PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRI ORJE 12. štev. 304 - Cena 4.- ure Poštnina plačana v gotovini ^pedlzioneinabbonjo^tale^ TRST, četrtek, 30. maja 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1 * L Tel. št 93806.93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Paidravno pismo Vodji delegacije ske Krajine in Trsta »v. Francetu Bevku Pariz V dneh, ko se moramo Jdb težki krvavi borbi, ki ° privedli do zmage bo n nas'*nlm osvajalcem; 2a državno pripadnost 1» nj>°kra^ne’ ^as to oeta' elan« delegacije, zastop-6 In resnične tolmače na-sk^^bev, v imenu »loven. italijanskega pre-Urtva tržaškega okrožja, “M* pozdravljamo. JI8®«® ogorčeni nad zav-rešitve našega 8lcrbno sledimo C*1"' ki bo brez tmJf maoSo prispevalo k rešitvi o pripadno-“ Julijske krajine. Rešitev r®* vPrašanja je lehko sa-«oa, takšna kot Jo zah. ®0 taVdStV° salno’ edl" . »ka lahko zagotovi tra- j^®*r pri nas in v svetu. smo, da boste s g "toim delom nadaljeva- Je y8nalco vztrajnostjo, kot 'ttrajal sleherni naš bo- ^ svojem položaju v m boju proti oku- BD^U> « prav tako vztraj- 0j. J°> 8 kakršno se bore ®*ožloe za ohranitev krvavo priborjenih naše borbe, ki m ju/p v zahtevi po priklju- a/L ^otne Julijske kraji- . 10 Trsta k PRTU Vsaka alZ®*18 rešitev je za nas j^PTOJoinljiva jn pomeni » C,. *"**** zaveznika ®teni Vam Izražamo noše dela v6 T u®P®h Vašega n,, ’ *1 bo tako zadostilo Upravičenim zahte- JTZ* narodno osvobodtl-°r so Tržaško okroije Sprejem i/ jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu Ob navzočnosti veleposlanikov ZSSR, ZDA, Velike Britanije, predstavnikov francoske vlade in primorskega ljudstva so predvajali film o J.K. in Trstu Negaciji JK in Trsta Bevku in Pogassiju Pariz Okrožni odbor ASIZZ.-za okrožje Vam in Wnu odbor okrožje članom delegacije v vseh antifašističnih Slovenk in Italijank tr-okrožja, pošilja pozdrave. k^fatieU&ne žene trfa-okrožja Vam Izraža. le2ni*kreno zahvalo in hva-w/J?* tor zaupanje v Vaše - Uno delo, ki ga vršit« žL .v toi dneh v Parizu, jf^rovljamo Vam, da se z fetht ^aikni izjavami in popolnoma stric «SlCU 1,0 Pravični raame-luj« ^ooulJ® 88 prldru. kg . ^^k tisočerih mater, •o žrtvovale lastne otro- IQ Vi »oie, da bi se ta oprostila okov. *kR , dane* me, antifašl-^ tržaškega okrožja, te-®^ružene kot v času borbe, z vso pra-** t^°^no zahtevamo, da $ t8*® pokrajina prlklju-tt, . ^LRJ, ker bo samo način pravilno in u-rešeno vprašanje Slo-V^jhJtaBjanov v JuHJ- Ofcrožnl odbor A.SI7.Z W':~m FRANCE BEVK vodja delegacijo Julijske krajine in Trsta Pariz, 29. — Jugoslovanski ve-leposlounik v Franciji Ristič je priredil včeraj popoldne- velik sprejem v prostorih veleposlaništva na čast univ. prof. Siniši Stankoviču, predsedniku srbske narodne skupščine in predsedniku društva Franci ja-Jugoslavija, ki se mudi v Parizu. Med številnimi osebnostmi, ki so prisostvovale sprejemu, veleposlaniki, ministri, poslanci, so bili zlasti podpredsednik vlade Thorez, kot predstavnik francoske vlade, minister za oboroževanje Tillon, minister za industrijsko proizvodnjo Maroel Paul, sekretar francoske komunistične partije Jacques Duclos 01 ravna-telj lista eHumanitih Maroel Cachin. Navzoči so bili tudi veleposlaniki ZSSR, ZDA, Velike Britanije, ter veleposlaniki, poslaniki in vojaški atašeji številnih drugih držav. Med navzočimi so bili tudi vsi člani delegacije JK in Trsta, ki se mude v*Parizu, rektor pariške univerze, člani jugoslovanske delegacije, ki se mudi v Parizu, s pomočnikom zunanjega ministra dr. Baeblerjem na čelu, številni novinarji in predstavniki literarnega, umetniškega in znanstvenega življenja v Parizu. Po sprejemu so predvajal film o Trstu in JK, ki je napravil na vse navzoče globok vtis. Film prikazuje voljo in razpoloženje prebivalstva Trsta in JK za priključitev k Jugoslaviji, zlasti pa ob prihodu zavezniške komisije v te pokrajine. Italijanske imperialistične želje po tujih ozemljih Pariz, 29 — V zvezi s sestankom namestnikov zunanjih ministrov v Parizu in poročilom, ki ga je podal na njihovi seji italijanski predstavnik Di Sora* gna, piše današnja tHumanitč* med drugim: Di Boragna je prikazal stali-ičt svoje vlade glede Tende vn Brige. S ciniko, ki je prehajala v smešnost, je Di Soragna prikazal namestnikom zunanjih ministrov zemljevid, na katerem je bila francosko-italljanska meja zarisana tako, da je Italija dobila Monaoo, Nico in ve* vzhodni del francoskega departmenta Alpcs Maritimes. Di Soragna si je upal trditi, da je to naravna meja, ki so jo začrtali enajslavnejši momljcpt-soi kot naravno mejo med Francijo in Italijo». In ne da bi se sramoval goro-stasnosti i» smešanosti svojih trditev, je navedel v podporo svoje teze Plirrija mlajšega in Nostradamusa.» Zakaj se vendar ni skliceval na Julija Cezar ja,,ki je zavojeval vso Galijo, Španijo in prišel celo v Anglijo t» List nadaljuje: *V Nici je 18. aprila Maurio Thorez naznanil, da bodo Italijani kmalu zahtevali Nioo in Bavojo. »Kot teta 1919 glede Reke — j- izjavil podpredsednik Vlado Thorez, — in danes glede Trsta, slišimo že kričati ena Beograd», in pričakujemo pri tem, da se bo kmaiu slišal klio trta Nico» ali celo ena Pariz!*. Humanitč poudarja v zaključku: sin zakaj bi se italijanski fašisti sramovali zahtevati francosko ozemlje, dokler Bidault podpira njihove zahttevo po Trstu 1*. Bidault o pariški konferenci London, 29. VZN. — Francoski zunanji minister Georges Bidault je v Parizu poudaril potrebo po enotnosti, če hočejo zmagovite velesile ohraniti izvojevani mir. Po Bidaultovem mnenju je prezgodaj soditi o tem, kakšne izglede imajo zunanji ministri za dosego sporazuma, ko se bodo spet sestali 15. junija, O Trstu še niso izrekli zadnje besede. Kar se tiče bivših italijanskih kolonij, bi lahko zunanji ministri dosegli kak uspeh na podlagi francoskega načrta, ki temelji na italijanski zaupni upravi v kolonijah. Bidault je obžaloval, da so v nemškem vprašanju dosegli tako neznatne uspehe. Razdelitev področja v dva dela, vzhodni in zahodni ne bi bila nobena rešitev, četudi bo to bila neizogibna posledica, ako ne bi dosegli sporazuma. Bidault Zeli, naj bi bila mirovna konferenca v julijh po predhodnem sporazumu med štirimi zunanjimi ministri, ker po njegovem mnenju končne odločitve ne morejo odlagati v nedogled. Romunski ministrski predsednik Groza odHikovan Bukarešta, 29. - VZN — Dne 27. maja je kralj Mihael v mestni palači v Costanzi podelil ministrskemu predsedniku dr. Petru Grozi red «za zvesto službovanje, prvega razreda. Pred podelitvijo reda je ministrski podpredsednik prečital kraljevski ukaz, ki poudarja delo Grozove vlade, ki ji je uspelo olajšati težek položaj države po vojni. Znala jg med drugim pričeti z obnovo in preporodom na vseh poljih gospodarskega življenja s tem, da je mobilizirala vse ustvarjalne sile v državi za izpolnitev obveznosti premirja, okrepila je mednarodni ugled države z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo, Združenimi državami in Veliko Britanijo, obnovila je vezi sodelovanja z vsemi prijateljskimi sosednimi državami in dosegla dokončno priznanje transilvanskih meja. Žrtve pri protianglešklh demonstracijah v Aleksandriji Kairo, 29. AFP — Sidky Paša, egiptovski ministrski predsednik, je danes objavil v narodni skupščini podatke o žrtvah protlangle ških nemirov 4. marca v Aleksandriji. število ubitih: Egipčanov 27, Angležev 2, ranjenih: Egipčanov 340, Angležev 4. Do sedaj niso bili teh številk objavili Javnosti. Bitka pri Manili Manila, 29. - Asa. Press — Poro. čajo o 12 urni bitki vojaštva in policije proti 2,000 gverilcem, pri Pampanga3u 100 km severno od Manile. Gverilci so nasprotniki novo izvoljenega predsednika Manue-la Roxasa. Ubita sta bila dva policaja, več drugih pa ranjenih. Nikake druge odločitve kakor priključitev JK s Trstom k FLRJ Vodji delegacije Julijske Krajine