Ste*. 267 (Posamezna Sterllka 8 vinarjev.)__¥ TrtHl, W SfdO, 26» »•Ptcmbr« 1917 Letnik XIII, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frdnčibka Asiškega St 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranki'-ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni u-ednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .F-Uinos'i*, vpisane zadruge z ome'*niai poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franči&a Asiškcga 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. -»» Naročnina znaša: Za celo leto...... . K 3120 Za pol leta.................15 60 za tri mesece............... „ 7 80 za nedeljsko iedajo za eeio letu....... 6*20 zm pol leta............. . . . 3-60 f1 - J Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre r OrokoaH ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov ..............«/n po 20 via. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst..........K 20 — vsaka nadaljna vrs'a............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti- _ Plača in toži se v Trstu. Uprava inins^atni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsUkega Poštnohranilnični račun št. Poslansko zbornico. Ekspoze min s rske^a predsednika dr. Seldlerja DUNAJ. 29. (Kor.) Zbornica je zopet pričela svoje delovanje. Poslanci so navzoči v velikem številu, med njimi rudi rosi. Kloiač. Ministrski predsednik dr. Seidier in člani kabineta so bili od poslancev simpatično sprejet?. Prostora umrlih poslancev Stahla> "?t -'a sta bila okra- „ tu1!''' t i»n sena z venci. \ Predsednik (I ^vojetr. otvo- ritvenem sovoi.: '-T. . Ti odobrava- skrbi, o Izključnem opravrerju chrtPih tehnikov za gotova tehniška dela, zakon o premoga (odobravanje); najnujnejše vprašanje I je vprašanje ljudske prehrane in sploh preskrbe javnosti s potrebnim blagom. V ada je takoj po svoji sestavitvi posvetila vso svojo por'Tnost 'jprehanjeva'nemu vprašanju, pri ćemer je bi'a mnenja, da se obstoječe vojne gospodarske organizacije ne smejo razpustiti, da pa ;e nsvs rašeno treba izvesti to, kar je potrebno s stališča skupnega blago-strn a. Na vsak način vztra a vlada pri tem, da je vojno-gospodarska razće'itcr obstoječega neobhodro potrebna. Skrajno teza na je v Četrtem voj.iem ietu rt Š.te v preskrbo-valnega vprašanja. Ministrski predsednik je razpravljal naio o pripravah za p ehod vojnega v ml ovno gospodarstvo, kakor tudi o retablč v zbornic. (Fro'iklici pri čeških radik leih.) Ker fe Buri! n če odzva i mhte*"; re^iM^v, ga poziv janaj takoj zapusti dvorano in ga opozarjan, da zagreli sicer zločin javnega n slst a. (Klici pri čekih ra ikalzih). Ker s Bufival noče odzvati m jeniu pozivu, prekinjam sejo." Tekom odmora se je vrnila konferenca načelnikov. na kae i je prct's dn-k Gross izjavil, da ne otvori zopet seje pop ej, dokler se Bari al ne < dstrani. Zastopn k Če>kega Svaza je z hteval, da naj se zadeva poslan cev, ki so izgubili svoje mandate, izroči im mi etnemu o siku, ki raj poro, a v določenem io'^u. Potem ko je Burival zapustil dvo ano, je lila 10 minut pred tremi seja zopet otverjena. Poroče alec dr. Ofner je p ročal o skhp 1 gosposke zbornice g ede \r »nih zakonov in predlagal odklon tev iz-preme1. b g sposke zbornice. Nato se je oglas i k besedi j sični minister. Pri glasovanju so bi i sklepi po« anske zbo niče z dne 14. julifa 1917 v smislu pred'ogov odseka zopet spre eti Predlog posl. Czajkow-skega giede pripust t ve Markova in Kurilo-viči k fejam je bil irročt-n imunitetnemu oćseku. Na predlog pred edrrka je bilo sk e-njeno, da se do oči imunitetnemu odsek*! za po oč ne o tem in o ostalih odkazanih mu predlog h gle e mandatov onih poslancev, ki so izpabi i svo;e mandate na podlagi obsoi b 14 dnrvni rok. Predse«, m k je predlagal, naj se vrši pri~ ho. nia seji jutri • b 11 z dnevnim redom: Prvo čir; nje fimnčrih predlog, nadaljevane dan-šrjfga dnevnega reda. Nato je bila seja zaključena. ^ hl t ^ženih več vlad-i :\skega kazen-v ,. it . -ob