjetja na Sloven-
skem. Konkreten primer so začeli reševati takoj po sestanku, ko sta Bravo in Horvat sodelovala na sestanku med nekaterimi podjetniki iz Furlanije in Slovenije, ki nameravajo izpeljati večji posel na Slovenskem.
Horvat, z njim sta bila še Ivan Majcen, ki pri GZS odgovarja za stike z Italijo, in Davorin Škarabot, direktor Gospodarske zbornice v Novi Gorici, je pokazal precej zanimanja tudi za od Brava predlagano sodelovanje v izmenjavi poslovnih informacij in tudi ob povabilu, da bi slovenski podjetniki sodelovali na furlanski lesni borzi.
Seveda je bilo danih še precej predlogov. Domenjeno je bilo, da bodo ustanovili nekaj delovnih skupin, v katerih naj bi strokovnjaki skušali uresničiti dane predloge. Omenjena so bila tudi imena strokovnjakov, ki naj bi te skupine sestavljali.
Pozitivna je medsebojna izmenjava poslovnih infroamcij, do katerih prihaja tudi z odprtjem informacijskih uradov videmske zbornice v Ljubljani in slovenske zbornice v Vidmu, ki jima bodo v kratkem sledile še druge podobne pobude. (AWS)
• Stavka
NADALJEVANJE S 1. STRANI sindikatov papirne, informativne, založniške in novinarske dejavnosti Slovenije Pergam. Pergam bo kljub temu organiziral opzoril-no stavko, stavko v papirnem gigantu Videm Krško in po vsej verjetnosti tudi v Goričanah.
Republiški odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti bo od 11. do 13. ure dopoldne organiziral stavko okoli 7000 delavcev, zaposlenih v šolah in zavodih, ki se jim bodo iz solidarnosti pridružili tudi drugi delavci. Pouk bo v tem času prekinjen v približno 90 osnovnih šolah, varstvo otrok v 20 vrtcih, ki jih bo zajela stavka, pa bo zagotovljeno
Njihove zahteve, razširjene s specifičnimi zahtevami zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in znanosti, podpira tudi sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki bo v primeru neuresničitve postavljenih zahtev organiziral stavko konec marca. S pristojnimi vladnimi ministri se bodo o svojih zahtevah predstavniki obeh sindikatov pogovarjali že danes.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je Konfederacija novih sindikatov Slovenije sporočila, da načelno ni proti današnji stavki, je pa proti takšnim splošnim političnim stavkam. Vodstvo tako imenovanih Tomšičevih sindikatov je svoje člane po podjetjih obvestilo, da naj se pridružijo splošni stavki tam, kjer pač menijo, da obstajajo tehtni vzroki. Pri tem pa morajo izčrpati vse poti in možnosti, ki jih opredeljujejo kolektivne pogodbe. V primerih, ko se delavci sami odločijo za stavko, jim bo Konfederacija pomagala. (STA)
Brez dogovora sredinskih strank
LJUBLJANA — Sestanek šestih sredinskih slovenskih strank se je včeraj končal brez vidnega rezultata, saj so se dogovorili v bistvu samo, da je nujna nova vlada in da se bodo ponovno sestali še ta teden, najbolj verjetno v soboto.
O vseh ključnih vprašanjih se stranke razhajajo. Že pri oceni sestanka so izjave različne, tako je bil za demokrata Bavčarja sestanek uspešen, za socialdemokrata Pučnika pa povsem neuspešen. Ne glede na taka razhajanja pa lahko ugotovimo, da niso dosegli nobenega dogovora. Glede volitev je večina za proporcionalni volilni sistem, s tem se strinjajo tudi kmetje, ki pa zahtevajo še več prvin večinskega volilnega sistema. Predvsem pa je za vse ostala sporna sestava vlade in vloge mandatarja.
Podobnik zahteva razširitev koalicije na krščanske demokrate, Pučnik govori o razširitvi »z omejitvami«, zeleni pa so na drugem bregu. Končno gre ob tem za kriterije, po katerih mandatar sestavlja vlado. Prišlo je do ločenih težen, eni so zagovarjali stališče,da bi mandatar sam izbiral ustrezne, strokovno kvalificirane ministre, drugi pa nasprotno stališče, da se pri sestavi vlade strogo upošteva strankarsko razmerje sil.
Vendar so se dogovorili za nadaljevanje pogajanj, večkrat pa je bilo tudi omenjeno, da obstajajo tudi drugačne rešitve in torej možnost izbire nekega mandatarja in ponovna razprava v parlamentu ali pa možnost umaknitve nekaterih (na primer pet zelenih in treh demokratskih) ministrov, kar bi avtomatično potegnilo za seboj vladno krizo in v tem primeru posredovanje predsednika republike in po normalni proceduri izbiranje nove vlade. Vse je torej odprto, medstrankarski odnosi pa se ponovno zaostrujejo. (NIA)
Hrvaški vojski poveljujejo dovčerajšnji generali JLA
Mednarodno priznana Hrvaška ne bo smela uporabljati avtomobilskih oznak - CRO. Nova oznaka je - HRV.
Tudi Hrvaška upa na skorajšnje mednarodno priznanje ZDA. Za politično opozicijo je mednarodno priznanje velik obet, ker so družbene razmere v Hrvaški po napadu iz Srbije zelo težke.
Tega se zaveda tudi hrvaška Cerkev, ki je sicer pozdravila poslanstvo predsednika Tudj-mana (osamosvojitev Hrvaške). Vendar zdaj diskretno podpira oblikovanje »humanistične in demokratične levice«. Mogoče je spoznala, da je držala svečo pri rojstvu nacionalnega projekta, ki ni odrešil nikogar.
V Zagrebu je začela oddajati mladinska televizija, ki je dobila kanal od prejšnjih organov jugoslovanske federacije. Televizijsko opremo je posodila zagrebška Krščanska skupnost. Najdaljša nastopa doslej sta imela Mate Meštrovič (voditelj hrvaške diaspore iz ZDA) in Stipe Šu-var (nekdanji hrvaški politični prvak). Šuvar je pikolovsko dokazoval, da je med 100.000 člani vladajoče Tudjmanove stranke - 100.000 članov nekdanje hrvaške zveze komunistov, ki se ne morejo znebiti kolektivističnih manir.
Nevšečno hrvaški Cerkvi je tudi to, da so postali voditelji hrvaške vojske (nekdanji oficirji JLA) čez noč skoraj preveč fanatični kristjani. Zelo radi se slikajo, če se križajo.
Hrvaški javnosti so prizanesli s podatkom, da je bilo v tej umazani vojni poškodovanih 93 pravoslavnih cerkva. Vsi so govorili le o barbarskem rušenju katoliških cerkva.
Bližnja preteklost najvišjih hrvaških oficirjev je zelo zanimiva: general Tus - znan širši javnosti po tem, da se je goreče zavzemal za produkcijo jugoslovanskega supersonika - je ob svojem odhodu iz Beograda (pred nekaj meseci) dejal, da »ostaja zvest načelom jugoslovanstva«.
Admiral Letica je bil poveljnik legendarnega Titovega Galeba in skupaj z generalom Špeg-
ljem velik zagovornik vojaške doktrine admirala Mamule, ki je bil zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
Admiral Grubišič je leta 1988 vodil zadnje velike manevre jugoslovanske mornarice (operacija »ligenj«). Glavni cilj manevrov je bila morebitna kasnejša prelokacija mornarice. Zdaj se je to zgodilo v resnici. Potem je bil Grubišič šef zveze komunistov v JLA, ki se je pod njegovim vodstvom transformirala v znano generalsko partijo - ZKJ - Gibanje za Jugoslavijo.
General Stipetič je bil ključni človek najnovejših zaupnih operativnih načrtov nekdanje JLA, ki so predvidevali možnost državljanske vojne v Jugoslaviji. Njemu je Beograd brezmejno zaupal. Sedaj pa Zagreb. Stipetič je tudi velik strokovnjak za razstreliva. Nekateri mislijo, da je insciniral letalski napad na Banjške dvore, kjer je bil sedež predsednika Tudjmana. Močno je počilo, odpadel je omet in nekaj lestencev - vendar kraterja, ki naj bi ga povzročilo izstreljena raketa srbskega miga, niso odkrili-Posledica: Tudjman se je preselil v Titovo rezi-denčno vilo Zagorje. To je sicer srbska teza, vendar so ji pritrdili vojaški izvedenci iz Italije, Britanije in ZDA.
Zanimiv je tudi osebni svetovalec hrvaškega predsednika za varnost. To ni nihče drug kot dolgoletni šef jugoslovanske državne varnosti: zvest Jugoslovan, trd komunist in velik profesionalec - pravijo tisti, ki so ga poznali.
Strokovnjaki trdijo, da obstoja v vsakem kaosu nekakšen red. Mogoče ga poosebljajo celo transformacije politikov, generalov in policistov. Dokazali so, da je bila ideologija bratstva in enotnosti slabo lepilo za Jugoslavijo (toda čas že dokazuje, da tudi z napihnjenim patriotizmom nacionalnih držav ni mogoče živeti)-Zasluga teh oficirjev je v tem, ker so - potem ko so izgubili Jugoslavijo - vnesli red in disciplin0 v oborožene sile Hrvaške. MILAN MEDEN
Na razpravi o živi aktualnosti v Gorici
Soglasje med MLD in mladino SKGZ
GORICA - V preteklih dneh sta se v Gorici srečali odposlanstvi Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in Mladih liberal demokratov iz Slovenije. Delegacijo slednjih so sestavljali tajnik in poslanec Roman Jakič ter članici izvršnega sveta MLD Martina Skok in Mateja Demsič. Gostje iz Slovenije so v polnem pripravljalnem delu, saj bodo čez slab mesec imeli prvi kongres, ki se bo odvijal v Izoli.
Roman Jakič je gostiteljem MO SKGZ, v delegaciji katerega so bili predsednica Damjana Kralj, Aljoša Race, Andrej Cupin in Aleš Waltritsch, obrazložil sestavo in delovanje ene izmed najbolj močnih in aktivnih mladinskih političnih skupin na slovenski sceni. Mladi liberalni demokrati so prisotni v skoraj vseh občinah, imajo dva poslanca, njihovo delovanje je bogato in ravejano.
Predvsem v zadnjih časih so veliko truda vložili v mednarodne odnose. Njihovi pogledi tako na trenutno politično stanje, kakor tudi na številne druge vsakdanje probleme se v glavnem ujemajo z gledanji in nazori Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Trenutno stanje v Sloveniji je burno in zaskrbljujoče, reševanje vseh problemov pa zahteva nove poglede in nove oprijeme, ki se jih bo lahko doseglo samo z novo vladno koalicijo, za katero se tako MLD kot tudi njihova matična stranka LDS zavzema.
Člani Mladinskega odbora SKGZ so gostom iz Slovenije obrazložili svoje delovanje in probleme, s katerimi se srečuje slovenska manjšina v Italiji. Zahvalili so se primorskim članom MLD, ki so skupno z LDS pripomogli k dejstvu, da je vlada v Ljubljani ločila odnose z manjšino od tistih s Slovenci po svetu. Ministrstvo za Slovence po svetu je namreč na vsem začetku manjšinsko problematiko skorajda istovetilo s problemi zdomcev.
Delegacija MLD je pozitivno ocenila prizadevnja SKGZ za večjo angažiranost Slovencev v Italiji v vsedržavnih strankah ter izrazila upanje za čimvečji volilni uspeh vseh slovenskih predstavnikov na bližnjih vsedržavnih in tržaških upravnih volitvah.
Odposlanstvi MO SKGZ in MLD sta se razšli z dogovorom za nekatere skupne pobude ter z željo po tesnejših stikih med mladimi iz Slovenije in Slovenci iz Furlanije- Julijske Krajine.
V odgovor na protestno pismo špetrskega župana Firmina Mariniga
Hajka proti dvojezičnosti
Iz občinskega skladišča so ukradli kar vseh šestintrideset tablic in jih poškodovali Vandalsko dejanje sta bili prisiljeni obsoditi tudi manjšinski stranki KD in PSDI
ŠPETER — Pismo krajevnim časopisom (v Primorskem dnevniku smo ga objavili v nedeljo, 15. marca), s katerim je špetrski župan prof. Firmino Marinig izrazil svoje ogorčenje nad pomazanjem nekaterih dvojezičnih obcestnih tabel, je že dobilo odgovor. Gre za odgovor svojstvene narave, za odgovor, kakršnega znajo dati samo takšni ljudje, ki nimajo poguma za zagovarjanje svojih izjave in za lastne odločitve; takšnega, kot smo jih navajeni že precej časa s strani vseh tistih, ki rovarijo proti naši skupnosti in uporabljajo vsa sredstva, tudi nelegalna, da bi se nam zoperstavili.
Upravičenim protestom špetrskega župana, ki je v svojem pismu kritiziral tudi nasprotovanje manjšine v občinskem svetu (KD in PSDI) postavitvi dvojezičnih tabel, je odgovor prišel od običajnih neznancev, ki so v noči na nedeljo iz občinskega skladišča v Špetru pobrali 36 dvojezičnih tabel, ki so čakale na namestitev, jih poškodovali in jih odvrgli na posestvo župnika Pasguala Gu-jona v Podbonescu. Možno je, da izbira kraja, kjer so pustili
poškodovane smerokaze, ni slučajna, saj je dobro znano, da je župnik Gujon zagovornik upravičenih zahtev Slovencev iz teh krajev.
Zlikovci, proti katerim vodijo preiskavo špetrski karabinjerji, so v skladišče, ki leži pod betonskimi tribunami nogometnega igrišča, prišli skozi stekleno okno, ki so ga razbili.
Ni še znano, ali so table poškodovali kar že v skladišču, ali so to storili na drugem kraju. Dejstvo pa je, da je treba za takšno opravilo kar precej časa in tudi moči s strani neznancev.
Upravičenim vprašanjem špetrskega župana, ki je izrazil skrb, da se lahko najdejo moralni naročniki takšnih dejanj kar sredi demokratične opozicije, sta odgovorili tajništvi špetrske KD in PSDI, ki odločno nasprotujeta takšnemu razmišljanju in izražata protest zaradi vandalskega dejanja.
V nadaljevanju pisnega sporočila KD in PSDI izražata zaskrbljenost, češ da je županu pošla pamet (»abbia perso il lume della ragione«) oziroma, da od republike Slovenije do-
biva podporo, da bi poslovenil beneške doline. V pismu predstavniki obeh strank namigujejo celo, da je sam župan režiser vandalskega dejanja s ciljem, da bi očrnil poštenost Krščanske demokracije in špetr-skih socialdemokratov.
O teh dogodkih nam je župan Marinig dal naslednjo izjavo: »Gre za hudo vandalsko dejanje, ki se uokvirja v strategijo strahu, kateri smo priča že nekaj mesecev. Krivce je treba iskati med tistimi, ki se prepoznavajo v nacionalistični desnici, ki je povezana z organizacijami, nastalimi v obrambo Nadiških dolin. Zato je nujno, da prebivalstvo te skrajneže, ki živijo zunaj omikane stvarnosti, povsem izolira. Občinski odbor, ki se je sestal v ponedeljek, je izrazil ostro nasprotovanje takšnim dejanjem. Kar zadeva izjavo KD-PSDI, sem izrazil le bojazen pred kakšnimi čudnimi povezavami, kar ne pomeni, da sem v to prepričan. Sicer pa moram izreči zadovoljstvo nad izjavo obeh strank, ki sta obsodili vandalsko dejanje«.
RUDI PAVŠIČ
Debata DSL o manjšini in vzhodni meji - starem problemu v novi Evropi
ŠPETER — "Slovenska manjšina in vzhodna meja: staro vprašanje v novi Evropi": to je bil naslov debatnega večera, ki ga je videmsko pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice pripravilo v Ponedeljek na špetrskem županstvu. Na njem so nastopili vidni deželni predstavniki te stranke in tudi kandidati DSL za senat in poslansko zbornico.
Uvodne misli je izrekel špetrski podžupan Pino Blasetig, ki je ostro ožigosal vandalsko dejanje, ko so neznanci v noči na nedeljo iz občinskega skladišča odnesli 36 dvojezičnih tabel, jih poškodovali ter jih odvrgli v Bjači pri Podbonescu. Tudi zadnje deja-nje v seriji protislovenskih manifestacij kaže na kli-m°, ki se je zadnje čase ustvarila v Benečiji, in kako nekateri mislijo reševati vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Očitno so to odgovori na odločne Poteze špetrske občine, ki se je opredelila v korist naše slovenske skupnosti in to dokazala tudi v sa-niem statutu ter z namestitvijo dvojezičnih tabel.
Kandidat za senat v goriškem okrožju Darko Bra-hna je podrobno razčlenil vprašanja, ki so vezana na slovensko narodnostno skupnost, za katero se m°ra italijanski parlament opredeliti v obliki taksnega zakona, ki bo vreden tudi civilizacijske stopnje države, v kateri ta skupnost živi.
V svojem izvajanju je Bratina ugotovil, da DSL v bistvu nadaljuje delo, ki ga je začela KPI. S tem v zvezi je omenil tudi dokument, ki so ga sprejeli na kongresu v Bologni in v katerem se stranka zavzema v korist narodnostnih in jezikovnih skupnosti. Važno pa je, da bo rešitev racionalna in da se končno otresemo določenih zaprtih in anahronističnih teženj, ki so še posebej prisotne na Tržaškem.
Poslanka Silvana Fachin Schiavi je ocenila odnos, ki ga posamezne stranke imajo do tega vprašanja in posebej ožigosala zadržanje Krščanske demokracije. Kandidat za senat v okrožju Čedad Gior-gio Mattassi je izpostavil pomembno vlogo, ki jo ima prebivalstvo ob meji pri ustvarjanju dobrososedskih odnosov. Deželni tajnik DSL Elvio Ruffino je izrazil nezadovoljstvo, ker se je v predvolilnem času zaustavil proces v korist slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajinski tajnik DSL Maurizio Ionico pa je negativno ocenil dejstvo, da bodoče slovenske televizijske oddaje ne bodo vidne v Benečiji. Nazadnje je Pavel Petricig orisal zdajšnji položaj v Benečiji, ki je postala tarča desničarskih in nacionalističnih napadov ter omenil lažno kampanjo, ki jo nekateri izkoriščajo proti naši narodnostni skupnosti.
(R.P.)
Umestili so olimpijski odbor 2002
VIDEM — Včeraj so uradno umestili deželni promocijski od-°r za kandidaturo dežele FJK oziroma Trbiža kot sedeža zim-skih olimpijskih iger 2002 na tro-meii skupaj s Slovenijo (Jesenice) *n avstrijsko Koroško (Beljak). V lem so deželni odbornik za turi-zem Giacchino Francescutto predsednik), odbornik za šport dino Cisilino, zastopnik ministr-va za turizem Onofrio Antonio Pinosa, predstavnik zunanjega jdinistrstva Guido Martini, zastop-xki deželne uprave Sergio Bru-etta, Armando Cojaniz in Aldo anini, Erberto Rosenwirth za Ob-mo Trbiž, Antonio Andreana v astopstvu Podjetja za turistično Promocijo Trbiža in Nevejskega edla, Giuseppe Rosenwirth za romotur, deželni in pokrajinski ®Je!jat Conija Emilio Felluga in ario Cescutti, Roberto Tonazzi, ^rancarlo Predieri in Arturo Col-1/lasfi v imenu federacij za zim-e športe in igre na ledu, Gio-anni Pellizzo za Pokrajino Vi-,6ln:.Gabriele Massarutto za Kon-°rcij turističnih storitev na Trbi-u in Piergiorgio Baldassini kot dgovoren za stike z ustreznimi Pjavniki v Koroški in Sloveniji.
Petdnevni izlet na Korziko kjer počivajo slovenski borci
SEŽANA — Potovalna agencija Intertour iz Sežane prireja v sodelovanju z Domicilnim odborom skupnosti političnih pregnancev iz Postojne 5-dnevni avtobusni izlet na Korziko in sicer od 6. do 10. maja. Program potovanja:
6.	maja (sreda): odhod avtobusa ob 21. uri iz Postojne in ob 22. uri iz Kopra (Nove Gorice) proti La Spezii.
7.	maja (četrtek); prihod v La Spezio okoli 7. ure, nato vkrcanje na trajekt, ki bo ob 8.30 odpeljal proti Bastii. Po petih urah vožnje izkrcanje; po opravljenih carinskih formalnostih prost dan za osebni ogled mesta. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
8.	maja (petek): po zajtrku avtobusna vožnja po vzhodni obali otoka skozi Casamozzo in Ghisonaccio do Bonifacia in Ajaccia (vmes krajši postanki); popoldne ogled mesta. Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
9.	maja (sobota): po zajtrku obisk vojaškega pokopališča v kraju S. Antonio, kjer so pokopani slovenski fantje - pripadniki "slovanskih čet" 7. ameriške armade. Nato avtobusna vožnja po otoku skozi Vizza-vono, Vivario, Corte do Calvia in naprej ob severni obali do Bastie (vmes postanki). Zvečer nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče.
10.	maja (nedelja); po zajtrku obisk mestnega pokopališča, kjer so pokopani slovenski in hrvaški fantje - pripadniki "slovanskih čet" 7. ameriške armade, nato prosto do 13. ure, ko bomo vkrcanje na trajekt, ki ob 14. uri odplul proti La Spezii. Po pristanku povratek domov; prihod je predviden v poznih nočnih urah.
Cena potovanja je na osebo 3.000 SLT in 250.000 ITL (tolarski del poravnate do odhoda, devizni direktno na avtobusu).
Cena vključuje: avtobusni prevoz, ladijske prevoze, cestne in pristaniške takse, tri polpenzione, organizacijo in vodstvo potovanja. Cena ne vključuje nabave francoske vize, ker še ni rešeno problem le-te.
Prijave sprejema Intertour Sežana, Partizanska 18 do zasedbe mest oz. najkasneje do 15. aprila 1992. Agencija si pridržuje pravico do odpovedi potovanja v primeru premajhnega števila prijav. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: (067) 72-577 ali 73-297, Intertor (tov. Ivo Mesar).
pismo uredništvu
Poročila o Sloveniji
Leto 1992! To je leto, ko bo svet proslavljal obletnico odkritja nove celine, to leto pa bo ostalo v naših srcih kot leto, v katerem se je uresničil tisočletni sen Slovencev, da si sami končno krojimo svojo usodo. V zadnjem letu je bil človek priča tako velikim spremembam, da jih še ne moremo dojeti v vseh njihovih razsežnostih: padec komunizma in razkroj Sovjetske zveze, konec hladne vojne in morda omejitev, če že ne konec jedrskega oboroževanja.
To smo hoteli poudariti, ker z največjim zanimanjem prebiramo novice iz Slovenije, kjer so v teku zgodovinski procesi, a ugotavljamo, da večkrat Vaš dopisnik iz Ljubljane, časnikar Bogo Samsa, poroča, kot da bi ne dojel vseh teh sprememb. Njegovo pisanje se še vedno drži starih kalupov, njegove ocene so mnogokrat pristranske in premalo temeljite. Zgleda, da uporablja črno-belo tehniko, ko opisuje politične dogodke v Sloveniji. Na eni strani so predstavniki progresivnih, pametnih, modernih, strokovnih in naprednih idej, kdor ne spada v ta krog, ki seveda ne nosi nobene odgovornosti za današnje gospodarsko stanje v Sloveniji, pa izpade kot čudna pojava.