in Trsta tov. Francetu Bevku PARIZ V imenu antifašističnih množic tržaškega okrožja, Slovencev in Italijanov, Vam in vsem članom delegacije, pošiljamo naše iskrene pozdrave. Z velikim veseljem in zanimanjem sledimo Vašemu delu, ki bo mnogo pripomoglo k dokončni pravični rešitvi pripadnosti Julijske krajine. Pravična rešitev — priključitev k Jugoslaviji — zahteva, ki jo je naše ljudstvo že-neštetokrat izpričalo ob najrazličnejših prilika\ edina lahko zagotovi mir v tem delu Evrope. Taka rešitev pa pomeni tudi najdoslednejše izpolnjevanje načel Atlantske listine, sklepov teheranske in potsdamske konference v smislu demokracije in bratstva med narodi. Ob tej priliki ponavljamo inVam zagotavljamo da Vaše delo, ki ga opravljate, tolmači naše želje in zahteve in Vas prav zaradi tega prosimo, da s tem delom nadaljujete in s tem prepričate vso svetovno javnost o upravičenosti in utemeljenosti naših zahtev. Globoko zaupamo Vašemu delovanju, katerega smo pripravljeni podpreti z vsemi našimi silami. S tem še enkrat poudarjamo, da ne moremo sprejeti nikake drugačne odločitve o naši pripadnosti, kakor priključitev celotne Julijske krajine in Trsta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Okrožni odbor SIAU za tržaško okrožje NemSko brodovje dodeljeno 18 državam Bruxelles, 29. . VZN — Predsednik medzavezniške agencije za voj-odškodnino, je sinoči naznanil, da jo večji del nemškega trgovskega brodovja, ki so ga dali na razpolago 18 zavezniškim državam, včeraj postalo njihova last. Brodovje obstoja iz 249 ladij ter šteje v celoti 689.286 ton brutto to-naže. Velika Britanija je dobila 90 ladij v celoti 353.512 ton. Nizozemska 20 (51,916 ton), Avstralija 1279 ton, Kanada 10.797 ton, Indija 2594 ton in Novi Zeland 1418 ton. Brazilski mogotci so podpirali Franca Rio de Janelro, 29. - Tass — List «Diretrices» je objavil članek, ki razkrinkuje znanega fašista in lastnika zavarovalne družbe «Sudame-rica», Larra Goita in druge brazilske kapitaliste, ki so med vojno pomagali Francu. Po teh obvestilih je Larra Goite svojlas posedoval v Francovi Španiji 23,400.000 cruseirov, ki jih je vložil v razna finančna, prevozna in industrijska podjetja. Leta 1945. je poslal Francu 68,200.000 cruseirov. List poudarja, da Larra Goite v zadnjih letih namerno ni Investiral prav ničesar v brazilsko industrijo, porabil pa Nismo pozabili ničesar Mussolini pohvalil nadškofa Margottija je ogromne vsote Francove politike,- za finansiranje Sestanki namestnikov zunanjih ministrov ■ Pariz, 29. AFP — Namestniki zunanjih ministrov, ki so »e danes sestali, uo sklenili ustvariti pododbor izvedevcev, ki bo imel nalogo preučiti vprašanj« Izkoriščanja treh hidrocentral v dolini Roya. Namestniki »o obravnavali tudi vprašanja razorožitve in vprašanje italijanskih ln balkanskih vojnih zločincev. Na jutrišnjem sestanku bodo preučili avstrijski memorandum o avstrijsko-italijanski meji. 30. maja bodo namestniki zaslišali Italijanske in avstrijske zastopnike. 31. maja bodo namestniki izvedli zaključke iz izjav avstrijskih in italijanskih zastopnikov ter bodo preučili poročilo Izvedencev o mornarici in Italijanskih reparacijah. Se tesnejše sodelovanje med ZSSR in Poljsko V razgovorih med predsednikom mlnistr. sveta ZSSR Stalinom in ministrom za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotovom na eni strani in delegacijo poljske vlade ca drugi strani so razpravljali o nadaljnjem razvoju in utrjevanju prijateljstva ter sodelovanja med sovjetskimi in poljskim narodom. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta črtali vse finančne obveznosti, ki »o nastale med vojno v zvezi z oboroževanjem in preskrbo poljske armade, obenem z obveznostmi bivše vlade genepala Syko>rske-ga, kakor tudi obveznosti, ki so nastale kot posledica pošiljk poljske vlade za Rdečo armado v omenjenem času. Toliko časa, dokler Poljska ne JNtončnl H^u, 29. • ameriški sporazum , AFP. — Po u-finančni misiji »e to-ek zvečer podal iz bo'V^n* v Nerw Tork, od ko-^ °«potoval a letalom v Pa- ■Porazum črta vojne 1*° dosegli znesek 1800 :k pred-milljonl o posojilu ln na- Nladinska železnica Brčko-Banovltl Beograd, 29. - Tanjug — Po poročilih bo druga skupina graditeljev mladinske železnice Brčko -Banoviči, ki bo prevzela delo ob koncu junija, dvakrat tako močna kot skupina, ki dela sedaj. Skupina bo Jtela 25.000 mladincev in mladink, ln bo sestavljena v glavnem iz dijakov srednjih šol. Štabi mladinskih brigad se že pripravljajo na prihod druge skupine. Pripravljajo nove obleke in obutev. Dobili so 24.000 parov novih čevljev in sedaj pripravljajo 20.000 delovnih oblek. Pričelo se Je delo za izkop predora v bližini Tinje, 53 km od Brčkega. V Beogradu se je pričel tečaj za mladince, ki bodo delali v drugi skupini. Tečaj yodijo strokovnjaki, ki bodo vežbali mladino v najvažnejših delih za gradnjo železnice. Tečaja se udeležuje 2.500 mladin. cev, ^°'arJ®v. Ta znesek pred- N 2-MO S £ *akoa» le totom 840 milijonov, S * ranči ja dala ZDA za vza- t®bdj0 Qlc>'s v toku kampanje za *K>v’ega sporazuma bo l. pr°toa: * ** w",30nov dolarjev od ban. J.^Jnuv«, h!411 d1|Jonov v dobavah. Ta h ^°'>ftv*i Izvršene pred ^ iu 0,1 •°p- ^ P"«* V'12 TOilU “S V Francll1’ '<£■22-=- ' nakup preko- <* 'iB l\ ApP- - Poslanska 1»aiRltu,0vi n!?!?1 Sppeie,a * 338 - W ^"ttlot Dl)1?8, kl ffa Je pr-'ed' V ^ °dobrtf dobav- ln kl ^ .o*ta ,ev •ktopa vlade, da )^'^viu.,?ej'lMn9ntu Pf»dlog ^ . * hekaterfh panog m^eklar8te» Industrij«, Delitev zemlje v Vojvodini dobro napreduje Beograd, 29 Tanjug — V zvezi agrarno reformo v Vojvodini je do 26. maja tega leta sprejelo zemljo na osnovi zakona o agrarni refor-70.000 oseb. Do sedaj jo bilo razdeljenih 92.000 hektarjev zemlje. V kratkem bo dodeljena zemlja nadaljnjim 17.000 osebam. Mladina bo Izsuiila 4C00 ha zemlje Beograd, 28. - Tanjug — Včeraj Je bila svečana otvoritev melioracijskih del v Posavini zapadno od Beograda, 800 mladincev, ki Je nedavno prišlo sem,„si je izbralo rojstni dan maršala Tita za prvi dan dala na osušitvi 4000 hektarjev plodne zemlje, ki je bila doslej vedno pod vodo! Ta melioracijska dela bodo za gotovila hrano in zdravje 25.000 prebivalcem tega področja. Včerajšne svečanosti se je ude ležll minister za javne dela Jugoslovanske vlade Vlada Ze^ia n,! nister za javna dela Srbije Aleksa Tomič, številni poslanci ln zastopniki ustanov ministrstva del. javnih ‘'išSiS*v Jftvncm b,te- tfti 'J*trij» i"kov>to organizacijo ' t^bat« »o trajale dva Angleško - indijska pogajanja Stavka mornarjev New Tork, 2* VZN. -poroča iz Montreala, da je s pet tisoč mornarjev za plovbo po Velikih jezerih povzročila zastoj 61 ladij. Moskva, 29. Tass. — V članku, j ki je posvečen pogajanjem v Indiji, poudarjajo «Izvestja», da niti narodni kongres, niti mohamedanska liga, nista objavila svojega u-radnega stališča glede načrta britanske vladne misije. Večina glavnih listov kongresne stranke opozarja, da so Številni členi načrta nesprejemljivi, vendar pa pozitivno ocenjujejo iniciativo poslanstva. Izjava o bližnji sestavi začasno vlade Je povzročila poe-ebno zadovoljstvo v vodilcih krogih kongresa. Iz člankov vodilnih časopisov kongresne stranke in iz Ghandije-vih izjav izhaja, da je narodni kongres mnenja, da boeta ustanovitev začasne vlade in sklicanje ustavodajnega organa dovolila kongresu, da bo po ustavni poti uresničil svoje cilje, ne da bi mu britanski načrt vezal roke. Verjetno zaradi tega ln ne zaradi značaja britanskega načrta so nekateri voditelji narodnega kongresa zavzeli naklonjeno stališče do tega koraka britanske vlade. Vendar pa številni lodljski listi ne izražajo teh upov in »e na splošno negativno izrekajo glede novega britanskega načrta. Izjava Pe-thicka Lawrencea, da bodo britanske čete ostale v Indiji najmanj za vso dobo izdelovanja ustave, Je povzročila v indijskih naprednih