odb. Do-«*ana vljžitev fi u....iem zakonu za I 1917 18, proračtinsV.em provi/.oriju za dobo od 1. n vem1 ra 1917 do 30. prlla 1918 kacor udi prevoz te v centralnih računskih zaključk v za I. 1914 15. DUNAJ, 25 (Kor.) Ministrski predseduik ir. beidl r je v sv< jem nrugramaiičntni g -iroru izv. jal: . Kabin t v svoji sedanji sestavi ne predstavi a vec .zključnega stremljenja p ) zadovo ii:vi trenotnih imovnih po trejšJn, arr.p k je i st časno predvsem n e-gova nsl< gi, da i'.zgladi pot ve;ikemu delu g. spf darsx . kulturne in politične vzpostavitve avstr j ke domovine. Sedan«e na'oqe so pač t .i: j, da se jih zamo:e lot.U ek nso-licirai a in staina vlada. Program v a Je ie v prvi vrstf soc;jalno-rn g spod rs k o p liiičen. V tem okvirju so s .eda predvstm /am hijene tranotn > n jj-bližje n'1 oge, državne in r.ar dne potrebščine. Finančni irinister bo pred ožil proračun zi l. l^lTjlS, pivi cd izbriha vojne. Nje^o^e številke bodo resen opomin, da se je tr« ba z vs mi si ami loti i skorajšnje vzpos a i v * reda držav e^a gosp > a siva Pole^ brezpogo no p irebne var.n»,*ti bo mogoče doseči ta cilj le z ureditvijo obste- ječi 1 11 z ustvaritvijo novih dohcd-c v. V zavest na>'e moči In tasega kratkem b do predi ženi zbornici: Za :on^ki | ' ga v. jnega položaja. (Ploskanje in odo-na.rt glede t r^amziran a poseonegi o^kro- bravan e.) Možnost za tak sporazum pa je Na današ ji seji nih predlog, t-' sk ga prava m ^ pis t nančnega mi vlad' e pred ->ge o us avnemu rdseku. O njegovi vcfb:ni hoče povedati !e tolika, da bo temeljilo na okro n ra delitvi v e države v okv ru krono in rb upoštevanju njih v:h pos tnost? (odobrava-nje in m dkli i) in da bo kot moda i;eto za ureditev narodnega vprašarja kakor tudi času p imerne zgradnje državne in narodne uprave skuš? la ustvariti vsaj disku ijsko podlago. To ade v no ra Ogrskem nastala bojazen, da bi stremljenja po ustanov tvi narodne avtonom ie zamogla posredno ali neposredno uč n're volje, doseči, da izide naša domovina tudi v političnem oziru iz težke izkušnje svetovne vojne ne samo neoslabljena, ampak tudi ojačena. (Odobravanje in ploskanje. Ministrskemu predsedniku čestitajo. Zvezno ormadiio poroiila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 25. (KorJ Uradno se razglaša: 25. septembra 1917. Vzhodno bojišče. — Mestoma boji v sprednjem ozemlju. Italijansko b o j i § č e. — Ob Soči m c jen topovski ogenj »n živahnejše letalsko delovanje. Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji uspešni boji tolp. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni s hr, 25. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Po naši artiljeriji krepko izvajani bej s sovražnimi baterijami dosegel od časa do časa popuščanje sovražnega ognja na flandrski bojni frunti. Posameznim močnim ognjenim valom niso sledili napadi. — Armada nemškega cesarjeviča: Ob Ateni in v Šsmoa-nii Tv.intcgrsde stopnjevanja ognja in poizvedovalni boji, ki so nam prinesli već ujetnikov in plena. Na vzhodnem bregu Moze so te med cesto Vacheranville— Ha ur.t o nt—A\auc*Kirt ob močnem topovskem delovanju vršili kraievni pehotni b3ji. Južno Besumonta so iztrgale naše čete Francozom jarke v širini 400 m in jih obdržali proti več ortofnHpadom. V gozdu C naume je prišlo do srditih bojev iz bližine, ki niso izpremen?!! položaj. Pri Be-zonvausu je imel sunek v sovražne črte popolen uspeh. Skupno ie bilo ujetih Francozov. Ponoči ie pri Malancourtu naš napadni oddelek prodrl v sovražno črto in se vrnil z več ujetniki. — Včeraj zvečer so naši letalci napadli Anglijo hi metali bombe na vojaške zgradbe in shrambe v osrčju Londona, v Doveru. Southamptonu, Chattsmu in Shervessu. Požari so pričali o učinku. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Tu,1i Oimkirchen je bil napaden z bombami. Nasprotniki so izgubili 13 letal. Nao poročnik Schleich je iz v o je v al 22. in 23.. poročnik Wusthoff 21. zmago v zraku. Na v zhodnem bojišču in na m a-cedonski fronti nobenih večjih bojnih dejanj. BEROLIN, 25. (Far.) Veliki glavni stan 25. septembra 1917., zvečer. V Flandriji topovski ogenj menjajoče se sile. Krajevni pehotni boji ob cesti Menln-^ pirn so bili ugodni za nas. Pri drugih armadah na zapadu, na vzhodu in v Macedonijl nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni ičvartirmoisisT: pl. Ludendorft TURSKO. CARIGRAD, 24. jn — pri čem nismo. To bodo zir:i1\ ko bodo videli, kako malo so zadovoljili Poljake z vso tisto svobodo, ki so jo dali v — Kongresni Poljski. Na Češkem . . . vre dalje. Danes so razmere tam dozorele tako daleč, da jim niti češka državnopravna izjava z dne 30. maja — že ne zaJrsća več. Priš»o je zadnje dni v javnost, da že tista izjava je bila !e za slio skrpucan kompromis, ki pa danes ne odgovarja vec razmeram. Cehi so menili, da bodo merodajni krogi razumeli resnost položaja in bodo torej — v korist dinastije in bodoči veličini skupne države — pripravljeni . . . takoj iti na delo za preustrojitev temeljev te monarhije v zvezo samostojnih narudov po načelu samodoloc.be. Ali u»uo razumeli položaja* zato Čehi nekako It umikajo s vejo •aktai^G izjavo, \ 1 je bila . « lizovana »icc«, za takratne r izmere. Zdaj ta ne velja več in Čehi gredo povsem svoja pota v trdni veri, da so ta pota najboljša! — Premenjeni položaj med češkim narodom bo seveda silno vplival tudi na češko dr-žavnozborsko delegacijo, ki se vrne na Dunaj okrepljena in očiščena raznih dvomov, ozirov in obzirov. Tudi od te strani je torej pričakovati... sklepov glede na stvar in taktiko, ki vzbude v gotovih krogih strmenje in začujenje! Jugoslovanski klub sicer ni imel zadnje tedne nikake seje, a vendar so došle v javnost izjftve nienih oredstaviteljev, ki kažejo, da vlada tu popolna jasnost in edinost, ki so jo vsi občudovali od prvega početka letošnjega zasedanja. — Po dogovorih dr. Korošca in dr. Kreka v Zagrebu in Sarajevu in po znani velepomembni izjavi strank, — s knezoškofom in kapi-tljem na čelu — je danes vsemu svetu jasno: da Jugoslovanski klub ostane neizprosen bojevnik zz svoj ideal, ki ga ie označil v svoji državnopravni izjavi k::t — minimalen program vsega jugoslovanskega naroda. V dunajskih političnih krogih je jugoslovansko vprašanje enim že zelo — sin-patično, drugim na silno resno, važno in vredno največje pozornosti. Eni bi radi videli naše združenje že radi Bosne i ti Hercegovine, ki bi bila tako pritegnjena bolj... sem k nam (proti Dunaju, pravijo) in proč od... tistih drugih, ki bi se radi vgnezdili sem preko Save do Adrije. — Drugi pa vidijo nevarnost še večjo in io hočejo preprečiti. Znani publicist ban 1 Chliimezky je napisal v Oesterr. Rundschau« članek, ki je danes predmet razpravam na vseh merodajnih mestih. — Jugoslovanski klub ima torej celo v takih sferah sodelavcev za vresničenje naseda minimalnega programa — za bodočo Jugoslavijo, ki naj jo ustanove zdaj oni, M imajo še vedno pr'liko zrUo, da ne ho pozneje kdaj ustanovljena — proti njim! *■ « Dunaj, 24. sept. Danes je v parlamentu že j ko ži a' no 7ivjen:e. Poslanci prihajajo od vs.h strani, p ina^ajo poročili i: svojih vo i!n h okrajev, !'menja\a;n m misli in načrte ter razprav-joj "> o sedanjem položaju ti : pr^d jesenski.n zasedanj; m. Zanimivost dneva je ..Kolo P Iskre", kije imelo burno sejo o'> 11. uri in jo bo na 1-Ijcvaio * b 4. popoldne. 1V.0J Polj: ki v»c\ strankarski spori prihajaj "* d > prav iezkih sp- pa lov*. Vo itev p?e.is-dni a je bil.i zi-fc ra-.bur.jtva. Vršila se je tajna volitev, k pa je konca a brezu-pc n.». Največ giasov dobil posl. W j t o š, n .mreč 28; / anj so £ia ovali kompaktno poslanci ljudske in vsepolj-ke s ra ke in nskaj „divjakov- ; dr. Lazarski je dobil 26 gUsov, p s! Daszvnski pa — i\. Na to je biia se:a odgj-leaa na i. ur-popoldne. Med pres edkom se vrše p: : aj :c n a med sorodnejš:mi si strankami. Prec otvorit iio seje že se je ?a ašala vest. da bi utegnil biti vendar e izvoren — posl. Dasiynski. močno sega v