Vaš dopisnik prenaša k nam v svojem pisanju tiste zdrahe, ki so prisotne v slovenskih medijih v matici, in se ne zaveda, da živimo Slovenci v Italiji že 45 let v demokraciji in da imamo na voljo pluralistične časopise in revije, kjer lahko preverjamo novice in podatke. Zato smo slabe volje in nerazpoloženi, ko prebiramo izlive lažnega moralizma in neprepričljivega čudenja (saj poznamo strankarski sistem v Italiji, pravila igre demokratičnega parlamentarnega sistema, lotizacije), zavajanje javnosti (npr. poročanje o mandatarju Voljču — še II Piccolo je bil v svojem poročanju popolnejši), etiketiranje s preživelimi oznakami (za Samso je današnja vlada katoliško integralistična, čeprav so v njej tudi trije ministri demokratske stranke, socialdemokrati, zeleni in celo kak prenovitelj), mešanje dejstev in zasebnih komentarjev itd.
Pa tudi v sami redakciji očitno kdo sestavlja naslove škandalistič-no in pristransko. Ker želi biti PD glasilo vseh zamejskih Slovencev, se mora zavedati, da lep del bral-
cev vsega tega ne sprejema. Kakšno vlogo pa naj bi igral PD, če bi rad dobil ljubljansko izdajo vselo-venskega značaja, pa si lahko predstavljamo — trobil bi v isti rog kot večji del slovenskih medijev v matici, kar gotovo ni naloga zamejskega časopisa.
Nadja Maganja, Tomaž Simčič, Marjan Kravos, Matejka Peterlin, Lilijana Filipčič,, Marko De Luisa, Licinija Roth, Majda Bartol Giraldi, Milena Medvešček Andree, Margy De Luisa, Tamara Petaros, Alenka Štoka, Lučka Sussi, Anka Peterlin, Maja Lapornik, Zorko Pelikan.
* * *
Kot neposredno prizadeti veliki krivec navajam nekaj dejstev.
Na dveh mestih podpisniki omenjajo, da »vnašam zdrahe, prisotne v slovenskih medijih v matici«, oziroma je govor o »trobljenju v isti rog kot večji del slovenskih medijev v matici«. Morda pa res ne gre za zdrahe, niti ne za isti rog, temveč za preprosto upoštevanje in poročanje o dejstvih in razvoju slovenske politične scene: ko se je Peterle pojavil kot predsednik vlade, je prejel 180 glasov od 240 poslancev slovenskega parlamenta, ob zaupnici Voljču pa je prejel še 105 glasov; sedaj je že odpadlo 18 socialdemokratov in 16 zelenih. To so dejstva in ta dejstva je treba upoštevati, razumeti in seveda tudi potegniti ustrezne zaključke.
Peterletu in njegovi vladi nisem očital katoliški integralizem, toda prav tu je morda resnični problem. Ne gre za nobeno zaroto, ne slovenskega tiska, ne kogar koli. Gre za zgodovinski preobrat in logiko. Stari partijski enobarvni sistem se je zrušil — v Sloveniji mirno, brez prelivanja krvi, tudi zato, ker je prišlo do preobrata znotraj bivšega sistema in vodilnih organov. Toda "rdečega" sistema ni nadomestil drugi, "beli" ali "črni" sistem, temveč je enopartijskega zamenjal večpar-tijski sistem z vsemi implikacijami. V parlamentu je devet strank, slovenski demokristjani so ena izmed njih, oblasti niso prevzeli z revolucijo, imajo jo na osnovi večine v parlamentu. To je demokratičen proces, ki velja za vse in o njem je treba poročati.
Bogo Samsa
Vse večje zaostajanje italijanskega sistema
Tržaško pristanišče komaj 20. v Evropi
Te dni izšla brošura o delovanju TPPZ Pinko Tomažič
Partizanski zbor že četrt stoletja nastopa na domačih in tujih odrih
Sedmi pomol med sobotno blokado pristaniških delavcev (Foto Magajna)
Italijanski pristaniški sistem iz dneva v dan izgublja teren glede na ostale evropske države, kar je jasno razvidno tudi iz lestvic o obsegu pretovorov in o učinkovitosti dela. Naj novejša raziskava združenja gradbenikov Ance izzveni tako kot prava obtožnica: med desetimi največjimi evropskimi pristanišči sta ostali samo dve italijanski, in še ti na šestem (Genova) in desetem mestu (Taranto). Na čelu lestice so vse bolj trdno Marseille z 98,5 milijoni ton pretovorjenega blaga, Antvverpen (88,5), London (53,7), Hamburg (52,1) in Le Havre (47,2), medtem ko Genova pretovori letno 43,1 milijona ton, Taranto pa 30,7. Benetke in Trst zasedata na tej lestvici komaj 14. oziroma 20. mesto, medtem ko pristanišča drugotnega nacionalnega pomena, kot so Neapelj, Ra-venna, Livorno in Civitavecchia sploh niso upoštevana.
Da bi si italijanski pristaniški sistem ponovno pridobil mesto v vrhu evropske lestvice - ugotavlja raziskava Ance - je potrebna splošna akcija za infrastrukturno modernizacijo in uresničitev in-termodalnosti, ki jo sicer predvideva tudi splošni transportni načrt. Ministrstvo za javna dela pa je predvidelo, da bi bilo za dosego kompetitivnosti italijanskega pristaniškega sistema potrebno zagotoviti vsaj 8 tisoč milijard lir.
Medtem pa se po posameznih pristaniščih bijejo ostre bitke tako na fronti zaposlitvene ravni, katere znižanje je imperativ racionalizacije pristaniškega upravljanja, kot na ravni procesa privatizacije pristaniških dejavnosti in struktur, ki je v zadnjem času tudi v Trstu dvignil cel oblak prahu. Kot smo že poročali, je namreč vodstvo Avtonomne pristaniške ustanove (EAPT) pretekli petek s Fiatovo družbo Sinport podpisalo preliminarni sporazum o upravljanju sedmega pomola, že dan kasneje pa so sindikalne organizacije odgovorile z blokado pomola.
Medtem so se že izkristalizirala politična stališča do te operacije, ki se po svoje ponuja tudi kot argument za volilno kampanjo v teku. Fusaroli ima za seboj Krščansko demokracijo in PSI ter seveda rimske vladne kroge, za katere se govori, da imajo v mislih okrepitev Genove in Trsta kot glavne zahodne oziroma vzhodne
točke za relansiranje nacionalnega pristaniškega sistema.
Zamisel pa očitno ne navdušuje krajevnih dejavnikov, med katerimi so poleg sindikatov (ki Fusaro-liju očitajo predvsem nerazvidnost operacije in negotovost na ravni zaposlitve) najbolj jezni nekateri zasebni pristaniški operaterji in predstavniki Tržaškega Lloyda, ki so pod vodstvom Pacorinija že pred časom ustanovili navezo za prevzem upravljanja sedmega pomola. Pridružujejo se jim krajevne DSL in SKP in še liberalec Trau-ner povrhu. Kakšne namene ima pravzaprav Fiat in koliko namerava investirati so bistvena vprašanja, na katere pa zaenkrat odgovorov preprosto ni.
Te dni je izšla brošura, ki pomeni tudi nekakšno napoved prireditve, s katero bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič proslavil 20-letnico svojega uspešnega delovanja in nastopanja, istočasno pa tudi 45-letnico umetniške dejavnosti svojega požrtvovalnega dirigenta in glasbenika Oskarja Kjudra.
O proslavi, ki bo v nedeljo, 29. t.m., bomo še poročali. O brošuri pa naj povemo, da je napisana v slovenščini in italijanščini in prinaša številne fotografije o delovanju zbora na domačih in tujih odrih. Številni članki so seveda posvečeni zboru, pa tudi dirigentu Kjudru.
Drago Gašperlin je svoj članek posvetil prav 45-letnici umetniške dejavnosti dirigenta Oskarja Kjudra. Sledi članek »Most med narodi«, ki ga je zapisal predsednik zbora Igor Pavletič s poudarkom na pomenu zbora in njegove bogate dejavnosti doma in v svetu. »Od včeraj za jutri« je naslov članku, ki ga je prispeval Branko Babič, dolgoletni družbeno politični delavec tu in v matični domovini in torej tudi dober poznavalec zbora in prijatelj pevcev in njihovega dirigenta. Svoj prispevek je dal brošuri tudi deželni tajnik združenja VZPI-ANPI Federico Vincenti, kateremu sledi intervju, ki ga je o dejavnosti Oskarja Kjudra zapisal Miro Kapelj; razgovor je opremljen še z zelo zanimivim fotografskim gradivom, ki prikazuje trenutke iz raznih koncertov in nastopov, ki jih je imel Kjuder kot dirigent.
V	brošuri so navedene nekatere ocene in odmevi v časopisju in med glasbeniki glede dejavnosti Orkestra Glasbene Matice, ki ga je vodil Kjuder, pa še arhivski povzetki o dejavnosti zbora, spisek organizacij, društev in osebnosti, katerih gost je bil naš partizanski zbor in kratek povzetek 481 koncertov, ki jih je zbor imel v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji, Grčiji in Sovjetski zvezi.
V	brošuri so še podatki, ki kažejo, da je TPPZ izvajal pesmi preko 90 različnih avtorjev, da je po-
snel tri long play plošče, da je njegove koncerte poslušalo nad pet milijonov poslušalcev in da je prejel več pomembnih priznanj. Brošuro zaključujejo imena članov upravnega odbora zbora, častnih članov, pevcev in članov orkestra, (ni)
Na sliki naslovna stran brošure o TPPZ.
KD Rdeča zvezda iz Saleža pestijo kadrovske težave
Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža se je ob botrovanju okoliščin oziroma zadržanj objektivnega in subjektivnega značaja znašlo na slepem tiru, kar seveda težko pogojuje redno in uspešno opravljanje kulturnega poslanstva v zgoniški občini. Kadrovska kriza močno hromi funkcionalnost in upravno učinkovitost izvršnega odbora, ki se zaradi neutemeljenega bojkota sej že dolgo ni sestal v kolikor toliko kvalificirani sestavi tako da zaradi nesklepčnosti ni bilo mogoče obravnavati važnih vprašanj, niso bili sprejeti vsebinsko pomembni sklepi in celoten spekter društvenih pobud je zabeležil zaskrbljujočo stagnacijo. Predsednik društva je med drugim napovedal odstop, čeprav ga še ni pisno formaliziral.
V tem zadnjem obdobju je Rdeči zvezdi v sodelovanju s svojo samostojno članico SAZGO uspelo izpeljati niz dobro obiskanih pustnih plesov, ob dnevu slovenske kulture pa so povabili v goste dramsko skupino repentabskega Kraškega doma. Vendar pa tako nelagodje ne more odtehtati potrebe po širši kulturno-družbeni ponudbi, tako da je med člani čutiti dokajšnje nezadovoljstvo. Prizadevanja in trud peščice marljivejših odbornikov tako ob brez-
brižnosti večine zvodeni. Društvo bi moralo smotrno izkoristiti video projektor, ki odpira nič koliko možnosti za spoznavanje filmske umetnosti. Z zgoniško občino je treba podpisati konvencijo o prevzemu sedeža in knjižnice v Sale-žu v oskrbo. Predvsem pa bi se moralo društvo aktivirati, da začrta in izpelje paleto pobud, s katerimi naj bi pritegnilo pozornost in sodelovanje čim večjega kroga občanov. Z bogato ponudbo družbenih in kulturnih dobrin bi tudi utrdili bitnost naše širše skupnosti in obenem bi morda ustvarili pogoje za boljše sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo. Obzorja se morajo nujno zvedriti, morebitne nesporazume je treba odpraviti s poštenim razgovorom. V danih razmerah je sedaj verjetno na potezi nadzorni odbor, ki je v skladu s statutom poklican, da sproži razčiščevalni proces in preseka ta gordijski vozel.
Kadrovske težave je doživel tudi mešani pevski zbor Rdeča zvezda, ki pa je takoj reagiral in je že prebredel kritično fazo. Iz zdravstvenih razlogov se je namreč začasno umaknila pevovod-kinja Marta Werk-Volk, do konca sezone pa jo bo nadomestovala kolegica Pia Cah.	§_
Prešernov nagrajenec Boris Pahor gost ponedeljkovega večera DSI
»Bodočnost našega mesta je v povezavi s Slovenci«
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo prijetno srečanje z letošnjim Prešernovim nagrajencem prof. Borisom Pahorjem. Prireditelji so si ta večer zamislili predvsem kot pogovor s tem zamejskim pisateljem, ki je po tolikih letih zapostavljanja končno dobil priznanje, ki ga zasluži. Sicer pa kot je v DSI poudaril sam pisatelj Pahor je pobuda za to prišla iz Trsta, saj sta dve slovenski tržaški književ-nici začeli v ta namen zbirati podpise in obenem zbrali tudi števil-
Nadaljujejo se akcije za obnovo delovne pogodbe gledališčnikov
Pokrajinska tajništva sindikatov delavcev v Spektaklu FILIS-CGIL, FIS-CISL in UILSIC-UIL so včeraj sporočila, da se nadaljuje vsedržavna akcija za obnovo delovne pogodbe za italijanska stalna gledališča. V tem okviru sta bila izvedena dva dneva uspele stavke tudi v Stalnem gledališču Furlanije-Julijske krajine in v Slovenskem stalnem gledališču, s čimer so tudi zaposleni v teh dveh ustanovah prispevali k občutnemu vsedržavnemu sodelovanju pri dveh dneh protesta. Sindikalne organizacije vsekakor opozarjajo, da je hiter in pozitiven zaključek pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe delavcev v Spektaklu tudi v interesu gledališkega občinstva.
V Prosvetnem domu bo danes govoril o pomenu odporništva
Generalni tajnik ANPI na Opčinah
Danes ob 18. uri bo v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah govoril generalni tajnik Vsedržavnega združenja partizanov Italije prof. Giulio Mazzon. Govoril bo na temo »Odpor je vedno svoboda, demokracija«. VZPI-ANPI vabi k udeležbi članice, člane in demokrate, ki simpatizirajo z organizacijo.
V petek bo na sporedu že 19. otroška urica NŠK
Enci bend na kamenci
e e e
Kaj se skriva za skrivnostnim »Enci benci na kamenci«, s katerim Narodna in študijska knjižnica napoveduje svojo devetnajsto otroško urico s kar dvema gostoma, Romanom Gašperinom in Zvonkom Čohom? Urica bo v petek, 20. marca, ob 17. uri, kot vedno v čitalnici v Ulici sv. Frančiška 20. Dodajmo še en namig: čudno sporočilo v rimah se konča z «... vija vaja verne Da, uganili ste, to je začetek izštevanke in obenem tudi naslov knjige s še drugimi devetinštiridesetimi podobnimi pesmicami. Poleg izštevank vseh vrst (nepomenske, pomenske in živalske izštevanke) so tu še zmerljivke (namenjene drugi osebi, zmerljivke po imenih, po priimkih, po krajih, stanovske zmerljivke) in razne pesmice.
Vse to strokovno naštevanje bi lahko koga zbegalo, vendar ni razloga za strah. Roman Gašperin, ki jih je zbral več kot tisoč petsto iz okrog dvesto slovenskih krajev, bo gotovo prav rad vse lepo razložil. Gotovo bo povedal tudi nekaj takih, ki v knjigi niso bile objavljene. Morda celo pozna tudi kakšno našo? Vprašali ga bomo lahko, ali je veliko variant, z večjimi in manjšimi razlikami. Tudi otroci bi mu lahko pripravili presenečenje in mu jih nekaj zrecitirali, da jih bomo lahko primerjali med sabo. Tako bomo pritegnili v igro tudi Zvonka Čoha, ki je pesmice v knjigi ilustriral, in ga prosili, da tudi naše spremeni v slike in da nam pove, kako to dela. Morda bo potem uspelo tudi nam. (bov)
ne kritike o njegovih delih. Komisija je bila torej postavljena pred dejstvo, mimo katerega ni mogla, čeprav se je že govorilo, da bo nagrado dobil nekdo drug.
Pogovor s pisateljem Pahorjem je bil prijeten, tudi zato, ker je gost odgovarjal na vsa vprašanja z vedrino in humorjem. S kančkom grenkobe pa je dejal, da ' nagrada za življenjsko delo" pomeni, da se ustvarjalna pot bliža koncu. Prof-Boris Pahor je govoril o napetem vzdušju, ki vlada v Sloveniji, kar se je pokazalo tudi na sami slovesnosti ob podelitvi Prešernove nagrade. Kritiziral je tudi povojno zadržanje političnih krogov v bivši Jugoslaviji, ki so popolnoma ignorirali nekatere umetnike. Dejal je še, da je med Slovenci v zamejstvu še vedno opazno idejno ločevanje, kar je ne samo nesmiselno, ampak tudi škodljivo za manjšino-V svojih vprašanjih so se prisotni dotaknili tudi Trsta, ki je vedno prisoten v Pahorjevih delih, ter o odnosih italijanskega dela prebivalstva do nas. Gost večera v DSI je s tem v zvezi poudaril, da je prvi korak za izboljšanje stanja v našem mestu prav v povezavi s Slovenci. Kar zadeva načrte za bodočnost pa je pisatelj povedal, da pripravlja monografijo o Srečku Kosovelu za italijansko založbo, želel pa bi napisati tudi roman 0 svoji zadnji dobi. (hj)
Na sliki (foto Magajna): pone' deljkovo srečanje s Prešernovim nagrajencem Borisom Pahorjem v DSI.
Na shodih in drugih srečanjih stranke predstavljajo svoje kandidate in program
SKP želi biti prava opozicijska sila Senator Stojan Spetič glavni kandidat
Stranka komunistične prenove je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoje kandidate za senat, ki sta Sergio Minutillo (okrožje Trst 1) in Jelka Gerbec (Trst 2), ter za poslansko zbornico, ki so Stojan Spetič (nosilec liste), Giuliana Vlacci in Fausto Monfal-con. Pokrajinski tajnik Giorgio Canciani je uvodoma povedal, da se SKP predstavlja volilcem kot dosledna opozicijska politična sila in se v tem svojstvu neposredno obrača na delavce, mlade in slovensko manjšino, pri čemer ni konkurenčna z nikomer, niti z DSL, saj se stranki po njegovem obračata na popolnoma različno volilno telo. Glavni kandidat stranke je vsekakor Stojan Spetič, ki ima po Cancianijevi oceni za sabo zelo pozitiven obračun petletnega parlamentarnega dela v korist ne samo slovenske, ampak celotne tržaške in širše skupnosti.
Spetič, ki kandidira tudi v go-riško-furlanskem okrožju, je obnovil potek razgovorov o morebitni skupni slovenski kandidaturi, ki je potem -kot znano- propadla, sam pa je dejal, da na teh volitvah pravzaprav ni konkurence med slovenskimi kandidati. »Darko Bratina kandidira v goriškem senatnem kolegiju, Jelka Gerbec pa v drugem tržaškem, za poslansko zbornico pa sta moja konkurenta, če jih tako tako imenujem, kvečjemu VViller Bordon v Trstu in Lu-ciano Ceschia v Gorici ter v Furlaniji«, je povedal dosedanji senator, po mnenju katerega naj itali-
Udeleženci včerajšnje tiskovne konference SKP
(foto Magajna)
janski in predvsem slovenski vo-lilci sedaj presodijo, ali je v parlamentu dobro delal ali pa ne. Gerbčeva je orisala temeljne vsebinske točke volilnega programa SKP, ki posveča veliko pozornost ekonomskim in socialnim problemom, »o katerih druge stranke v glavnem molčijo«. Stranka je proti ločitvi Trsta od Furlanije, glede manjšinskega vprašanja pa se bo v novem parlamentu zavzemala za takšen volilni zakon, ki bo manjšini zajamčil parlamentarno zastopstvo. To je mogoče storiti na več načinov in lahko bi italijanski sistem prilagodili sistemu, ki velja za izvolitev evropskega parlamenta.
Spetič se je odzval pobudi združenja ACLI v Trstu in deželne zveze VZPI-ANPI, ki sta raznim kandidatom predlagali nekatere vsebinske obveze za prihodnjo mandatno dobo. Glede pobude ACLI je med drugim omenil dejstvo, da je bil edini deželni parlamentarec, ki je glasoval proti vojni pustolovščini v Zalivu in v senatni komisiji za zunanje zadeve dosledno zagovarjal pacifistična stališča. V pismu VZPI-ANPI pa je Spetič med drugim omenil ureditev vprašanja priznavalnin bivšim deportirancem in obvezo obrambnega ministrstva, da bo omogočilo tolikokrat obljubljeno spomeniško ureditev openskega strelišča.
Potujoči volilni kamper tržaških kandidatov DSL
Demokratična stranka levice je sinoči odprla volilno kampanjo v dolinski občini in predstavila članom ter simpatizerjem bodoče strankino delovanje. Kandidati »Demokratične zveze za Trst v Evropi«, ki se predstavlja s simbolom DSL, bodo danes imeli dva shoda. Od 10. do 12.30 se bodo na Goldonijevem trgu VViller Bordon, Mar-gherita Hack in Antonella Caroli srečali z volilci, od 16. do 19. ure pa bosta »na Gorici« v Boljuncu na vprašanja volilcev odgovarjala Pavel Fonda in Anamarija Kalc. Za »potujočo« volilno kampanjo je Demokratična zveza najela kamper.
Kandidati na listi SSk-Federalizem danes na volilnih tribunah tržaške RAI
Danes bo imela lista Federalizem tri volilne tribune na deželnem sedežu RAL Kandidati stranke Slovenske skupnosti na tej listi bodo obrazložili pomen nastopa na parlamentarnih volitvah in hkrati tudi zahteve naše narodne manjšine. Na Radiu Trst A bo ob 12.45 govoril Drago Legiša, ki kandidira v drugem senatnem okrožju, pol ure prej pa bo isti kandidat govoril tudi na italijanskem deželnem radijskem sporedu.
Na tretjem televizijskem omrežju RAI pa bosta ob 19.45 spregovorila nosilca list za poslansko zbornico v tržaškem okrožju Peter Močnik in Mirko Spazzapan, ki je nosilec liste Federalizem v okrožju Gorica-Videm-Pordenon in Belluno.
Carbone polemizira s Tersarjem
Deželni odbornik PSI Gianfranco Carbone je včeraj pozval socialistične volilce zavezništva PSI—LpT, naj za poslansko zbornico oddajo preferenčni glas kandidatu Alessandru Perelliju. Glede tega zavezništva Carbone polemizira s svojim strankarskim somišljenikom Dariom Tersarjem, ki je očital vodstvu tukajšnje PSI, da se preveč prilagaja smernicam in zahtevam melonarskega gibanja. Gre za stališče, ki bi po Carbo-nejevem mnenju lahko močno škodovalo interesom PSI in vlogi reformističnega gibanja v tem mestu. »Ne gre pozabiti, da je to le volilno zavezništvo in da sta PSI in Lista dve popolnoma ločeni stranki, ki se bosta seveda ločeno predstavili na bližnjih upravnih volitvah«, pravi še v svojem tiskovnem sporočilu Carbone.