krogih veliko razočaranje. Po mnenju naprednih'kregov kerak britanske Stavkovno vprašanje v ZDA Washington, 29. - AFP — Prezi-dent Truman, je odklonil ugoditi prošnji nekih članov senata, naj bi spremenil svoje stališče v delavskih vprašanjih, ki ga Je podal v soboto v kongresu. Pravijo, da ho. če prezident imeti pravo moč za mobilizacijo delavcev v primeru stavko proti vladi, sicer pa da je pripravljen ponovno proučiti navedeno prošnjo, če »e bo naglo našla rešitev v vprašanju stavke premo-garjev. New Tork, 29. - AFP — Ko »ta odhajala s konference, kl ata jo imela • prezldontom Trumanom, sta ae Krug ln Lewis vzdržala vseh komentarjev. Tajnik p rezidenta Ross je izjavil, «da Je bil dosežen znaten napredek*. Pogajanja so se vršila sinoči. vlade ni preračunan na Indijsko neodvisnost, temveč bi nasprotno njegovo sprejetje aamo še otežko-čtlo uresničenje popolne neodvisnosti Indije. Dejansko, zaključujejo clzveet-ja», je načrt v mnogočem podoben vsem dosedanjim ustavnim reformam, kl Jih je uvedla britanska vlada v Indiji. Ta načrt daje aioer nekatere koncesije zahtevam narodnega gibanja, določa pa enako kot prejšnje ustavne reforme u-vedbo ukrepov, kl bi dali Angliji nove možnosti za slabljenje narodno osvobodilnega gibanja. Indijski napredni krogi »e boje, d« bo »prejetje načrta britanske misije samo povečalo verski neslogo in dvignilo vpliv takih branikov reakcije, kot so indijski princi, v vnem indijskem političnem življenju. demokracije v Turčiji in ostrih političnih borb, katerih prizorišče bo postala ta dežela, ki Je bila vajena totalitarnih režimov. KRATKE VEST/ Nezadovoljstvo vTarčijl z notranjepolitičnim položajem Ankara, 29. - AFP — Prvič po več kot 20. letih lahko turška republikanska ljudska stranka, kl je bila do sedaj edina stranka, ugotovi, da se manjša njena popularnost in da ae njeni pristaši odvračajo od nje. Turčija Je na poti globokih po. litičnih sprememb. To je pomen zadnjih občinskih volitev, ki niso imele same po sebi nikakega važnejšega pomena, kl pa predstavljajo prve volitve po vojni. Naj bodo kakršni koli vzroki vo-livne abstinence, dejstvo je, da Je veliko število volivcev odklonilo izpolniti nujns nasvete republikanske vladne stranke. S tem da je odklonilo iti na volišča ln glasovati za eno* samo stranko, je ljudstvo hotelo protestirati proti vsemogočnosti te stranke in izraziti po drugi strani nezadovoljstvo z notranje političnim položajem Turčije. Značilno je, da Je bila Ankara, kl so jo doslej Imeli za trdnjavo republikanske stranke ln simbol njenega uspeha, med mesti, kjer je bila volivna udeležba najmanjša. Bilo je mogoče pričakovati, da se ne bo v tej deželi, ki je ostala izven vojne, izvršila nikaka sprememba. Sedaj pa te zdi gotovo, da si turško ljudstvo želi kaj drugega, kar je sedaj še nejasno ln nedoločno, kar bo pa nujno prišlo. Te volitve so prvi simptom nastopa resnične BEOGRAD. Včeraj je z letalom odpotoval iz Beojjrada v Moskvo sovjetski filmski režiser Abraham Rom, kl mu je bila poverjena naloga, da vodi režijo filma «Nova Jugoslavija*. Z njim je odpotovala tudi skupina filmskih Igralcev, ki je sodelovala pri tem filmu ln ga dokončala, DUNAJ. Zavezniška komisije za -radijske oddaje je prepovedala vse oddaje radijskih amaterjev na vsem področju Avstrije. TEHERAN. Davi j« radio Teheran oddajal izjavo, kl pravi da je perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh včeraj brzojavil azerbajdžanskemu voditelju Pishe-variju in ga prosil, naj bi poslali dva častnika, ki sta zdaj v zaporu v Tabrisu, nazaj v Teheran pod oblast osrednje vlade. Komaj eno uro po prejemu brzojavke je Pia he vari odgovoril pritrdilno t obvestilom, da bodo oba častnika v spremstvu poslali v Teheran. NEW TORK. Leon Blum Je odpotoval danes predpoldne z letalom v Pariz. NEW TORK. Glavni tajnik ZN ne bo vpisal na dnevni red siamske pritožb« proti Franciji. ŠIBENIK. — Dela pri graditvi novih pristaniških naprav zelo hitro napredujejo. Za ta dela Je blio določenih deset dni, a izvršili so jih v peUh dneh. Postavili so 2e betonske bloke v dolžini 96 metrov, zdaj pa delajo nadmorske dele pri stanišča. Vsa dela bodo izvršili do septembra. Povprečna globina, na kateri grade obalo v Dobriču, znaša 10 metrov, kar pomeni, da bodo mogli pristajati tudi parniki največjo tonaSo. Landsberg, 29 AFP — Sinoči Je bilo obešenih 27 od 40 oseb, kl so zakrivil« grozodejstva v koncentracijskem taborišču v Dachau ki so ga ustanovili Nemci. Kakor je znano, je bilo na razpravi obsojenih na smrt 36 izmed 40. obtoženih. Pozneje je bilo 8 obtožencem spremenjena smrtna kazen v doživljenjsko ječo. bo zgradila svoje lastne oboroževalne industrije, bo vlada ZSSR preskrbovala poljsko armado z o-rožjem in munlcijo na dolgoročni kreditni račun z bodočimi skupnimi finančnimi transakcijami. Glede na pomanjkanje potrehnih rezerv tujih valut, kakor tudi na težave, na katere je poljska vlada naletela zaradi povračila poljskih zlatih rezerv, ki so Jih med vojno depo-nirali v inozemstvu, Je sovjetska vlada Izrazila pripravljenost, da da poljski vladi pomoč v obliki kredita iz svojih lastnih virov zlata, da bi se mogle zadovoljiti najnujnejše gospodarske potrebe Poljske. Sovjetska vlada je pripravljena, da pomaga Poljski, kakor določajo že prejšnji sporazumi, in pod-vzame potrebne ukrepe za preskr-bovanje Poljske z živili, za katere j« na Poljskem še vedno pomanjkanje, ki je nastopilo kot posledica vojne. Ko so izmenjali mnenja gl«de vprašanj, kl se nanašajo na Nemčijo, pa tudi glede ostalih vpraša nj, pri katerih sta zainteresirani obe vladi, se je pokazalo, da zastopata isto stališče In da soglašata, Pogajanja so vodili v duhu popolnega prijateljstva, medsebojnega razumevanja ln prisrčnosti. Poljska se je umaknila z letalske konference Montreal, 29. * AFP — Na današnji letalski konferenci je bil pomemben dogodek Izjava ameriške delegacije, da je tajništvo sprejelo iz Varšave obvestilo, ki ga lahko tolmačijo, da se bo Poljska umakni, la iz te organizacije*. Poljski delegati, katerih skorajšnji prihod je bil najavljen že mnogo dni, niso prišli v Montreal. Vzrok za to odločitev je udeležba zastopnikov Španije in Portugalske na tej skupščini. V dftnašnji in naslednjih številkah, ko se bomo ukvarjali z delom goriškega nadškofa in tržaškega škofa v preteklosti izjavljamo, 'da se ne nameravamo vtikati v škofijske posle, kl zadevajo vero in cerkev samo. Gre nam le zato, da prikažemo fašistično poreklo dela teh dveh vladik, ki sta se politično tako kompromitirala, da je njuno vztrajanje na škofijskem sedežu v Gorici in Trstu veri in cerkvi v škedo — da krivice ljudstvu, ki s tem z dneva v dan rase, niti d« o-menjamo. UREDNIŠTVO GoriSki prefekt Cavani je IT. funija 19/,0. poslal uadSkofu Mar-gottiju pismo sledeče vsebine: «Pre vzvišenemu monsignorju Karlu Margottiju, nadškofu gorl-škemu! Zelo me veseli, da Vaši visokosti lahko »poročim vsebino brzojavke, ki ml jo Je poslal Duce: BRAL SEM POSLANICO NAD. ŠKOFA MARGOTTIJA. RECITE MU, DA SO NJEGOVE BESEDE VREDNE ITALIJANA IN DUHOVNIKA. IZRAZITE MU MOJE DOPADENJE. MUSSOLINI. (Brzojavka nosi št. 45775 ln je poslana iz Rima 16. junija 1940. ob 14. uri). K Dučejevim besedam želim dedati izraze svoje globoke hvaležnosti, spričo dejstva, da Je Vaša visokost tudi v sedanjih izrednih okoliščinah (Italija Je namreč pred 6 dnevi zahrbtno napadla Francijo, da bi bila deležna bogatega plena. Po zlomu Francije so pričakovali kapitulacijo Britanije. Op! ur.) dala dokaze globokega patriotizma. Z vdanim spoštovanjem Aldo Cavani*. prefekt , Ne vemo, kje je sedaj bivši fanatični prefekt Oavani, im kakSna usoda ga Je doletela; morda se je celo zgodilo, da ni več prefekt. Točno pa vemo, da je nadškof Margatti Se vedno no svojem starem mestu, kljub temu da se je zaradi svoje protislovenske fašistične politike v Gorioo vrnil le t pri vat no* brez vsakega sprejema,. na izrecno zahtevo svete stolice, a le za toliko časa, da uredi svoje osebne in Škofijske zadeve in vzame slovo od Škofije, kateri se bo odpovedal.