po- polozčj, je .vur v Druga zanimivost ki 'iti ki in parlamentarni češki sccijalno-dunokratski sianki. Tu sta se razvili med počitnic »mi do rezkih la^to-pov med seboj — dve struji: oportunistička in radikalna. Vodja oportuniitov js že od prvega začetka dr. h m ral. Proti njemu pa nas opajo zelo od očno in skoro brezobzirno posl nci Pa:h>ne, (.harvat, Habermann, Mo raček. Pik, Prokeš in Stejskal. Med počitnicam so se pridružili tej opoziciji ie strankarski listi „Svcboda* v Kladnem, „Hlas Udu1* v Prost jejo vu in „Dueh časau v Moravski Ostravi*. Zadnji list je precej hud na Snie-ra a in n egovo opi rtunistiško po iriko. Glavno glasilo tega radikalnega krili je plzenjs^a „Nova Doba" 1 izhaja dvakrat na dan*. O dr. Šmeralu pravi, da je vsi il vsej st anki opoitunhtiško smer in seje ogreval va staroavstrijsko državno idejo, o kateri danes češki narod noče n č slišali. Dr. Sineral da je pr d^tavitel strah petne demokracije. — Zato list odločno zahteva. t'a mora dr. Šmeral odložiti načelsivo stranki.!.ga i-vr-šev. Inega odbora. Da bi ga lažje izrinil, predlaga ta list naj se meMo načeln ka sploh odpravi, a administrativne posl,- n tj izvr uje tajništvo. Dne 28. t. m. bo baje ta strankin spoi rešen. Poslanci te stranke zatrjujejo, da je vse to !e notranja zadeva stranke, ki ne bo imela v celoti na zunaj prav nikakega vpliva. — Zdi se pa, da bo bitstvena posledica .... zmaga radikalne opozicije. se hoče povsem pridružiti znanemu stališču ostalih čeških strank v vpr:išaiuu n odvisne češke države. C * # Razni dunajski listi pisarijo na dolgo in široko o bodočem zasedanju, !:i pokaže, da se parlament zaveda svoje velike naloge in tudi veljave. Nemci, ki imajo v narodnem in kulturnem pogledu vsega v izobilju in več nego jim tiče, so seveda kar navdušeni za velike gosvvodarske reforme. za > državne potrebe« in druge take obrabljene *šlugerje , s kakoršnimi so dosti predlogo slepili in strahovali več aii manj vse slovanske stranke. Z naramost ginljivo zgovornostjo pripovedujejo, kaj vse prav za prav zahteva... ljudstvo! -Vsiljujejo se kajpak tudi za nositelje javnega mnenja med slovanskimi narodi, kakor da so jih ti pooblastili za tako nečedno opravilo! »Vse narodnostne spore in \ e-like državnopravne probleme v stran!« — kričijo Nemci, ki imajo vsega dovolj raznn tistega kruha, po katerem se jim cede sh-ne in ki bi ga jim morali dati slovanski narodi te države! Toda slovanski narodi so vse drugačnega mnenja, ki ga proglašajo vsemu svetu njihovi edini zastopniki v državnem zbo- Sira« II „EDINOST" štev- 2i7. V Trstu, dne 26. septembra 1917. deli druj: za drugega, da jc biio skupnega pravo, krvno pravo — zapečateno s krvjo dela zelo malo, da s^ skoraj poznal i1 hrvatskih sinov. Zahtevajmo, bučimo. da ni si no. " * * " ----- ' Za naš obra rubni boj v Trstu so se res kar najh vale vred neje zanimali Hrvatje in Srbi iz Banovine; toda njihova pomoč je mojrla obstajati edino le v moralni in denarni podpori (zlasti za naše šolstvo), do-čim pa pri najvažnejšem, pri volitvah, niso mogli sodelovati, ker so bili — tuji državljani, inozemci, brez volilne pravice. Večina hrvatskega življa v Trstu pa izhaja iz Dalmacije in bližnje Istre. O lstranih, ! prišed.ši v Trst iz dežele samovlade ita- ru. Ti zahtevajo vsakdanjega kruha. res. ali .smatrajo to za saino po sebi umevno. Ali svetovna vojna se ne bije za vsakdanji košček kruha; tega bi imeli brez vojne več, — pač pa se bore narodi vsega sveta za____ideale, ki morajo biti uresničeni tekom vojne in neposredno po njenem zaključku. Rekli bi lahko, da nosimo vodo v morje, aku bi pi>ali o položaju Avstrije v tej svetovni borbi — in kakšne so možnosti y bližnji prihodnosti. Avstrijski državniki, ki ne vidijo pred seboj resničnega položaja. so najboljši podporniki ententnih |:>CUSI v tJ t/. ci:iev. In da ga ne vidijo, dokazujejo vse j inanske sinjorije, moramo, žal, reči, da so oticijozne izjave z ozirom na predstojoče bjjj Vsled razmer, iz katerih so izšli