Delegacija DSL obiskala občinskega komisarja Ravallija
Občina mora čim prej določiti število in razmejitev rajonov
Koristen seminar v organizaciji tržaške Trgovinske zbornice in rimskega inštituta Tagliacarne
Vse podrobnosti o novem zakonu za razvoj in modernizacijo malih in srednjih podjetij
Delegacija Demokratične stranke levice, ki so jo sestavljali pokrajinska tajnica Perla Luša ter tržaška občinska svetovalca Giorgio De Rosa in Maurizio Pessato, je obiskala izrednega komisarja Tržaške občine dr. Ravallija, da bi ga opozorila na nekatera odprta vprašanja v občinski pristojnosti, ki se jih je treba lotiti že v sedanji prehodni fazi komisarske uprave. Predvsem so zastopniki DSL podčrtali nujnost re-kurza Občine na Deželno upravno sodišče (TAR) proti sklepu pokrajinskega nadzornega odbora, da razveljavi nekatere popravke k programskemu dogovoru za realizacijo načrta Polis, in to prav popravke, ki jih je svoj čas predlagala DSL. Prav tako bi se morala Občina ravnati v Primeru, da bi nadzorni organ ugovarjal popravkom občinskega sveta glede skladišč utekočinjenega plina.
Predstavniki DSL so tudi poudarili nujnost, da se na osnovi novega statuta določita število in teritorialna razmejitev novih rajonov, saj bi morali drugače občani na prihodnjih upravnih volitvah izvoliti previsoko število rajonskih svetovalcev brez določenih funkcij in pristojnosti. In končno je DSL poudarila nujnost, da bodo upravne volitve v Trstu že junija, saj ni razlogov, ki bi upravičevali njihovo odložitev, ki bi hudo škodovala mestu.
Vpisovanje udeležencev za nedeljski netekmovalni pohod je že v teku
S kolesom do Sesljana in nazaj
Tržaška občinska služba za šport, turizem in prosti čas obvešča, da se je začelo vpisovanje za udeležbo na netekmovalni kolesarsko-turis-tični prireditvi, ki bo prihodnjo nedeljo, 22. t.m., na progi Trst-Sesljan-Trst. Start udeležencev bo ob 9.15 s Trga Unita. Gre za iniciativo Občine Trst v sodelovanju z deželno delegacijo združenja »Atleti Azzuri d ltalia«, medtem ko bo za tehnično plat prireditve poskrbelo kolesarsko društvo veteranov Cottur.
Interesenti se lahko za podrobnejše informacije in vpis obrnejo na Urad občinske službe za šport, turizem in prosti čas v Ul. Teatro 5, in sicer vsak dan med 10. in 13. uro, ali pa na sedež društva Cottur v Ul. Crispi 9 med 8.30 in 12.30 ali med 15. in 19. uro. Vpisnina znaša 4.000 lir, rzkupiček pa je namenjen mednarodni organizaciji UNICEF.
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo je bil včeraj seminar, ki ga je Zbornica v sodelovanju z rimskim inštitutom Tagliacarne in z ministrstvom za industrijo priredila o novem zakonu za finansiranje malega in srednjega podjetništva. Zakon št. 317, ki nosi naslov »Posegi za inovacijo in razvoj malih in srednjih podjetij«, je bil sprejet že oktobra lani, vendar še ni operativen, ker manjkajo izvedbeni dekreti, ki pa naj bi jih ministrstvo izdalo že v prihodnjih dneh.
Zanimivo in dragoceno študijsko srečanje je bilo posvečeno predvsem praktičnim vprašanjem v zvezi s tem zakonom. Po uvodnem nagovoru predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesi-ja, je imel prvo poročilo strokovnjak rimskega Inštituta za promocijo ekonomske kulture »Gugliel-mo Tagliacarne« Gaetano Esposito, osrednji referat pa je imel funkcionar ministrstva za industrijo Alessandro Cagli, ki je sledil rojevanju novega zakona in je tudi zadolžen za njegovo izvajanje. Govornika sta precej številnemu občinstvu poglobljeno predstavila domet in tipologijo zainteresiranih podjetij ter vrste investicijskih posegov, za katere zakon predvideva posebne oblike po-
srednega in neposrednega finansiranja.
Cagli je zakon št. 317 opredelil kot pravo pravcato orodje za »napravi si sam«, kar je nedvomno bistveni element njegove izvirnosti in pozitivnega sprejetja pri zainteresiranih podjetnikih. Pojasnil je nato tudi tveganja, ki iz tega izvirajo in do katerih lahko pride zlasti zaradi formalnih in vsebinskih napak pri vlaganju prošenj, ki bodo v tem primeru
Nadaljevanje ciklusa o južnih Slovanih
Nadaljuje se ciklus predavanj na temo »Južni Slovani med enotnostjo in konfliktual-nostjo«, ki ga prireja Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini. Naslov današnjega predavanja, ki bo kot vedno v Vili Primc na Greti z začetkom ob 17. uri, bo »Odnosi med jugoslovanskimi kulturami od 19. stoletja dalje kot priprava na integracijo«, govoril pa bo ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani Boris Gombač.
Združenje Zdravniki za mir se predstavlja tudi pri nas
Kulturno združenje Noč komete (La notte della cometa), ACLI in združenje Zdravniki za mir (Medici Per la pace) prvič predstavljajo v našem mestu po-in konkretno delovanje mednarodnega združenja Zdravniki za mir (Medecins sans frontieres, s kra-bco MSF). V paviljonu E na območju bivše psihiat-^čne bolnišnice pri Sv. Ivanu bo jutri zjutraj (od 10. .	13. ure) poseben seminar, ki ga bosta vodila v
tinenu mednarodnega biroja MSF Stephane Devaux H? Pa Sergio Solomonoff, ki v Italiji zastopa MSF in *C1 je istočasno koordinator pobud združenja na ob-*očju bivše Jugoslavije. Popoldne z začetkom ob !Z30 pa bo v konferenčni dvorani organizacije ACLI v Istrski ulici 57 javno srečanje na temohumanitarne-9a delovanja mednarodnega združenja s posebnim Poudarkom na tem, kar je združenje že storilo na Jugoslovanskem bojišču. Jutri ob 12.30 pa bo v okvi-ru seminarja tudi tiskovna konferenca, na kateri bo vrsta vidnejših tržaških zdravnikov govorilo o nastanku združenja »Zdravniki za mir«.
Na Krasu ponovno primer samomora z izpušnimi plini
Na Tržaškem se nadaljuje tragična veriga samomorov v avtomobilu. Uporabljena tehnika je preizkušena: s posebno cevjo si napeljejo izpušne pline v notranjost avtomobila. Zadnji primer so ponovno odkrili na Krasu, kjer se je dogodilo največ sličnih primerov: včeraj zjutraj je mimoidoči v gozdiču med Padričami in Bazovico videl ustavljeni fiat 131 s tržaško registrsko tablico, v avtomobilu pa moškega, ki je na videz zaspal na sprednjem sedežu. Poklical je karabinjerje, ki so ugotovili, da je moški že več ur mrtev. Umrlemu, ki je bil star 30 let, je ime Roberto Bertoch, stanoval pa je v Trstu,na Trgu Foraggi 3.
Smrt v avtobusu ACT Motor v openski tramvaj
Včeraj popoldne okoli 17.15 je v mestnem avtobusu št. 26 umrl potnik: ne gre za prometno nesrečo, temveč za nenadno slabost, ki je obšla Adriana Carli-ja, ki je na končni postaji avtobusa na Kjadinu čakal, da vozilo odpelje. Na opozorilo drugih potnikov je posegel voznik, ki je poklical rešilec Rdečega križa, vendar pa je zdravstveno osebje ugotovilo, da je Carli mrtev. Adriano Carli se je rodil 7. decembra 1929, stanoval pa je v Ul. Santi 1.
Zgodaj popoldne, približno ob 13.30 pa je na Trgu Dalmazia prišlo do slikovite nesreče, v kateri pa ni bilo huje poškodovanih. Paolo Chermaz se je namreč s svojim motorjem skorajda zaril pod openski tramvaj, motor se je seveda precej zmečkal, njegov 26-let-ni precej neprevidni voznik pa jo je odnesel z manjšimi poškodbami.
Včeraj so opravili tudi obdukcijo trupla Giorgia Torre, ki je umrl že pred dnevi. Ugotovili so, da Torre ni umrl zaradi prevelike doze mamil.
avtomatično zavrnjene. Da bi se tem napakam izognili, je Cagli udeležencem seminarja natančno pojasnil, komu in kako je zakon namenjen in kakšen je postopek pri izponjevanju že pripravljenih obrazcev za prošnje.
Prejemniki posebnih olajšav, ki imajo lahko obliko davčnega kredita IRPEG, IRPEF, ILOR ali pa obliko neposrednega kapitalskega finansiranja, so vsekakor lahko industrijska podjetja z največ 200 zaposlenimi ali z največ 20 milijardami kapitala; mala servisna podjetja (z največ 75 zaposlenimi in do 7,5 milijarde kapitala; obrtna proizvodna podjetja.
Zakon predvideva omenjene olajšave za naslednje posege podjetij: za pospešenje inovacij (nakup tehnologije, stroški za razvoj itd.), za komercialni prodor, za finančne družbe za inovacijo in razvoj, za posodobitev in obnavljanje aparatur, za konzorcije in konzor-cijske družbe malih podjetij (servisni konzorciji, zasebno-družbeni konzorciji) in za konzorcije.
Kakšne pa so konkretne investicije, ki pridejo v poštev? Tu gre v prvi vrsti za sisteme, ki jih upravljajo elektronske-kompjuterske naprave (z vsemi dodatki od patentov do soft-warea), za robotiko, za elektronske sisteme za obdelavo podatkov in za upravljanje proizvodnega ciklusa, za naprave za načrtovanje in za omejitev onesnaženja okolja.
Seveda je to le skop obris osnovnih postavk obravnavanega zakona, za bolj podrobne informacije pa so članom SDGZ na voljo uradi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
DAVORIN DEVETAK
Zapustil nas je naš dragi
Zdravko Petaros
Žalostno vest sporočajo brata Avguštin in Mario, Lojzka, Selma, Ros-sana, Patrizia, Sandy, Dragica, Viola ter ostali sorodniki in prijatelji.
Melbourne, Trst, 18. marca 1992
Otroci šole Laghi obiskali vrstnike na O.Š. Josip Ribičič
Poučno srečanje italijanskih in slovenskih osnovnošolcev
lir iL>	WKk					aPf.
illhfe S :	MN			W 8 c #		jBjiiJ J/ :	%
Prejeli smo s prošnjo po objavi.
Četrtek, 12. marca, je bil za nas pomemben dan. Obiskali so nas .namreč učenci italijanske šole »Sergio Laghi«.
V šolski program spadajo tudi družbene vede in prav pri teh so italijanski učenci govorili o manjšinah. Hoteli so spoznati slovensko manjšino v Trstu. Njihova učiteljica se je dala v stik z našimi in se dogovorila za obisk.
Nanj smo se dobro pripravili. Vemo, da italijanska javnost premalo ali sploh nič ne ve o naši manjšini, zato smo pripravili izčrpen vpogled čez zgodovino, šolstvo, kulturo, šport, tradicije, gospodarstvo in tisk Slovencev. Italijanski učenci so nam zastavili zelo zanimiva vprašanja, kot: zakaj
smo poimenovali našo šolo po Josipu Ribičiču in kdo je bil, v katerem jeziku se pogovarjamo izven šole in v katerem jeziku mislimo, kateri so najpomembnejši slovenski prazniki, tradicionalne jedi, če smo edina slovenska šola v Trstu ali so še druge in če se bogoslužje v mestnih cerkvah odvija tudi v slovenskem jeziku.
Iz njihovih vprašanj smo ugotovili, da poznajo Slovence iz prevedenih del Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. Mislili so, da Slovenci živijo samo v okolici Trsta. Njihov obisk je bil poučen zanje in tudi za nas. Navezali smo z njimi prijateljske stike in se domenili, da se bomo kmalu srečali.
Učenci 5. razreda OŠ Josip Ribičič Sv. Jakob
gledališča
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
Danes, 18. t. m., ob 10.30 (za šole) ponovitev Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE.
Gledališče Rossetti
Danes ob 16.00 in 20.30 (reda prosta) bo Teatro degli Incamminati ponovilo E. Rostanda CVRANO DE BERGERAC v režiji Marca Sciaccaluga, v glavni vlogi Franco Branciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHIONI.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991 /92
Jutri ob 20. uri (red C) četrta predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEAN-NO DELLTNFANTA Zemlinskega, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lil Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v soboto ob 17. uri za red S.
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 21. t.m., ob 20.30 bo gledališka skupina Consorzio '90 iz Neaplja predstavila MILLELUCI DEL VARIETA’. Režija Antonio Casagrande. V glavnih vlogah nastopata Rosalia Maggio in Daha Frediani. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
razne prireditve
Klub prijateljstva vabi na srečanje, ki bo danes, 18. t. m., ob 16. uri v Ul. Doni-zetti 3 v Trstu. Naslov predavanja psihologa dr. Danila Sedmaka je ČAR ŽIVLJENJA. Sledi družabnost!
KD Lipa vabi danes, 18. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu na srečanje z inž. Vremcem o urejevanju okolja: MI, NAŠA DVORIŠČA, NAŠA VAS ... Vabljeni!
Ricmanjski teden - Babna hiša - Jutri, 19. t.m., ob 20.30 v prireditveni dvorani: KONCERT ZDRUŽENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC -SLOVENEC pod vodstvom Danjela Grbca in VESELOIGRA v narečju Tatjane Turko DOBRO DA SEM ZDRAV IN MOČEN v izvedbi članov dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, režija Tatjana Turko. V soboto, 21. t. m., ob 20.30 v prireditveni dvorani: IGRA Stane Milič -Lazar KDO JE KRIV v izvedbi članov dramske skupine KD Kraški dom z Re-pentabra, režija Drago Gorup. V nedeljo, 22. t. m., ob 18.30 v prireditveni dvorani: PONOVITEV IGRE DOBRO DA SEM ZDRAV IN MOČEN, v galeriji Babna hiša NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH VZROCEV VINA ter UDELEŽENCEV EX TEMPORE.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Ciklus otroške urice v NŠK ENCI BENCI NA KAMENCI.Roman GAŠPERIN, ki je zbral izštevanke in pesmi ter Zvonko COH, ki je knjigo ilustriral, bosta med nami v petek, 20. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci.
SLOVENSKO STALNO „ GLEDALIŠČE
Carlo Goldoni
POČITNIŠKA TRILOGIJA
Gostuje Drama SNG Ljubljana Režija: MARIO URŠIČ
V soboto, 21. t. m., ob 20.30 IZVEN ABONMAJA Abonenti imajo pupust
W. Shakespeare
VES TA SVET JE ODER
Recital MIRE SARDOČ in STANETA STAREŠINIČA
Premiera jutri, 19. t. m., ob 20.30
Zaključena predstava za šole ob 11. uri
Ponovitev v petek, 20. t. m., ob 20.30
RECITAL JE OMOGOČILA:
H TRŽAŠKA ^ POKRAJINA
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI IZ PRAGE.
Gledališče Mlela
Jutri ob 20.30 bo v gledališču Miela koncert dua ANGELESCU-RADU (violi-na-klavir) za sezono tržaške sekcije "Gio-ventu' musicale dltalia". Izvajala bosta Tartinijeve, Brahmsove, Ravelove skladbe ter skladbe Čajkovskega.
Tržaški jazzovski krožek
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert godbe MEAZZI DRUM BAND in 8. maja skupina MASSIMO FARAO' OUARTET.
Auditorium Muzeja Revoltella
Danes, 18. in petek, 20. t.m., bo na sporedu koncert ruskega violinista Viktorja PIKAIZENA, ki bo izvajal Bachove in Paganinijeve skladbe.
V	soboto, 21. t. m. , ob 18. uri bo v okviru glasbenih srečanj " Uro z .." nastopil JOSE' FARDILHA v Potovanju na Portugalsko ob klavirski spremljavi Paola LONGA. Vstopnice (4.000 lir) so na prodaj pri blagajni gledališča vsak dan razen ponedeljka.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois iz Trsta
naproša dijake, ki so maturirali v spodaj navedenih šolskih letih, da dvignejo diplomo: oddelek za knjigovodstvo š. 1. 1970/71, 1973/74, 1977/78, 1978/79, 1979/80, 1980/81, 1981/82, 1983/84, 1984/85, 1985/86, 1986/87 ter oddelek za geometre š. 1. 1984/85, 1985/86, 1986/87, 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Urnik tajništva od 9. do 12. ure.
Danes, 18. t. m. se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje razrednih svetov l.b, 2.b, 4. in 5. v. g. Začetek ob 15.30.
razstave
V	Društvu slovenskih izobražencev
je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC.
V	muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe .
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 22. t. m. odprta razstava slikarja Armanda CUCCHIJA.
V	gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLAN1.
V	občinski izpostavi pri Sv. Ivanu v
Ul. Bonomo 2/4 bo do 20. t. m. na ogled razstava akvarelov LIDA D'AMBROSIJA. Razstavljeni akvareli predstavljajo cvetje, predvsem pa mimoze, saj je razstava posvečena prazniku žena, 8. marcu. Urnik: od 8.30 do 14. ure (zaprto ob nedeljah).
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA.
V	prostorih knjigarne »Servi di Piaz-
za« v Ul. F. Venezian 7 bo do 20. t. m. na ogled razstava IVE VALETIČ.
V	galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 je na ogled razstava slik malega formata z naslovom Pomlad 1992.
V	iojerju gledališča Rossetti je odprta razstava sodobnih umetnikov z naslovom »Poklon Cyranu«. Razstavo sta organizirala Stalno gledališče F-JK in Krožek Jacgues Maritain, ogledati pa si jo je mogoče ob predstavah, do 22. t. m.
V	galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 je odprta razstava CARLA MARZUTTINIJA.
V	galeriji Cartesius v ul. Marconi 16 je na ogled razstava milanskega umetnika LUCIA PASSERINIJA.
razna obvestila
SPDT Trst sklicuje v petek, 20. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v_ ul. Sv. Frančiška v Trstu 38. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1) otvoritev občnega zbora; 2) izvolitev volilne komisije; 3) poročila - predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega, jamarskega odseka, predavateljske in markacijske dejavnostih) razprava in pozdravi gostov; 5)poročilo nadzornega odbora; 6) volitve novega odbora; 7) razno. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1992.
Slovensko dobrodelno društvo bo
podelilo v petek, 20. t. m., ob 18. uri ŠTIPENDIJE IZ FLAJBANOVEGA SKLADA visokošolcem, ki so izpolnili predpisane pogoje. Vljudno vabljeni študentje s starši in prijatelji na sedež v Ul. Macchi-avelli 22.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi letos naslednje poletne pobude: poletno središče v Trstu za otroke od 3 do 14 let starosti, pet dni tedensko od 22. junija do 14. avgusta 1992. Središče bo narodnostno mešano; letovanje na Ptuju za otroke od 6 do 12 leta starosti in za otroke od 12 do 17 leta starosti, od 29. junija do 13. julija 1992; euroweekend v Trstu - kulturni in sprostitveni večeri. Večeri bodo ob petkih od 26. junija do 14. avgusta 1992. Vpisovanje za poletno središče in letovanje 92 je odprto v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, kjer lahko dobite podrobnejšo razlago o pobudah doma.
izleti
Klub prijateljstva priredi v sredo, 25. t. m. izlet v goriška Brda. Obiskali bomo grad Dobrovo z razstavo slikarja Zorana Mušiča, grad Kromberg in Sveto goro. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu. Vpisovali bomo dokler bodo na razpolago mesta v avtobusu. Zato pohitite z vpisi!
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija organizira izlet - romanje v Mauthausen dne 6. maja. Informacije dobite pri ANED - Trst, Ul. F. Crispi 3 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, tel. št. 730306.
Združenje aktivistov invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo enotedensko bivanje v Šmarjeških toplicah od 25. aprila do 2. maja t. 1. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 360324 v dneh 23., 24. in 25. marca.
prispevki
Slovenski dijaški dom se zahvaljuje g. Dragotu Slavcu za podarjenih 40 kg domačega krompirja.
V	spomin na mamo, nono in pranono Pavlo Caharija vd. Komel darujejo Breda, Ladko in Ingrid z družino 50.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na Marijo Michelin daruje Livia Sosič 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na teto Fani Malalan darujejo vsi s Pikelca 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za SKD Tabor.
Claudio Jerman daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Stanka Pupisa daruje družina Rebula (Križ) 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Ivana Milkoviča darujeta Netka in Vittorio Žerjal
20.000	lir za Zadrugo Ban.
Marjan Babuder daruje 100.000 lir za SKD Slavec.
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Ricmanj in Loga 50.000 lir za SKD Slavec.
kino
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček.
EXCELSIOR - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Ombre e nebbia, r. Woody Alton.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.45, 20.25, 22.00 Ju Dou, r. Zhang Yimou.
LA CAPPELLA UNDERGROUND (GLEDALIŠČE MIELA) - 18.00, 20.00, 22.00 II bulo si avvicina, r. Kathrin Bigelovv, i. Jenny Wright, Lance Henriksen; ob
20.30	Spartacus, r. S. Kubrick, v angleščini.
NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lam-bert, Diane Lane.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Malo Grosso, i. Sean Connery.
NAZIONALE III - 16.45, 18.30, 20.25, 22.15 Delicatessen, dram., fr. 1991, r. Jean-Pierre Jeunet-Marc Caro, i. Do-minigue Pinon, Jean Claude Dreyfuss.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, □
MIGNON - 16.00, 22.00 La grande ab-buffata, r. Marco Ferreri.
EDEN - 15.30, 22.10 Vibrazione anale, pom., □□
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 - La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnenfeld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, pust., ZDA 1991, r. Kevin Reynolds, i. Kevin Costner, Morgan Freeman.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 Jungle Fe-ver, dram., ZDA 1991, r. Špike Lee, i. Wesley Snipes, Annabella Sciorra.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexual heights super bestial, porn., O □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ D
včeraj - danes
Danes, SREDA, 18. marca 1992
EDVARD
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 12.04 - Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 5.34.
Jutri, ČETRTEK, 19. marca 1992
JOŽEF
PLIMOVANJE DANES: ob 3.10 najnižja -46 cm, ob 9.05 najvišja 44 cm, ob
15.09	najnižja -53 cm, ob 21.26 najvišja 57 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1030,2 mb raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 31-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Katja Palcich, Massi-miliano Zali, Alessandro Emili, Davide Barile, Andrea Andiloro, Davide Coppo-la, Sara De Pieri.