* (Iz uradnega pisma monsignorja Valentinčiča, poslanega PNOO-]u, dne 6. julija 19)5.). Vsekakor zelo zamotane morajo biti tako nadškofove osebne, kot Škofijske zadeve GoriSlce Škofije, da jih nad-kof Margotti v enajstih mesecih »i mogel urediti. Razumljivo je, da se Skof, ki je dobil tako visoko pohvalo od samega Mussolinija, ne more kar tako odpo- vedati Škofiji, ki jo je upravljal z Mussolinijevim dopadenjem; Se prav posebno teiko je slovo v času, ko se od vsakega zvestega služabnika faSizma zahteva, da v tem kritičnem trenutku stoji trdno na braniku italijanstva Julijske krajine. Iz tega razloga morata bržkone ostati na svojih mestih tudi oba, na Mussolinijevo zahtevo postavljena škofa, San fin in Margotti, zvesta služabnika fašizma. (V prihodnji številki bodo naši čitatelji imeli priliko brati Margotiijev odgovor na gornje pismo prefekta Cavanija). Sovjetsko odposlanstvo v severni Italiji Rim, 23. . VZN — Sovjetsko odposlanstvo je obiskalo pretekle dni industrijske naprave v severni Italiji. V pristojnih krogih upajo, da so obiski sovjetskih predstavnikov, v zvezi z možnimi sovjetskimi naročili italijanski industriji. Ob grožnji bajonetov London, 28. - AFP — V svojem komentarju o nedavni deklaraciji prezidenta Trumana glede ukrepov, ki jih je bil pripravljen izvršiti, da bi zadušil stavko, Je James Patton, predsednik narodne zveze farmarjev ZDA, ki je sedaj v Londonu, dejal: «To je prava sramota za ZDA*. «Nikdo izmed nas ni mogel sanjati, da bo predsednik ZDA priporočal prisilne mera proti ameriškim državljanom in da bodo člani poslanske zbornice, ki so bili izbrani od svobodnih mož, izglasovali ukrepe, ki stremijo za tem, da bi njihovi sodržavljani morali delati ob grožnji bajonetov.* Številni vojaški dezerterji London, 29. - AFP — Po vesteh iz raznih evropskih prestolnic pripisujejo novi val zločinov v velikih središčih Francije, Belgije In Holandske tisočem vojaških dezerter, jev ki se svobodno gibljejo v Za-padni Evropi. Število zločinov katerih krivci bežijo pred sodisdem v prestolnice sa-padne Evrope ni bilo nikoli tako veliko in zdi se da se bodo se pomnožili. Nekateri cenijo število dezerterjev na 60.000 izmed katerih je večina Amorikancev, toda Angleži In Kanadci so tudi zelo številni. Več dezerterjev si je v nekolikih »podvigih* nabralo premoženje v Franciji in Belgiji. Neki Amerika-nec, ki Je bil prijet zaradi umora v Parizu, si je kupil tri hlrfe. Volivna kampanja v Italiji Togliattijev In Lombardijev govor Rim, 29. • AFP — Palmlro Togliatti, italijanski pravosodni minister in vodja komunistične partije, ter Lombardo, državni podtaj. nik in eden izmed voditeljev socialistične stranke, sta danes govorila po italijanskem radiu. V svojem volivnem govoru je Togliatti podal pogoje za obnovo dežele, ki bi bili po njegovem mnenju sledeči: Dežela ima potrebo pravičnega miru, ki bi ji zagotovil popolno neodvisnost. Dalje potrebuje stalen demokratičen režim, kl bi ga podpirale široke ljudske množice. Izražajoč željo, da bo velika republikanska zmaga zagotovila svobodni izraz vsem političnim strujam, Je Togliatti izjavil, da je pristaš dvodomnega sistema, druga zbornica pa mora biti izvoljana demokratično. Sporazum med veliki-, ml demokratskimi ta republikanskimi strankami bo zagotovil obnovo dežele.* Lombardo, socialistični voditelj, je grajal Viktorja Emanuela IH, ki je izročil vso oblast človeku, kl Je pripeljal Italijo v katastrofo, nje- gov naslednik pa sedaj ponovno go. vori o ustavnih svoboščinah, da bi poskušal vznemiriti vest italijanskega ljudstva. Glede mednarodnega položaja je govornik naglasil napredek »ocia listov, kl vladajo sami ali z drugimi strankami v večini demokratskih držav. »Italijanska socialistična stranka*,. je zaključil govornik, »Je sovražnica totalitarizma ter skuša zagotoviti svoboden izraz vsem političnim strujam.* Povratek 588 italijanskih vojakov iz Jugoslavije Benetke, 29. - VZN — Z ladjo »Plavnik* je prispelo lz Jugoslavije 588 Italijanov, ki «0 se borili v bataljonu »UnitA* s Titovimi partizani. Povratniki, od katerih Jih je nekaj v spremstvu žen, ■ katerimi bo se v Jugoslaviji poročili, so vsi zdravi in so izjavili, da so zadovoljni z ravnanjem jugoslovanskih oblasti In prebivalstva. V prihodnjih tednih pričakujejo v Benetke prihod nadaljnjih 1500.2000 Italijanov, kl so še v Jugoslaviji. Jugoslavija-Ceškoslovaška 3:2 Praga, 29. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga poroča: V navzočnosti 7.000 gledalcev ata bili danes odigrani zadnji dve srečanji v teniškem dvoboju za Davisov pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Dvoboju so prisostvovali jugoslovanski veleposlanik v Pragi dr. Cernej z osebjem veleposlaništva, češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk ln sovjetski veleposlanik Zorin. Jugoslavija Je dobila dvoboj a končnim rezultatom 3:2 in se s tem kvalificirala v semifinale evropske cone. Prvo igro v singleu sta odigrala Jugoslovan Mitič in Cehoslovak Vodička. Mitič je pokazal sijajno igro ln zmagal z rezultatom 6:8, 6:0, 6:0. Vodička se je Mitiču nekoliko upiral samo v prvem setu. Mitič Je bil danes v odlični formi. Drugi single sta igrala Punčec za Jugoslavijo in Drobny za Češkoslovaško. Drobny je z odlično in silovito igro s precejšnjo lahkoto pre. magal Punčeca z rezultatom 6:4, 6:4, 6:2. Jugoslovanski predstavniki bodo igrali jutri kot predstavniki zagrebškega teniškega kluba Slavija proti češkoslovaškemu teniškemu klubu. Te igre so bil« m Jugoslovansko moštvo zelo dober trening pred dvobojem s Francijo, ki bo odigran v Parizu od 9 do 11. Junija. Jugoslovanski predstavniki bodo odpotovali v ponedeljek 3, junija iz Prage naravnost v Pariš Ob treh nesprelemlllvlh črtah Branimo naša življenja branimo naše šole Ni samo naključje in tudi ni edini, ša manj pa glavni razlog znani Baraga, da je vprav vprašanje slovenskega Šolstva ono, ki je povzročilo tn povzroča največ nesporazum mov in zagrenjenosti med našim ljudstvom in ZVU. Po kapitulaciji Italije je bila prva skrb našega ljudstva obnova, po fašizmu popolnoma uničenega, slovenskega šolstva. Gredi borbe je nastajala nova, zares svobodna šola, za katero je bilo ljudstvo pripravljeno na vse žrtve. Z zastavami in petjem so odhajali ljudje k otvoritveoi šolski maši. Ljudstvo je začutilo, da je s pojavom svobodne $ole zaključeno poglavje počasnega kulturnega umiranja našega naroda. Ko pa je po končnem porazu r.^afašlzma hotelo naše ljudstvo do kraja urediti svoje šolstvo, ie prišla ZVU in pričela »urejevat'* naše šole po svojam načrtu in svojih namerah, ne da bi spoštovala pravico našega naroda*, da si svoje kulturne u-rtanove ustanavlja in ureja tako. kakor se to »klada z našim značajem, razvojem in mlzelnovj-). časno Je, da Je to tuje vmešavanje v naše kulturne zadeve rodrio r dpor, zlasti ko so je pokazalo, da ja to »urejevanje* daleč od nače’a enakopravnosti. Kakor se to čudno sliši in kakor je to dovolj žalostno, mora naša šola prav tako kakor v času nacistične okupacije stati v borbi za o- brambo svoje svobsde in svojega slovenskega značaja. Ta obramba ratn je prinesla očitek, da vnašamo v Selo politiko. Ce je obramba svobodnega razvoja slovenskega šolstva in celo njenega obstoja politika, potem imajo oni, ki nam očitajo »politizacijo* prav. Da, nova slovenska šola, ki Je nastala sredi regljanja strojnic in ob krvavenju naših najboljših borcev, se noče in se ne bo nikdar odpovedala svoji veri, da ji je zagotovljen razvoj in za naš kulturpi dvig u-spešno delo edino v svobodni Jugoslaviji. Očetje in matere, starejši bratje in sestre slovenskih učencev eo se aktivno udeležili borbe za osvobojenje. Zato