v veliki večini narodno najnezanesljivejši ži- uas bo čul ves katoliški svet, da nas bodo čuli vsi, ki bodo kropiii Evropi usodo! --Hrvatsko vprašanje ni samo hrvatsko, ni samo avstrijsko — je evropsko, svetovno mednarodno. Kričimo, da sprašanje ne potlači! zasedanje, — in jutri dokaže to tudi dr. Seidler s svojim programčkom, s katerim predstavi državnemu zboru svojo »stalno , velj. ki je bil tržaškim Italijanom le dobrodošel inaterijal za poitalijančevanje, re- I «• " ■■>""" - - ' ------- : Ul/>tl i I Ulll, I iju i Iiumuijuiitvmiijc, 1 »- uradniško vlado. Veliki, največji časi so j negatstvo. In kaj naj rečemo o Dalmatin- našli v tej državi — najmanjše ljudi. \ i- ------ - - - d i Jo nevarnosti še preveč, ali navadno t: n. kjer jih ni, — pred resničnimi nevar- nostmi pa vtikajo 1 akor noj glave v pe-a, da bi mogel obširneje poročati o tem razgovoru. Dr. Seidler ie izjavil, da j. .ti vhJ -i na stališču--narodne av- Korošec jc b i uane< povabljen k niinistr- j hrvatskega ali srbskega otroka, a tuđi na sitemu predsedniku dr. Seidler ju. Ni več slovenskih mestnih šolah ni bilo nobenega. Daln atinec je v Trstu žive! skoraj izključno le svojemu poslu, zaslužku, go- ... .... __________voril skoraj izključno italijanski, pošiljal tonoifiiie. O tem bo govoril jutri v zbor- j svojo deco v italijanske šole in se ni bri-niei. Dr. Korošec je * znaeil stališče jugo-|gai za narodno obrambno politiko. ln;c-s'->vaiiske&a naroda, kateremu^ je danes|noval se ie le »Dalmatince«, ne pa Hrvat vse ro veliko premalo. Naš minimalni pro- ali Srnin, in branil se je celo stikov s svo t aiii ie — državnopravna izjava z dne 30.fjini najožjim bratom Banovcem, si ustva-n»ai? t. L j ril svoje posebno družabno življenje v io je pač kratko in premalo povedano! j »Dalmatinskem skupu« in se ogibal jugo- Strossmayerja«. preredke. Dalmatinec za naše javiic st\ari, so najbolji dokaz zadnje občinske volitve (1913), ko je njegov najožji rojak, dalmatinski Hrvat Ivanišević Kar hoče sedanja vlada storili v korist te j slovansko vzajemnega »Stross države... naj stori, pa hitro, da ne bo Bjje So tudi častne izjeme, ali ti Ji to prepozno; ali in v koliko s tem Kako inaio se je brigal Dalmatin zadovolji tudi posamične narode, je pač vprašanje. Ako hitro in v popolno zado-voljnost zatiranih narodov reši narod- ' ------------------------ -------, ,j, i uian, uuiiiiuuii.Mii »■■ ■ - ------- ' — nosnic spore na podlagi neke avtonomije, (kamliaat za III. razred) v Starem mestu. .. fr. . A m! . . 1 /t Vv •>. . / 1 • • rt *«-> O 4 IM nlia 1 • - * P\__1_—__i. ! M a ■ . r«n «-%. -* V-, 1 n ustvari vlada brez dvoma trajne temelje za bodoče vzgradbe v smislu našega minimalnega programa, ki je alfa in ornega naše sedanje politike. Ust medsebojni!; stihov. kjer biva največ Dalmatincev, samo 15 glasov, dočim je bilo v IV. razredu oddanih tudi samo 75 glasov za kandidata po-lit.Cnega društva »Ildinost« Her/a ina i:; Aiir'.nkovića. Tržaški Srbi s svojo prebogato cerkveno občino se vse do zadnjih časov niso prav čisto nič zanimali za ostale Jugoslovane v mestu. Sele pred par leti, ko je prešla cerkvena občina iz rok starokon-servativnih, v i talijanskem d uhu vzgoje- v roke mlajše, narodno za-1 vi'n i^g). Ce se ozremo kakih pet let nazai, se nam pokaže popolnoma drugačna slika ■razmer med avstrijskimi Jugoslovani, koi I a nam jo kaže današnji čas. Bilo je pač tedai stikov med nami, predvsem stikov nih krogov . -------------„ ---------- ine J našimi kulturnimi institucijami, bilo vedne struje, tedaj se je stvar obrnila na je tudi stikov v političnih in gospodarskih stvareh. vse to je bilo vse nekam rahlo, le oa ea>»a do časa. in prav gotovo le med izcbraženeišvm sloji, dočim pa se ljudstvo kut tako, masa naroda, ni bogve kako, ali eelo nič zanimala za skupnost. Največ krivde na tej malomarnosti naših liud-skih mas je pač treba pripisati nu rovaš tister .ii zloglasnemu načelu, po katerem se je \edno vladalo pri nas — dividc et