UMRLI SO: 88-letna Ofelia Bortoli, 72-letna Adelchi Comar, 71-letni Giordano Del Ben, 82-letni Antonio Perentin, 82-letni Vittorino Bertini, 57-letni Mario Colautti, 74-letna Viola Mosetti, 77-letni Antonio Giovanni Cernecca, 22-letni Daniele Valenta, 79-letni Giuseppe Morgan, 89-letna Anna Iakse, 89-letni Giuseppe Maronese.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. marca 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Stranka komunistične prenove občina Dolina
drevi, ob 20. uri bo v Domu A. Ukmarja pri Domju
srečanje članov in somišljenikov na temo
SLOVENCI IN VOLITVE
Prisoten bo sen. S. SPETIČ
čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan EGI-DIO PEČAR. Vse najboljše mu iz srca želijo Rozi, Erika in Sandy z družino.
mali oglasi
#$weda, sushmel
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE-NUDIMO TUD! TELEFAKSE
NUJNO IŠČEM delo kot čistilka ali kuhinjska pomočnica. Tel. št. 829357.
20 - LETNO DEKLE išče službo. Končana pedagoška šola z znanjem italijanščine, angleščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Lara.
19	- LETNO DEKLE išče službo. Otroška negovalka z znanjem italijanščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Tel. št. 573141 v torek, sredo in četrtek od 20. do 21. ure - Helga.
IŠČEM stanovanje ali hišico na Krasu ali v mestu tudi potrebno popravil. Tel. 229234.
IŠČEM majhno stanovanje v najem v Sežani ali Kozini. Tel. št. (003866) 23317.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko. Tel. 226654 ob večernih urah.
20	- LETNI FANT išče delo v Italiji za zidarja. Tel. št. (003865) 24583 od 8.30 do 13. ure.
PODJETJE zaposli izkušeno knjigovodjo, po možnosti z znanjem angleščine in kompjuterja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo 'Knjigovodja'.
FRIZERSKI SALON PATRICIJA v Nabrežini (Trst) išče izkušeno delavko z znanjem italijanskega jezika. Tel. št. 200203.	x
PRODAJALKA jestvin z večletno prakso išče zaposlitev, tudi samo pol dneva. Tel. na št. 225068 - v večernih urah.
PODJETJE išče za svojega sodelavca manjše stanovanje, primemo za dve osebi, v Trstu ali okolici. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. dei Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo 'Podjetje '.
NEMŠČINA IN ANGLEŠČINA - Lekcije nudi študentka. Tel. št. 309956.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
DIPLOMIRANI KEMIJSKI INŽENIR nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234.
KUPIM triosno prikolico v dobrem stanju za vlačilec. Tel. št. (0481) 882506.
PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri.
PRODAM avtodom (camper). Tel. št. 231255 ob uri obedov.
PRODAM golf gti, prevoženih 86.000 km, z vsemi pripomočki, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 417735 ob večernih urah.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO je odprl Vladimir Caharija iz Nabrežine. Toči žlahtno kapljico.
OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44.
OSMICO je odprl Berto Tonkič v Doberdobu - Tržaška cesta 25. Toči belo in črno vino.
SPREJEMAMO naročila za mladiče nemškega ovčarja, rojene 24. januarja 1992. Starši odlični z rodovnikom. Ža informacije tel. na št. 228315 od 19. do 20.30.
IZGUBIL se je v nedeljo, 8. t. m. v okolici Doberdoba lovski pes pasme španski breton, bel na rjave lise z rumenim ovratinkom, star osem mesev, ki sliši na ime Tigi. Najditelj na tel. na št (0481) 78157.
ŠIVILJSKA POPRAVILA nudimo vsako sredo med 8.30 in 12.30 na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126. Tel. št. (040) 212289.
PRIVATNIK prodaja na Opčinah stanovanje 75 kv. m s skupnim vrtom in garažo. Tel. na št. 213931 - ob večernih urah.
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688.
menjalnica				17. 3. 1992	
TUJE VALUTE	FIXING 1 _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		.	1246,95	1200.	Švicarski frank		831.—	820,—
Nemška marka		.	752,75	745.—	Avstrijski šiling		107,—	105.—
Francoski frank ...	. 221,62	218.	Norveška krona		191,74	188.—
Holandski florint .	668,59	660.	Švedska krona		207,58	203.—
Belgijski frank		36,567	35,50	Portugalski eskudo .	8,732	8.—
Funt šterling		. 2152,65	2130.	Španska peseta 		11,914	11,30
Irski šterling		. 2006,80	1980.	Avstralski dolar		943,20	900.—
Danska krona		193,87	190.—	Jugoslov. dinar 		—	6,—
Grška drahma		6,516	6 —	ECU		1537,85	
Kanadski dolar ....	.	1041,80	990.	Slovenski tolar		—	13.—
Japonski jen		9,323	9,10	Hrvaški dinar			9,75
n-l,/p'	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Igentija^mio aaV-m
bUKti	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	Pihala" C^dad^'0432/730-314
Italijanski film prodira v Istro in v Dalmacijo
TRST - Italijanski film skuša prodreti v Istro in Dalmacijo. Načrt o tem so predstavili včeraj v Trst, že danes pa bodo v Kopru za poskus vrteli prvi italijanski kakovostni film, Mediterraneo (Sredozemlje) Gabrieleja Salvatoresa, ki je kandidat za oskarja kot najboljši tuji film.
Načrt o italijanskem filmu v Istri in Dalmaciji so izoblikovali in predstaviji Italijanska unija, tržaška Ljudska univerza in grupa Nordest. Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo Salvatoresov film predstavili v četrtek na Reki, dan pozneje pa v Pulju. Druge italijanske filmske uspešnice bodo predstavili v istih krajih v aprilu.
Vendar se prireditelji ne nameravajo omejiti samo na občasno predstavitev italijanskih filmov v kinodvoranah. V okvir načrta sodi tudi Prikaz italijanskega filma, ki bo v Pulju od 31. julija do 2. avgusta, konec septembra pa naj bi na Reki priredili Dneve nove italijanske kinematografije. Puljski prikaz naj bi po oceni prirediteljev omogočil prodor italijanskega filma na nova vzhodna tržišča. Vrteli naj bi najsodobnejše italijanske filme od Benigni) evega Johnny-ja Stecchina do Nichettijeve-ga Volere volare in Risijevega Nel continente nero.
Na Reki pa naj bi na Dnevih nove italijanske kinematografije prikazali predvsem dela mladih italijanskih režiserjev.
Ameriški zgodovinar o Kleopatrini smrti
Kača naj bi bila povsem nedolžna
NEW YORK - Že v osnovnošolskih klopeh so nam povedali, da je egiptovska kraljica Kleopatra umrla za posledicami kačjega pika. Potem ko sta bila skupno z Antonijem poražena, Kleopatri ni preostalo drugega, kot da si vzame življenje. In to s pomočjo kače, ki se je, če nas spomin ne vara, skrivala med sadjem na bogato obloženem pladnju.
Toda ali je bilo res tako? Ali je kača res kriva za smrt ženske, ki je v svojih časih imela v oblasti najmogočnejša moža tedaj znanega sveta? Ameriški zgodovinar Robert Bianchi, ravnatelj Brooklyn Museu-ma, sicer vnet preučevalec lika egiptovske kraljice, postavlja to tezo v dvom in kačo oprošča vsakršne krivde. Skromne novice o okoliščinah Kleopatrine smrti so po njegovem mnenju povsem posledica de-stva, da so hoteli Rimljani zbrisati vsakršno novico o kraljici, ki je osvojila srce Antonija in ga strgala iz objema njegove prave žene, Oktavije - morda manj prelestne, toda rimske državljanke - sestre bodočega cesarja Oktaviana Avgusta.
Horac je sicer prvi opisal Kleopatrino smrt kot samomor s pomočjo kače, meni Bianchi, toda po njegovi oceni latinski pesnik ni zanesljiv, saj je imel kot cilj »željo, da prikaže egiptovsko kraljico kot razuzdano žensko«. Grški zgodovinar Strabon, ki je po Bianchijevem mnenju verodostojnejši, pa trdi, da je kraljica izpila čašo strupa. Ni povsem jasno, če prostovoljno, ali pa so jo k temu prisilili rimski legionarji. Shakespeare naj bi potem utrdil mit kačjega pika, resnica pa naj bi bila drugačna, s seboj v grob pa jo je odnesel rimski vojščak, ki je prvi našel Kleopatro.
Ameriški zgodovinar tudi ne verjame v dokaz marmornatega ženskega kipa s kačo na prsih, ki so ga odkrili pred nekaj leti. Po njegovem mnenju je bil kip sklesan v Aleksandriji dobro stoletje po Kleopatrini smrti.
Karkoli pa bodo rekli zgodovinarji, bo mit Kleopatre, ki je umrla zaradi kačjega »poljuba« najbrž ostal v podzavesti vseh. In prav tako bo ostal v podzavesti lik kraljice, ki je omrežila najmočjejša moža svojega časa z dišavami in svojim ženskim šarmom. In najbrž bo za vse še najbolje tako, saj je v času, ko se rušijo najrazličnejši miti, že prav, da vsaj najbolj starih, ki so navdihnili literate in slikarje, ne načne zob resnice.
Vidni politiki »v zobeh« detektorja laži
MILAN - Volilne tribuneso za televizijske postaje, kot so italijanske, prej breme kot pa spodbuda za promocijo. Volilne tribune namreč sodijo k dolžnostnemu informiranju volilcev o programih strank, vendar ne gre za oddaje, ki bi pritegovale publike. Zato je nedvomno nenavadno, da skuša neka postaja krepiti svojo infor-mativnost prav z uvajanjem volilnih oddaj.
Za potezo so se odločili pri sicer ne preveč gledani rete A, ki je last založnika Alberta Peruzza in pri kateri bodo jutri začeli s svojevrstno oddajo »In voto veritas«. Pri oddaji se bodo poslužili detektorja laži, ki naj bi pokazal, do kolikšne mere so italijanski politiki res iskreni. Tega stroja - verodostojnost njegovih meritev je sicer vprašljiva - so se nekateri voditelji Raia že poslužili v svojih oda-jah, toda »žrtve« niso sodile v politični svet, pač pa predvsem v svet prireditev. Novost zamisli odgovornih pri Rete A je predvsem v tem, da dajo »v zobe« detektorju kopico političnih predstavnikov in to tik pred volitvami, ko se volilna kampanja postopno razvnema. Po napovedi Peruzza in Rosa-ria Pacinija, ki bo oddajo vodil, naj bi se teh odaj udeležli med drugimi vidni protagonisti italijanskega političnega dogajanja kot so Aldo Aniasi, Egidio Sterpa, Nilde Jotti, Giorgio La Malfa, Paolo Pilitteri, Renato Altissimo in drugi. Goste bodo najprej predstavili s kratko biografijo, nato bodo odgovarjali na vprašanja novinarjev, ob koncu pa bodo izpostavljeni detektorju laži, ki ga bo upravljal psiholog Marc o Marelli.
Igralca so zaslišali ameriški sodniki
Rourke pripravljal film o življenju mafijskega bossa Johna Gottija
Ameriški sodniki, ki vodijo preiskavo o dejavnostih mafijskega kolovodje Johna Gottija so v teh dneh zaslišali tudi igralca Mickeya Rourka. Igralec je med drugim povedal, da je spoznal Gottija pred časom, ko je pripravljal načrt za film o Gotti-jevem življenju. Ko je odhajal, je Rourke (na tele-foto AP ob odhodu) toplo pozdravil obtoženca.

S

lil
	

11!

C~y RAI 1_________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo (vodi Danila Bonito)
11.00	Kratke vesti 1105 Ci vediamo (2. del)
12.00	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja: L'albe-ro azzurro
15.00	Aktualno: Greeri - kronika, moda, zanimivosti,
15.30	Lavoro news
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Iz Parlamenta
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: Sampdoria-
Anderlecht (pokal prvakov)
22.20	Nočni dnevnik
22.35	Nogomet: Monaco-Roma
0-15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 Danes v Parlamentu
0-	55 Filmske novosti
1-	05 Športna sreda: boks
DellAguila-Torres (srednja kat.)
2.05	Nočni spored
f RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.50	Ne samo o kmetijstvu
9.05	Dok.: Herrag
10.00	Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere e ma-resciallo (kom., It. 1956)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: 1 fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.40	Volitve 1992 - Vprašanja Listi Referendum
14.10	Nad.: Ouando si ama,
15.05	Santa Barbara
15.35	Kolesarstvo
16.15	Detto tra noi
17.00	TG 2 - Diogenes
17.25	Vesti in iz Parlamenta
17.35	Aktualno: RAI 2 za vas
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.05	Segreti per voi in nad. Beautiful, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Una coppia alla deriva (dram., ZDA 1987, i. Goldie Hawn)
22.30	Aktualno: Mixer
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Košarka
|	RAI 3	|
11.00	Kolesarstvo
11.30	Rubrika o rugbyju
12.00	Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Conoscere, 15.15 I viaggi del San Michele
15.45	Šport: atletika-hoja,
16.00	motokros, 16.20 balinanje
16.40	Rubrika o telovadbi
17.00	Rubrika derby
17.15	Popoldan na tretji mreži
17.35	Pregled tujega tiska
17.55	Dok. oddaja: Geo
18.35	Volitve 1992
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželna volilna tribuna, nato variete Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Metropolitan (dram., ZDA 1989, r. Whit Stillman, i. Caro-lyn Farina)
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
2.55	Nočni spored
f Zf~ TV Slovenija 1	|
9.10	Video strani
9.20	Spored za otroke: Geniji in genijalci
10.10	Balet: Štirje letni časi (Vivaldi-Petit)
11.10	Nad.: Pravi junak
12.00	Poročila
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Poljudnoznanstvena serija: Potovanja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.10	Slovenska kronika
17.20	Spored za otroke: Klub
Klobuk
19.10	Risanka
19.17 Napovednik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme in športw
20.05	Film tedna: Čarovnice iz Eastvvicka (kom., ZDA 1987, r. George Miller, i. Jack Nichol-son, Cher, Susan Saran-don, Michelle Pfeiffer)
22.05	Dnevnik, vreme, šport
22.30	Napovednik
22.40	Nočni program Sova, vmes nanizanki Krila in Svetnik ter dokumentarna serija Ves svet je oder
0.45 Video strani
CHcANALE5
7.00	Aktualno: Na prvi strani,
8.30	Braccio di ferro
9.00	Nanizanka: Aliče
9.35	Film: II vigile (kom., It. 1960, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi) tl.30 Aktualno: Elettorando
1.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
6.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
oo 5 Striscia la notizia 6-40 Film: Cronaca nera (krim., It. 1991, r. Faliero Rosati, i. Maria Gioia Scola, Clayton Norcross)
2-	45 Aktualno: Dossier
3-	15 Variete: Maurizio Co-
stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.30	Aktualno: Elettorando 1-45 Nočni spored
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00
9.30
10.00
10.30 10.55 11.35 12.10
13.30 13.40
13.45
17.00 17.20 17.50
18.00
18.30 19.15
20.30
22.35
1.00
Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini Aktualno: Onorevoli si-gnore
Nadaljevanka: Una don-na in vendita Kviz: Čari genitori TG 4 vesti Nad.: Marcellina Otroški variete TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cristal Onorevoli signore Nad.: Febbre damore TV 4 vesti
Variete: Ceravamo tan-to amati
Kviz: Gioco delle coppie Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera Film: Don Camillo e l’o-norevole Peppone (kom., It. 1955, r. Carmine Gal-lone, i. Fernandel)
Film: Missouri (vestern) Programi non stop
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - La pubblicitd, 9.30 Chips - I bioritmi, 10.30 Magnum P.I. - Occhio per occhio
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.00	Aktualno: Conto alla ro-vescia
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Disciplina per due, 15.00 Supercar -Il ritorno di Goliath,
16.00	La bella e la bestia,
17.00	A-Team - L'isola,
18.00	McGyver- Un volo pericoloso
19.00	Odprti studio
19.10	Studio Šport
19.20	Kviz: Il gioco dei nove
20.10	Nogomet: Liverpool-Ge-noa (pokal UEFA)
22.10	Film: Un uomo nel miri-no (krim., ZDA 1977, r.-i. Clint Eastvvood, Sondra Locke)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.45	Nad.: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: Incantesimo (kom., ZDA 1938, r. George Cu-kor, i. Cary Grant, Kat-harine Hepburn)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke: I cavalieri dello Zodiaco
20.00	Nanizanka: Ivanhoe
20.30	Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C .A. Riccelli, 3. del)
22.15	Nan.: Capozzi e figli
22.45	Rubrika o zdravstvu
23.15	Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000
TMC
7.30	Aktualno: CBS Nevvs
8.30	Nanizanke: Batman, Ai confini dellArizona
10.00	Nad.: Una famiglia ame-ricana, 11.00 Vite rubate
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -La formula
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Arniči mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Počitnice v koled-žu (kom., Fr. 1935)
15.10	Nanizanka: SVVAT
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Film: Proti vetru (vojni, VB 1948)
18.30	Slovenija moja dežela
18.50	Odprta meja in dnevnik
19.25	Nadaljevanki
20.30	Kramljanja
21.00	Aktualno: Sever Vzhod
22.00	TV dnevnik Vsedanes
22.10	Dokumentarna oddaja: Spoznanje preteklosti
22.40	Film
f TV Slovenija 2
15.35	Osmi dan (pon.)
16.25	Sova, vmes nan. Chelm-sford leta 123 in Svetnik
17.40	Euroritem (45. odd.)
18.00	Regionalni programi
19.00	Psiho
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ORF
20.05	Šport: rokomet Slovenija-Italija, 21.30 nogomet Liverpool-Genova
23.05	Komorna glasba skozi stoletja (8. odd.)
17.40	Film: Vogliamo vivere (kom., ZDA 1942, r. Ernst Lubitsch, i. Carole Lombard, Jack Benny, Robert Stack)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.30	Film: Attimo per attimo (kom., ZDA 1978, r. Jane Wagner, i. Lily Tomi in, John Travolta)
22.20	Volitve 1992
23.20	Večerne vesti
23.40	Rubrika: Top Šport, nogomet (evropski pokali)
1.45	Aktualno: CNN Nevvs
TEjJEFRIUU_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Košarka B 1
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Volitve 92
20.00	Rubrika: Parliamone
20.30	Film: Mare matto (kom., It. 1963, r. Renato Castel-lani, i. Gina lollobrigida, J.P. Belmondo))
22.45	Nočne vesti
23.15	Mare pineta
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (3. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Ljudske pesmi: Tržaški oktet; 12.50 Orkestri; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Iz preteklosti v sedanjost; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Slovenski izvajalci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Moje najljubše knjige; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Zbori po želji; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu;
11.00	Moped shovv-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Na srečanju z upravitelji občin Sovodnje, Doberdob in Števerjan tudi Saro in Blasig
Poslanec Renzulli: PSI potrjuje dosedanja stališča glede zaščite slovenske manjšine
Nocoj v Verdiju deset skupin na 3. goriški noči rocka
Podpredsednik deželnega odbora Ferruccio Saro, poslanec in član vsedržavnega vodstva socialistične stranke Gabriele Renzulli in deželni svetovalec PSI Luigi Blasig so se v ponedeljek v Sovodnjah udeležili srečanja z župani in člani občinskih odborov Sovodenj, Doberdoba in Števerjana, zatem pa še pogovora z zastopstvom SKGZ. Slednjo sta predstavljala predsednik Palčič in predsednik PO za Goriško Boris Peric ter nekateri drugi člani odbora. V imenu slovenske komisije pa se je srečanja udeležil Rudi Pavšič.
Pobudo za srečanje je dala krajevna sekcija socialistične stranke v sodelovanju s slovensko komisijo PSI.
Tako na srečanju z upravitelji treh občin, kakor v kasnejšem pogovoru s predstavniki Slovenske kulturno—gospodarske zveze je bilo središčno vprašanje stališče deželnega nadzornega odbora do javne rabe slovenščine tako, kakor je bilo opredeljeno v statutih občin. Predmet razprave pa so bila tudi druga vprašanja zlasti s področja obmejne politike in sodelovanja, pa tudi vprašanja, ki se odpirajo ob predvideni reformi krajevnih uprav, zlasti kar zadeva gorske skupnosti.
Medtem ko so predstavniki treh občin opozorili na v mnogočem nerazumljivo in nesprejemljivo stališče deželnega nadzornega organa (v statutih kodificirana raba slovenščine samo potrjuje več kakor štiri desetletja ustaljene prakse in uresničuje v ustavi zajamčena načela), na nedoslednosti istega nadzornega organa pri obravnavanju statutov posameznih občin, sta poslanec Renzulli in podpredsednik deželnega odbora Saro pojasnjevala ozadje zadeve. Gabriele Renzulli je zelo jasno povedal, da se socialistična stranka ne odpoveduje dosedanji usmeritvi in prizadevanjem za reše-
vanje manjšinjskega vprašanja. Bralce naj spomnimo, da jeRenzulli pred leti predložil prvi zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine. Ugotovil je, da je v zakonodajni dobi, ki se izteka bil dosežen določen napredek s postopkom za odobritev zakona za zaščito manjšinjskih jezikov in kultur. Podoben postopek naj bi uveljavili v zvezi z zaščitnim zakonom. Napredek je tudi v tem, da je bila vlada prisiljena sama prevzeti pobudo.
Renzulli je opozoril tudi na dejstvo, ki se ga žal prepogosto pozablja: za odobritev zakona je potrebno zgraditi dovolj močno koalicijo, kajti samo glasovi PSI ne zadoščajo.
Podpredsednik deželnega odbora Saro je prebral obrazložitev, ki jo je posredoval pristojni odbornik Barnaba na interpelacijo svetovalca Brezigarja in o čemer smo pred dnevi že poročali. Saro je zlasti naglasil, da stališče nadzornega odbora ni odraz pomanjkanja politične volje za reševanje vprašanja zaščite. Saro je poudaril tudi, da ni posebnih zadržkov, do te problematike, ki jo bo mogoče uspešno reševati po volitvah in v drugačnem okolju.
Župana Doberdoba in Sovodenj, Lavrenčič in Primožič, sta opozorila še na nekaj specifičnih vprašanj, ki posebej zadevajo Deželo in na katera bo odbornik odgfovoril v prihodnjih tednih. Tako je bilo iznešeno vprašanje Kraškega parka, vsebine in stopnje zaščite in Kraške gorske skupnosti. Zlasti glede obstoja in delovanja slednje se, kot napovedujejo, zbirajo precej grozeči oblaki in bo treba čimprej poiskati primerno rešitev. Na to je v krajšem posegu opozoril zlasti deželni svetovalec Blasig. (Na sliki — foto Klemše — udeleženci srečanja na županstvu v Sovodnjah).