hočejo, da bodo naši otroci poznali težko ceno, ki smo jo plačali v krvnih in materialnih žrtvah. Naš mladi rod hočemo vzgojiti v spoštovanju V3ch teh žrtev in v trdni odločnosti, braniti priborjeno svobodo na vsakem koraku, na vseh poljih, torej tudi svobodo slovenske šole. To je edina «politika», ki jo hočemo uvesti v naše šple. Da je ta »politika* le cbramba golega žlv-lienja in obstoja slovenske Šole v Primorju, nam najlepše izpračuje pojav znamenitih »strokovnjaških* črt, ki so jih potegnili brez vsakih pomislekov čez zemljevid naše dežele in bi Jih tudi bgez očitka vesti zarezali v živo meso našega naroda, če bi mi sami in z nami ves resnično demokratični svet dopustil tako brezvestno operacijo. perialno veličino, caj se kljub raznim »strokovnjaškim* črtam sprijaznijo z dejstvom, da so svoje »poslanstvo* za vselej opravili. Našo slovensko ljudstvo in z njim vsi italijanski resnični demokrati (in tudi v tem je naša velika moč) je trdno odločeno, da ne bo dopustilo povratka Rapalla in d’Annunriejevih pustolovščin. DRAGO PAHOR Dobra srca Zgodovina naša učiteljica Pred Rapallom Is nauka preteklosti nam je namreč jasno, da jo zagotovljen svoboden razvoj slovenske in tudi italijanske šole na Primorskem edino v okviru demokratične Jugoslavije! Vsaka druga rešitev državne pripadnosti naših krajev bi silno omejila razvojne možnosti r.ašemu šolstvu, če bi ga, zlasti v Trstu, popolnoma ne zatrla. Prišlo je v navado, da se vse protislovenske grehe Italije pripisuje fašizmu. »Nova demokratična Italija bo nasproti svojim manjšinam pravičnejša. Tako zatrjujejo in bi na-sradi o tem prepričah. Toda prav borba za slovensko šolo na Primorskem Je zgovoren dokaz, da nam je šolstvo odrekala že predfašistič-na, takozvana demokratična Italija. Da, še celo več: borba za slovensko šolo sega daleč v prejšnje stoletje; V ono dobo, ko so politiki zedinjene Italije zasnovali načrt o italijanskem imperiju. Tako nismo mogli Slovenci niti v rajnki Avstriji nikoli doseči ustanovitve slovenskih osnovnih čol v Trstu, četudi »mo se zanje upravičeno potegovali na osnovi S 19 avstrijske ustave o enakopravnosti narodov. Le zaredi čuvanja »ita-lijanstva* Trsta ni nad 4000 mestnih slovenskih otrok (statistika iz leta 1916. navaja število 4232) imelo Javne, državne ali občinske šole. Slovenci smo se morali zateči k samopomoči in ustanavljati zasebne šole. Toda italijanski Imperializem Je šel še dalje. S svojo šolsko družbo »Lega Nazionale* je posegal v čisto slovensko ozemlje. Cela tri desetletja se je do prve svetovne vojne razvijala med »Lego Nazionale* tu »Družbo sv. Cirila in Metoda* borba za duše slovenske mladine. Kdo j« bil krivičen napadalec in kdo v opravičeni obrambi nam je vsem Jasno. Italijan Atigelo Vivan-te piše v svoji knjigi «L‘irredeniti-smo adriatfco*: eLa L''ga latta per condurre fandulli di fondo etnioo slavo attraverso la scv.ola a una ooscienza italiana» in nekaj vrstic niže pravd: »La Cirilla (CMD) tn-veoo mira a svUuppare la cultura dei suoi alunni sulla base etnica originaria.* Daces je moderno, da se vsakemu objektivnemu Italijanu obesi pridevek »vendnto*. Tako Je v nevarnosti tudi Vivante, da ga zaradi objektivne ugotovitve proglasijo za prodanca. Zato bo prav, če navedem še priznanje, ki ga Je napisal As coli v sami spomenici »Lege Nazionale*: »Ricor-do del VII. Congresso della Lega Nazionale ad Arco (1909).» Tu piše: eCMD (s effetto altro non viole se non ohe gli Slavi sentano da Blavi.s stvo pa je da nam je ie predfašl-stična Italija zmanjšala število naših šol za 91. Razlika med to »demokratično* in kasnejšo fašiatičM Italijo je bila le ena: fašistična je bila brutalr.ejša, in kar je nameravala demokratična doseči postopoma, to je fašistična napravila na en mah, brez zavijanj in hinavskega zameglevanja. In po vsem tem naj bi še komur koli z onstran Jadrana verjeli? Končno pa zadostuje, da jih poslušamo in gledamo kako se danes obnašajo in kaj govore. Pripravljeni »o rj » za nov napadt Z/dludD! Po Rapalla Ko Je prišla Italija v naše kraje, je sicer svečano obljubljala,* »da nam bo dala več šol kakor Avstrija*, toda to so bile le besede; dej- Ce se še danes predrzne uradni predstavnik Italije De Gaaperi razlagati teorijo o kulturnem in manj kulturnem narodu; potem »mo lah-po prepričani, da bi nas jutri, če bj pripadli zopet Italiji, hoteli ponovno «osrečiti» s svojo dvatisočletno kulturo, nas »narod kravjih dekel in svinjskih pastirjev*. Pod italijansko upravo je ostala Beneška Slovenija in Trbiški okraj. Vsaj tam naj bi sedaj ta demokratična Italija preizkusila svojo širokogrudno manjšinsko politiko. Toda ne! Se one poizkuse našega ljudstva v Trbiškem okraju, da bi dobili slovensko šolo, so italijanski oblastniki zavirali. Tu pri nas je zopet vstala od mrtvih «Lega Nazionale*, ki je za nas Slovence iatc-značnica za narodno zatiranje in potujčevanje. Ta Lega je 2e tu, da prevzame poslanstvo njene istoimenske predhodnice. In tu je še ves fašistični šolski aparat, ki je tudi po zaslugi ZVU še nedotaknjen in bi jutri, če bi uspelo priključiti te kraje Italiji, takoj stopil v funkcijo. V Gorici ima Se vedno svoj »urad* tolminski šolski nadzornik Spazzapan la nedavno je openski didaktični ravnatelj Ferretti izjavil, da Je še vedno didaktični ravnatelj oele zgornje tržaške okolice. Danes ima ta*gospod pod svojim vodstvom serno italijansko osnovno šolo na Opčinah, ker pač v d~ugih vaseh zgornje tržaške okolice ni italijanskih' otrok in torej tudi no more biti italijanskih šol. Prav dobro razumemo, kaj pomeni Ferrettijeva izjava v dneh objave angleške in ameriške razmejitvene črte. Toda naj bo prepričan gospod nadzornik Spazzapan, da se v Tolmin ne bo povrnil in da bo moral v Gorici zapreti pisarno »tolminskega* nadzornika. Gospod didaktični ravnatelj Ferretti naj pa se kar ap-i fazni s tem, da bo v zgornji tržaški okolici samo ravnatelj openske šole, če ga ne bo malo temeljitejša epuraclja odpihnila tudi s tega mesta, da pride na njegovo mesto italijanski pedagog, ki bo znal podati roko sprave in sodelovanja slovenskemu učiteljstvu. Tudi vsi ostali nosilci fašistične kulture, ki čakajo, da se zopet vrnejo v naše kraje širit rimsko im- Tovariši iz Skednja so nabrali 350 lir za otroke iz Rihemberka. Uprava Dijaškega doma v Gorici se najtopleje zahvaljuje tovarišici Vilmi Molsr iz Gorice, trg Sv. Antona 3, za 15 kg fižola in 5 kg orehov, ki jih je darovala našim malim dijakom. Obljube m dejanja ZVU Ob prekinitvi prepovedi odpustov je ZVU obljubila, da bo vsaj v znatni meri zaposlila pri javnih delih odpuščene delavce. Toda kaj se dogaja? Ne samo da odpuščenih niso zaposlili. 24. t. m. so pričeli pošiljati skozi deset dni na javna dela pri Punta Sdobba (6 km od Tržiča) po petdeset delavcev letalske skupine in po petdeset delavcev mornariške skupine. To so sami delavci ki so še nameščeni pri CRDA in pri tem o-stanejo pod ravnateljstvom CRDA. Torej niti na ona pičla javna dela ki jih res izvršujejo ne pošilja-js brezposelnih! Takšna Je torej obljuba in toliko se razlikujejo od nje dejanja In po vsem tem še ni bilo ukre-njeno ničesar, da bi se odpusti omejili na prvih 2®%! Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je poslal na ZVU pismo o tem. Toda pisem je bilo že poslano toliko odziva pa... to ve dobro vsa cona A, Jcoli-ko... Prom stfasJe tteJiovn ke Vsi duhovniki, ki sts Sli skozi ogenj Santinovega Malega semenišča v Kopru, vsi duhovniki, ki ste Sli skozi ogenj Margottijeve- ga Malega in Velikega semenllča v Gorici, se Se spomnjate, ko liko smo morali pretrpeti zaradi ljubezni do svojega naroda, narodi zvestobe do svojega jezika. Kolikokrat smo skrivaj stiskali pesti in Škripali z zobmi zaradi prestanih p oniievanj. Takrat smo obetali: Pride Se dan pravice l Zdaj izpolnimo svoje obljube. Prosimo Vas za naslednjo pomoč: Polljite nam svoje spisane dnevnik ' (nekateri ste po več let pisali), svoje espomine», pisane beležke, ki jih hranite doma. Kdor jih nima, naj sede k mizi in v spomin na pretrpele dni spiSe vsaj nekaj strani spominov, pri čemer so važna dejstva, ne pa čustvene pripombe. Prosimo tudi tiste, ki so izstopili iz semeniSča! Zbrano gradivo bomo obdelali in porabili, zlasti pa v obliki broSure poslali svetemu očetu v Rim, ki naj spozna, kaj vse so morali prestati slovenski in hrvaSki seme-nilčniki v Kopru in Gorici. Na leljo se vam bo vrnilo vse posojeno gradivo. PoSljite na naslov. Prano Skrij, AjdovKina, ali ePrimorski dnevnik» v Trotu, piezza Goldoni 1. OD TRIGLAVA DO JADRANA Svino pri Kobarida POGREB DVEII PADLIH BORCEV Minulo nedeljo so v Svinu pri Kobaridu pokopali zemske ostanke dveh padlih partizanskih borcev, in sicer Volariča Franca iz Kobarida in Antona Konaveca iz Svina. Zadnji je bil politkomisar XVII. brigade »Simona Gregorčiča*. Tov. Anton je v kobariškem okraju odšel prvi k partizanom. Pogreba se Je udeležilo nad tisoč ljudi. Mladinci in mladinke vseh okoliških vasi so nosili krasne vence in šopke svežih cvetlic. Družina in vsi oetali sorodniki se naj-lopše zahvaljujejo vsem množičnim organizacijam, častitemu g. deka. nu, pevcem, darovalcem vencev in. vsem ostalim, ki kakor koli sodelovali pri pogrebu in izkazali podlima borcema zadnjo čaet. Jožefa Velikonja Idrija USPEHI OBRTNE SOLE Takoj po osvoboditvi so v Idriji ustanovili obrtno šolo, ki zelo dobro napreduje. Najlepši dokaz o napredovanju bo dala razstava, ki bo otvorjena ob zaključku šolskega leta. Učenci in učenke ter učiteljice obrtne šele so si nadele nalogo, da se morajo v teku šolskega leta čim več naučiti, da bodo priskočile na pomoč revnim otrokom. Tako so s prostovoljnim delom napravile dva bela površnika in pripravile nekaj perila za bolnico. Nadalje »o za otroke, ki prebivajo v dečjem domu v St. Petru na Krasu, sešile 123 hlačk. S tem je vodstvo obrtne šole skupno z učenkami pokazalo, da goji največjo ljubezen do vojnih sirot, ki so izgubile svoje starše v borbi za svobodo. F. V. Postojna ZENE IZ BOLJUNCA SO OBISKALE PARTIZANSKO BOLNICO Skupina 36 požrtvovalnih žena iz Boljunca pri Trstu je dne 19. t. m. obiskala partizansko bolnico v Poetojni. Zene so bolnike in ranjence obdarile s češnjami in Jajci. V ta namen so zbrale nad 150 kg češenj in večje število Jajc. Požrtvovalnim antifašističnim ženam iz* Boljunca pri Trstu se je najlepše zahvalil v imenu uprave, bolnikov in ranjencev kapetan tov. Rudi Cemažar. Zene so se z bolniki zadržale cele štiri ure. Ob odhodu so bolnikom obljubile, da se bodo kmalu povrnile. Bolniki so bili globoko ginjeni nad požrtvovalnostjo teh žena. Kobarid DELOVANJE DIJAŠKE MATICE V kobariških gorah je bilo vedno veliko razumevanje za razvoj slovenskega šolstva ie ža pomoč dijaški mladini. To razumevanje je prišlo do polnega izraza tudi sedaj ko je pričela delovati Dijaška matica. Organizacija matice zelo dobro napreduje. Doslej je v Dijaški matici za kobariški okraj en ustanovni član, 19 podpornih članov, 199 rednih članov in 8 mladincev. Poleg denarnega prispevka, ki znaša 58.428 lir, je ljudstvo kobariškega okraja zbralo že 5.629 kg krompirja, 362.50 kg fižola, 253.50 kg koruze, 3S kg masti iti drygo. Odbor Dijaške matice za kobariški okraj še vedno nadaljuje z utrjevanjem in širjenjem organizacije. Pričakuje se, da bodo tudi ostali okrajni odbori Dijaške matice, ki so v organizaciji Dijaške matice na terenu nekoliko zaostali, pohiteli z delom, da bo podrobna organizacija čimprej izvršena po vsej deželi. Gradimo in obnavljam našo skupno domovin Mladinska delovna brigada »J P. - Vojka“ ]© odš a gradit m adlnsko progo BiCko-Banovimi Spo.hjodi.CL bt o&jcw& Slovensko narodno gledališče za Trst In Primorje gostuje s Surekovo glasbeno komedijo ePesem s ceste» v režiji Milana Košiča in inscenaciji arh. Ernsta Franza po sledečih krajih Slovenskega Primorja: 30. maja ob 16. uri v tovami v Anhovem; 30, maja ob 20. uri v Kanalu; 31. maja ob 20. uri v Koj-skem; L junija ob 20. uri v Dom-bergu. Pri »Pesmi s ceste* sodelujejo: Ema Starčeva, Zlata Rodošekova, Milan Košič, Rade Nakrst, Modest Sancin, Stene Raztresen in Sandi Valič. Glasbene vložke igra glasbeni trio iz Trsta pod vodstvom tov. Ervina. 2. junija pa bo gostovalo v Vremskem Britofu z Borovo trodejaoko »Raztrganei*. Prireditve, predavanja in sestanki Zahvala Roditeljski svet za Prosek - Kon- tovel se zahvaljuje tov. Antonu Mozetiču iz Proseka, ki je daroval 1.000 lir za vojne sirote. 1.000 lir za roditeljski svet, 500 lir pa za antifašistične zapornike. Obenem se zahvaljuje tudi neimenovanemu tovarišu, ki Je daroval 500 lir v prid revnim kontovelskim dolskim otrokom. Prosvetno društvo »Ivan Kralj* iz Dom ja pri Trstu se najlepše zahvaljuje pevskemu društvu »Slavec* iz Ricmanj in pevskemu dru-tftvu »Prešeren* iz Boljunca, ki sta minulo nedeljo sodelovala na kulturni prireditvi. Zahvaljuje se tudi vsemu občinstvu, ki je na kakršenkoli način pripomoglo k uspehu priredfJve. PRIREDITEV NA OPČINAH. Šolska mladina z Opčin in iz Gro-pade nastopi danes 30. t- m. ob 19. uri z enodejankama »V pustni noči* in »Škrati*. Starši, pripeljite vaše malčke! KULTURNI KROŽEK »KRALJIC*. V petek 31. t. ih. ob 20. uri bo v prostorih krožka pevski večer s sodelovanjem mešanega zbora »Elmil Adamič* iz Skorklje in igralske skupine »Centro di cultura po-polare*. Izkupiček gre v korist »Tedna za otroka*. Sledi ples, loterija in razne burke. Prost vstop. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU. V soboto 1. junija ob 20.30 uri bo v dvorami prosvetnega doma (Ricreatorio) prvi občni zbor. Prosvetno društvo »TRIGLAV* iz Tržiča ob Sočf priredi danes ,dne 30- t. m., popoldne ob 15.30 zanimivo igrico pionirjev «Povodni mož*, in sicer v dvorani Circolo Arte e Cultura, viale del Porto, zvečer ob 20.30 pa ples. Vabimo k obilni udeležbi. PREDAVANJE ZA PLANINCE. V kulturnem krožku »Tomasi* bo nocoj ob 20. uri predavanje o za-padnih Julijskih Alpah s skioptlč-nimi slikami v barvah. Predavanje bo v italijanščini. Izleti PLANINSKI TABOR NA NANOSU ZA BINKOSTL Prvi. planinski tabor v svobodi se bo vršil z veliko slavnostjo na Nanosu. Vsa društva in organizacije to in onstran črte naj na binkoštne praznike opuste vse prireditve. Prihitite kresovat In taborit že v nedeljo zvečer pod Suhi vrh na Nanosu. Na binkoštni ponedeljek začne ob sončnem vzhodu spored. Podrobneje bomo še pisali. PROSVETNO DRUŠTVO »SEŽANA* priredi danes izlet v 5e-pulje. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Zbirališče na trgu prod cerkvijo, odhod ob 14. uri. SLOVENSKA PROSVETNA SVEŽA ZA PRIMORJE IN TRST vabi vsa prosvetna društva in pevske zbore, da se udeleže 10. junija t. 1. velikega planinskega tabora na Nanosu. Nad 280 mladincev in mladink se je zbralo danes v Postojni iz vseh delov cone B. Odpravljajo »e, da skupno z drugimi tovariši mladinci iz vse Jugoslavije pomagajo pri zgraditvi mladinske proge Brčko- Banoviči. Navdušeno petje teh mladih moči je odmevalo v jamskem hotelu, kjer so se zbrali, da izvolijo delovni štab. Tam smo obiskali te pionirske prostovoljce in Jih našli v najboljšem razpoloženju. Vsi naenkrat so nam hiteli pripovedovati o navdušenem pozdravljanju, ko so odhajali iz svojih okrajev. Iz okraja Grgar je odšlo 26 mladincev in mladink. Ob slovesu so se na postaji takole izrazili: »Četudi imamo doma skero vso požgano in porušeno, gremo vseeno z navdušenjem, da tudi mi doprine-semo svoj delež pri graditvi naše proge. Mi vemo, da je za uspešno obnovo domovine najbolj važen ravno premet, saj bo tudi za obnovo naših domov šel material po tej progi.