iirpera. Narod, razdeljen po ra#nh deže-lah, ograjenih s skorai neprestopnimi ograjami med seboj kar najrazličnejših lastnih uprav, posredi med njimi pa še celo državna meja, ubijajoča tostranskim lairn.ai, oiiostransl m državljanom pa tu-LaJ najvažnejše državljanske pravice, n. pr. volilno pravico: tu se pač potem ni čuditi, da narod ni umeval samega sebe, ca se ni čutil enotnega in edinstvenega. Aoroviscaciiske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, v četrtek, 27. t. m, se bo prodaja'a govedina proti predložitvi izkaznice za živila in proti izročiivi izkaznice št. 8. serije a, b, c, d in e Na vsako i/kbznico št. 8 se bo mosrTo dobiti V8 kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinit?aglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Daprt to, ul. Boccaccio 6, Trocca, ul. Com-mereiaie 8, Paronitio, trg Caserma 6, Ca-vallieri, ul. Poste 3, Stanislawsky, ul. S. Spiridione 7, Borgnolo, nI. Lazzaretto vec-chio 52, Borzer, u. Tigor 10, Vattovatz, ul. Giustinelli 5, Zadnik, P. G. Vicco 7, Rocheili, ul Pi zza Piccola 2, Bruna ul. Becchcrie 1, Polacco, ul. Beceherie 47, Fab bro. ul. Maria Teresa 43, Sim« netta, ul del e Legna 4, Polacco, ul. Torrente 30, Pinter, ul. Farneto 9, Lenarduzzi, ul. Arra ia 23, Saulich, Kjčdin Sv. 'Alojz 668, Mornig, ul Acquedotto 15, Gcdigna, ul. Giulia 24, Vattovaz, ul. Giulia 17, Rodella, ul. Giuin 1, Malusa, ul. Paiini 13, Viezzolll ul. Banicra veechia 15, Periatti, ul. Barriera vecchia 4. Jenco, ul. Istituto 4, Saffaro, Istituto 28, Fer-luga, ul. Media 46, Pozzl, nI. Seltefontane 1, Jerco, ul. Rigutti 5, Pousche, ul Rivo 34, C« operative Operaie, ul. S. Marco, Rizzdn, ul. dell lstria 76, Godina, Skedenj 50, Gatz-nig Skedenj 138. CENE: Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7'84 kg. Prodala oglja in drv. V prihodnjih dneh se bo proda,a o oglje* Pravico do nabave imajo sledeče štev i tke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Izvršena oddaja se zaznamuje s tem, da se pre&ipne Štev. 1 oziroma 2 izkaznice: S. Vit: štev 96 -205 (okrajna štev. 2) dne 27. 9. pri M. Giurco, ul. S. Tekla 4, (cena 54 vin. kg), Novo Mesto: štev. 221—33^ (okrajna št. 2) dne 27. 9., pri S. Perotto, uL Fornelli 1, (cena 54 vin. kg), štev. 623 732 (okrajna štev. 2) dne 27. 9., pri Brunello, ul. del. Fcrno 3, (cena 54 boljše. Par let sem smo videvali pri našem narodnem delu tudi po nekoliko Srbov. Da. stikov ni bilo pred nami, celo tu. na skupnem delovnem torišču nismo poznali nismo iskali drug drugega: živeli smo vsak zase svoje življenje, smo se celo morda ogibali drug drugega, strmeč le vsak za svojimi lastnimi koristmi; zavijali smo tudi morda drug drugemu kako BarrieFa vecchia: štev. 849-985 (okrajna štev. 2) dne 27. 9., pri Rupeni, ul. Fo-scolo 19, (cena 54 vin. kg), štev. 959—1068 (okrajna štev. 2) dne 27. 9., pri Brajkovichu, ul. Madoninna 24, (cena 54 vin. kg). Vrdela: štev. 211—330 (okrajna štev. 1) dne 27. 9-, pri Vatovcu, Scoglietto 45, (cena 54 vin. kg). 1 Sv. Jakob: štev. 3843—3952 (okrajna štev. 1) one 27. 9., pri Bergagna M., ul. pridobitev, iskali smo pač le preradi tisto. Bosco 26, (cena 54 vin. kg). . . , ... - 1 _______ ________1--- C M M 7 divide et nnpera m njego- medsebojnih stikov in medseboiae spozna-j "pam0 y h p le ticah je glavna krivd:., da k • ic ic (,b tako ločenem in neorganiziranem ^ , istočasno, ko so se v LiubliaTn. v Zagrebu j deiu končni uspeli nemogoč, izključen! j 5>0,sli in dns;.:i!i večjih mestih slavila najnavdu---, se imaji n StV( niči nih ina le i »Kra r» pa le cn lil It U . I < t'» |'lll\ lil VUI I«' | iu.\. ^ -----------—........