V Tržiču so sinoči predstavili kandidate Komunistične prenove
Stranka komunistične prenove je sinoči v Tržiču predstavila kandidate za skorajšnje parlamentarne volitve. Nosilec liste za poslansko zbornico v okrožju Gorica, Videm, Pordenone in Belluno je, kakor znano Stojan Spetič, ki je v pravkar zaključeni mandatni dobi uspešno zagovarjal pravice Slovencev v senatu. Spetič je na sinočnem srečanju — v prihodnjih dneh bo sledila vrsta sestankov v raznih krajih na Goriškem poudaril dejstvo, da imajo volilci v Furlaniji Julijski krajini tokrat možnost izvoliti enega poslanca več, pri čemer so seveda odločilni preferenčni glasovi. Spetič je nato nakazal nekaj osnovnih stališč svoje stranke zlasti v vidu vse glasnejših predlogov o uveljavljanju druge republike in volilne reforme. Komunistična prenova bo proti takim težnjam nastopala ker ima rajši to, prvo republiko, pa čeprav si je in si botreba še prizadevati za celostno uresničevanje Ustave, ki med drugim predvideva zaščito narodnih manjšin. Na srečanju so govorili tudi drugi kandidati, med njim Patat, Morsolinova in Stanko Maligoj, ki je kandidat za senatno zbornico v goriškem okrožju.
Po uspehu dveh podobnih večerov v prejšnjih sezonah bomo nocoj od 21. ure dalje v Verdijevi dvorani lahko doživljali »3. Goriško rock noč«. Koncert prireja glasilo »L'informatore della vista«. Vstopnina stane 10 tisoč lir, izkupiček pa bodo uporabili v dobrodelne namene in sicer za študijski obisk skupine bolgarskih okulistov, ki bodo v Gorici gostje ekipe primarija prof. Belmonteja.
Na koncertu se bo predstavilo deset ansamblov. Večinoma gre za "zgodovinske" goriške skupine rock in beat glasbe iz 60. let, tem pa se bodo pridružili še nekateri današnji goriški rock ansambli in tako omogočili zanimivo primerjavo med glasbenimi generacijami. Predstavili se bodo »I menes-trelli«, »Le tigri«, »I visconti«, »Otis group«, »Gli slap«, »A glass of Zurkhisch«, »NSPN«, »I sex-tons«, »Twin pigs« in »Mosaik 5«. To zadnjo skupino sestavljajo Toni Abrescia, Gino Lovisutti, Rudi Mozetič, Vili Prinčič in Miloš Uršič, ki so v nekoliko drugačni sestavi nastopali kot Panterji.
Vstopnice so v predprodaji v agenciji Appiani, na uredništvu »Infomatore della vista« (Ul. S. Gi-ovanni 5) terv nekaterih trgovinah.
■ V oddaji na Goriškem valu, danes ob 13.30, boste lahko prisluhnili napovedim kulturnih in drugih dogodkov, zvočnemu zapisu o Film video monitorju, zapisu o zadnjem teološkem predavanju v Kat. domu ter zapisu ob občnem zboru SPD in 80—letnici H. Podveršiča. Rudi Pavšič bo v svoji rubriki razpravljal o skavtski organizaciji.
Vkopavanje glavnega jaška kanalizacije pri Štandrežu
Predsednik slovenske vlade Peterle je bil sinoči na obisku v Gorici
Že kakšen teden je močno oviran promet na pokrajinski cesti med Štandrežem in Sovodnjami zaradi vkopavanja cevi za kanalizacijo, (foto Marinčič). Promet se odvija izmenično enosmerno in je urejen s semaforjem.
Po pokrajinski cesti in nato po odseku državne ceste št. 56 bodo s prečiščevalno napravo povezali območje blagovnega terminala, mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba in ulice Terza Armata. Ta območja doslej niso bila priključena na kanalizacijo.
Ni znano, če bodo z novim priključkom povečali ali izboljšali zmogljivosti prečiščevalne naprave za odplake v industrijski coni.
Predsednik slovenske vlade in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je bil sinoči na obisku v Gorici, na povabilo Slovenske skupnosti in krožka za družbena vprašanja "A. Gregorčič". V pokrajinski sejni dvorani je pozno popoldne odgovarjal na vprašanja novinarjev, zvečer pa je v polni dvorani Katoliškega doma govoril o sedanjem trenutku v Sloveniji, o težavah in dilemah pa tudi o perspektivah ter tudi odgovoril na številna vprašanja. Obisk v Gorici, je predsednik slovenske vlade izkoristil tudi za krog pogovorov tako s predstavniki Stranke slovenske skupnosti, kakor tudi s predstavniki goriške krščanske demokracije na njenem sedežu v Gorici. V Novi Gorici pa se je srečal tudi z deželnim tajnikom KD Brunom Longom. Vsi ti pogovori niso bili za javnost, vendar je vsebino dveh srečanj s predstavniki KD razkril Peterle sam, tako na tiskovni konferenci na Pokrajini, kakor kasneje v Katoliškem domu. Tudi tokrat se je pogovor sukal okrog dveh vprašanj, ki sta pravzaprav redno na dnevnem redu vsakega srečanja: zaščita manjšine in izgradnja cestnih povezav. "Glede manjšine sem sogovornikom povedal moje razočaranje in prizadetost
zlasti glede tega kar se je zgodilo s Statuti treh občin", je dejal predsednik. Dodal pa je, da je iz izjav predstavnikov KD mogoče pričakovati po volitvah drugačen, bolj odprt pristop do reševanja manjšinjskega vprašanja.
Novinarska vprašanja na tiskovni konferenci, kjer je gosta pozdravil tudi župan Tuzzi, so bila izključno iz vrst slovenskih medijev, zajela pa so dokaj različno problematiko, od odnosov med Slovenijo in Italijo, do gledanja na manjšinjsko problematiko, do vloge in pomena opozorilne stavke v Sloveniji pa do volitev. Glede slednjih je Peterle dejal, da je njegova stranka in osebno on za to, da bi bile čimprej. Vsekakor pa jih bo treba izpeljati (na osnovi nove ustave) do konca leta.
Na vprašanje če je njegov obisk razumeti kot podporo, oziroma sodelovanje v volilni kampanji ene ali druge stranke je tako možnost zanikal. Prišel je na obisk kot predsednik slovenske vlade.
Dogajanje se je iz dvorane pokrajinskega sveta zatem preselilo v Katoliški dom. Lojze Peterle je v daljšem posegu zarisal v zadnjih dveh letih prehojeno pot Slovenije, omenil uspehe in tudi neuspehe ter na-
Predstavitev kandidatov PSI
Ob sv. Jožefu tokrat priznanja obrtnikom - elektroinštalaterjem
Ovrednotenje parka Coronini
kazal področja, kjer bo treba čvrsteje zastaviti delo, zato da bo Slovenija postopoma začela loviti korak z Evropo, kar sicer ne bo lahko in niti kratkotrajno.
MENJALNICA
CAMBIO ISONTINO
GORICA - Korzo Verdi, 56
Menjalnica In prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaškega dinarja, madžarskega florlnta, traveI cheques In eurocheques
Urnik
od ponedeljka do sobote: 8.30 - 13.30, 14.30 - 18.00 Tel.: (0481) 531-551 Fax: (0481)531-210
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL-GORICA
OTROŠKE URICE V FEIGLO VI KNJIŽNICI
Miroslav Košuta in Kavka s Kavkaza
S pesnikom se bomo srečali danes, 18. marca, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3.
Vabljeni osnovnošolski otroci
kino
Gorica
PSI bo danes ob 18. uri v Fogar-jevem avditoriju predstavila svoje kandidate za poslansko zbornico in senat. Prisotni bodo nosilci liste za zbornico Gabriele Renzulli, Roberta Breda in Francesco De Carli, ter kandidata z Goriškega Ma-nuela Botteghi in Giuseppe Sa-rich ter Gianfranco Deiust, ki kandidira za senat v goriškem okrožju. Uvedel bo pokrajinski tajnik Franco Stacul, sledili bodo posegi kandidatov, zaključil pa bo Renzulli, ki bo tudi kot član vsedržavnega vodstva stranke predstavil program PSI za te volitve.
izleti
Društvo krvodajalcev v Doberdobu
priredi od 15. do 20. junija izlet v Pariz. Cena lir 650.000. Prijave in podrobnosti v trgovini pri Mili.
Ob prazniku sv. Jožefa, ki velja za zavetnika vseh obrtnikov, čeprav je bil po svetopisemskem izročilu menda samo skromen mizar, so v nedeljo v Gorici, na pobudo združenja obrtnikov in združenja ACAI (združenje italijanskih katoliških obrtnikov), priredili slovesnost, združeno z verskim obredom.
Po maši, ki jo je v cerkvi v Stra-žicah daroval goriški nadškof Bommarco, je bila slovesnost, kjer so podelili priznanja in diplome. Posebno priznanje so izročili predsedniku Goriške hranilnice Antoniu Tripaniju, za prizadevanja v korist obrtnikov, in predsedniku združenja goriških obrtnikov Lucianu Sacchettiju. Posebno priznanje, srebrno plaketo, so izročili Vittoriu Comelliju.
Dvaindvajset obrtnikov ki dela
na področju elektroinštalaterstva pa je prejelo pergameno. Priznanje so prejela podjetja Sandrini Umberto iz Fare, Brajnik Herman iz Gorice, Giulio Di Nallo iz Gorice, podjetje Elektra iz Gorice, podjetje Elettrocasa iz Gorice, Sergio Feresin iz Ločnika, Mario Forchiassin iz Ločnika, Sergio Gira iz Gorice, Mario Gomiscech iz Gorice, podjetje Idroterm, podjetje IMA iz Gorice, Mario Marini iz Gorice, Claudio Melandri iz Gorice, podjetje Mizzon iz Gorice, Mario Močilnik iz Gorice, podjetje GRME iz Gorice, Aurelio Span-gher iz Gorice, podjetje Tecnoim-pianti iz Ločnika, Jožef Mužič iz Števerjana, Darko Batistič iz Rupe in Drago Tomšič iz Sovodenj.
Slovesnosti so se udeležili goriški župan Tuzzi in številni drugi predstavniki političnega življenja.
Lions club v Gorici, ki nosi ime znane avstrijske cesarice se namerava aktivno vključiti v pobude za ovrednotenje kulturne in materialne dediščine pokojnega grofa Guglielma Coroninija. V petek, 20. t.m. ob 18. bo v predavalnici pokrajinskega muzeja na gradu predavanje dr. Geze Hajosa o varstvu in ovrednotenju parka Coro-ninijeve vile. Dr. Hajos je funkcionar avstrijskega zveznega zavoda za spomeniško varstvo. Poleg Hajosa bo na omenjenem srečanju spregovoril tudi dr. Pierpaolo Merluzzi, ki bo Coroninijev park prikazal z vidika botanika.
Gre vsekakor za zanimivo pobudo, ki pa bo, predvidoma, povzročila tudi nekaj polemike. Park je namreč že nekaj let precej zanemarjen.
VITTORIA Danes zaprto.
CORSO 17.30-22.00 »II principe delle ma-ree«. B. Streisand in N. Nolte.
VERDI 21.00 Koncert rock skupin.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Moana, il trans e la tettona«. Pr-povedan mladini pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — dr. Baldini — Verdijev Korzo 57 — tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — ul. A. Manlio 14 A/B — tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30, Giuditta Kristančič iz splošne bolnišnice v Ločnik in na tamkajšnje pokopališče, 10.30, Giovanni Ma-rizza iz splošne bolnišnice v Vileš, 12.30, Mirko De Sutti iz splošne bolnišnice v Caorle.
Pomemben kulturni dogodek v tržaškem gledališču Verdi
Opera Infantin rojstni dan
• V	•	•	Xi !•••
prvič uprizorjena v Italiji
Operna sezona 1991/92 gledališča Verdi ob repertoarni napovedi ni obetala kakšne posebno izjemne ali pomembne kulturne bere, pokazalo pa se je, da je bil repertoarni koncept domišljen in da bo morda prav tokratna sezona ostala v analih tržaškega opernega gledališča zapisana kot ena najbolj zanimivih. Bo najbrž res držalo, da v trenutkih finančne in strukturne krize s kaj malo prijaznimi obeti za bodočnost, še toliko bolj poudarjeno izstopi volja ne le po preživetju marveč po dokazovanju lastne vitalnosti in torej upravičenosti do obstoja in poslanstva. Tako je gledališče Verdi prvi vrh sezone doseglo z monumentalno postavitvijo in realizacijo VJagnerje-vih »Nuerenberških mojstrov pevcev«, drugega pa s prvo italijansko izvedbo opere dunajskega skladatelja, dirigenta in pedagoga Alexand'ra von Zemlin-skega »Infantin rojstni dan« s prvotnim izvirnim naslovom »Der zweig« (Pritlikavec). In to ne samo zaradi italijanske primici-je. Pač pa tudi zaradi same kakovosti izvedbe.
Zgodba, uro in pol trajajoče opere v enem dejanju »Infantin rojstni dan« je z dramaturško prirejenim libretom G.C.Klarena, povzeta po tragični pravljici Os-carja Wilderja. Gre v bistvu za še eno varianto na temo relacije med dobrim in zlim, med lepoto in grdostjo (lepotica in žival), ki pripoveduje o pojavno odvratnem pritlikavcu, ki ga iz gozda, kjer živi svoje primitivno, odmaknjeno, a zadovoljno življenje kot oglarjev sin, prinesejo na španski dvor v darilo Infanti za rojstni dan. Tragičnost se odkrije, ko pritlikavec v svoji proto-dušnosti zamenja razigrano razpoloženje prisotnih Infantinih dvorjanov, družic in služabnic ter lnfante same z naklonjenostjo in se zaljubi v Infanto - prin-cezinjo, v soočenju samega sebe z ogledalom šele odkrije svojo spačeno in odbijajočo podobo, ki se je sam prestraši in mu od groze poči srce. Trdorsčna Infanta ob pogledu na mrtvo pritlikavče-vo telo zaukaže, naj bo njen naslednji tovariš v igri brez srca. Edina, ki izkazuje sočutje z nesrečnim pritlikavcem, je Infanti-
na najpriljubljenejša služabnica Ghita.
Skladatelj, dirigent in pedagog Zemljinsky je v prvih desetletjih tega stoletja veljal na Dunaju in v Pragi za osredno glasbeno avtoriteto, ki so jo priznavali vsi tedanji glasbeni ustvarjalci od Mahlerja in Schoenberga do We-berna in Alana Berga, pa tudi poznejši, Schoenbergu pa je bil celo za učitelja. Bil je človek izjemne vsestranske, tudi filozofske genialnosti, vendar s svojimi deli za časa življenja (umrl je leta 1942 v ZDA, kamor se je umaknil pred rasnim preganjanjem) ni dosegel priznanja. Izhajajoč iz zatona romantike in realizma se je usmerjal k avantgardi, k modernizmu, veljal je za ekletičnega glasbenika izrednega tehničnega znanja in za rafiniranega esteta.
VJildejeva pravljica o pritlikavcu in Infanti sloni na mnogih kontrapozicijah življenjskih nasprotij, tipičnih za obdobje dekadence, na katerih je grajena tudi glasba Zemlinskega, prepojena s simboliko kontradikcij, ki se odraža v prepletanju raznih izraznih načinov na relaciji glasba-beseda s prevlado dramatičnih elementov.
. Takšno, prvo italijansko izvedbo opere »Infantin rojstni dan« je na Verdijeve deske mojstrsko postavil režiser Frank Bernd Gottschalk s sodelovanjem scenografa in kostumerja Jurgena Aueja pod glasbenim vodstvom stalnega dirigenta Verdijevega orkestra Lii Jia. Skladnost režije, scene in muzike je izpostavila vse značilnosti dela v okviru predstave, ki je potekala od začetka do konca gibčno v pretežno množičnih prizorih na sceni, ki je z globinsko projiciranim arabskim slogom španskega dvora, ob dvigu zavese izzvala spontan aplavz občinstva, zlasti pa z dognanim glasbenim interpretiranjem, v katerem je orkester pod dirigentovim vodstvom imenitno poustvarjal predvsem dramatično izostrene trenutke.
Vserkakor pa je predstavi dal še poseben kakovostni lesk tenorist Max Rene Cosotti v vlogi Pritlikavca. Pevca, ki je sicer dokaj pogosti gost tržaškega Verdija (v operah in operetah), smo
tokrat spoznali tudi kot igralca in pevca močnih dramatičnih razsežnosti in ne nazadnje fizičnih sposobnosti, saj je skoraj uro in pol nastopal in pel v klečečem premikanju, kar povzroča pevcu nemalo težav pri dihanju in izpevanju. Njegov Pritlikavec je bil mojstrsko izdelana figura v vseh ozirih, malodane lik za antologijo. V vlogi lnfante se je predstavila mlada francoska sopranistka Sylvie Valayre, sprva še nekoliko zadržano potem pa vedno bolj sproščeno in naravno oblikovanim glasom in ustrezno igro. V vlogah Infantinih služabnic so nastopile Francesca Pedaci (Ghita) s prikupnim glasom ter Cosetta Tosetti, Dimona Bartini in Marina Fratarcangeli, v vlogi dvornega majordoma pa bolgarski bas-bariton Ivan Kon-sulov. Zbor je izvrstno pripravila Ine Maisters.
Pred izvedbo »Infantinega rojstnega dne« je isti režiser z istim scenografom in pod taktirko istega dirigenta oskrbel postavitev enodejanke Rimskij Korsakova »Mozart in Salieri«, povzeto po Puškinovi istoimenski mikrodra-mi. V operi nastopata le dva izvajalca. Kratka zgodba pripoveduje o Salierovi zavisti glasbenega obrtnika do Mozartove glasbene genialnosti v zvezi z legendo o Salierovi zastrupitvi Mozarta. Delo zavzema v Rimskij-Korsakova operni produkciji posebno mesto s svojim melodično recitativnim slogom. Posredno pa gre za glasbeno realizacijo Puškinove analize problema umetnosti oziroma problema odnosa med umetnikom in obrtnikom, ki je poosebljen v Salieriju, razdvojenim med zavistjo in občudovanjem. Rimsky-Korsakov je v svoji uglasbitvi prav zato namenil največjo težo prav Salieriju in njegoviom stiskam, kar prihaja do izraza predvsem v dramatičnih momentih.
Vlogo Mozarta je skrbno igralsko in pevsko izdelal gostujoči tenorist Christoph Spaeth, statično zastavljen, a zato nič manj intenzivno zgrajen lik Salierija pa basist z baritonsko barvo Ivan Konsulov, z lepim recitativno-melodičnimi poudarki. Dirigent Lii Jia je partituro izoblikoval z izostrenim posluhom za njene stilne vrednote in orkester mu je vzorno sledil.	i j.
V Vidmu razstava umetnikov iz Slovenije
Presek najnovejše likovne ustvarjalnosti
V videmski Galleria del centre so 29. februarja otvorili veliko pregledno razstavo umetnikov iz Slovenije pod imenom »Carta colore« v organizaciji tamkajšnjega središča Centro friulano arti plastiche. Kot so razni govorniki poudarili na sami otvoritvi, od predsednika Renzullija do člana predsedstva Slovenije Cirila Zlobca, je to prva predstavitev slovenskih likovnikov v Italiji po osamosvojitvi in ni naključje, da se je to zgodilo prav v Vidmu. Že dolgo je namreč sodelovanje s furlanskimi umetniki pripeljalo do zelo tesnih stikov med Centro friulano arti plastiche in Društvom likovnih umetnikov Slovenije. Še posebej se je to pokazalo v mednarodni organizaciji Intart, ki združuje že petindvajset let likovno in sorodna področja umetnosti v Furlaniji-Julijski krajini, avstrijski Koroški in Sloveniji. V času vojne v Sloveniji so se ti stiki, kljub očitnim težavam, še poglobili, rezultat pa je bil javna podpora v času vojne in napori za mednarodno priznanje ter to, da so sedaj povabili v goste večjo skupino slovenskih likovnikov.
Razstavljena dela enaintridesetih slikarjev in grafikov so nastala v kratkem obdobju zadnjega leta in le nekaj redkih del je datiranih leto poprej. Tako nam razstava prikazuje realen presek najnovejšega toka slovenske ustvarjalnosti po trenutnem prisilnem zatišju. Radikalne spremembe notranjih pogojev in zunanjih vplivov so pri nekaterih avtorjih zagotovo zapustile sled.
Vendar ob tej razstavi ne moremo govoriti o stilni ali izpovedni enotnosti; tu je enaintrideset osebnosti in ravno toliko osebnih poetik, ki se izpovedujejo skozi različne tehnike: od grafike preko akvarela, gvaša in mešane tehnike do risbe. Niti ne bi mogli govoriti o skupinah, homogenih ali manj, ker se srečujemo z generacijskim razponom, od najmlajših, s komaj dokončano akademijo, do starejših znanih likovnikov: mladi z neobremenjenim pogledom in odprti do
vsakršnih vplivov, starejši z že ustaljenim stilom ter uglajeno izpovedno potjo. Edino, kar enotno veje iz ogleda vseh del, je močan umetniški naboj, kot bi ga sprožili tragični dogodki lanskega poletja, in oplemenitilo kasnejše novo rojstvo in transformacija slovenskega et-nosa.
Tako so Z. Apollonio, D. Birsa, B. Borčič, D. Demšar, B. Di-movski, Č. Frelih, Š. Galič, K. Colja, J. Gorinšek^ M. Gumilar, H. Gvardjančič, Š. Hauko, Z. Huzjan, Z. Jeraj, J.M. Knez, G. Lialloshi, J. Matelič, Š. Mar-flak, F. Mesarič, I. Mršnik, K. Plemenitaš, S. Plotajs, D. Podgornik, V. Pogačar, T. Špenko, J. Šubic, K. Tutta, T. Vran, Ž, Vrezec, L. Zakrajšek in B. Zap-latil, vsak s svojim pogledom dali enotno sliko umetniškega trenutka sedanjosti.
Ljubljanska grafična šola je, kljub današnji zasičenosti, dala svoj dolgoletni doprinos razvoju in uveljavitvi večih generacij likovnikov. Grafični Bienale je s svojo ozmotično funkcijo med mednarodnimi šolami in tendencami ter domačimi umetniki oplemenitil in razširil obzorja slovenskim umetnikom ter ravnotako vplival na razvoj tujih likovnikov. Predvsem je, na rob grafični osnovi, zanimiv in pozitiven prodor barvne govorice, več kot gestualno-gra-fične podobe, v večino del prisotnih avtorjev. Kot bi ob novih psiholoških pogojih vdrl v prej zastrti in zasanjani barvni svet pljusk svežine in vnesel toplejše tone in razširjeno paleto. V taki koncepciji postavitve razstave so zamolkla dela, navzlic svoji kontrastnos-ti, ali morda zaradi nje same, pridobila na globini in živahnosti, pri ogledu razstave kot celote pa je bil skupni vtis ži-vljenske vedrine in optimizma.
Poseben pomen te pregledne razstave je, v tem trenutku in prav tu, zametek dobe soočanj, dialoga in izmenjav med različnimi narodi in sosedi ter, kot po navadi, to najlaže dosežejo umetniki s svojim zagonom in splošno razumljivo govorico.
-srce-
Novi izsledki v zadnji številki Zgodovinskega časopisa
Velika pozornost do Primorske
Zadnja številka 45. letnika Zgodovinskega časopisa prinaša tri razprave, ki osvetljujejo zgodovinski razvoj oziroma posebne probleme le-tega v zahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja, to je na Tržaškem, v Furlaniji-Julijski krajini ter v Posočju.