* Carpinetti Silvio iz Izole je v imenu Italijanskih mladincev takole povedal: »Mi gremo z vsem navdušenjem na delo za izgradnjo te mladinske proge. Odhajamo v trdnem prepričanju, da ob naši vrnitvi ne bosta več obsftijali coni A in B, da bo vsa Julijska krajina le priključena k FLRJ. Odhajamo tudi zato, da dejaesko pokažemo reakciji, da obstoja in kako trdno j? b-atstvo med Italijani in Slovenci v tem delu nove Jugoslavije.* KraSevič Karlo, star partizan iz II. Bistrice, je na naše vprašanje koliko je star, takole povedal: »I-mam 52 let, pa se čutim vseeno tako mladega, da ne bom prav nič zaostajal za mladinci. Kako naj bi se danes čutil starega, ko imamo vendar novo — mlado Jugoslavijo in takega voditelja kot je tovariš Teto. Gcero, ker me srce Zece tja, da bom tudi jaz doprinesel svoj del k čimprejšnji zgraditvi naše ljudske republike, in da bomo tudi mi čimprej tam, kjer je naš Tito.* Se in še so mladinci pripovedovali o svojih občutkih in navdušenju ljudstva ob njihovem odhodu. Kakšno je to navdušenje, kaže dogodek iz Idrije. Neki mladinec, ki se je tudi priglasil za delo, je dan pred odhodom zbolel. S solznimi očmi je prosil, naj ga vendar vzamejo s seboj, saj bo v nekaj dneh ozdravel in lahko odšel na delo. Enotni sindikati VABILO. Pripravljeni odbor brezposelnih sklicuje v petek 31. t. m. ob 17.30 uri sestanek vseh zalnteresirancev v ulici mbriani 5. SINDIKAT KOVINARSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV. Zaupniki in člani tovarniških odborov, ki nimajo de izkaznice, naj jo čimprej dvignejo. Na razpolago je nova partija čevljev za delo in večje število ženskih, moških in otroških čevljev po ugodnih cenah. Po 1. juniju bo v razprodaji oglje po 14 lir kg. SINDIKAT TKALCEV. V petek 31. t. m. ob 19.30 uri bo v ulici Im-brianl 5 važen sestanek članov glavnega odbora. Ta j niči vo je izjemoma odprto vsak delavnik od 19. do 21. ure za informacije o novih prilagoditvah plač. OBČNI ZBOR PEKOV. Vsi zaposleni in brezposleni pekovski delavci so vabljeni na občni zbor, ki bo v petek 31. t. m. ob 17. uri v prostorih sindikata kemikov v ulici Conti 11. SINDIKAT PREHRANE. V soboto 1. t, m. ob 17. uri sestanek glavnega odbora. Štiri tovarišice, ki so ga šle potolažit, so težko uspele v svoji nalogi. Pred odhodom so obiskali tudi r.gše podzemske krasote v Postojnski jami. Bili so očarani, ker je bila večina mladincev prvič v tem podzemskem kraljestvu. Zvečer so vsi dobili delavske obleke, p!ave tute z trdečim znakom na prsih: simbol Triglava, nad njim pa zvezdo z začetnicama J.K. Poleg tega so dobili že vsak po en zavoj od UNRRA-e in skupno 22 tisoč cigaret. Vse to je ljudstvo nabralo in darovalo našim delovnim borcem. Mladinci so si izvolili svoj štab, ki bo skrbel za pravilno vodstvo in razporeditev pri delu Brigada je razdeljena v delovne ČMe po štirideset do petdeset mladincev, vsaka četa ima tudi svojo zastavo. • Pred odhodom so se zbrali na Vilharjevem trgu, kjer so se od njih poslovili s kratkimi veščilnimi nagovori predstavniki naših oblasti. Vsa šolska in dijaška mladina ter mnogo ljudstva je aprsmilo brigado na kolodvor. Godba posadke je igrala na čelu sprevoda partizanske koračnice. Globok vtis so napravili številni transparenti, ki so Jih nosili v sprevodu. Tako so mladinci iz Kopra in Izole nosili transparent z napisom v slovenskem in italijanskem jeziku: Mladina Slovenske Istre — graditelj mladinske proge — Tito, sledimo klicu za obnovo d Na postaji jih je že čak3' ^ ves okrašen z zelenjem. Hi nih so že od daleč v velikib ^ opozarjali napisi kot: Nas — naše matere — ljudstvo J pošilja na graditev mladin5 ge, da bo naša prava dom° Jugoslavija čimprej zgraj«® ^ Namestnik komandanta dinske delovne brigade na® odhodom povedal še t0- ^ vseh, ki danes odhajamo Leti i naša mlada delovna bri^(i smo ji nadeli ime našega ®3 ga heroja J. P. - Vojka, Pl udarna brigada. Zavedamo j tega ne bo lahko doseči, to» ^ lom hočemo pokazati, da to ime priborili.* Ob 11.45 je posebni vlak iz postojnske postaje P[rt, mladince in mladinke P1® dela - Brčko - Banoviči , Odšla je tako prva Pr j -mladinska delovna brigada de» Vojka, da pokaže pri prejšnja borbena partizane » . j j..**i&AjA " kova brigaad*, ki je juriša!^, vražnika in ga deloma uu‘^ loma pregnala iz naše Kako brezuspešni so vsi narni poizkusi, razbiti enotn v trdih borbah preizkušen«?*^ siva Julijske krajine in ® ai i ki ustvarjajo danes na kaj tako lepega, novega da reakcija vsega sveta g,e<® vistjo na nas. nu te; ri) Pl ja si'i Mladinski iedei v tržaškem okrožju Mladi antifašisti tržaškega okrožja nameravajo v teku « ^ 2. do 9. junija, ki bo posvečen mladini, napeti vse sile *® razvoj njihovega vsestranskega delovanja. ^ Ta mladina, ki se je vedno pokazala prva v borbi kakor« političnem, kulturnem in športnem izobraževanju, bo sedaj ■ vnl« n o rmvs Ir* airn ra /Ihln In v +/»TY* tudnil TV) P TA 1 Ji. svoje napore In svoje delo in bo v tem tednu pokazala jih je dosegla v prvem letu svobode. -,|jl V mladinskem tednu bo mladina delovala po sledečem Pr f Nedelja, 2. junija: dan posvečen bratstvu; ponedeljek 3. fJD .j »večen revnim dijakom; torek 4. junija: posvečen mladim sreda 5. Junija: posvečena mladim delavcem; četrtek ‘‘* sveten pionirjem; petek 7. junija: posvečen ljudski izobrazbi, 8. junija: posvečena množičnemu športu; nedelja 9. junija: P° mladim brezposelnim. V tem tednu bodo splošna predavanja mladine. K U ur u Turnir košarke Zveze fizkulturnih društev Prvi turnir košarke, ki ga je raz- ženska skupina, kjer najdemo v pisala Zveza fizkulturnih društev, borbi za prvenstvo petorice Barje že v polnem razvoju. Moške in kovelj, Tomažiča, Rinaldija in Zo-ženske petorice so dobro priprav-’ da. Skupina Barkovelj je »a pr-ljene in se navdušeno vrstijo na jpm mestu v klasifikaciji. Lahko raznil) igriščih. V3e tekme, tako rečemo, da ja ta skupina kandidat med ženskimi kakor med moški- za končno zmago. Izmed vseh pe- Razdel’evan]e živil RAZDELJEVANJE KORUZNE MOKE. Jutri se prične razdeljevanje koruzne moke, in sicer po 500 g na osebo za kategorijo od 4 do 9 let samo v mestu. Cena: 20 lir za kg. Rok poteče 8. Junija. Razno DRUŠTVO TRGOVCEV JESTVIN NA DROBNO »poroča svojim Slanom, da se zaradi praznika tedenski »ejem preloži na petek 31, t. m. in bo v baru Bertassi v ulici Glnnastica št, 5 ob 19. uri. CENE ŽIVIL: semensko olje na nakaznice 380 lir liter, enotno žvepleno milo na nakaznice 200 lir kg. mi skupinami, so zelo zanimive in na dovolj visoki tehnični ravni. Te lemam prisostvuje vedno Številno občinstvo. Kje pa je tajna tega uspeha? Odgovor je le ta: organizatorji so pripravili vse potrebno, igralci pa so ob vsaki priliki pokazali pravo flzkulturno razumevanje. V moški skupini imamo devet petoric, ki tekmujejo in se borijo za prvenstvo. Od teh so skupine Zola, Rinaldija, Čermelja, Acegata in Tovarne strojev Sv. Andreja med najboljšimi in po vrstnem redu med onimi, ki imajo najlepšs možnosti za prvo mesto v finalnih tekmah. Od teh petih Je skupina Zola najbrže najboljša. Skedenjci so se ob vsaki priliki zelo dobro pokazali. Njihova značilnost Je zelo hitra in precizna igra ter velika vztrajnost vseh igralcev. Mislimo, da se ne bomo zmotili, če rečemo, da samo meareda lahko Skedenjcem prepreči končno zmago. Sledita skupini Rinaldija in Čermelja, ki ju lahko sodimo po doseženih rezultatih. Skupini Age-gata in Tovarne strojev imata povprečno iste možnosti v klasifikaciji. Med konkurenti šmarno tudi petorice Vesne. Rkamperleja, Tomažiča in Dugulina. Te skupine spadajo nekako v drugo vrato konkurentov, toda vse.ka njihova igra pokaže, da so tovariške in zelo živahne v igranju. Povsem posebno vprašanje tvori KINOPREDSTAVE! NAZIONALE. 16: «Ljubi® Fowel, Mirna Loy. FENICE. 