-------------.1 % . . .. J • X 1 I__ n<> bntei' i ka;ti vedeli so. da S-b>ka n.eirupoiiiska kon e enen jc zaprosi- rio). K zgl.sitvi je prinesti zadnje šolsko dali k d :Li dokler iutroslovan- h vlado — Budimpešti, naj bi se sklical spričevalo ii krstni list. — Kd r se ne ■ • * a T _ r i. ii u__I ^M/-. ! avlrnin«/«!. Kmi Irolarc v celoti ne spozna te osvesti, /avf svoje cm Dolgo ic traialt. sicer vsem kov i ga na lilo to, treba ie v masi n« u bilo ivetovne i! oub je to prošnjo z ozir«>m na to, da so nt primerni. Mogotci v Pešii seda ji čas za v VO Sli 11 m e naroda vzki- se j ač bo e ke kih izjav in konkretnih ko- na rod nega et jugoslo-|ak»>v po zg edu romunske k nference tf^da se d; i je vzkipela s tako proti znanim odredbnm grofa Appony-ja, ua je lic zaduši več niti naperjenim proti konfe-ijonalnim šolam, ki sk. To zavest narodne enot- jim je bil pa fnaredbami namen (kakor pri iM.va nam ie s.daj treba goiiii vsem glede narodnosti na Ogrskem): ma-i»i ».n;. „ nam mora biti obe- djarizaci a. Zato je lahko ra/-umeti, zakaj cdsts • in smoter v vsem r.as.m se jim zdi ča3 . . . „neprimeren**, iji;, i » r.jej in zanjo moramo urav- Na kaj čakamo? Zagrebške »Novine« uhvati vsi naše dejanje in nehanje. Pred-' pišejo: Grome puške in topovi, bučiio na-j c ir^i a neprestanih, najožjih sti- rcJi. st;. H)vi in poedinci. A mi hrvatski d vsemi sl )ji vsega jugoslovaiiske- duhovniki? Stojimo, jadikujetno, obupala, t eba je, da sc spoznavamo do vam . ko vidimo narodno bedo. S strahom sefcaotti drag drugega. Oglejmo samo v našem Trstu. Ljudsko Štetje leta 1910. je naštelo okoli 5' o.i! Slovencev in 20 >o Hrvatov in Srbov. Te številke nikakor ne odgovarjajo resnici, kajti številke, ki smo jih dosegli Slovenci pri zadnjih volitvah, govore jas;.o. da je v Tr^tu najmanj 70.000 Slo-\ etcev, a Hrvatje se cenijo sami na pri-bl /no 10.0. K). Resnica je. da je v tem šte : ' . bili'.* ic ^ s. u;; « ^»"i"'" • - « .ar. ba moramo reči. da smo ko.aaj ve- imamo zgodovinsko njih; \ srbski cerkveni kongres. „A^ramer Tagblatr j zglasi, ne dobi nove iikaznice, brez katere i in pa d znaje iz Budimpešte, da g. Wekerle ne bo nihle pripuščen k refekciji. 1 Uiad okrajnega načelnika za prvi okraj — Sv. Vit — se z današnj m dnem premesti v ul. Vittoria Colonna št. 6, I. nadst. Odlikovanje. Cesar je podelil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne kolajne z meči v priznanje hrabrega zadržanja in izvrstnega službovanja pred sovražnikom nadpazniku finančne straže Ivanu Cutmamiu, srebrni zaslužni križec s trakom hrabrostne kolajne višjim respi-cijcntom finančne straže Francu Arkotu, Franu Erženu, Francu Kukarju, Adolfu GalaSu, Valentinu Černetu, Ivanu Skete-Iju, Fc:ru Cahariji, Štefanu Kepniku in Josipu Žerjavu, vsi pri finačnem ravnateljstvu za Primorsko. Naše stanje. Prejeli smo: Dolgo smo trpeli in molčali. Že smo obupavali nad samimi seboj.ker ni biloodnikoder pomoči. S politiko smo se zadnje čase res nekoliko bolj intenzivno bavili, a glavno vprašanje o preživljanju smo nekako skrivali do zadnjega! Pisec teh vrstic se nahaja z 10 glavami družine v naravnost obupnem stanju, v kakoršnjem se pač nahaja ogromna večina tržaškega prebivalstva. Eden ali največ dva dni v tednu imamo kaj jesti, ostalih pet pa si belimo glave. Aproviza-cijska komisija nam daje toliko, na teden, porablja za vzdrževa-malo je neznosno da oderuhi proda- ...___________legahajo vse še mnogo dražje, a gotov sem, da pra.ico — prirodno bi večina naših poštenih trgovcev, ako bi ' mog!: delovati, prodajali mnogo, prav mnogo ceneje. Kes je, da aprov. kupuje na debelo in deluje z velikim kapitalom, ali stroški in pa nerazumevanje stroke od-jemljejo velike svote. Ako nam ne moreio dati vsaj 3 k Ig. krompirja na osebo in teden, in vsaj 1 klg. moke oziroma testenin, absolutno ne moremo izha,-jati. Minolo leto smo še kaj dobili od prijateljev tu ali od zunaj; letos je pa naravnost nemožno kaj dobiti, ako nima človek cele zaloge denarja, ali pa stvari za zameno. Teh pa nimamo. Ako pa je že danes tako, kaj bo še le pozneje?! Porabili smo vse, kar smo imeli in kar smo mogli dobiti pri prijateljih. Zraven vsega tega so nas od druge strani tako zaprli, da si od zunaj ne moremo dobaviti niti enega krompirja, ali kakega drugega pri-boljška. Odpoinoe je nujno potrebna, ako nočejo da bomo