Pavle Merku predstavlja probleme krajevnega imenoslovja na Tržaškem, pri čemer ga je vodilo predvsem vprašanje, zakaj smo Slovenci izrazito neodgovorni in nedosledni pri rabi slovenskih krajevnih imen. Avtor posreduje svoja zgodovinska in metodološka opažanja o proučevanju krajevnih imen na tržaškem ozemlju, ki se je razširilo zlasti v obdobju naj srditejših nacionalističnih bojev. Rezultat tako obremenjenega raziskovanja je gotovo tendenciozna slika, ki, kot ugotavlja avtor, ni upoštevala znanstvenih metod, predvsem pa je bil cilj tovrstnih raziskav dokazati slovenski oziroma romanski izvor krajevnega imena. Sodobna toponomastična Proučevanja tako slovenskih kot italijanskih raziskovalcev skušajo slediti izključno zgodovinsko - jezikoslovnim namenom ter so (večinoma) brez političnega ali nacionalističnega naboja. Pomanjkljivost italijanskih avtorjev je predvsem nepoznavanje slovenskega Jezika in njegove slovnice, mno-9im slovenskim proučevalcem pa Povzročajo težave številne popačenke, ki so danes uporabljene v Pogovornem jeziku. Največja ovira so po Merkujevih ugotovitvah zgodovinsko objektivni vzroki in politična ter kulturna mistifikaci-
ja, ki otežujejo objektivno znanstveno ugotavljanje izvora imen.
Miran Komac podaja tipologijo migracijskih tokov slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, še posebno v Beneški Sloveniji. V prispevku je razčlenil smeri, oblike in zlasti posledice, ki so jih selitveni tokovi vnesli v razvoj Beneške Slovenije in njenih prebivalcev. Najmočnejši je bil žal emigracijski tok, ki je prinesel mnoge socialno antropološke spremembe pri beneških Slovencih, predvsem pa veliko depopu-lacijo slovenskega avtohtonega ozemlja. Ne smemo prezreti dejstva, da je depopulacija v Nadiš-kih dolinah tako fizično kot psihično pretresla slovensko skupnost ter zrušila njeno socialno ravnotežje. Postopno ugašanje življenja v goratih predelih Beneške Slovenije postavlja nova vprašanja razvoja, ki jih opredeljuje predvsem večja prisotnost Slovencev v številnih industrijskih središčih v Furlanski nižini.
Zaključuje se razprava podpisane o slovenskih beguncih v Italiji med 1. svetovno vojno (izšla je tudi kot samostojna publikacija v Zbirki Zgodovinskega časopisa). V zadnjem delu je predstavljena pot briških, kambreških in gornjesoš-kih beguncev v Italijo, njihovo ži-
vljenje v begunstvu in vrnitev na domove po koncu velike vojne.
Tudi Peter Štih se prostorsko navezuje na zanimivo in v slovenskem zgodovinopisju manj obravnavano področje, to je na Istro in Kras, le da je časovno posegel v starejše obdobje. Predstavil je namreč listini iz Tirolskega deželnega arhiva v Innsbrucku, ki sta pomembni za zgodovino nižjega plemstva v Istri in na Krasu. Avtor opozarja na mnogovrstne povezave med nižjim plemstvom na tem prostoru, ki je prihajalo tako s Tirolske kot s Koroške.
Andrej Studen objavlja zadnji del razprave o stanovanjski kulturi v Ljubljani na pragu 20. stoletja. Avtor je v vzorcih zajel tako luksuzna stanovanja kot bivališča nižjega kakovostnega ranga, stanovanja bogatih in revnih, kot jih sam imenuje - stanovanja plemenitih in premožnih Ljubljančanov ter stanovanja nižjega delavskega sloja. S pomočjo vzorcev in njih primerjave je avtor skušal odpreti vsaj bežen in približen vpogled v strukturo stanovanjske ponudbe v Ljubljani v začetku tega stoletja.
Ferdo Gestrin je v vrsti svojih raziskav tokrat predstavil Radovljico, od vasi in trga do mesta v 17. stoletju. Podal je zgodovinski razvoj Radovljice in njenega pre-
bivalstva, uprave in cerkvene ureditve ter gospodarstva.
Maja Žvanut osvetljuje vlogo Primoža Trubarja kot varuha otrok ljubljanskega steklarja Krištofa Prunerja in njegove zapuščine. Primož Trubar je kot izvrševalec Prunerjeve oporoke leta 1576 ljubljanskemu magistratu poslal pismo (doslej ni bilo znano in je ohranjeno v Arhivu RS), v katerem opozarja na malomarnost glavnega izvrševalca oporoke Pie-ra Andriana. Trubarjevo pismo je tudi v celoti objavljeno.
Nadaljuje se prispevek Olge Janša - Zorn o historičnem društvu za Kranjsko, v katerem je predstavljena arhivska dejavnost društva. Gre za arhivsko zbirko, iz katere se je kasneje razvil deželni arhiv. V zbirki je bilo shranjenih mnogo originalnih listin, veliko gradiva je bilo tudi objavljenega. Zbirko sta obogatili numizmatična zbirka in zbirka pečatov.
V Zapisih je Janez Gradišnik priobčil prispevek o reviji »Dejanje« in tedniku »Slovenija«, oziroma pismo, ki ga je avtorju poslal ob Novem letu 1941 Edvard Kocbek. Pismo razodeva namen sodelavcev revije »Dejanje«, da bi pridobili tednik »Slovenija«, ki je bil ustanovljen za obrambo slovenstva v času najtrše jugoslovanske
diktature in se je uspel obdržati cenzuri navkljub.
V letu 1991 so se zvrstila številna znanstvena srečanja, na katerih so slovenski (in hrvaški) zgodovinarji razpravljali o zgodovini Primorske (simpozij »Danilo Zelen in narodno revolucionarno gibanje na Primorskem med obema vojnama«, »Krščanskosocialno (socialistično) gibanje na Primorskem«) oziroma Istre v 19. in 20. stoletju (znanstveni kolokvij »Jugoslovansko - italijanski odnosi v Istri v XIX. in XX. stoletju«). V Rimu je potekal že tradicionalni simpozij o nekaterih ključnih problemih in ljudeh iz slovenske zgodovine, ki ga organizirajo Slovenska teološka akademija, papeški zavod Slo-venik in ljubljanska Teološka fakulteta; tema lanskega simpozija je bila dejavnost dr. Janeza Evangelista Kreka.
Med knjižnimi ocenami velja opozoriti na poročilo o knjigi Re-inharda Hartla o naj starejših listinah samostana Možač (Moggio) v dolini reke Bele (Fella), pa na predstavitev dela Antona Ožin-gerja »Vizitacije savinjskega arhi-diakonata goriške nadškofije 1751 - 1773«, ki je prva knjiga iz serije obsežnega mednarodnega projekta izdaje vizitacijskih zapisnikov prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa.
Zgodovinski časopis nas je tako znova seznanil z najnovejšimi izsledki o slovenski zgodovini, tokratna številka pa je poleg tega še posebno primorsko obarvana in zato še bolj zanimiva za slovenske primorske bralce.
PETRA SVOLJŠAK
V evropskem košarkarskem klubskem prvenstvu
Philips že v finalnem delu
BARCELONA Milanski Philips bo torej igral na finalnem delu evropskega klubskega košarkarskega prvenstva v Istanbulu. V sinočnji povratni četrtfinalni tekmi je namreč zanesljivo premagal Barcelono, potem ko je v prvem srečanju doma zelo tesno slavil z 80:79. Pri Spancih so zlasti odpovedali tisi, ki naj bi bili odločilni, začenši s San Epifaniom in Monterom. Pri Philipsu pa sta se zlasti izkazala Pittis in Riva.
Tretjo tekmo mora odigrati Knorr. Po porazu v Beogradu (65:78) je namreč sinoči zmagal, čeprav s težavo. Srečanje je v bistvu odločil Zdovc s košem za 3 točke, ko je do kraja manjkalo 28 sekund. Zatem je Danilovič zgrešil met za tri, Binelli je zadel prvega od dveh prostih metov, zadnji koš Daniloviča (za 3 točke) pa ni bil več odločilen. Vsekakor sta Bolonjča-nom šla na roko tudi sodnika (18 osebnih napak, Partizanu sta dosodila 29). Tretja tekma bo jutri ob 20.30 v Bologni.
Tretjo tekmo morata odigrati tudi Estudiantes Madrid in Makabi Tel Aviv. V prvi je zmagal Makabi (98:97), sinoči pa Estudiantes (98:74).
Pravico do vozovnice v Istanbul pa si je poleg Philipsa že prislužil tudi Juventud Badalona, ki je sinoči z 92:67 premagal Cibono (prva tekma 73:68).
BARCELONA - PHILIPS 71:86 (27:35)
BARCELONA: Jimenez 5, Solozabal
9,	Galilea 13, Montero, Savič 18, Coleman 12, Zapata 6, Esteller, San Epifa-nio 8.
PHILIPS: Blasi, Pittis 27, Ambrassa 2, Rogers 5, Dawkins 12, Riva 26, Pes-sina 9, Montecchi 5.
SODNIKA: VVarnick (Izr.) in Kurilič (Jug.); PM: Barcelona 17:19, Philips 17:28; PON: Coleman (35), Montero (39); 3 TOČKE: Barcelona 6:16 (Jimenez 1:1, Solozabal 2:4, Montero 0:2, Savič 1:1, Zapata 0:1, Esteller 0:1, San Epifanio 2:6), Philips 7:16 (Pittis 1:4, Rogers 1:4, Riva 4:6, Montecchi 1:2); GLEDALCEV: 13 tisoč.
KNORR - PARTIZAN 61:60 (26:27)
KNORR: Brunamonti 20, Coldebella
10,	Zdovc 5, Binelli 12, Wennington 6, Dalla Vecchia, Romboli 6, Cavallari 2.
PARTIZAN: Djordjevič 14, Danilovič 19, Stevanovič 2, Rebrača 4, Nakič 10, Šilobad 2, Dragutinovič 3, Koprivi-ca 6, Šarič.
SODNIKA: Richardson (VB) in Ohr-man (Šve.); PM: Knorr 17:26, Partizan 11:14; PON: nihče; 3 TOČKE: Knorr 4:9 (Brunamonti 2:4, Coldebella 0:2, Zdovc 1:2, Romboli 1:1), Partizan 7:19 (Danilovič 3:5, Nakič 2:10, Djordjevič 1:2, Dragutinovič 1:2); GLEDALCEV: 7 tisoč.
Danes za Koračev pokal
PESARO — Danes bo na vrsti povratno finalno srečanje za Koračev pokal med Scavolinijem in Messagge-rom. Prva tekma se je končala neodločeno 94:94.
■ Orjaški Bolgar Gane v je s svojimi tovariši iz moštva Olio Venturi Spole-to v ponedeljkovi tretji tekmi četrtfinala odbojkarskega play offa igralcem Sisleya resnično požel strah v kosti, a naposled je šesterka iz Tre viša v tie breaku (10:15, 15:11, 15:11, 12:15, 15:12) le uveljavila svoj sloves in tako je pred današnjima prvima polfinalnima tekmama mogoče reči, da v prvih dveh krogih končnice izredno razburljivim in izenačenim tekmam navkljub ni prišlo do presenečenj: v polfinale se je uvrstila četverica, ki je tudi v regularnem delu sezone pokazala največ.
Polfinalna para Maxicono - Medio-lanum in Sisley - Messaggero sta torej enaka lanskim, le vrstni red tekem je obraten. Toda, čeprav bosta Maxicono in Sisley morebitno zadnjo peto tekmo igrala doma, je to le relativna prednost, kajti v dvoboju, v katerem je treba nasprotnika premagati trikrat, boljši tekmec vedno pride do izraza.
Preostale tekme bodo odigrali v petek, 20. in v nedeljo, 22, morebitni če-
Realu evropski pokal
NANTES V finalu evropskega košarkarskega pokala je Real Madrid s 65:63 (43:28) premagal solunski Paok.
Belvedur Izola - Koper za slovenski nogometni pokal
IZOLA — Danes bo v Izoli zanimiva nogometna tekma, polfinale pokala Slovenije na področju MNZ Koper med domačim Belvedur Izolo in Koprom. To bo praktično finale pred finalom, saj je drugi finalist Jadran Lama iz Dekanov, ki je v polfinalu premagal Finale Piran s 4:2 po izvajanju enajstmetrovk, potem ko je bil po regularnem času rezultat 1:1. Današnja tekma se bo pričela ob 15.30.
trto in peto pa v torek, 24. oz. v četrtek 26. marca.
Meneghin športnik Trsta ’91
Košarkar Dino Meneghin je bil po anketi med bralci tednika II Meridia-no imenovan za tržaškega športnika leta 1991.
Argentin v sprintu
MONTEGRANARO (Ascoli Pičeno) — Na 7. etapi kolesarske dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja je zmagal Italijan Moreno Argentin, ki je v sprintu prehitel rojaka Cassanija. Argentin je 184,5 km dolgo pot od Torre San Patrizia do Montegranara prevozil v 4.38'56" s poprečno hitrostjo 39,687 km na uro.
Na skupni lestvici vodi Cassani v času 30.4248". Sledijo: 2. Sorensen (Dan.) po 2"; 3. Alcala (Meh.) 12"; 4. Jeker (Svi.) 14"; 5. Sierra (Ven.) 23"; 6. Colage (It.) 30"; 7. Chiurato (It.) 33"; 8. Pierobon (It.) 38"; 9. Zberg (Švi.) 41"; 10. Roche (Ir.) 41".
Odbojka: play off za italijanski naslov
Na vrsti polfinale
Danes v evropskih nogometnih pokalih
Genoo čaka v Liverpoolu strahovit pritisk »redsov«
Nogometne tekme v evropskih pokalih bodo danes bržkone prikovale pred televizijski ekran več milijonov ljudi, še najbolj na svoj račun pa bodo prišli navijači obeh genovskih moštev, srečanja katerih bodo v neposrednem prenosu.
POKAL PRVAKOV
SKUPINA A: neverjeten poraz v Bruslju proti Anderlechtu pred dvema tednoma je bil za Samp-dorio pravo samomorilsko dejanje, zato Vialliju in tovarišem v današnjem srečanju 4. kola (spet) proti Belgijcem ne bo manjkalo motivacij za oddolžitev. Zmaga je zanje pravzaprav tudi nujna, če želijo osvojiti prvo mesto v skupini, saj je to edina uvrstitev, ki vodi v finale 20. maja. Anderlecht jih je sicer doma premagal, vendar pa je pokazal zelo ranljivo obrambo, vrh tega bosta tudi tokrat manjkala ključna igralca, kakršna sta vratar De Wilde in napadalec Bosman. Pri Sampdorii bo diskvalificiranega Vierchowo-da zamenjal Dario Bonetti.
Današnji spored: Sampdoria -Anderlecht (TV ob 20.30 po Raiu-no); Crvena zvezda - Panathinai-kos. Lestvica: Crvena zvezda 4, Sampdoria in Anderlecht 3, Pa-nathinaikos 2.
SKUPINA B: Današnji spored: Sparta Praga - Benfica; Barcelona - Dinamo Kijev. Lestvica: Barcelona 5, Sparta 3, benfica in Dinamo Kijev 2.
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
V tem pokalu bodo na sporedu povratne četrtfinalne tekme. Po klavrnem 0:0 na Olimpicu čaka Romo v Montecarlu dokaj težka naloga. Francoski Monaco bi si v
Rimu zaslužil zmago (dvakrat je zadel drog), vendar pa se forma Rimljanov v zadnjih petnajstih dneh precej vzpenja. Igralce bo motiviralo tudi dejstvo, da jih bo na pot spremljajo kar sedem tisoč navijačev (stadion v Montecarlu jih premore vsega 20 tisoč), še bolj pa delitev premij za več sto milijonov lir v primeru zmage. V obrambi bo menda spet zaigral Nela, bivša idola ekipe Giannini in Carnevale pa bosta menda startala s klopi. Tekma bo po Ra-iuno v posrednem prenosu s pričetkom ob 22.35.
Današnji spored in izid prve
tekme:
•	Galatasaray - Werder	1:2
•	Monaco - Roma	0:0
•	Bruges - Atletico Mad.	2:3
•	Tottenham - Feyenoord	0:1
POKAL UEFA
Najzanimivejše srečanje bo prav gotovo v Liverpoolu. Genoa brani lepo prednost dveh golov s prve tekme v Italiji, a Liverpool je na svojem mitičnem igrišču nepremagan na mednarodni ravni že od leta 1973. Obeta se strahovit pritisk "redsov" in njihovih podivjanih navijačev. Mu bo kos na mednarodni sceni razmeroma neizkušena vrsta trenerja Bagno-lija? Tekma bo po Italia uno, s pričetkom ob 20.25.
Veliko manj skrbi ima Torino, ki je požrtvovalno ekipo BK 1903 iz Kopenhagna premagal že na Danskem. Trener Mondonico sicer trdi, da tekma ne bo lahka, a mu nihče ne verjame...
Današnji spored in izid prve
tekme:
•	Torino - BK 1903	2:0
•	Liverpool - Genoa	0:2
•	Real Madrid - Sigma	1:1
•	Ajax - G and	0:0
Proti skromnemu Paeseju v moški rokometni C ligi
Kras Trimac tokrat zlahka
V mladinskih nogometnih prvenstvih naša moštva s spremenljivo srečo
Najvišjo zmago dosegli cicibani Bora Farco
UNDER 18
KRAS TRIMAC - PAESE 23:12
(13:4)
KRAS TRIMAC: Legiša, Glavi-na, Vremec, Kozlovič 2, Rocca, 6, Milič 2, Fuliani 8, Agostini 2, Če-bulec 1, Fonda, Raseni 1, Pertot 1.
Krasovi rokometaši so, kot predvideno, zlahka odpravili šibko ekipo Paeseja. Že po prvih minutah so si namreč priigrali večjo prednost, tako da je tekma kaj kmalu postala nezanimiva. Ko pa je bil rezultat na varnem, so si naši privošlili veliko napak in tako prizanesli nasprotnikom z višjim porazom. Marsikdo vrstah Krasa je igral pod svojimi spo-
EUGANEO - KRAS	23:19 (12:7)
KRAS: Bizjak, Calzi, Citter 1", D. Fer-luga 6, Foschini, Jagodic 9, Milkovič, Kermec, V. Ferluga, Natural 3.
Tudi v Padovi se je našim dekletom zmaga izmuznila le za nekaj golov. Začele so dokaj neodločno, vendar jim je uspelo obdržati izenačen rezultat vse do polovice prvega polčasa. Nato so nasprotnice visoko povedle in zaključile prvi polčas s 5 goli razlike.
Tudi v začetku drugega dela tekme so krasovke igrale pod svojimi sposobnostmi, dokler se ni trener Božeglav odločil za osebno obrambo, ki se je z
sobnostmi, kar je lahko opravičljivo na srečanju z nezahtevnim nasprotnikom, kot je Paese. Med drugim so bili naši rokometaši očitno demotivirani, kolikor so možnost napredovanja praktično že izgubili.
Kras Trimac je tokrat nastopil brez Sardoča, ki je bil izključen za eno kolo zaradi ugovarjanja sodniku v prejšnji tekmi (ista kazen je doletela trenerja Lazarja), tako da je bil tokrat najboljši strelec Fuliani, prve zadetke v letošnjem prvenstvu pa sta dosegla Čebulec in Pertot. (Pjotr)
značilno zagrizenostjo naših rokometašic izkazala za učinkovito. Približale so se nasprotnicam z delnim izidom 0:5, vendar se je čas neusmiljeno iztekal in to je bilo vse, kar so uspele narediti, saj sta sodnika odpiskala konec tekme.
V naslednjih treh kolih bodo krasovke morale pokazati večjo borbenost in bolj prepričljivo igro, če bodo hotele priti do uspeha. Nastopile bodo tudi na domačih tleh, kar bodo morale izkoristiti. Naslednja tekma bo v nedeljo, 22.3. ob 14. uri v telovadnici v Zgoniku. (V.J.)
IZIDI 21. KOLA: Opicina - Breg 0:1, Domio - Primorje 3:0, S. Andrea - Sta-ranzano 0:2, Muggesana - Chiarbola 1:1, Edile - San Marco 4:0, Montebello - Olimpia 4:1.
LESTVICA: Domio 30, Pieris 28, Muggesana 26, Olimpia in Staranzano 24, Opicina, Fincantieri in BREG 23, Montebello 21, Edile Adriatica 20, Chiarbola 17, S.Andrea 13, San Marco 10, PRIMORJE 7.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - OPICINA	1:0 (0:0)
STRELEC: Aleš Pahor.
PRIMORJE: Emili, Zocchi, Husu, Gherbassi, Guštin, Čok, Zangari, Digo-vich, Kristjan Pahor, Aleš Pahor, Pras-selli (Ostrouška, Ferfolja, Sardoč, Luk-ša, Švara).
Proti solidnemu nasprotniku je Primorje odigralo eno svojih boljših tekem sezone. Rdeče-rumeni so izpeljali oba polčasa brez napak, kar se jim doslej še ni zgodilo. Zadetek je dosegel Aleš Pahor (ki je bil najspretnejši po dveh odbitih strelih Sardoča in Kristjana Pahorja), potem ko je sodnik razveljavil povsem regularen zadetek Primorja. Pohvalo si zaslužijo vsi člani ekipe zaradi borbenosti in požrtvovalnosti. (Maxi)
ZARJA ADRIAIMPEK -
FORTITUDO	3:4
STRELCA ZA ZARJO: Jurinčič (2) in Dilica.
ZARJA: Liuzzi, Carli, Grgič, Lonis, Ražem (Moreu), Posega, Jurinčič, Dilica, Denich, Vremec, Kocman (Plehan).
OSTALI IZIDI: CGS - Domio 2:0, Campanelle - Don Bosco 2:0, Zarja Ad-riaimpex - Fortitudo 3:4, Montebello -S. Giovanni 1:5, S. Andrea - Servola 0:0, Portuale - Zaule 2:2.
LESTVICA: CGS 35, Olimpia in Portuale 28, Domio 26, S. Andrea 22, S. Giovanni in Opicina 21, ZARJA ADRI-AIMPEK 19, Fortitudo 18, Zaule 16, PRIMORJE 12, Montebello in Servola 9, Don Bosco in Campanelle 8.
NAJ MLAJŠI Tržiška skupina
S. SERGIO - PRIMORJE 1:1 (01:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Šemec iz 11-metro vke.
PRIMORJE: Husu, Braini, Sardoč, Emili, Lovrečič, Šemec, Kuk, Pertot, Ražman, Širca, Miliani.
Nogometaši Primorja so zadetek dosegli v zadnji minuti oziroma celo po izteku regularnega časa, povrhu še po 11-metrovki, vendar pa je neodločen izidi najbolj pravična nagrada za obe ekipi, ki sta si bili povsem enakovredni, kot kaže tudi vrstni red na prvenstveni lestvici. (Maxi)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: San
Michele - Pieris 2:4, Real Isonzo - Primorje 1:0.