15: »Nihče se "0*; E. Cegani, M. Denis, D- j?. SUPERCINEMA KULTURNO PROSVETNO DELO Tedenski pregled kulturno prosvetnih prireditev Iz stalno naraščajočega Ste vi-» dopisov je razvidno raivese-jivo oiivljonje prosvetnega delovanja v naši pokrajini. Vse več e prireditev. V glavnem je opa-iti tudi pri večini procejSen na-iredek v sami kakovosti in pe-trosti, v znatni mori pa so se udi izboljSala poročila. Mnoga o poslala bolj kritična; in ta ;ritika je iudj koristna, po ve-Ini konstruktivna in jo sprem-jajo z nasveti za ieboljSanje. dajhna so naSa sredstva, mno-10 imamo ovir in zavedati se noramo, da smo Sele na začet-cu. Toda duh, s katerim smo u-trizarjali mitinga pod nosom o-:upatorsklh postojank, sredi >orb in ofenziv, ta duh nam je omstvo, da tudi zdaj ne bomo ibupali. PrinaSamo nekaj poročil o •uit um o prosvetnih prireditvah aSih prosvetnih drvftev. DOM J O PRI TRSTU. Prosvetno društvo iz Domja pri Trstu je minulo nedeljo priredilo svoj prvi kulturni miting. Lahko trdimo, da je dobro izpadel in da presega vse pričakovanje prirediteljev. Poleg domačega mefa-nega tn ie,nskega zbora sta nastopila tudi zbora iz Ricmanj in Boljunca. Krepko in lepo ubrano petje vseh treh zborov, njihov discipliniran nastop in njihova dobra izurjenost so v čast naSi lepi pesmi. Posebej je seveda treba naglasiti domači pevski zbor, ki je komaj pričel z delovanjem, a jr pokazal zelo velike sposobnosti. P:tje sta vodila izmenoma in z veliko spretnostjo mlada tov. Nerlna Hrvatič (n tov. Viktor Hrvatič, oba gojenca pevo vodskega tečaja v BorStu. Bil je to njun prvi nastop. Zbor ima dobre glasove, manjka pa mu kar je pač jasno, glasovne prol- nosti. V bodoče bo treba posvetiti več pozornosti (udi dinamiki in agogiki. Obilo hvale in priznanja je ielo neumorno dru-itvo »Slavec* iz Ricmanj, ki ga srečamo na vseh kulturnih prireditvah. Zbor ima že precejlnjo rutino. Spretno ga je vodila mlada tov. Marta Berdon. Zbor ima v svoji »redi odlično solistko tov. Bazilijo, ki zaradi izredne blagozvočnosti svojega glasovnega materiala pripomore z vpletanjem solopetja točkam do popol* ne veljave. Tako na primer v pšsmi »Slotmn na dan*. Prav tako odHčno se vseskozi uveljavlja bolfunskl pevski zbor * Preje-ren*. ki je nadtopil tudi v radiu. Temu zboru, ki ga vodi tov. Drago, se pozna dokaj dobra lola. Ko se bodo glasovi zlikali, bo uspeh le prodomejli. Zelo prijetni in ljubki so alti, vendar naj nikdar n9 silijo preveč v ospredje. Na sporedu sta bili dalje partizanska enodejanka »Aki* v slovenskem jeziku *n »Tre epoche» v italijanskem, jeziku. Prva je nekaterim izvajalcem povzroče-vala nekoliko jezikovnih teiav, kar jz pač razumljivo z ozirom na petindvajstletno jazikovno zatiranje in raznarodovanje. I- gro so izvajali mladinci in mladinke iz Domja. Moramo pa reči, da je led prebit. Z jezikovnimi večernimi tečaji in predvsem * pravilnim čitanjem — počasi in na glas — se bo zlo polagoma zmanjSalo in končno odpravilo. Sicer sla bili obe igri podani prav dobro, le malce več mimike ne bi ikodovalo. Igro *Tre epoche» je izvajal dramatski odsek pri Dacju. Posebno posrečen je bil ePles v gozdu» s petjem, ki ga je izveibala neutrdljiva učiteljica tov. Rijavec. Ples Šolske mladine so sprejeli z burnim aplavzom. Nič man)S:ga u-speha ni so lete deklamacije sBeograd» fpiontrka Vilma) »V zaporu» (pionirka Ned ja), »V tvojih krvnih očeh» (pionirka Ana) in deklamacija najmanjSe pionirke Narcise, ki je doiivela največje ovacije. Med posameznimi točkami je Igrala rlcmanjska godba precej teike koncertne komade. Med drugim je zaigrala fantazijo iz Rossinijeve opere eTancreds in Zajčevo eZrimfskh. M-d postulat ci je vzbudila splolno zadovoljstvo. Godbo je privedel do tako lepe stopnje kapelnik tov. Anton Z ul jan. Pomen dneva je v krepkih u\x>dnih besedah brez vsakih nepotrebnih fraz poudaril tov. Anton. Vsa prireditev je dala tolailjiv in nadebuden dokaz, kako so težki časi čustvovanje nalega ljudstva poresnili, poživeli in poglobili. ERNEST ŠVARA ELERJI. Rlerji so majhna slovenska vasioa nad Miljani. Štejejo komaj dvesto prebival-osv. Imajo pa svoje prosvetno drultvo tSlovanski dom», kateremu načeluje in mu je dula tov. Eler Ivan. Tov. Eler ima tudi svojega odličnega sovrstnika predsednika KNOO v oseb i tov. Korda Avgultina. Oba si pomagata pri delu in skrbita za čim lepH uspeh na prosvetnem polju. Minulo nedeljo je domače drultvo eSlovanski dom» priredilo masovni pevski nastop, katerega se je udePlilo pet sloiren-sk’h pevskih zborov Ite bližnje okolice in. sicer Iz Plavi), Škofij, I; Škofij II, Sv. Barbare in Elerjev ter italijanski pevski zbor iz Camporja. Vsi pevski zbori so zelo disciplinirano nastopali. Po tem se vidi, da društva goje nalo lepo slovensko pesem iz lastnega nagiba, iz lastnega veselja in ljubezni do stva- ri same. Nastopajoči zbori so zapeli prav dovriono po eno ali dve pesmi. Po pozdravnem nagovoru tov. predsednika je tov. Venturini spregovoril nekaj bodrilnih b‘sed. Prinesel je pozdrave Prosvetne zveze, obrazložil njen pomen in nalogo ter naloge prosvetnih drultev. Navzoči so njegove besede sprejeli z največjim navdulenjem. Ob zaključku so združeni pevski zbori zapeli pod vodatvom tov. Lo-redana »Slovan na dan*, «S'a-Hugrajsko* in »Pesem o svobodi*. Med konoertom je prav odHčno igrala lestintridest članska gedba iz Božičev. Prireditve se je udeležilo nad dva tisoč ljudi. BEKA PRI KLANCU. Beka je minulo nedeljo praznovala žalostno obletnioo. Minulo je dve leti odkar so Nemci požgali vas. Svečanost i so se udeležili pevski »bori i* Klanca, Prešnice, Doline, Borita in Gročane. Spored je poleg petja obsegal le igro, ki so jo domači igralci dobro izvajali. Lepe so bile tudi deklamacije (n recitacije. Govoril je tudi župnik Pilčanc Gabrijel Vaščani so z bolestjo v srcu obujali spomina na nesrečne dni falizma. toric j« najbolj pripravljena in sposobna vzdržati vsakega tekmeca ter izbojevati končni uspeh. Njeni največji in najmočnejši nasprotnik Je skupina Tomažiča. I-gralke te skupine ljubijo hitro igro. Poleg tega pa so zelo odločne in vztrajne. Prav za prav se boj v tej skupini vrši med temi dvemi pe-toricaml, ki stremita za prvim mestom. Rezultat odločilno tekme med omenjenimi skupinami je bil neodločen. Nekoliko niže v klasifikaciji najdemo skupino Rioaldl-ja, ki se lahko šteje za najbolj klasično ekipo, ki pa je na drugi strani premalo vztrajna in premalo precizna v metanju žoge. Za enkrat Se mora zadovoljiti s tem. Končno pride na vrsto skupina Zola, ki je še nepripravljena, toda ima lepe možnosti napredovanja. Jasno je, da ne more vzdržati napada tako močnih nasprotnikov, za kar Je prisiljena biti na zadnjem mestu v klasifikaciji. Razlika med raznimi skupinami ni končno tako velika. Ob koncu turnirja bomo morda laho drugače govorili. * Nogometni turnir za pokal „P1N0 COVERUZZA" ‘Podaceur. Montmartre* - P. Br®*- » FILODRAMMATICO. 15; jj. ljali v Grand Hotelu* r ADUA. 14: «Skrivnost K. Maynard. VENEZIA. 15.30: «Divje f CARDUOCI. 14: »Charloto' i vetja* - S. Temple. -etč \ BELVEDERE. 15: «Princ rakanova*. «ft>* ARGENTINA 15: »Nek® ^ pala*. r LJUDSKI VRT. 21: ^ Lugo, Cempanlnl. Nogometni turnir za pokal »Pino Coverllzza, gre že proti svojemu koncu. Enajstorice Primorje, Montebello in Prosveta ao sl priborile vstop v finalne tekme, medtem ko se jim bo enajsterica Skednja najbrže pridružila. Tak Je po-ločaj pred zaključkom povratnih tekem. V prvi skupini manjka še tekma med ekipami Rinaldija in Dugulina, katere rezultat pa nikakor ne more spremeniti položaja. V drugi skupini bo treba še neko. liko počakati, kajti mnogo enaj-»toric mora odigrati šo nadoknad-ne tekme. Rezultati teh tekem bodo najbrže spremenili sedanje stanje. • Izgubljeno iU< Kdor Je našel polovico j> ------ w-J_,------ ^ Ur *%d! 006170, naj javi proti naslov: Markič Marij®-(Gorica). CESNIK STANA je izg^t>1 j*L izkaznico in prosi pošten** njen ; telja, da Jo vrne na Postojna 2. Odg. urednik DURAN MALI — BLAGAJNO, močno, * „orii. - - dogo$>V predam. Cena lev na upravi »£im>e* gitrs-J#® Idealna krema, da «e bStro in prijetno obriješ, bre* vode in čopiia