telesno popolnoma propadali! Ali je treba takih prizorov ? Prejeli smo : V ulici Madr nina, nasproti socijalno- i demokratskega delavskeg i doma, se nahaja pekarna, katere lastnik Josip Zavadial se nagaja pri vojakih in vodita pekarno njegova s proga in njen brat. „Edinost*4 se je že i nekolikok at bavila s to pekarno in po vsej pravici, kajti ni ga skoraj dneva, da ne bi bilo hrušča in trušča v tej pekarn', ali pa pred njo na ulici in takih nenavedljivih p zaradi psovanja one^a psovača, kakor se je zgoJilo tudi včeraj dopoldne. Pristojne oblasti daj bi pač vendar že enkrat v javnem interesu napravile tako potrebni mir in red. Iz uredništva. G. dopisniku od Sv. Ivana • Za to številko ni bilo možno radi preobilice gradiva. Jutri. i Kliniliom eunie» in bombažera odeje, : ltUj['(IJbli! bombaž^jno, vrvi vcike množine ter jih plačnjem najbolje. Depiecolzuane, ulic* j Toro 6. l46-> EAtilAtfMr Antoa Jerkič no« uje r sroiem ateljeju ruiusiui v Trate. Via delle Poste ftt 10. 4U7 f Affo vinske kupujem, plačam v soke cene. — jUUC Bolle. postilo«, Rojan i. 1461 KflCO Ali IM i s platuom al; brez, vrsi, stare IlUMrf $UI]|| spodnje jopiče, obleke ia cu je kupujem iu piačam drago. — G-rasai, ulica Olmo štev. G. 14R1 Kislo 00(10, vino ia sa-ljerec razpoiilja A --------O-et, p. G u^ tanj, K o rož ko Ku pujeni todi steklenice, zaniaške in sode 308t llrtnnvlom kmetovalcem naznanjam, d: VI llllirjISIli imam na prodaj tnd letos vel kc množino sadik bele in rudeče te1 ule — A nt Aljino -ič, bv. Ivan ulica Brandežija š . (3 9 Sode tane 1, vinske v dobrem stanu kupujen, v vsaki množini. Kuret Setteion- Poap;,,- Tcau o'ic.1 i>rt» Josipina Stauctr; - ; posest-nica f ili-ičarka na Opc naznanja prijateijem, znancem in sploh ljubiteljem dobre postrežbe po čmeznih cenah, da je prevzela v ul. S. Laz« saro štev. 2 katero vodi osebno Domača vina, sladek prosekar in staro v boteljkah na razpolago. V kuhinji go» ka in mrzla jedilaceh dan Priporoča se udana Joslplnti Staudscher prosti 3 ničarka Trst - Uiti Stadion 10 - Trsi Odprt oč 8'2 zvečer nagrgj ^^ UiiOpniiia K 2 ^^ Mdolf Hoher Antonija Stoka poročena. Trst—Dunaj, 26. IX. 1917. Hotel In restswrasi|a ^Li Trst, ušice PlicoJo 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čl stost. — Cene zmerne. s: MALI OGLASI s: □□ □□ ■e rušuaajo po 4 »toi btsseio. S Z^jH! Idasioo tiskan« b*Mda m raća- \ LJ^J m j o eakrat — Najmanjši ». : pristojbina aoaia 40 atotink. : | LJ t—1 ffnwn.tlnnnfi prvovrstni fo'ografićni atelj« jluiU alUvKlI v T stu z vso opremo je u-. prodaj po zelo zmerni ceni. Naslov pove In-s o .M Edinosti. VnifAn f- raz slov. gimnazija s- išče. Iioj: n IVIljl^L Scorco'a S. Pietro 54. T.enas>i. 14M NQ ErOdO] i\ie voziček s štirimi "kolesi.— ia zelo malo rabljen otro ___m_______ozičec s Obersuel, ulica Campanile št 14. 1479 ae odda g< stilna z dekretom. Pogoji dobri. Kollaisek, Corso 9-12. 4-7. vm.1i p »irkost i. da sc vživimo v vse po- j čakamo bodočnosti, ko se povrnejo na do movc pohabljenci, oliromljenci, slepi in jiluhi. jetični in nesposobni — nekdaj naj-krepkeji sinovi Hrvatske. S strahom pričakujemo časa, ko bo jadikovalo toliko mater, vdov in šibke dece, ki še mislijo, da se jim hranitelji povrnejo živi. Cim dalje, tem hujše. Vojna še besni. Bližajo se glad, bolezni in smrt. Glavar krščanstva poživlja na mir »Svet kliče po miru«. A zakaj molčimo mi? Složimo se. povzdignimo glas & svojim glavarjem vilu precej Hrvatov in Srbov iz Banovine ............. ter B sne in Hercegovine, katere šteje zahtevajmo mir! Ali, zahtevajmo časten ije kot inozcince le »po gla- mir! Zaslužile s< so ta mir hrvatske mišice, 0 najem__ ItaflflfK za dob1^ na ožitev denarja. Proda riUlRU hi e v sredini mesta in v okolici od j 2l» Ov-O K nap ej. kakor tudi v le dvorci) hišice, zemljišča za sta.--be. Denar na razjoiago za in-tarelacije liesni kupci obrnite se_ na Kollarsek, kavarna Con-o od 9—12 in od 4 7. Fauna najboljSe nadomestilo tobaka. Zavojček 50 vin. Benqoe. P