LESTVICA: San Canzian 32, Staranzano 31, San Marco 27, Real Isonzo 25, Ronchi 23, PRIMORJE in S. Sergio 17, Pieris 13, S. Michele 11, Gradese 9, Aris San Polo 8, Turriaco 5.
ZAČETNIKI Skupina B
FULGOR - ZARJA ADRIAIMPEX 0:1
(0:0)
ŠTRELEC: Čurman.
ZARJA ADRIAIMPEX: Damjan Gre-gori, Vattovani, Martini (Damjan Gregorij, Iozza, Jan Gregori, Lorenzi, Zor-nada (Bajc), Manzin (Križmančič), Sancin, Kariš, Čurman (Tence).
Z golom razigranega Čurmana si je Zarja Adriaimpex zasluženo priborila zmago. V prvem polčasu se naši niso kdove kako izkazali in igra se je odvijala le na sredini. Po odmoru je bila tekma živahnejša in zarjani so bili v protinapadih nevarni, v enem pa je bil Čurman uspešen. Kmalu zatem bi lahko še podvojili s prostim strelom Lo-renzija, a žoga se je odbila od vratnice. Torej dobra predstava naših, predvsem v drugem polčasu, (d.gr.)
OSTALI IZIDI: S. Luigi - Primorje odložena, Montebello - Ponziana 4:0, Muggesana - Don Bosco 4:0, Portuale -Costalunga 1:0, Triestina B - Fortitudo.
LESTVICA: Fortitudo 32, Triestina B 26, San Luigi 23, ZARJA ADRIAIM-PEX 22, PRIMORJE 21, Portuale 18, Costalunga 16, Fulgor in Montebello 11, Ponziana in Muggesana 9, Don Bosco 2.
CICIBANI Skupina A
PRIMORJE - MONTEBELLO 1:0 (0:0)
STRELEC: Batič
PRIMORJE: Hrovatin, Gabrovec, Černjava, Batič, Košuta, Pahor, Babud-ri, Kante.
Z zadnj euvrščenima ekipama našim res ne gre. Kot pred tednom dni, so tudi v soboto proti slabi sedmerici Montebella redeče-rumeni zmagali le z zadetkom razlike, čeprav je bila njihova terenska premoč čez vso tekmo več kot očitna. Toda zaradi nespretnosti niso nikoli prišli do nevarnejših strelov proti vratom. (Maxi)
OSTALI IZIDI: Costalunga - Roianese 0:2, Don Bosco - Triestina 0:1, CGS - Altura 1:2.
LESTVICA: Triestina 24, Roianese 23, PRIMORJE 17, Altura 15, Portuale 13, Costalunga 12, Don Bosco 4, CGS in Montebello 2.
Skupina C
BOR FARCO - OPICINA 7:0 (4:0)
STRELCI ZA BOR FARCO: Tolenti-no (2), Berce (2), Štokelj, Longo, Carli.
BOR FARCO: Jaš Gregori, Carli, Berce, Longo, Štokelj, Tolentino, Uma-ri, Primosi.
Z visokim 7:0 je Bor Farco tokrat premagal povprečno Opicino. Naši so se dobesedno razigrali in junaka tekme sta bila Tolentino in Berce, ki sta dala po dva zadetka in to takoj v prvi polovici tekme. Gostje našim niso bili kos, tako da so plavi le napadali in rezultat bi bil lahko še višji, če ne bi poleg golov naši zgrešili še celo vrsto priložnosti in tudi 11-metrovko. Po odmoru so bili borovci še trikrat uspešni, a najlepši zadetek je dal Carli z lepim strelom od daleč. O premoči borovcev priča tudi dejstvo, da niso gostje niti enkrat resno zaposlili njihovega vratarja.
OSTALI IZIDI: Fani A - Muggesana 6:1, Fortitudo - S.Vito 1:0, Fulgor - Es-peria 0:0.
LESTVICA: Esperia 19, Fulgor, Fortitudo in Fani A 15, BOR FARCO 14, Muggesana 12, Opicina in S.Vito 2.
MLAJŠI CICIBANI
CAMPANELLE - BOR FARCO 2:0
(1:0)
BOR FARCO: Strajn, Ivo in Vitomir Križmančič, Martini, Tul, Zornada, Sedmak, Cauter, Aleš Gregori.
Naši naj mlajši so bili enakovreden nasprotnik, čeprav so na koncu slavili domačini. Lepo so se branili, a v končnici napada se niso izkazali, medtem ko je to uspelo domačinom, ki so v prvem polčasu povedli in na koncu še podvojili.
OSTALA IZIDA: Triestina A - S. Luigi B 6:0, S. Giovanni - Roianese B 6:0.
LESTVICA: Triestina A in S. Giovanni a 18, Campanelle 8, BOR FAR-■ CO 6, S. Luigi B 5, Roianese 1.
obvestila
JK ČUPA
vabi svoje člane na 20. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. t.m., ob 20. uri na sedežu pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom.
PLAVALNI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo 28. t.m., ob 17. uri na stadionu 1. maj z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija in razno.
SK BRDINA
organizira 29. t.m. avtobusni izlet na Vogel ob priliki društvene tekme. Vpisovanje na sedežu kluba od ponedeljka, 23. do četrtka, 26. t.m. od 19. do 20. ure.
Turnir v igri med dvema ognjema v okviru osnovnošolske olimpiade
V	soboto, 21. t.m., se bo nadaljeval turnir v igri med dvema ognjema, katerega prireja Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade. Na sporedu bosta dve polfinalni tekmi ter dve srečanji, iz katerih bo za štiri ekipe že izšla dokončna uvrstitev na lestvici.
V	boju za 5. mesto končne lestvice se bosta ob 15.00 srečali šoli Bazoviški junaki in Župančič. Svetoivančani so namreč v zadnji kvalifikacijski tekmi premagali Barkovljane z 2:0 in si s tem priborili pravico do boja za 5. mesto.
Ob 15.30 bo na sporedu tekma Milčinski - Finžgar, ki bo odločala o tem, kdo bo osvojil 7. oz. 8. mesto.
Prva polfinalna tekma se bo začela ob 16.00, ko se bosta med seboj pomerili šoli Širok in Gre-gorič-Štepančič.
Drugi polfinale pa bo ob 16.30, ko se bosta za vstop v finale potegovali šolski vrsti Milj in Ribičiča.
Kakšen bo izid teh tekem, je težko napovedati, eno pa je gotovo: v glavnem bodo vse potekale v znamenju velike izenačenosti sil. (boj)
Po porazu v Padovi v ženski rokometni C ligi
Krasu treba več borbenosti
V1. ženski odbojkarski diviziji na Tržaškem
Kontovelkam derbi v Dolini
BREG UNION BETON - KONTOVEL
2:3 (15:12, 7:15, 15:17, 17:16, 13:15)
BREG: Bandi, Canziani, Giorgi, Gla-vina, Kocjančič, Kosmač, Seganti, Slavec, Zeriali.
KONTOVEL: Pertot, čeme, Gulič, Pernarčič, Štoka, D. in K. Bogateč, Regent.
Derbi v Dolini je bil izredno privlačen. Čeprav igra ni bila na zelo visoki ravni, velja šesterki pohvaliti, saj sta dali resnično vse od sebe, samo srečanje pa je trajalo dve uri in 25 minut.
Kot se za derbi pač spodobi je o zmagovalcu odločal tie break. V tem nizu so Kontovelke ob menjavi igrišča že vodile z 8:3, a Brežanke so odlično reagirale in nasprotnice dohitele na 12. točki, vendar pa je bil Kontovel v končnici spet bolj priseben.
Naj omenimo, da sodnik Bregovemu trenerju Jurmanu ni dovolil sedeti na klopi, a Kontovelke so igrale brez dveh standardnih igralk.
KOIMPEX - KILLJOV	3:0
(15:1, 15:7, 15:5)
KOIMPEX: Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal, Stig-liani, Živec.
Končal se je prvi del prvenstva in tudi v zadnjem srečanju je Koimpex zmagal brez težav. Naša dekleta so vseskozi zaigrala zbrano in odgovorno, brez vsakega podcenjevanja, njihova požrtvovalnost pa je bila kronana z deveto zaporedno zmago. Po tekmi je zavladalo med igralkami Koim-pexa veliko veselje, saj postaja iz kola v kolo jasneje, da je prav Koimpex glavni kandidat za napredovanje v D ligo. Šest točk prednosti pred zasledovalci, poleg tega pa še odlični količnik med osvojenimi in izgubljenimi nizi sicer zaenkrat še ne jamči prvega mesta, povsem jasno pa je, da bi Ko-impexu za prestop med deželne ligaše bila dovolj osvojitev le še nekaj zmag.
(Inka)
OSTALA IZIDA 9. KOLA: Altura Omse - Virtus 3:0, Orna - S. Andrea 3:0. '
LESTVICA: KOIMPEK 18, Orna in Altura 12, KONTOVEL in Cus 10, Kil-ljoy in BREG UNION BETON 8, Virtus 6, S.Andrea in Prevenire 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
INTER 1904 - SLOGA	3:0
(15:10, 15:6, 15:9)
SLOGA: Miloš in Robert Čuk, Marc, Maver, Mijot, Pertot, Spetič, Stranj.
Slogaši so morali v tej tekmi okrnjeni na igrišče, saj je bil Aljoša Kralj zaradi izključitve prisiljen na enotedenski počitek. Kljub temu pa smo z nastopom naših fantov kljub porazu lahko kar zadovoljni. Inter je kajpak boljša ekipa, ki je spretno izkoriščala svoj potencial na mreži. Kljub gladkemu porazu pa so se mu slogaši dokaj solidno upirali. (Inka)
SAN SERGIO - BOR FURLANI 3:0
(15:0, 15:5, 15:9)
BOR FURLANI: Pavlica, Taberni, Stulle, Chert, Koren, Coloni, Bresich.
Borovci so v srečanju s San Sergiom odpovedali na vsej črti in doživeli doslej najbolj pekoč poraz. Le teden dni po dobrem nastopu proti vodilnim Za-ulam, so ziagrali zelo medlo. Tudi v tretjem nizu so razmeroma dosti točk dosegli šele po izdatnem vodstvu domačinov.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Zaule - Le Volpi 3:1, S.Andrea - La Marmotta 1:3, Pallavolo Ts - Nuova Pallavolo.
LESTVICA: Zaule in La Marmotta 16, S.Sergio 12, S.Andrea, Le Volpi in Inter 10, Volley Club in Pallavolo TS 6, SLOGA 2, BOR FURLANI 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A CLUB ALTURA -
BREG UNION BETON 3:1
(12:15, 15:13, 15:7, 15:8)
BREG: Laurica, A. in S. Mauri, Metlika, Ota, F. M. in S. Sancin, Pettirosso.
Brežanke so se dobro upirale še edini nepremagani ekipi v skupini, ki bolj ali manj odkrito meri na povratek v 1. divizijo, iz katere je izpadla lani. Še posebno uspešene so bile v prvih dveh nizih, v preostalih dveh pa so nekoliko popustile in se predale iz-kušnejšim nasprotnicam.
OSTALA IZIDA 4. KOLA: Altura -Prevenire 3:0, Orna - Sgt 0:3, Club Altura - Sgt 3:2.
LESTVICA: Club Altura in Sgt 6, Altura in BREG UNION BETON 4, Prevenire 2, Oma 0. (Club Altura in Altura imata tekmo manj)
SKUPINA B
LE VOLPI - SOKOL	0:3
(7:15, 3:15, 13:15)
SOKOL: Pertot, Caharija, Košuta, Švara, Legiša, Golemac, Antonič, Vižintin, Radetič.
Sokol je v svoji drugi tekmi zasluženo premagal v gosteh ekipo Le Volpi.
Tokrat so naše igralke igrale zelo koncentrirano in skozi vso tekmo držale igro v svojih rokah. Na koncu trejega niza so nekoliko popustile, tako da so jih nasprotnice dohitele pri 13. točki, a naše igralke so zaključile set in tekmo v svojo korist. Za prikazano igro velja pohvaliti vse igralke.
OSTALA IZIDA 4. KOLA: Zaule -La Marmotta 3:2, S.Andrea - Pellicana 2:3.
LESTVICA: S.Andrea 6, La Marmotta in Pellicana 4, SOKOL in Zaule 2, Le Volpi 0. (Sokol ima dve tekmi manj, La Marmotta, Pellicana, Zaule in Le Volpi imajo tekmo manj)
Na Goriškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
OLVMPIA - LIB. GORIZIA	3:0
(15:8, 15:0, 15:2)
OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, Kristina in Hadrijana Corsi, Bulfoni, Zotti, Jussa.
Peta zaporedna zmaga 01ympie je vsekakor razveseljila številne privržence v slovenskem športnem centru, a z igro ne morejo biti zadovoljni, ker se gostujoča ekipa ni mogla resneje upirati domačim igralkam.
Gostujoče igralke so povedle takoj v začetku prvega seta z 2:1, predvsem po zaslugi nezbranosti domače ekipe, ki pa je hitro uredila svoje vrste in pričela nizati točko za točko. V drugem in tretjem setu je na igrišču gospodarila samo ena ekipa, saj je mestnim tekmicam prepustila le dve točki, prikazala pa nekaj dobrih akcijh v napadu, kakor tudi v obrambi.
V zadnjih dveh nizih je solidno odigrala nekaj akcij perspetivna Kristina Jussa. (EZA)
1. MOŠKA DIVIZIJA
CORRIDONI -
VALPRAPOR KMEČKA BANKA
1:3 (0:15, 15:4, 16:17, 10:15)
VALPRAPOR KMEČKA BANKA: Korečič, Lavrenčič, Brisco, Ferfoglia, Kovic, Maraž, Uršič, Marega.
Povratni del prvenstva so valprapor-ci pričeli solidno, čeprav so igrali okrnjeni. Tekmo so pričeli odločno, saj so v prvem setu povsem nadigrali nasprotnika. V drugem setu je pričel šepati sprejem, kar je nasprotnik izkoristil ter osvojil set. Tretji in četrti set sta bila zelo izenačena. Ekipi sta se vseskozi izmenjavali v vodstvu. V končnicah pa so valovci ohranili mirnejše živce. (Brisco)
V prvenstvu »deklic« na Tržaškem
V play offu obe Borovi ekipi Za Koimpex odločilno zadnje kolo
SKUPINA A
Kolo pred koncem je Bor Friulex-port A že osvojil končno prvo mesto. O drugem mestu bo odločalo srečanje zadnjega kola med Ricreatorijem in Alturo. Alturi zadostuje osvojitev enega seta, ker je v prvi tekmi zmagal s 3:0.
IZIDI 9. KOLA: Zaule - Oma 0:3, Ricreatori - Bor Friulexport A 0:3, Sokol - Altura 0:3.
LESTVICA: BOR FRIULEKPORT A 18, Altura 14, Ricreatori 12, Oma 8, SOKOL 2, Zaule 0.
SKUPINA B
BOR FRIULEXPORT - KOIMPEX 1:3
(15:4, 8:15, 12:15, 11:15)
BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Jogan, Tence, Faimann, Zadnik, Pernarčič, Dolhar, Vidali.
KOIMPEX: Ciocchi, Meriani, Živec, Stigliani, Stopar, Dapretto, Milič, Ten-si, Novakovič.
V	povratnem derbiju so slogašice zadale borovkam prvi poraz. Tekma na 1. maju je bila borbena in razburljiva. Gostiteljice so v prvem nizu dobro servirale, a slogašice niso pričele najbolje in so veliko grešile. Toda v nadaljevanju je bila tekma dosti bolj izenačena, gostje pa so manj grešile in čeprav je bila zanje tekma v bistvu bolj pomembna kot za borovke (te so se namreč že uvrstile v play off) so bile tudi veliko bolj mirne in prisebne, zato pa je njihov uspeh popolnoma zaslužen.
V	zadnjem kolu morajo borovke za ohranitev prvega mesta v skupini zmagati v derbiju s Kontovelkami, a Koimpex se bo do drugega mesta, ki prav tako vodi v play off, dokopal le, če se bo CUS-u oddolžil za poraz iz prvega dela.
LESTVICA: BOR FRIULEXPORT B 16, KOIMPEX in Cus 14, KONTOVEL 6, Sgt 4, S.Andrea 0.
NARAŠČAJNICE
SKUPINA A
S ANT’ANDREA - SLOGA	0:2
(6:15, 3:15)
SLOGA: Čriti, Franco, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Limoncin, Maruc-celli, Natalicchio, Race, Starec, Šva-gelj.
V	tem kolu so mlade slogašice popolnoma nadigrale svoje nasprotnice, čeprav so te imele enako število točk kot naša ekipa. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive Slogine igralke, ne da bi se učinkovitost kakorkoli spremenila. Naša dekleta so dobro
servirala in uspešno gradila igro, tako da so si zmago resnično zaslužila.
(Inka)
OSTALA IZIDA 4. KOLA: Altura -Virtus 0:2, Oma - Lucchini neodigrana.
LESTVICA: Oma in SLOGA 6, Virtus in S.Andrea 4, Lucchini 2, Altura Omse 0. (Oma in Lucchini imata tekmo manj)
SKUPINA B
Medtem ko so borovke proti Melari zmagale, je Sokol igral z Ricreatorijem in izgubil z 2:1, vendar pa, ker je tekmo sodil priložnostni sodnik (»pravega« namreč ni bilo na spregled), je vprašljivo, ali jo bo federacija registrirala ali pa jo bo treba ponoviti.
MELARA - BOR FRIULEXPORT 0:2
(8:15, 14:16)
BOR FRIULEXPORT: Dolhar, Severi, Bogateč, Orel, Sternad, Tommaselli, Roman, Ruzzier.
Borovke so dosegle svojo drugo zaporedno zmago. V začetku obeh setov so si z dobrimi servisi nabrale lepo prednost, a obakrat so domače igralke dobro reagirale, tako da se je razvnel zanimiv boj in tekma je bila resnično dopadljiva, polna preobratov in razburljivih akcij, na koncu pa je zmaga zasluženo pripadala borovkam, ki so s svojim nastopom tudi povsem zadovoljile, saj so pokazale lep napredek.
OSTALA IZIDA 4. KOLA: Cus - Sgt 2:0, Sokol - Ricreatori sub judice.
LESTVICA: Cus 8, Ricreatori, SOKOL in BOR FRIULEXPORT 4, Mela-ra 2, Sgt 0. (Sokol in Ricreatori imata tekm manj)
NARAŠČAJNIKI
Tekme 3. kola so odigrali v sredini prejšnjega tedna, o njih smo tudi že poročali. Perspektivna vrsta Bora Furlani vodi s polnim izkupičkom točk, a nepremagana je edinole še šesterka Pallavolo Trieste, ki ima tekmo manj, verjetno pa bo točki s srečanja z ekipo sorodnega društva Nuova Pallavolo dobila brez boja. Slogaši so igrali dvakrat, obakrat izgubili, vendar pa po prikazani igri nikakor niso razočarali. Velja tudi omeniti, da so se srečali prav z obema nepremaganima šester-kama.
LESTVICA PO 3. KOLU: BOR FURLANI 6, Pallavolo Trieste 4, Volley Club 2, SLOGA, Nuova Pallavolo in Rozzol 0. (Nuova pallavolo ima dve tekmi manj, Pallavolo, Volley Club, Sloga in Rozzol imajo tekmo manj)
Mladinska košarka: borovci in Kontovelci tokrat izvrstni
DEŽELNI MLADINCI
Bor RADENSKA b - DON BOSCO
93:81 (51:47)
BOR RADENSKA B: Giacomini 2, Galloppin 10 (0:3), Grbec 6 (0:1), I. Bajc 23 (6:11), Tomšič 26 (11:15), E. Bajc 2 (2:2), Krizmančič, Samec 27 (1:5), Uršič, Požar; trener Martini. PM: 20:37. PON: Samec (39). SON: 18. TRI TOČKE: Samec 2, Tomšič 1, I. Bajc 1.
Borovci so poskrbeli za pravo senzacijo, saj so zasluženo in prepričljivo Premagali vodilni in doslej še neporaženi Don Bosco. Salezijanci so sicer nastopili z nekoliko okrnjeno postavo, a tudi pri borovcih so se poznale odsotnosti Possege, Filipčiča in Porpo-rattija. Kakorkoli že, Martinijev! fantje so vodili že od samega začetka (14:8), v 13. minuti pa je njihova prednost znašala 18 točk (41:23). Gostje so zatem znižali zaostanek in že je kazalo, da "Odo naši popustili. K sreči pa ni bilo tako in ponovila se je slika iz prvega oela. Borovci so igrali pazljivo v obrambi, kjer so s consko obrambo zapi-rali prostor pod košem, v protinapadih Pa je bil Iztok Bajc neustavljiv. V na-Padu sta akcije uspešno zaključevala Viktor Tomšič in Štefan Samec. Šele v zaključnem delu so zagrizeni nasprotniki zmanjšali razliko s celo vrsto trojk in s skrajno agresivno obrambo, kt je za slovenske ekipe žal redkost. Uspeh je Borovi vrsti razumljivo prinesel obilo zadoščenja: zmaga proti ron Boscu je vedno slajša od ostalih, se zlasti, če je nasprotnik še nepremagan. (V.J.)
kontovel - cgi milje 90:60
(54:36)
KONTOVEL: Rebula 20 (7:11), Gru-nen, Pavlica 14 (4:6), Milič 22 (6:10), Hmeljak 8 (2:4), Daneu 14 (0:2), Černe Ž Kralj 10 (1:2). 3 TOČKE: Rebula, Kralj 1
Ce smo vse do danes v glavnem ?amo kritizirali Kontovelove košarkaric 'n se pritoževali nad njihovo igro, moramo sedaj biti toliko pošteni, da gamo Cezarju, kar je njegovega... Kot Je v enem stavku sintetiziral sam tre-?er Meden, je bilo to najkakovostnej-Se srečanje, odkar vodi Kontovelovo rsto. In ne zamerite, če nas nekoliko zanese in pristavimo, da so Mednovi arovanci prikazali res sijajno košar-Ko. skozi vse srečanje. In to se je zgo-j 0 ravno na tekmi, na kateri je kaza-°' da bodo plavi utrpeli najhujši po-raz v tem prvenstvu. Bili so namreč
samo v osmih, brez nekaterih glavnih stebrov ekipe (Budin, Gregori, Gulič in Ban). Verjetno so prav zaradi tega stopili na igrišče v prepričanju, da nimajo kaj izgubiti. Takoj so pritisnili ter visoko povedli (31:12). Bali smo se, da bodo Kraševci ravno tedaj popustili, oziroma, da bo sledila reakcija gostov. Vendar do tega ni prišlo, bodisi zaradi izredno slabega dneva miljske postave, bodisi zato, ker so plavi prikazali res enkratno skupinsko igro, s katero so obdržali pobudo v svojih rokah ter prednost večali vse do konca.
Z istočasnim porazom Libertasa proti Santosu možnosti za osvojitev končnega drugega mesta niso več samo teoretične, čeprav so vezane na razne faktorje. Najprej bo treba ugotoviti, če bo Libertas, s katerim naj bi se naši spoprijeli v naslednjem kolu, ugodil Kontovelovim zahtevam in premestil ponedeljkovo tekmo. (Andrej Pavlica)
LESTVICA PO 19. KOLU: Don Bosco 38, Libertas in Dino Conti 30, Auto-sandra in Kontovel 24, Ricreatori 20, CGS Buli in Stefanel 16, BOR RADENSKA B 14, Ferroviario 8, Inter 1904 4, BOR RADENSKA A 0.
DRŽAVNI KADETI
KONTOVEL - RICREATORI 112:109
(98:98, 86:86, 50:40)
KONTOVEL: Ban, Budin 39 (10:16), Cingerla, Gruden 6 (2:2), Hmeljak 20 (3:4), Daneu 6 (2:3), Černe 6, Vodopivec 10 (2:2), Turk 12 (6:12); trener Meden. PM: 25:39. SON: 36. TRI TOČKE: Budin in Hmeljak 1.
V 20. kolu kadetskega prvenstva je Kontovelu uspelo osvojiti novo zmago, tokrat pa so se morali Budin in ostali močno potruditi, saj se ni Ricreatori nikoli vdal. Za ime zmagovalca je bilo potrebno odigrati dodatnih deset minut, saj sta si bili ekipi izredno enakovredni. Gostje (z izrednim Tomma-sinijem v ospredju: 41 točk), so bili slabši le v prvem polčasu, ko je Kontovel povedel za 12 točk. Zaostanek pa so požrtvovalni gostje nadoknadili ob koncu drugega dela, ko si je Budin privoščil nekaj minut odmora. S koši razpoloženega Hmeljaka in z običajnim doprinosom Budina, Vodopivca in Turka so Medenovi fantje kljubovali razigranim gostom, ki so odigrali ži-vljensko tekmo, predvsem v obrambi,
V košarkarski promocijski ligi na Goriškem
Dom zadovoljil kljub porazu
Domovci so bili v soboto, na srečanju z Albo, blizu zmage, ki pa jim je žal ušla. Po bledem prvem polčasu, ko sogostje bili v premoči in so brez težav nizali točke, je Dom v nadaljevanju regiral in zaustavil naval nasprotnikov. Poleg Košute ima za to veliko zaslugo Ugo Dornik, ki se je po nekaj tednih vrnil na igrišče, čeprav ni še okreval po poškodbi. Z njegovim doprinosom so belo-rdeči nadoknadili zaostanek iz prvega polčasa in se zelo približali gostom (61:62 v 34' in 63:64 v 35'). Več pa niso zmogli.
Kljub porazu pa treba poudariti, da so se Devetakovi varovanci dobro odrezali. Škoda le, da se njihov trud ob koncu ni obrestoval, čeprav bi lahko s kančkom več vztrajnosti v odločilnih minutah zmagovito zaključili svoj napor. (AF)	.
IZIDI 15. KOLA	
Pom - Petrolifera	96:64
DOM - Alba	76:81
Arte - Senators	108:87
Edera - Grado	70:69
Polisontina - Villesse	97:75
Arte
Pom
Senators
Grado
Edera
Alba
Petrolifera
Villesse
DOM
Polisontina
LESTVICA
15 14 11421:1082 28 15 13 21267: 975 26 15 11 41364:1231 22 15 10 51235:1121 20 15 8 71189:1252 16 15 6 91190:1239 12 15 5 101111:1286 10 15 4 11 965:1062 8 15 3 121052:1155 6 15 1 14 976:1296 2
PRIHODNJE KOLO (20. in 21.3.) Senators - Pom, Petrolifera -Edera, Grado - DOM (v petek, 20.3. ob 20.30 v športni palači v Grade-žu), Alba - Polisontina, Villesse -Arte.
in s tem kronali svoje zasledovanje tik pred iztekom. V zadnji minuti sta obe ekipi zapravili možnost zmage, tudi prvi podaljšek se je končal neodločeno, saj je Tommasini izenačil s trojko ob zvoku sirene, potem ko je Turk zgrešil važen prosti met. V nadaljnjih petih minutah so številni igralci morali s parketa, kar pa je šlo na roko Kontovelu, ki je v zadnji minuti ohranil minimalno vodstvo, ko je na igrišču ostalo vsega le šest košarkarjev (4:2).(V.J.)
SGT CGS BULL - BOR RADENSKA
96:103 (90:90, 46:47)
BOR RADENSKA: Giacomini 5, Galloppin 4 (0:2), Filipčič 6 (2:2), Posse-ga 27 (5:8), Grbec, I. Bajc 3 (1:2), Tomšič 22 (3:5), Porporatti, E. Bajc, Samec 36 (5:8), Križmančič; trener Martini. PM: 16:27. SON: 31. TRI TOČKE: Giacomini, Tomšič in Samec 1.
Po celi vrsti porazov so Borovi kadeti vendar zabeležili nov uspeh, čeprav so jih vrstniki Ginnastice prisilili na podaljšek. Tekma je bila dokaj izenačena, le občasno je ena ali druga ekipa vidno povedla, kar pa se do štiridesete minute ni obrestovalo.
Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, borovci so slabo zaustavljali domačine, v napadu pa so gospodarili pod košema s Possego in Samcem. Običajni delež v napadu je doprinesel še Tomšič, medtem ko so ostali imeli na razpolago manj uporabnih žog. Zlasti Štefan Samec je bil v napadu nezgrešljiv. Vsekakor so borovci v za-dji minuti še zaostajali za tri točke, "Oscar" Tomšič pa se je spet proslavil in izenačil s trojko. V podaljšku so plavi le uveljavili svojo premoč in tako končno dodali še dve točki svoji nič kaj rožnati lestvici.
OSTALI IZIDI: Don Bosco - Ferroviario 143:57; Rex Videm - Stefanel 73:93; Legnonord - Italmonfalcone 106:93.
LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 36, KONTOVEL 30, Rex in Bernardi 24, Legnonord 22, Ricreatori in Italmonfalcone 20, BOR RADENSKA, Thesis in Crup Pn 16, Acli Digas 10, Sgt 6, Ferroviario 2. (V.J.)
NARAŠČAJNIKI
STEFANEL - KONTOVEL 101:63
(42:27)
KONTOVEL: Križman 19 (3:6), Spa-doni 7 (0:2), Spacal, Rizzante, Daneu 2
(2:4), Žerjal 13 (1:2), Starc, Rustja, Skerk 8, Emili 13 (3:8); trener Vascotto. PM: 9:22. SON: 14. TRI TOČKE: Emili 2, Spadoni 1.
O srečanju ni kaj dosti povedati, saj je bila premoč prve ekipe Stefanela očitna in otipljiva v vseh elementih. Igralci trenerja Stocha so postavne)ši, pozna pa se jim, da trenirajo zelo intenzivno in v odličnih pogojih. Premoč domače postave je sicer prišla do izraza šele v zadnjih dveh četrtinah, saj so plavi po dvajsetih minutah igre zaostajali "le" za 15 pik. V nadaljevanju pa se je razlika neprestano večala in visok poraz je bil za našo ekipo neizbežen. Kontovel je tako zdrknil na šesto mesto, v zadnjih tekmah pa bo seveda skušal ponovno izboljšati svoj položaj na lestvici, saj je takih nasprotnikov k sreči bolj malo.
OSTALI IZIDI: Sgt - Santos 102:84; BOR INDULES - Latte Carso 135:59; Stefanel - SOKOL neod.; Don Bosco -Libertas preložena; St. Azzurra - Inter 1904 43:162; Stefanel C - Ricreatori 118:41.
LESTVICA: Stefanel A 38, Don Bosco 34, Inter 1904 30, Stefanel B 28, KONTOVEL 26, Libertas 22, BOR INDULES 20, Sgt 18, Stefanel C in SOKOL 14, Santos 12, Latte Carso in Stel-la Azzurra 4, Ricreatori 0.
DEČKI
IZIDI: Ricreatori - CICIBONA 100:71; Latte Carso - Don Bosco A danes, Lega Nazionale - Don Bosco B 35:66; Stefanel A - Poggi 117:61; Stefanel B - Santos 97:40.
LESTVICA: Stefanel A 28, Stefanel B 26, Don Bosco B 18, Poggi in Latte Carso 16, Ricreatori 14, CICIBONA 12, Don Bosco A in Santos 8, Libertas 6, Lega Nazionale 0. (V.J.)
MINIBASKET Turnir Obersnel
SGT - POLET	96:33
POLET: Kocjančič 11, Gregori 14, Žagar 4, Ferluga, Vidali, Milič, Ferfo-lja 3, Guštin, Invidia, Bogateč; trener: Vremec.
Proti daleč najboljši ekipi v tej kategoriji so poletovci visoko izgubili. Kljub temu pa je bil za naše miniko-šarkarje nastop koristen, saj nikdar prej niso igrali proti tako močnemu tekmecu. (A.V.)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 18. marca 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Napaka strokovnjaka povzročila eksplozije na kvesturi v Istanbulu
ISTANBUL — Včeraj zjutraj je na poveljstvu policije v Ista-bulu prišlo do serije eksplozij, v katerih je en policist izgubil življenje, precej pa jih je bilo ranjenih. Obračun eksplozij bi bil lahko nedvomno precej hujši, saj je bilo takrat v osrednjih uradih istanbulske policije najmanj dva tisoč ljudi.
Iz turškega notranjega ministrstva so sporočili, da je do eksplozij prišlo zaradi napačnega ravnanja enega od pirotehničnih strokovnjakov. S tem so demantirali prvotne vesti, ki jih je posredovala turška tiskovna agencija Andolu, ki je poročala o terorističnem bombnem atentatu, ki naj bi po prvih podatkih zahteval precej žrtev.
Da se je vse skupaj dokaj srečno končalo pričajo tudi podatki o silovitosti eksplozij,
ki jih je posredoval turški notranji minister Ismet Sezgin. Cela vrsta verižnih eksplozij je namreč s koreninami vred izruvala drevje na cesti pred dva-najstnadstropno palačo, v kateri ima svoje prostore mestna kvestura. Na stavbi so se raztreščila tudi vsa okna, podobno pa se je zgodilo tudi z okni na sosednjih stavbah. Agencija Andolu še poroča, da se je oddelek za boj proti terorizmu spremenil v kup ruševin, v notranjost stavbe pa so porušeni številni nosilni zidovi in stropi. Precej preplaha je povzročilo tudi dejstvo, da je v neposredni bližini kvesture tudi veliko bencinsko skladišče. Na srečo do požara ni prišlo, tudi zaradi takojšnjih protipožarnih ukrepov, ki so jih sprejeli po eksplozijah.
Pod ruševinami v turškem Erzincanu najbrž ni več preživelih
Po uradnih podatkih v potresu ugasnilo 800 človeških življenj
ERZINCAN — V turškem mestu Erzincan nadaljujejo z iskanjem ljudi, ki so ostali pod ruševinami stavb, ki jih je v petek porušil strahovit potres, v katerem je po doslej zbranih uradnih podatkih umrlo 800 ljudi, večdeset tisoč pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Po mnenju reševalcev pa je kaj malo upanja, da bi po štirih dneh od potresa in tudi zaradi izredno nizkih temperatur ta čas na tem področju pod ruševinami našli še kakega preživelega. Glavna pozornost je zdaj namenjena reševanju problema brezdomcev. Pri tem pa pomoč prihaja precej neorganizirano, močno pa primanjkuje šotorov.
Na sliki AP: pri iskanju preživelih sodelujejo tudi grški reševalci, iz Grčije pa je takoj po potresu prispela tudi obsežna pomoč v obliki zdravil in živeža.
Račan o trenutnem položaju na Hrvaškem in o napetosti v Bosni in Hercegovini
ZAGREB - Hrvaška Stranka demokratičnih sprememb (SDP), bivša Zveza komunistov Hrvaške, si je pred kratkim svojemu nazivu dodala še ime Socialdemokratska stranka in s tem nekako pripeljala do konca svoj politično-ideološki razvoj. Največ zaslug za tak razvoj ima nedvomno predsednik stranke Ivica Račan, čigar ime je vezano na obdobje prehoda hrvaške države iz samoupravne na pluralistično demokracijo. Z njim
smo se pogovarjali o trenutni situaciji na Hrvaškem.
Prav v trenutku, ko je izgleda-lo, da se konflikt med Srbijo in Hrvaško nekako umirja, je počilo v Bosni in Hercegovini?
»Že pred časom smo opozarjali, da mednarodno priznanje Hrvaške samo po sebi ne bo rešilo vseh problemov. Glavno vprašanje je, kako na pravni ravni kodificirati razpad bivše Jugoslavije in pri tem onemogočiti velikosrbsko imperialistično politiko. Dokler se ne bo Miloševič odpovedal svoji osvajalni politiki, ne bo mira. Ta trenutek je položaj v Hrvaški na mrtvi točki, ki bi jo definiral ne vojne ne mira. Premirje za silo drži, ključni problemi pa niso rešeni, saj na primer skoraj tretjina našega teritorija ni pod suverenostjo hrvaške države. Hrvaška je že izpolnila vse zahteve, ki jih ji je postavila mednarodna skupnost, s tem, da je najprej poskrbela za zakonsko zaščito narodnih manjšin. Žarišče konflikta se je zdaj preselilo v Bosno in Hercegovino. Če enote OZN ne bodo čim-prej prišle v to republiko in na krizna področja na Hrvaškem, nimamo nobene možnosti za umiritev konflikta. Morebitni spopad v BiH bi zagotovo dal novega elana
vojni na Hrvaškem, tako da bi se vsa situacija povrnila na izhodiščno točko.«
Srbske odgovornosti za zaostritev razmer v BiH so več kot očitne. Tudi hrvaška stran pa ni čisto nedolžna. Predsednik Tudj-man je večkrat govoril o nujnosti razdelitve te republike?
»S to trditvijo se ne strinjam. Tako mišljenje temelji na nekem političnem zadržanju, ki je sicer v Evropi zelo razširjen, da so za jugoslovansko krizo bodisi Hrvati kot Srbi enako odgovorni in da kadar bosta Miloševič ter Tudj-man odstranjena se bo vse umirilo. Žal mi je, a za ta konflikt nismo vsi enako krivi. Vojna je potekala na Hrvaškem, napadala je Srbija. Večina mrtvih, bodisi Hrvatov kot Srbov, so bili državljani republike Hrvaške, itd... Ne smemo pozabiti, da so se napadi na Hrvašo žačeli mnogo pred Tudj-manovim prevzemom oblasti. Ti napadi so se začeli še v času, ko sem jaz bil na oblasti. Do tega je prišlo, ker se je naša stranka uprla Miloševičev! unitaristični politiki. Jaz sem izjemno kritičen do Tudj-manove politike, ne morem ga pa obtožiti, da je do vojne prišlo zaradi njega. Isto velja za krizo v BiH: ne moremo enačiti srbskih in hrvaških odgovornosti. Miloševič
je dalj časa pošiljal v to republiko do zob oborožene oddelke prostovoljcev. SDP se je dosledno zavzemala za suvereno, svobodno, enotno in po možnosti demokratično Bosno in Hercegovino. Ravno zaradi tega smo pred dobrim letom dni ostro kritizirali Tudjmana, ki se je v Karadžordževu sporazumeval z Miloševičem o načinih razdelitve BiH. Trdno smo prepričani, da je razdelitev Bosne in Her-cegovinepo etničnem ključu nemogoča. Vprašanje BiH bo treba rešiti za pogajalsko mizo.«
V Zagrebu se že dalj časa govori o možnosti predčasnih parlamentarnih volitev?
»Res je. Težava je v tem, da je skorajda nemogoče razpisati in izpeljati demokratične volitve v situaciji, ko je tretjina teritorija pod tujo okupacijo, ko so številna področja Hrvaške še zmeraj izpostavljena bolj ali manj rednim vojaškim napadom in ko v državi ni rešeno vprašanje ogromne mase beguncev. Prvi je o teh volitvah spregovoril predsednik Tudjman in to v času ko se je HDZ že močno majala zaradi notranjih frakcijskih sporov. A glej čudo, po Tudj-manovi najavi, so vsi ti frakcijski spori prenehali.«
W AL TER ŠKERK
Krvavi purim v Jaffi
TEL AVIV — Včeraj je v Jaffi neki Palestinec z nožem ubil dve osebi, 21 pa jih je ranil, preden ga je neki izraelski obmejni stražar s streli iz pištole onesposobil.
Žrtve so bile v glavnem mladina in otroci med tradicionalnim purimskim rajanjem (neke vrste židovski pust). Ljudje v prvih trenutkih sploh niso razumeli, da gre za napad, saj so Arabca z nožem zamenjali za purimsko šemo. Po prvih žrtvah in obupanih klicih ranjencev pa je nastala splošna panika. Napadalcu sta se postavila po robu le neki taksist, ki pa mu je pištola odpovedala, in neki izraelski Arabec, ki je svojo hrabrost plačal z življenjem. Brezglavi paniki je po dolgih desetih minutah, ko so bili mimoidoči prepuščeni na milost in nemilost napadalca, končno napravil konec izraelski obmejni stražar, ki je napadalca smrtno ranil. Tedaj pa je paniko zamenjalo slepo sovraštvo, saj so hoteli ljudje Palestinca linčati, le poseg policije je to preprečil. Oblasti niso sporočile imena napadalca, ve se samo, da je pripadnik palestinske fundamentalistične skupine Hamas in da je v bistvu »klinično mrtev«.
Kazniva dejanja v Sloveniji lani brez bistvenih sprememb
LJUBLJANA — Število kaznivih dejanj v Sloveniji leta 1991 v primerjavi z letom 1990, po podatkih zbranih na Republiškem javnem tožilstvu na podlagi ovadb (od tega jih je bilo zavrnjenih 3.267, tj. 14,5%), ne kaže bistvenega odstopanja. Leta 1991 je bilo ovadenih 18.298 polnoletnih oseb, 2.915 mladoletnih in 20.456 neznanih storilcev. V primerjavi z letom 1990 se je v preteklem letu torej zmanjšalo število prijavljenih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj za 2%, število mladoletnih storilcev se je povečalo za 0,03%, medtem ko se je število neznanih storilcev povečalo za 17,2%. Pri mladoletnih gre v večini za kazniva dejanja zoper premoženje. V letu 1991 je bilo obtoženih 11.011 polnoletnih oseb, kar je za 11,4%> manj kot v letu 1990. Po besedah temeljnega javnega tožilca v Ljubljani je v letu 1992 opaženo povečanje nasilja in mladoletniškega kriminala.
Aleksander Lenard, tajnik republiškega javnega tožilstva je v daljšem pogovoru pojasnil, da kritjiinala ni manj, pač pa je prišlo do sprememb zakonodaje, dekrimi-nalizirani so bili na primer storilci lažjih prometnih prekrškov. Število kriminalnih dejanj je torej odvisno tudi od standardov in zakonodaje, v našem primeru tudi od inflacije, ko prej postavljeni znesek za tatvino kasneje predstavlja neznatno družbeno nevarnost.
Javna tožilstva sedaj ne vodijo več statističnih podatkov po posameznih vrstah
kaznivih dejanj. V svojih poročilih zveznemu tožilstvu so prej komentirala statistične podatke o kaznivih dejanjih. Sedaj se javna tožilstva v svojih poročilih skupščini osredotočajo na problematiko, na katero naletijo v zvezi z obravnavanjem kaznivih dejanj. Tako je po junijskem vojaškem spopadu nastala na tem področju vrsta nerešenih težav. Narašča na primer število ovadb zoper neznane storilce in število nerešenih primerov, najverjetneje zato, ker so neznani storilci odšli iz Slovenije. Po osamosvojitvi Slovenije je otežen pregon tujcev, državljanov drugih jugoslovanskih republik. Obstajata dve možnosti: odstopiti spis tuji državi (drugi republiki nekdanje SFRJ), ali pa soditi v odsotnosti. Pri tem pa ni mogoče predvideti, ali bo zaprošena država nadaljevala postopek, niti ne ali bo sodba izvršena, na primer ali bo povrnjena premoženjska škoda, ki je ni mogoče izterjati, ker ni mednarodne pogodbe. Z odstopom spisa pa mora soglašati oškodovanec. Zaradi vsega tega večkrat izrekajo priporni razlog begosumnosti, ker ni pogodbe o meddržavni pravni pomoči.
Težave nastopajo tudi pri pridobivanju podatkov iz drugih republik. Rešitev bi bila sklenitev pogodb o meddržavni pravni pomoči jz drugimi jugoslovanskimi republikami. Če ne bodo sklenjene, bodo sodbe ostale neizvršene, ker storilci niso dosegljivi. Med najpogostejša kazniva dejanja po junijskem spopadu spadajo tatvine, goljufije, tihotapstvo, prepovedan prehod državne meje. Zastavlja se tudi vprašanje, kdaj je prestop nekdanje republiške meje prekršek.
V	pripravi je nov kazenski zakon, dokler ne bo sprejet pa sodijo po kazenskem zakonu SFRJ (splošni del) in SRS (posebni del).
V	zvezi z junijskim oboroženim spopadom v Sloveniji so prejela javna tožilstva ovadbe zaradi kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo. Pri obravnavi teh kaznivih dejanj so se pojavili številni konkretni in pravni problemi. Storilci, aktivni častniki JLA, pa tudi eventuelne priče, so se pred uvedbo postopka umaknili iz Slovenije in niso dosegljivi. Ker so zdaj tuji državljani, ni pričakovati, da bi jih njihove države iztočile, saj jih k temu
ne zavezujejo mednarodne pogodbe. V večini primerov obtožnice niso bile vložene. Vprašanje kaznivih dejanj med junijskim spopadom v Sloveniji je torej nerešeno.
Odgovoriti je treba na vprašanje, ali je bila po pravilih mednarodnega prava to vojna ali ne. Ni namreč samo po sebi jasno, da je šlo za vojno, kajti tu nista bili vpleteni dve državi, niti ni bilo vojne napovedi. Šlo je za spopad v eni mednarodno pravno priznani državi. Ali gre potem za vojaška kazniva dejanja ali za navadna? Če to ni bila vojna, je težko sankcionirati dejanja, saj ob pomanjkanju teh elementov ni zakonitih znakov kaznivega dejanja.
Odgovornost za posamezna dejanja vojakov JLA ni povsem razčiščena zaradi načela subordinacije. Posamezni časovno in krajevno opredeljeni pismeni dokazi seveda niso na razpolago in je težko individualizirati storilce hudih kaznivih dejanj, katerih posledice so sicer dokumentirane. Ravnanje ene in druge strani je treba presojati po določbah kazenskega zakona R Slovenije in SFRJ pa tudi po vojaških predpisih. Pri tem je treba poznati tudi vojaško hierarhijo in kako znotraj nje opredeliti samovoljo podrejenih.
S kaznivimi dejanji v spopad vpletenih oboroženih oseb so tesno povezana tudi druga kazniva dejanja tatvin orožja, streliva, razstreliva in drugega vojaškega mate-riala.( NIA)